POUK IN ZABAVA
Mladi risar in slilcar.
Priobčuje  Vojleh Sti.
Gotovo se Še spominjate, dragi Čitatelji, na berilni sestavek nSrna in mladič", ki ste ga Čitali v drugem razredu Ijudskc šole. V teni sestavku je opisano, kako svari srna svojegn mladica, nnj nc hodi nn plan in   se   naj   skriva   rajši   pod  j»rniovje,  sicer
prileti orel in ga odnese s svojimi kremplji v zrak. Mlada srnica pa ni slušala svoje matere, marveč je tiitela k cvetici, ki je rasla sredi tratice. V tem trcnutku pa plane orel hipoma nanjo, da jo odnese v zrak.   ,
-*.   143   *s~
Ta prizor vidite na tej sliki narisan z namenom, da tudi vi poizkušate nadsati ali naslikati to, o Čimer čitate v svojih čitankah. Urite se v teni, saj imate v Šotskih knjigah mnogo gradiva za to. Svoje risbe in slike pa lahko pošljete na ogled našemu uredništvu, da vidimo, kako napredujete v risanju!
¦j- Konrad Čpnologai*.
Dne 8. aprila i. 1. je umrl v Šmarju na Dolenjskem ondotni učitelj Konrad Crno-logar, ki je bil znan med učenim svetom kot temeljit domači zgodovinar. Njegovi spisi, v katerih vestno in natančno opisuje zgodovino mnogih slovenskih krajev, cerkva in gradov, so mnogoštevilni ter kažejo, s kako Ijubeznijo je raziskoval pokojni Crno-logar slovensko preteklost. — Rojen je bil v Višnji Gori 1. 1860. Ker je bil ubožnih staršev sin, ni mogel v Šole, ampak šel se
je učlt knjigoveštva. Hrepenenje po znanosti pa mti ni dalo pokoja. Zato se je trudil in učil, da je postal z lastno niarljivostjo — učitelj. Zaradi njegovega manja so ga ime-novali za c. kr. konservatorja, t. j. služba, ki mu je nalagala dolžnost, da je proučeval slovensko zgodovino ter o uspehih svojega proučevanja pisai v znanstvene knjige. In ko je bil ravno na znanstvenem potovanju o pretekli Veliki noči, se je prehladil in umrl. Bodi učenemu možu ohranjen trajen spomin!
Kako se zdravijo iivali.
Mnoge živali vedo za zdravilne trave.
Kadar   se   prebudi   medved   iz   zimskega
spanja, se naje mahu, da si očisti Želodec
in Čreva. Ljudje, ki poznajo pse, vedo, da
i so psi bolj zdravi na kmetih kakor v mestu.
Na kmetih more pes jesti razne trave. Ne-kega psa Je ugriznil gad; pes je tekel precej do studenca ter držal ranjeno nogo 24 ur y vodi in je tako ostal živ. Neki lovec je zastrupil vrane. Opazil je, da so potem odletele do nekega grma ter so za-cele kakor omamljene zobati neko zdra-vilno rastlino. Ko je lovec došel tja, je za-pazil po zemlji mnogo raztresene zelenkaste tekočine, ki so jo vrane izbljuvale. One so torej vedele, da so jagode omenjene rastline zdravilne, da so takozvani protistrup.
Živali In dež.
Kako vpliva dež na živali, o tem piše neki angleški paznik vrta za živali. Volk poskakuje od veselja v zverinjaku, kadar dežuje podnevi; dež mu ugaja. A levi so nemirni, razburjeni, reže in mrmrajo, dokler jiin ne prinesejo potrebnega deleža mesa ali veliko skledo mleka, tedaj se pomirijo nekoliko in zaspe. Kače in živali, ki žive y vodi, so veselejše, kadar dežuje. Medvedi in razne divje koze se ne zmenijo mnogo ni za dež ni za lepo vreme. Ptice so otožne ob deževnem vremenu, ne prepevajo ter se čutijo nesrečne.
Vellkanova brana.
Velikan Mahnov užije vsak dan za zajtrk velik lonec čaja, pol kile sira, pol kile sirovega masla in 6 do 8 žemelj. Opol-dnc poje 4 do 5 kroiiukov juhe z rezancit 3 do 4 kilograme mesa in skledo krompirja. Ob pol peti uri zaužije vrč kave, kilo sla-nine in hleb črnega kruha. Za večerjo ima skoro dve celi gosi s kruhom, po vcČerji pa se posladka z jabolki. Naposled poje 12 do 15 trdo kuhanih jajec, prccej siro-vega masla in sira. Pravijo pa, da trpi vendar Se tuintam — glad.
Čuden bolnik.
V bolnici v San Franciscu v Ameriki imajo Že veČ dni bolnika, ki je pozabjl, kako mu je ime in kje je doma. Izgubil je popolnoma spomin na svojo pretekiost. V bolnici so ga vpisali za Johna Meyersat ker so našli pri njem tnajhen molitvenik, kjer je bilo zapisano to ime- Zdravniki so se trudili zaman, da bi obnovili z raznimi vpra-šanji njegov spomin. Bolnik misli, da je bil rojen v Novem Jorku, da je obiskovaj vse-učilišče v Jalu in da je bil nekoč pisatelj. Toda gotovega ne ve nič.
-*    144   *-
Jed |n pijačs.                            dan|i kruh, ne pa vsakdanje pijaČe. Vendar pa imajo ljudje pijačo mnogo bolj v časti
Vsakomur je znano, da sta jed in pi-     nego jed.  Saj imamo n. pr. vse polno na-
jača neizogibno potrebni za živjjenje. Ven-     pitnic (pesmi o vinu), toda nobene pesemce
dar cenijo jed boij nego pijačo. ze narodna     ne o kruhu ali sploh o jedi. Napivamo na
govorica ttam to dokazuje. Ljudje govore:     zdravje svojim prijatejjem, ali nikoli ne Ču-
»Jesti in piti."   Nikoli ne čujetno: nPiti in     jemo, da bi jedli na njih zdravje. — Najbolj
jesti." Tudi govorimo, da si služimo vsak-     je seveda, če jedo na svoje zdravje — sami.
Besedna natoga.
Priobčila Anica.
Besede značijo:
I.) krstno ime;
2.) reko;
3.) rezilno orodje;
4.) soglasnik;
5.) del sobe;
6.) braniica domovine;
7.) del posteljne oprave;
8.) doiflačo žival;
9) žuželko; 10.) dan v tednu; 11.) šolsko pripravo; 12.) zefenjad; 13.) del okostnice; 14.) pridelek buČel; 15.) del sobe; 16.) glavno mesto; 17.) plemiča; 18.) poljsko ptico.
Besede po sredi odzgoraj dol povedo zar četek znane rodoljubne pesmi.
Režitev io imeoa fešilcev pplobčimo v prlbodoil številkl.
Rešitev računske naloge v peti številki.
Za prvi polovnjak vina bi moral plačati ! h, za drugi 2 h, za tretji 4 h, za četrti 8 h, za peti 16 h, za šesti 32 h, za sedmi 64 h, za osmi 128 h, za deveti 256 h, za deseti 512 h, za enajsti 1024 h, za dvanajsti 2048 h, za trinajsti 4096 h, za štirinajsti 8192 h, za petnajsti 16384 ht za šestnajsti 32.768 h, za sedemnajsti 65.536 h, za osemnajsti 131.072 h, za devetnajsti 262.144 h, za dvajseti 524.288 h, za vseh dvaiset polovnjakov torej 1,048.575 h — 10.485 K 75 h in za en polovnjak 52.428 h = 524 K 28 h.
Pra* to jo reiili: Mark* MajdiE v Kranja; Tonielc io Stanko Sv«wa, dijak« v Maribom; Ida Rtiiek^s, utcnta m. a nur. pri Sv.Jakoba v Ljubljani; Vtadislav Fabjančii, Joief »farinko, Matija Mergole, uieoci IV. ra/i v Rurfolfovcm; Mirko Crobath, dijjik m. b ginin. rair. v Kmnjo; Filipina SupančiČ, uienkn VI. ratr. v uk.;*\u Huth v Ljuhljani; Sianialav Novak, Fnuicetj ^objaniič, Janko Mndronič, dijoki III. giinn. rair. v Rudolfovem; Mibin in Vlda Stomcar v Ljubljani; Miei Rozman, Marija Abrick. Ivanka Kaudek, uiciikc III. rair. v Št. Ilju priTurjaku, Edvard in Alojiij Kunst, Ivan Cbel, uienci v Pobcli v Savin^lri dolini; Zlalica Briinik, učenka pri Sv. Ruku ob Sotli; Micka Osterc, utenka V. nar. pri §v. tirilu na Mtirskem polju; Ivo Betjak, učcncc na c. kr. vadiiici v M.iri-boru; BUiij« Pice, ivienfai IH. mtr. v škociJBnu na Koroikem.