V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 21.2.1984 CENA 17 din Glavni urednik: Igor Slavec „ Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 14 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zdravstvenim delavcem dohodki preveč zaostajajo Po ugotovitvi dejanskega stanja v radovljiškem in gorenjskem zdravstvenem varstvu bo lahko občinski svet Zveze sindikatov Radovljica sprejel konkretna izhodišča za izboljšanje družbenoekonomskega položaja delavcev v vseh treh zdravstvenih domovih ^ Radovljica — Zadnjo sejo, bila je J- februarja, so člani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica posvetili, zdravstvenim de-l^vcem, ki so zaposleni v domovih na "ledu, v Bohinju in Radovljici. V radovljiški občini živi najmanj ^ktivnega prebivalstva na Gorenjcem. To na eni strani pomeni, da se prispevno stopnjo za zdravstveno ^rstvo zbere, glede na število občanov, najmanj denarja, po drugi strani pa je neprimerno več bolnikov, ki _0 potrebni bolj ali manj zahtevne in ^age zdravstvene pomoči. . Poraba na vseh področjih družbenih dejavnosti je zadnja leta omeje-To omejitev pa vse bolj občutijo ^av delavci v radovljiškem zdravom katerih osebni dohodki po gro-izračunih kar za 25 odstotkov zastajajo za osebnimi dohodki zapo-c ^nih v gospodarstvu. Razumljivo da so zdravstveni delavci nezadovoljni in da zaradi tega utegne škod-Jlvo pasti kakovost zdravstvenih britev. ^ t>a bi lahko izoblikovalo pravilne ^ključke, realne predloge za izboljšuje gmotnega položaja zdravstve- nih delavcev, mora predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov najprej ugotoviti dejansko stanje v zdravstvenem varstvu, tako radovljiškem kot gorenjskem, v katerem se prelivajo tudi določena solidarnostna sredstva. Občinski svet Zveze sindikatov Radovljica pričakuje pomoč pri reševanju družbenoekonomskega položaja delavcev v radovljiškem zdravstvu od gorenjske zdravstvene organizacije in zdravstvene skupnosti, prav tako pa tudi, vsaj usmeritve za izhod iz težav, od republiškega sveta Zveze sindikatov in še posebej njegovega odbora sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva. Seveda pa bo glavno težišče bremena ostalo doma, v radovljiški občini, kjer se bodo morali v reševanje dejavno vključiti izvršni svet, zdravstvena skupnost in sami zdravstveni delavci. Izvršni svet bo izdelal oceno možnosti za rast osebnih dohodkov delavcev v zdravstvu ob upoštevanju zakonskih omejitev na področju skupne porabe v tem. letu in podal mnenje, kako bi bilo moč preprečiti nadaljnje zaostajanje za rastjo oseb- Po viharju, ki je prizadel Slovenijo Izredne ukrepe so ukinili LJUBLJANA — Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na seji 1" februarja obravnaval uresničevanje sklepov in priporočil, ki jih j* sprejel na izredni seji 11. februarja 1984 za odpravo posledic neurja. Ugotovil je, da je v nesreči učinkovito deloval celoten sistem zaščite in reševanja ter ocenil, da so v občinah storjeni vsi pomembni ukrepi za normalizacijo razmer. Po ugotovitvah izvršnega sveta so tudi v občinah Jesenice, Kranj, Radovljica in Tržič zagotovili vse za normalno delo in življenje. Brez zastojev poteka proizvodnja v organizacijah, kjer je vihar povzročil večje poškodbe objektov. Povsod končujejo popravilo zasebnih stanovanjskih hiš in gospodarskih stavb, h koncu gre tudi obnova objektov v družbeni lasti; zastalo je le delo na stavbah, za katere primanjkuje ustrezne kritine.' Izvršni svet je ocenil, da na prizadetem območju niso več potrebni izredni ukrepi. Zato je ukinil stanje stalne pripravljenosti v civilni zaščiti ter odpravil omejitve pri prodaji kritine in drugega gradbenega materiala; še naprej je usmerjeno pošiljanje opeke na trg le iz dveh tovarn. Obravnaval je tudi možne vire za financiranje obnovitvenih del. Kakor je ugotovil, bo treba v ta namen uporabiti predvsem lastna sredrtva občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij, sredstva zavarovalnin, sredstva bank prek posojil obča-fiom pod ugodnejšimi pogoji, sredstva rezerv OZD, drugih organizacij in SIS zlasti s področja materialne proizvodnje ter sredstva rezerv družbenopolitičnih skupnosti. Po dokončni oceni škode bodo po potrebi uporabili sredstva solidarnosti, ki jih združujemo za odpravo naravnih nesreč v naši republiki. Kakor je izvršni svet med drugim naglasil, je tudi v nedavni nesreči prišla do izraza že potrjena solidarnost v drugih republikah in pokrajinah. S svojim delom so se posebno izkazali delavci- v energetiki, prometu in zvezah, gozdarstvu in kmetijstvu pa v proizvodnih in trgovskih organizacijah krovnega materiala v 7iaši republiki. Tudi sredstva javnega obveščanja so s sprotnim poročanjem o razmerah prispevala k učinkovitemu odpravljanju posledic neur-Ja S. Saje V. \*t£DNJA DOBRAVA — Prizadevni organizatorji na Srednji Dobravi V* v soboto že četrtič uspešno pripravili Tek pdtrol v spomin na narod-heroja Staneta Žagarja. V osmih kategorijah je nastopilo dvesto-lx predsednika zbora združeneg* ^ skupščine občine Tržič, za gi*^k so na kandidacijski konferencSc5 dili Saša Uranjeka iz Peka Za predsednika skupščin*.1* Tržič je bil potrjen sedanj i'p* ^ nik Janez Piškur, za pod^re^ ^i ka pa namesto Bruna Godn.ui' -W pa namesto »runa Godncv* prosil za razrešitev, jOS'~ BPT. Na občinski kandidacijSN renti so izvolili še delegata -in drugo republiško kani cv konferenco. Ti žičane bosta m Jane/. Piškur in Milan KrP Rs Iz dela občinskih raziskovalnih skupnosti Prednost raziskavam na področju energetike H. Jo seveda narejenega še zelo malo v IBM, kjer bodo studijo izdelali, bodo ponudili poe nje variantni predlog najboljših možnih rešitev. Do začetka naslednje kurilne sezone se bo že mogoče opredeliti za eno od njih, kar bo osnova za konkreten pristop k financiranju izgradnje toplovodnega omrežja. »Razen Bistrice bo treba čimprej rešiti vprašanje ogrevanja tudi za Ravne in industrijsko cono na Mlaki. Na Ravnah je projektirana toplarna na lahko kurilno olje. Najti bo treba primernejši način ogrevanja novih stanovanj. Isto velja za industrijsko cono, kjer bo sedanje parcialne rešitve morala zamenjati enotna, dolgoročna. Tri raziskave bodo občinsko raziskovalno skupnost veljale nekaj več kot dva milijon« dinarjev. Glede na dovoljeno resolucijsko rast bo skupnost letos dobila predvidoma 1,7 milijona dinarjev za svoje delo. Od tega zneska je treba odšteti še 24 odstotkov za strokovno službo in deset odstotkov za republiško raziskovalno skupnost. Torej za občinski program ostane prav malo denarja. Na področju organiziranosti raziskovalne skupnosti bomo v naslednjem obdobju iskali čim tesnejše povezave na medobčinskem in republiškem nivoju, tu še zlasti v okviru posebnih raziskovalnih skupnosti. Zanemariti seveda ne smemo tudi pospeševanja inventivne dejavnosti, kjer še ne dosegamo želenih ciljev. Namesto da se inventivna dejavnost v tržiški občini pojavlja zgolj spontano, jo bomo tudi prek razpisov za naziv inovatorja leta usmerjali v reševanje določenih problemov. Razen tega bomo morali razmejiti vlogo oziroma delo teles naše skupnosti, TOR TOREK, 21. FEBRUARJA 1984 1 Niko Sedej: NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN GLAS Zaključni računi niso le številke Ob zaključnih računih je treba pogledati tudi, kako gospodarijo sorodne delovne Organizacije in seznaniti delavce s splošnimi pogoji gospodarjenja — Pogoji gospodarjenja in administrativni ukrepi ne smejo biti izgovor za slabo delo Škofja Loka — »Letos namenjamo * sindikatih obravnavi zaključnih računov še posebno pozornost in to Predvsem zaradi težav, s%katerimi so ^ srečevali v delovnih organizacijah organiziranju proizvodnje in de-V naši občini sicer ni bilo večjih ^stojev, so pa imeli v večini proizvodnih delovnih organizacij vrsto te-^^v zaradi slabe oskrbe z. uvoženimi, predvsem pa z domačimi surovinami *^ materiali za proizvodnjo. Ker le-{■r->J5 ni pričakovati izboljšanja, je tre-^ obravnavo zaključnih računov temeljito oceniti in delavce seznaniti z ^tošnjimi pogoji gospodarjenja in v^bilizacijska prizadevanja vgraditi gospodarske plane,« pravi pred-?^dnik občinskega sindikalnega sve-^ Škofja Loka Niko Sedej, ko smo povprašali, kako so v škofjeloški ^čini letos pripravili akcijo obrav-"*^ve zaključnih računov. »Tako mo-w^Jo biti delavci na zborih seznanjeni ne le z zaključnim računom in * *anom svoje organizacije, temveč ^cli z občinsko resolucijo in dolgoročnim programom stabilizacije. V raz-^^ave je treba vključiti tudi progra-skupne porabe in jih obrazložiti, t so prispevne stopnje za šolstvo, ^Ulturo, otroško varstvo in druge j^užbene dejavnosti pogosto tarča l^itik, nihče pa ne pojasni dovolj do-^ *o. zakaj so prav takšne kot so. Di-j^ktorji in strokovne službe naj bi v ^T^slovnih poročilih objektivno prikazi vse probleme in rešitve zanje.« Kako ste se na akcijo pripravljali? * Najprej smo se posvetovali s ^edsedniki osnovnih organizacij k ^dikata, potem še z direktorji in ^^dsedniki delavskih svetov gospodarskih delovnih organizacij, prav-j^r pa bo še posvet z direktorji dednih organizacij družbenih dejav-^5ksti- Na teh posvetih smo udeležen-seznanili s tem, katerim področ-^ *n naj bi ob letošnjih razpravah da-rjajveč poudarka. Dogovorili smo naj bi družbenopolitične organi-^ije in delavski sveti zaključne ra-k ne obravnavali do 24. februarja, ^^tem pa naj bi jih dali na zbor de-*s-vcev. Mnenja smo sedstev družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta. Člani aktiva se bodo udeležili sej delavskih svetov in zborov delavcev nekaterih delovnih organizacij, vendar ne zato, da bi tam tolmačili razna vprašanja, temveč da bi spremljali, če so se poslovna poročila vsebinsko kaj spremenila.« Vendar marsikje pripravijo dobre razprave. »Že nekaj let pripravijo zelo dobro obravnavo zaključnega računa v Gorenjski predilnici, Alpini, Šenčurju, Niku in verjetno še marsikje. Toda kar polovica delovnih in temeljnih organizacij pripravi le formalne obravnave.« Vse bolj smo podvrženi ud ministru anju in indeksiranju, ki zožujeta odločanje delavcev v tovarnah. Morda je tudi zato toliko razprav bolj ali manj formalnih? »Seveda to vpliva na razprave. Ljudje marsikje tudi na glas povedo, da nimajo o čem razpravljati, če nimajo o čem odločati. Vendar pa v sindikatih menimo, da je tudi prek takšnih razprav treba opozarjati na negativne posledice administrativnega odločanja in zahtevati, da zade- ve urejamo po znanih samoupravnih poteh, ki jih je treba spoštovati na vsem območju Jugoslavije. Povedati pa velja, da so administrativni ukrepi kaj pogosto krinka, za katero bi v marsikaterem kolektivu radi skrili vse svoje napake in slabo delo. So prilika, da se zanje skrije slabo gospodarjenje, nizka produktivnost, slabe poslovne odločitve. Skratka, da se iščejo vzroki za težave predvsem zunaj. Zato je treba pri obravnavi zaključnih računov pogledati tudi, kako gospodarijo sorodne delovne organizacije, saj so pogoji gospodarjenja za vse enaki.« Na kaj naj bi opozorili ob razpravah v negospodarstvu? »Enako kot v gospodarstvu velja razmišljati o znižanju stroškov. Šole, vrtci in drugi še vedno le preveč zahtevajo in se izgovarjajo na normative, nič pa ne naredijo, da bi kje kaj prihranili. Ne mislim, da bi morali varčevati pri osebnih dohodkih in na primer pri pouku, temveč pri raznih drugih stroških. Čeprav so prihranki v eni šoli ali enoti majhni, se v občinskem merilu že nekaj pozna.« L. Bogataj Uresničevanje referendumskega programa izgradnje šol v škofjeloški občini Dela potekajo po programu Lani so predali namenu obnovljeno šolo v Davči, športna igrišča v Železnikih in osnovno šolo Padli prvoborci v Žireh — Začela se je obnova šol Peter Kavčič v Šolski ulici in Cvetko Golar na Trati — Letos bo zaključena obnova šole v Javorjah, začeli bodo graditi osnovno šolo v Poljanah Družbeni svet za inovacijsko dejavnost Komunisti jeseniške občine predlagajo, naj bi ustanovili tudi družbeni svet za inovacijsko dejavnost — Slabo pripravljene programsko-volilne konference w, da ni treba ča-*^tj z obravnavo, dokler ni točno izgnana vsaka decimalka.« ^Kako boste sledili oziroma poma-'» razpravam? *V občini smo imenovali poseben *Uićni aktiv iz članov vseh pred- Jesenice — Občinski komite ZKS Jesenice je na pobudo CK ZKS razpravljal o uveljavljanju inovacijske dejavnosti v občini Jesenice ter sprejel program in rokovnik aktivnosti, ki bi pospešile vsebinsko dobre priprave na problemsko konferenco na Gorenjskem in problemsko konferenco CK ZKS. Komunisti so sklenili, da morajo v delovnih organizacijah ustvariti takšne možnosti, da bo inovacijsko delo nujna razvojna sestavina združenega dela in da bo dobilo osnovo v samoupravnem in skupščinskem sistemu. Prizadevati si morajo, da bodo dosegli množično gibanje na tem področju, zato so komunisti predlagali, da to problemati- denarja za krajevne skupnosti ^Š^r krajevnih skupnosti bo na seji občinske skupščine Kranj * februarja sklepal o kriterijih za delitev sredstev f^*^ranj — Za osnovno dejavnost ^i^jevnih skupnosti v kranjski ob- J^.ft Je v letu 1984 Predlaganih *>'*>56.400 dinarjev, kar je za okrog Odstotkov več kot lani. Ta sred- ^ ^ naj bi v skladu s kriteriji, ki jih ^ *b°r krajevnih skupnosti občin- ^ skupščine sprejel na seji 17. **ca 1982, letos razdelili krajevnim V^fcnostim v občini. Ko je izvršni jjj^ občinske skupščine na eni zad- seJ razpravljal o predlogu komi- I za delovanje krajevnih skupno- ie delno upošteval predloge in x*ck)mbe v zvezi s tem. Zato bo o *k* dokončno odločal zbor krajev- *\j ^skupnosti na seji, ki bo 29. febru- ^^Vršni svet se je strinjal, da je ^ za posamezna področja glede ti*^ cen zagotoviti več sredstev iz ]tj ^čuna. Poudarili so, da morajo Programi dela krajevnih skupno-^-tudi dejanski odraz potreb in ^l^**°sti za zadovoljevanje skupnih * ^b občanov v krajevnih skupno-Pri vrednotenju programa dela ^^to upošteva celovitost in zahtev-; planiranih del. Ta vključujejo sredstva za osnovne naloge na očju SLO in DS ter sredstva za ^4 ^miranje krajanov. odlagane pa so spremembe pri *^ ^tvih za strokovno administra-delo v krajevnih skupnostih. *V^St je, da se krajevnim skupno-^ fcrizna manjše število ur stroko- v\^ajevne ^^V, ki so imele doslej priznane Ure na dan, se za letos predlaga ^ 'j Uri takšnega dela na dan. Do ljudi so v predlogu štiri ure k ^rivno administrativnega dela gotoviti uspešen nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. S to spremembo pa bo zagotovljena tudi smotrnejša razporeditev sredstev proračuna na druga področja delovanja krajevnih skupnosti. Podatki tudi kažejo, da so nekatere krajevne skupnosti že do sedaj del sredstev za strokovno administrativno delo preusmerjale na druga področja delovanja. Za vzdrževanje prostorov v krajevnih skupnostih bi bilo po predlagani razporeditvi zagotovljenih za 50 odstotkov več denarje.. Zaradi velikega porasta een energije in drugih stroškov v minulem letu pa to še vedno marsikje ne bo moglo pokriti vseh stroškov. Zato bodo morale krajevne skupnosti z lastno dejavnostjo in dejavnostjo organizacij in društev pokrivati manjkajoči denar, še posebej v tistih krajevnih skupnostih, ki imajo velike večnamenske prostore. A. Žalar ko enkrat letno obravnavajo tudi skupščinski zbori, izvršni svet, banke in gospodarske zbornice. Na Jesenicah naj bi razmišljali tudi o predlogu, da se ustanovi družbeni svet za to področje in pretehta možnost za podelitev priznanja inovator leta v okviru občine. V akcijo za pospeševanje inovacijske aktivnosti pa se morajo vključiti predvsem osnovne organizacije ZK po temeljnih organizacijah združenega dela. Njihovi planski dokumenti naj bi vsebovali tudi predvidevanja o razvoju inventivne dejavnosti, izobraževanje in usposabljanje, da bi končno dosegli množičnost na tem področju. Ko so pri občinskem komiteju razpravljali o programsko-volilnih konferencah v osnovnih organizacijah ZK na Jesenicah, so opozorili predvsem na pomanjkljivosti in slabosti. Nekatere osnovne organizacije ZK niso upoštevale rokov, niso dostavile zapisnikov, medtem ko so druge tvorno razpravljale na volilnih konferencah o lastnem delu in problemih, s katerimi se srečujejo. Nekatere osnovne organizacije kot strojne delavnice, sektor za ekonomiko, hladna valjarna Bela, OO ZK Žirovnica, Sava, Tone Čufar, Prežihov Vo-ranc so odgovorno pristopile k izdelavi poročil in programov dela in izpostavili probleme manjše kadrovske rasti, investicijske dejavnosti, razvojnih usmeritev, delovanja delegatskega sistema, nespoštovanja samoupravnih aktov in nepravočasne informiranosti. Zaradi dosedanjih nepopolnih informacij o programsko-volilnih-konferencah v osnovnih organizacijah ZK so se pri komiteju odločili, da bodo pred programsko-volilno konferenco ponovno obravnavali učinkovitost delovanja osnovnih organizacij Zveze komunistov v občini. D. Sedej Škofja Loka — Leta 1980 so se prebivalci škofjeloške občine na referendumu odločili za samoprispevek, s pomočjo katerega naj bi do konca leta 1985 zgradili in obnovili skupno 13 šol v občini. Zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev so predlani program nekoliko spremenili in sicer tako, da bodo nekatere šole obnovljene v naslednjem srednjeročnem obdobju. Prvi dve leti je bila dograjena šola usmerjenega izobraževanja, podružnična šola v Selcih in obnovljena šola v Lučinah. Kaj je bilo narejeno lani? Podružnična šola v Davči je bila obnovljena pravzaprav že do konca leta 1982, ko se je v njej tudi začel pouk, popolnoma pa je bila urejena spomladi 1983, ko je bila urejena tudi okolica šole. S preureditvijo so dobili 534 kvadratnih metrov površin, tako da so dani pogoji za celodnevno obliko dela. V kletni etaži je urejena kuhinja z jedilnico in kotlovnica. Slednja je tako velika, da bodo z njo greli tudi novo tovarno Nika, ki jo bodo zgradili v bližini. Obnovljena dvorana služi kulturnim potrebam krajanov in učencev. Urejeno je tudi stanovanje za učitelja. Celotna investicija je veljala 14,5 milijona dinarjev. Neposredni investitor športnih igrišč v Železnikih je krajevna skupnost Železniki, ker so bila zgrajena razen s sredstvi občinskega samoprispevka tudi z sredstvi samoprispevka krajevne skupnosti Železniki in s prispevki delovnih organizacij. Namenu so jih predali junija 1983, skupna vrednost je znašala 32,8 milijona dinarjev, od tega je bilo iz sredstev občinskega samoprispevka nakazanih 15,3 milijona dinarjev. Športna igrišča obsegajo 300-metr-sko krožno stezo, 100-metrsko ravno stezo, stezo za skok v daljino, afalti-rano osvetljeno igrišče za rokomet, košarko in odbojko, tenis igrišče ter balinišče. Urejena je tudi dovozna cesta in zgrajeni temelji za bodočo telovadnico. Največja investicija iz referendumskega programa pa je bila lani gradnja prizidka in šolskega športnega igrišča pri osnovni šoli Padli prvoborci v Žireh. Šolo so začeli graditi novembra 1982 in je dogradili oktobra lani. Vrednost izgradnje prizidka, rekonstrukcije kotlovnice z deponijo, predelava v obstoječi stavbi in ureditev športnega igrišča je veljala 72 milijonov dinarjev. Lani se je začela tudi obnova in dograditev osnovne šole Peter Kavčič v Šolski ulici. Šolo konstrukcij- sko in funkcionalno sanirajo v nov šolski'kompleks za potrebe popolne osemletke z zmogljivostjo 960 otrok v eni izmeni. Šolo v Podlubniku bodo zato po obnovi omenjene šole oblikovali v popolno osemletko. Ker se mora ves čas gradnje v šoli odvijati pouk, se dela izvajajo po fazah. Z gradbenimi deli so začeli novembra lani in sedaj obnavljajo zahodni del obstoječe šole in dograjujejo učilnice in večnamenski prostor. V vzhodnem delu stavbe pa je pouk. Celotna vrednost investicije znaša 241 milijonov dinarjev. Dela morajo biti končana do avgusta 1985, tako da bo v šolskem letu 1985/86 že tekel pouk po novi organizacijski shemi. Lani so začeli pripravljati tudi dograditev centralne šole na Trati. Šolo naj bi povečali, tako da bi bilo v njej prostora za 900 otrok v eni izmeni, to je za 400 otrok v 12 oddelkih na razredni stopnji in 480 otrok v 16 oddelkih na predmetni stopnji. Z dograditvijo se bodo uredile dodatne učilnice za razredno stopnjo, večnamenski prostor, ki je hrati jedilnica samostojna kuhinja, zobna ambulanta, predavalnica, telovadnica ter zaklonišče za 300 oseb. Delno bodo preuredili tudi sedanje učilnice. Vrednost investicije je 142 milijonov dinarjev. Letos računajo, da se bo s samoprispevkom iz bruto osebnih dohod kov, združene amortizacije in iz drugih virov zbralo 214 milijonov dinarjev. Letos bodo predali namenu obnovljeno šolo v Javorjah, začeli graditi šolo v Poljanah in dograjevali oziroma obnavljali osnovni šoli Peter Kavčič in Cvetko Golar v Škofji Loki. L. Bogataj Ljubečna Celje hlevit tlak za hleve tel.: (063) 25-800 Praznik KS Podblica Velika proslava na Jamniku Ob 40-letnici požiga vasi Jamnik, vasice v krajevni skupnosti Podblica v kranjski občini, bo v soboto, 25. februarja, ob 11. uri pri spomeniku na Jamniku osrednja svečanost Skoraj 10 milijonov din škode Od 519 je veter poškodoval 54 družbenih stanovanjskih objektov v kranjski občini L^dministrativnega dela na dan. ^ajevne skupnosti do 1000 prebi- (doslej osem ur), do 7.000 pre-* ^evosem ur (doslej dvanajst) in H> -000 prebivalcev še naprej šest-ur strokovno-administrativne-*S^la na dan. Posebna analiza je Nič pokazala, da je z zmanjša-števila ur še vedno mogoče za- Kranj — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj ima v svojem fondu 519 stanovanjskih objektov, v katerih je 6442 stanovanj. Vihar, ki je v noči 9. na 10. februar pustošil na Gorenjskem, je po podatkih s terena poškodoval 54 objektov, po prvih ocenah pa znaša škoda na teh objekih skoraj 10 milijonov dinarjev. Odbor1 za prencvo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj seje na zadnji seji seznanil z oceno škode in sklenil, da bodo celovito in dokončno razpravljali o tem, ko bodo znani tudi zapisniki o škodi /. Zavarovalne skupnosti Triglav. Na si>ji so tudi ugotovili, da je veter največ škode povzročil na družbenih stanovanjskih objektih Cesta na Brdo v krajevni skupnosti Kokrica, ki so bili zgrajeni 1963. leta. Škoda na teh objektih namreč znaša okrog 3 milijone dinarjev. Zanimivo je tudi, da je bilo v krajevni skupnosti Preddvor največ škode v pravkar zgrajenih štirih stanovanjskih objektih. Ocenjujejo, da je do škode prišlo zato, ker so projektanti pri teh objektih predvideli tako imenovano prezračevano podstrešje, skozi katero si je zdaj veter našel pot. Zaščitna dela na vseh stanovanjskih objektih bodo kmalu končana. Takoj ko se bo otoplilo, bo treba z deli nadaljevati, saj so marsikje poškodovana ostrešja, dimniki in podobno. A. Ž. Kranj — 27. februarja bo minilo 40 let, odkar je sovražnik požgal vasico Jamnik. Gnusni zločin je opravičeval s prisotnostjo Prešernove brigade, ki se je dlje časa zadrževala na tem območju. Krajevna skupnost Podblica v kranjski občini se vsako leto spominja tega žalostnega dogodka in si jo-ta dan izbrala tudi za krajevni praznik. Že lani so se v družbenopolitičnih organizacijah v občini dogovorili, da bo ob 40-letnici požiga na Jamniku širša slovesnost. V teh dneh se na svečanost, ki bo v soboto, 25. februarja, dopoldne pri spomeniku v vasi Jamnik tako domačini kot prebivalci krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter drugi že skrbno pripravljajo. Med pohodom, ki se bo začel v Nemiljah že zjutraj, bodo za obuditev dogodkov pred štiridesetimi leti poskrbeli pripadniki JLA. Osrednja svečanost pa se bo začela ob 11. uri pri spomeniku na Jamniku. Nastopili bodo recitatorji iz Gimnazije, učenci podružnične šole Luci-jana Seljaka v Podblici, taborniki, kranjski pihalni orkester in vojaki. Slavnostni govornik bo predsednik sveta krajevne skupnost Podblica Jože Klemenčič. Ob tej priliki pa bo Prešernova brigada domačinom in vasi Jamnik izrekla priznanje. Tri šole — Lucijana Seljaka, Gimnazije in šola Franceta Prešerna — so se odločile, da bodo v soboto za višje letnike organizirale športni dan. Učenci in dijaki se bodo množično udeležili svečanosti na Jamniku. Občinska organizacija Zveze združenj borcev NOV Kranj pa bo tega dne poskrbela tudi za organiziran avtobusni prevoz. Iz Kranja bodo avtobusi od 7.30 naprej vozili do Nemilj, od koder bodo potem potekali pohodi na Jamnik. (Vozovnica v obe smeri bo veljala 20 dinarjev.) Še posebej vabijo borce Prešernove brigade in druge borce; vse pa, da prineso s seboj tudi prapore. Tistim, ki se nameravajo podati na Jamnik s svojim avtom, pa priporočajo, da se odločijo za pot preko Krope ali pa iz Selške doline preko Dražgoš, kjer bodo na Partizanski cesti lahko parkirali. Domačini, ki se skrbno pripravljajo na veliko proslavo v soboto, bodo po zmernih cenah poskrbeli za malice, čaj in podobno za vse udeležence na svečanosti. Na svidenje torej v soboto na Jamniku. A. Žalar O LASI STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 21 FEBRUARJA 1» Več o delitvi kot o ustvarjanju deviz Čeprav je gospodarska zbornica Jugoslavije potrdila večino posebnih oblik povezovanja v reprocelote, je izvršilni odbor siseot zavrnil vse, razen dveh — Vse slovenske posebne povezave zavrnjene — Prizadeti se bodo pritožili, v republiki pa so na vseh ravneh začeli aktivnosti, da jih podprejo — Preveč o delitvi deviz in premalo o povečevanju izvoza Po spremembah deviznega zakona so naloge gospodarstva dokaj zahtevne, posebno, ker se mora do konca februarja organizirati po proizvodnih celotah, znotraj katerih naj bi delili devize. Gospodarske organizacije se morajo odločiti za eno izmed številnih povezovalnih oblik poleg tistih, ki jih sestavlja 24 gospodarskih združenj in poslovnih skupnosti. Do roka, to je do 5. februarja, je bilo teh »drugih« oblik povezovanja prijavljenih približno 60. To je že samo po sebi povedalo, da bosta imeli skupnost za ekonomske odnose s tujino in Gospodarska zbornica Jugoslavije pomembno nalogo, ko bosta ugotavljali, ali so povezovane oblike usklajene z zakonskimi določili. Vse kaže, da je bila ta naloga pretežka. Na izvršilnem oboru skupščine siseot so namreč zavrnili vse predlagane povezave razen dveh, čeprav je prej gospodarska zbornica Jugoslavije po strožjih merilih kot predvideva devizni zakon ugotovila, da večina prijavljenih reprocelot ustreza deviznemu zakonu. Le predlagani proizvodni celoti Energoinve-sta in Jugoslovanskega rečnega lad-jarstva sta dobili zeleno luč. Ti dve sta bili namreč slučajno prvi na dnevnem redu. Pri Iskri, ki je bila naslednja, pa se je začela mučna razprava, ki je privedla od tega, da o ostalih sploh niso razpravljali. Dogovarjanje se je tako zreduciralo na glasovanje, v katerem so predstavniki Srbije, Makedonije, Črne gore in Vojvodine skupaj ali posamično nastopili proti posebnim oblikam in jih tako onemogočili. Predstavniki gospodarstva menijo, da je šlo za bojkot posebnih oblik povezovanja, katerih cilj je delitev deviz po splošnih združenjih in delitev deviznih pravic namesto povezovanja za doseganje čimboljših izvoznih rezultatov. Slovenska podjetja bi v posebnih povezavah ustvarila za 200 milijonov dolarjev večji izvoz kot bi ga lahko, če se organizirajo po splošnih združenjih. Beseda prizadetih Gre za večji izvoz Očitno je šlo za bojazen, da bo premalo ostalo za tiste, ki le čakajo na delitev deviz, pravijo v Iskri. Iskrine delovne organizacije, povezane v sestavljeno organizacijo, so predlagale povezavo s sestavljeno organizacijo Gorenje. Najmočnejši argument pri predlagani povezavi je bil, da bi čim več izvozili in ustvarili čim več deviz. Če Iskra izvozi skupaj z gorenjem skupno za 450 milijonov dolarjev izdelkov in bi jih v drugačnih povezavah ustvarila manj, ni možno sprejeti odklonilnega stališča do takšne povezave z izgovorom, da gre za regijsko povezavo, ki je v nasprotju z zahtevami po enotnosti jugoslovanskega trga. Gre pač za samoupravno povezavo, ki izhaja iz konkretnih družbenoekonomskih ineteresov, kot je to opredeljeno z zakonom o združenem delu. Nenazadnje je tudi ta povezava na enotnem in svobodnem jugoslovanskem trgu, kjer se ozdi svobodno odločajo tudi o povezavah, ki bodo prinesle čimveč deviz. V Savi ne bodo odnehali Posebno obliko povezovanja v reproceloto je predlagala tudi kranjska Sava. Skupaj s še petimi organizacijami združenega dela naj bi združila dva milijona dolarjev in ustvarila 49 milijonov dolarjev izvoza. Do konca preteklega tedna so čakali na obrazložitev iz Beograda. Vsekakor pravijo, da ne bodo odnehali, saj bi bile posledice zelo hude in bi prinesle velike težave v proizvodnji. Menijo, da je bolje, da se gospodarstvo povezuje v reprocelotah, kajti v združenih so povezani medsebojni tekmeci. Če bodo preprečili osebne oblike združevanja, bo vsak iskal devize na deviznem trgu, ki pa kot vemo, še ni začel delovati. Čevljarji devizno povezani v jugoslovanski verigi Podobno kot lani bodo tudi letos usnjarskopredelovalne organizacije v okviru jugoslovanskega združenja svoje panoge delile ustvarjene devize po dogovoru — S pravilno razporeditvijo deviz izvoznikom in s pravico do nakupa deviz na deviznem trgu bodo lahko povečali konvertibilni izvoz Tržič — Delavci Peka izvozijo na konvertibilne trge od 50 do 55 odstotkov celotne proizvodnje. Obutev prodajajo po ceni, ki so jim jo na zahodu, kjer se še tudi pojavlja škodljiva jugoslovanska konkurenca, pač pripravljeni plačati. Zaradi večjega izvoza modne obutve se uvozna odvisnost Peka letos še bolj povečuje. Domači trg surovih kož se iz drugih republik za slovenske usnjarje namreč zapira. Ob tem pa se pojavlja še druga slabost, delno objektivne, delno subjektivne narave. Jugoslovanske usnjarne, razen vrhniške in zadarske, ne sledijo potrebam modne obutvene industrije. Niso sposobne delati in dobaviti modnih in kvalitetnih usenj v roku, ko jih čevljarji potrebujejo. Za popolno oskrbo proizvodnje z usnji in drugimi materiali bi v Peku od 100 ustvarjenih dolarjev rabili 65 do 70 dolarjev. Trenutno jim jih ostane le 45,9. Pot za pokrivanje razlik iščejo predvsem v takoimeno-vani dodelavi in zadolževanju. Kaj jim bodo potemtakem prinesla spremenjena določila zakona o deviznem poslovanju in spremenjena merila za delitev deviz? Že lani so se usnjarskopredelovalne organizacije, od proizvajalcev kož do finalistov, povezale v jugoslovanskem združenju svoje panoge, torej v reprodukcijski verigi. V tem okviru so se dogovorile o delitvi ustvarjanih deviz, ki jim ostajajo na voljo. Podoben dogovor skušajo utrditi tudi letos. Spremembe deviznega zakona namreč še manj kot lani spodbujajo konvertibilni izvoz, saj le-ta sploh ni opredeljen kot prioriteta, ampak je govora le o skupnem izvozu. Ob inflaciji in cenah materiala, kakršne trenutno veljajo, ne spodbuja zahod- nega izvoza tudi tečaj dinarja. Dodatne izvozne spodbude so posebno poglavje; prepolavljajo se, izvozniki jih prepozno dobivajo, po drugi strani pa se pojavljajo pritiski, da bi jih uvedli še za klirinški izvoz. Izvozniki na zahod tudi nimajo nobene občutne prednosti pri uvozu strojne opreme. Obenem s povezovanjem v jugoslovanskem splošnem združenju je bila slovenska usnjarskopredeloval-na industrija zelo aktivna tudi v republiškem. Tu so pripravili predlog sporazuma, ki bi opredeljeval merila za ustvarjanje konvertibilnega izvoza in njegovo povečanje kot tudi merila za delitev deviz znotraj te povezanosti. S tem bi dobili konvertibilni izvozniki vsaj nekaj dodatne spodbude, saj bi izvoz, neposredni ali posredni, vplival na porabo ustvarjenega deviznega priliva in na pravico do deviz na deviznem trgu. Načrt jugoslovanskega dogovora ta slovenski predlog vsebuje. Če bo dogovor sprejet tako kot načrt, bodo težave pri uvozu potrebnih surovin in materialov za čevljarje sicer še ostale, vendar bodo dobili vsaj 46 odstotkov ustvarjenih deviz in pravico do nakupa na deviznem trgu, ki je bodo v reprodukcijski verigi deležni tisti, ki bodo devize trenutno najbolj potrebovali. > K dogovoru jugoslovanskega splošnega združenja usnjarsko predelovalne panoge mora seveda dati soglasje še zvezna skupnost za ekonomske odnose s tujino. Glede na to, da taka oblika povezovanja omogoča večji konvertibilni izvoz, bi zavrnitev dogovora lahko pomenila samo to, da za večji izvoz na zahod »odločujoči« v Jugoslaviji dejansko sploh niso zainteresirani. H. Jelovčan Tovrstne želje so se sicer jasno izražale še ob usklajevanju deviznega zakona in so vodile k združevanju deviz. Ker pa so merila za delitev deviz dokaj nejasna ali celo protislovna, so te težnje, kot vse kaže, oživele prav ob potrjevanju posebnih oblik povezovanja. Takšen vtis nenazadnje izhaja iz nestrokovno pripravljenih gradiv jugoslovanske interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Gradiva so omogočila le improvizirano razpravo, ki je slonela predvsem na zahtevah po delitvi deviz ne glede na ustvarjene izvozne dosežke. Razpravljalci so največ besed izgubljali ob deviznih pravicah iz naslova družbeno priznanih potreb, ki pa seveda daleč presegajo naše devizno-bilančne sposobnosti. Ker so bila zavrnjene vse posebne oblike povezovanja slovenskega gospodarstva, predlaganih jih je bilo 22, od tega 14 z organizacijami združenega dela iz drugih republik in pokrajin, se je konec preteklega tedna sestal na izredni seji izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije in obravnaval nastali položaj. Zvezni devizni zakon namreč določa, da bodo tiste delovne organizacije, ki se do 1. marca ne bodo ustrezno povezale, lahko razpolagale le s polovičnim ostankom deviz, ko bodo za skupne potrebe odvedle dogovorje-' nih 54 odstotkov. Tako Gospodarska zbornica Slovenije predlaga vsem prizadetim delovnim organizacijam, da se pritožijo na zavrnilni sklep, hkrati pa naj zahtevajo obrazložitev zavrnitve. Gospodarska zbornica bo tudi zahtevala analizo o tem, v čem prijave ne izpolnjujejo določil spremenjenega zakona o deviznem poslovanju. Prav tako bo zahtevala sklic posebne seje izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Jugoslavije. Delegaciji Slovenije v zboru republik in pokrajin pa so predlagali, da reagira na spoli-tizirano in neargumentirano preglasovanje v izvršilnem odboru jugoslovanske siseot in tudi na neupoštevanje stališč, ki jih je v zvezi s tem sprejel zbor republik in pokrajin. Če bodo pritožbe združenega dela na skupščini siseot, ki bo o njih odločala 28. februarja, zavrnjene, pa na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da bi bilo nujno, da delegacija slovenskega siseota ne da soglasja na ugotovitev skladnosti družbeno priznanih reprodukcijskih verig za delovne organizacije, povezane v splošna združenja, dokler se ne razrešijo vprašanja posebnih oblik. To je nujno zato, ker splošna združenja vključujejo v izračun družbeno priznanih reprodukcijskih potreb tudi vse tiste organizacije, ki so vložile zahtevke po posebnih oblikah povezave. Če bi skupščine siseota Jugoslavije odklonila priznanje drugih oblik, preostane še politično reagiranje v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ pa tudi v okviru SZDL ali celo CK ZKJ. L. Bogataj Z lastnim denarjem do naložb Jesenice — V jeseniški občini že nekaj časa nenehno opozs na to, da je bilo lani izredno malo investicij in da tudi letos načrti* lovnih in temeljnih organizacij združenega dela na tem področju niso kaj prida spodbudni. Že velikokrat so o tem problemu govorili na sestankih, v zadnjem času tudi na sestanku direktorjev in predsednike* delavskih svetov organizacij združenega dela. Investicije so pod planom predvsem zaradi restruktivne kredit* politike — z izjemo največje jeseniške naložbe, nove jeklarne. za kafr ro Železarna hrani denar že nekaj časa. Selektivnost naložb pa sebi nadaljevala, saj so potrebe po kreditih v Temeljni banki Gorenjsked? setkrat večje kot so možnosti. Prednostne liste bo'do napravili po obe-nah in v okviru Gorenjske, saj banki ostane za nove.naložbe le 300 V lijonov dinarjev. Očitno je torej, da bodo morale delovne in temelj* organizacije vlagati več lastnih sredstev. V jeseniški občini nastaja problem, ker v delovnih organizacija* izven Železarne primanjkuje ustreznega kadra, ki bi napravil primer ne načrte za naložbe. Investicijski programi so slabi ali pa jih sploh o-delovne organizacije na tem področju ostajajo nezainteresirano d strani in capljajo za razvojem, proizvodnja ob starih programih je neustrezna, malo je izvoznih možnosti. V minulem letu skoraj ni bilo naložb v turizem, od katerega sic" čina precej obeta. Zgradili so le Podkoren z umetnim snegom, obnr ljajo Rozmanov dom v Martuljku, nekaj je vložila delovna organu^ ja IPI, nekaj kmetijstvo, Železarna se pripravlja na izgradnjo hilitf centrale na Javorniku, gozdno gospodarstvo je gradilo gozdne ceste Kovinska predelava se nikakor ne uspe reorganizirati, prav ^ caplja nizkoakumulativna trgovina, ki investicijsko ni zmožna dohaj* ti razvoja in potreb, turizem je razdrobljen. Investicijska politika bo morala najti primerno mesto v pr njem srednjeročnem programu, ki bo osnova in nadaljevanje d< čnega programa razvoja do leta 2000. A ne le pisano potrditev, ob večji prizadevnosti delovnih in temeljnih organizacij tudi ui tev v praksi. L\ Sede] Manjša proizvodnja, večja poraba Slovenske vodne elektrarne so januarja pridobile za 343» stotkov manj električne energije kot lani v prvem koledare* mesecu Januarja letos smo v Sloveniji porabili 782 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za 3,1 odstotka več kot januarja lani. Ker pa je bila minuli mesec proizvodnja elektrarn v Sloveniji z 826 milijoni - kilovatnih ur za 3,9 odstotka manjša kot v prvem koledarskem mesecu lani, se je to poznalo zlasti pri dobavah električne energije iz Slovenije v druge republike. Na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, v Makedonijo in na Kosovo je šlo januarja iz Slovenije skupaj 85 milijonov kilovatnih ur električne energije. To je za 41,7 odstotkov manj kot januarja lani, ko so te republike in avtonomna pokrajina dobile 139 milijonov kilovatnih ur električne energije. Minuli mesec pa je elektrogospodarstvo Slovenije prevzelo tudi 4,6 milijonov kilovatnih ur električne energije iz Italije, hkrati pa je v to državo izvozilo 9,6 milijonov kilovatnih ur. Izvoz v Grčijo je dosegel 450.000 kilovatnih ur. Sicer pa so slovenske vodne elektrarne januarja letos zaradi slabših vodnih razmer pridobile za 34,5 odstotkov manj električne energije kot lani v prvem koledarskem mesecu. Njihovapn vodnja je namreč znašala 14' nov kilovatnih ur. Terrnoele so proizvedle 676 milij0nov t ni h ur, kar je za 7,2 odstotko-. kot lani ta čas. Ob začetku januarja so imefc: moelektrarne na zalogi dovc moga. Težave so bile le zarac kakovosti, ker je bilo v tem preveč vlage, pepela in tujkov so imeli v termoelektrarnah tg) kaj zastojev. Ljubečna Ce izota termoizolacijski p tel.: (063) 25-80* Inovatorji morajo ideje ponujati Stane Torkar, dolgoletni član društva inženirjev in avtorjev tehničnih izboljšav jeseniške železarne o sedanji inovacijski dejavnosti — Le malo znanstvenih dosežkov tudi v praksi i; 1 Jesenice — Med prizadevnimi inovatorji in avtorji tehničnih izboljšav v jeseniški železarni, ki upravičeno sodi med tiste delovne organizacije, ki organizirano spodbujajo inovativno množično dejavnost, je bil vsa leta delovne dobe do upokojitve aktiven tudi Stane Torkar. Za svoje plodno delo na področju inovatorstva je prejel številna pomembna priznanja, zato smo ga v času, ko intenzivno spodbujamo iznajditeljstvo in inovatorstvo, prosili za nekaj besed. »Z geslom Z inovacijami do stabilizacije je lani oktobra delala redna volilna konferenca iznajditeljev Jugoslavije. Kaj je sprejela?« »Skupščina se je zavzela za aktivnost neizkoriščenih in razpoložljivih razvojnih in proizvodnih zmogljivosti, da bi tako oplemenitili tehnologijo, kvaliteto proizvodnje ter gospodarjenje v celoti,« pravi STANE TORKAR. »Inovatorji se zavzemajo za povezovanje in združevanje znanosti ter proizvodnje. Med drugim bo treba povečati ekonomičnost dela in racionalno trositi družbena sredstva na osnovi programa dolgoročne stabilizacije.« »Kje so največje možnosti za množičnost inventivnega dela?« »Inovacijska dejavnost pri nas je dobra povsod tam, kjer so vodilni ljudje pripravljeni, du stimulativno obravnavajo to dejavnost. V delov- nih organizacijuh dosegajo spodbudne rezultate, vendar je vse preveč odvisno od ljudi, ki so pripravljeni poleg svojega rednega dela tudi razmišljati, kuko bi z boljšim načinom, racionalizacijo, z uvuju-njem novosti dosegli boljše rezultate. Inventivno dejavnost je treba prenesti v vse celice našega gospodarstva.« »Zakaj je v proizvodnji tako malo domačih znanstvenih spoznanj in dosežkov in dela razmeroma tnalo domačih znanstvenikov?' »V minulih letih je nemalo domačih strokovnjakov odhajalo v tujino ali pa so se znašli v neproizvodnih dejavnostih v domovini. Zanimiv je podatek, du od 174.000 inženirjev le ena tretjina dela v proizvodnji. Zaradi uvoza tuje tehnologije v našo proizvodnjo niso mogli dobiti ustrezne vsebine za ustvarjalno delo, posebno pa to delo ni dovolj cenjeno in nagrujeva-no. Porasla nam je predvsem proizvodnja papirja, zakonov, dogovorov ... Pogosto je en sani, prepisan sporazum bolje vrednoten kot izum ali nučrt stroja. Znanost ft odpovedala, zato, ker je nismo do-volj podpirali. Pri nas od 24.tMH> doktorjev in magistrov znanosti dela v materialni proizvodnji It okoli tisoč. Inventivna dejavnost je pičla, M posebej ee dose/ke pnniei|ami i ■•■ cer / visoko razvito Japonsko, pa vendar: V tovarni Toyota je pred desetimi leti kar 380.000 f logov za izboljšanje proizvodni« 15 predlogov na enega. Nad** ima pri tem svoj delež tud: zevanje, saj imamo pri na več in preveč študentov dru* slovnih ved kot prirodoslovni1 matematičnih. Vrsto let tud: K vorimo, da bo treba na naših , , ,/ah uvesti študij patentni* ženirjev, u le govorimo. Prav gotovo je tudi število *' za uveljavljanje pravic pasa*1 nih izumiteljev in avtorjev t** čnih izboljšav zelo veren Aj^-v razmer na tem področju; sprtJEJ^*^ niti moramo današnji sistem. * da bodo delovni ljudje pripnfflM misliti, ne pa kot sedaj, ko m* J svoje ideje takorekoc ponuja* J l ,, • -aupanjom v lastne si* *« investicijska dejavnost llstrt.zno mesto in pomembni f magala pri uresničevanji t.ijskega programa našega ^ £ darstva.« k P i ^ ki v"1 s J S TOREK, 21. FEBRUARJA 1984 KULTURA 5. STRAN GLAS Tretje Srečanje slovenskih pesnikov Gostitelj Srečanja pesnikov, ki bi moralo biti vsako leto, bo Prešernovo gledališče Kranj — Vodil ga bo Niko Grafenauer Kranj — V jesenskih mesecih preteklega leta je kranjsko Prešernovo gledališče sprejelo pobudo Kulturne skupnosti Kranj ter začelo s pripravami za tretje srečanje slovenskih pesnikov. Prvi dve srečanji je organizirala Osrednja knjižnica Kranj. Prešernovo gledališče v tej nalogi nastopa prvič in je predvsem izvajalec sklepov Programskega sveta Srečanja ter se s Kulturno skupnostjo Kranj in Slovenije veže pogodbeno. * Po uspešnem zaključku Tedna slovenske drame bo tako v kranjskem gledališču že nova pomembna republiška kulturna manifestacija, ki želi tokrat v krog razpravljalcev privabiti tudi zamejske pesnike ter vse tiste prevajalce in esejiste, ki posebej skrbijo za prodor slovenske pe-Smi med ostale jugoslovanske narobe in narodnosti. Programski svet je v svojih pripravah na letošnje Srečanje posebej izmišljal o nujni kontinuiteti teh Srečanj, saj enoletni premori preprečujejo dobra razmišljanja, izgublja ^e sled preteklih srečanj pa tudi vsakoletno izvajanje slovenskih pesnikov zahteva vsakoletno pesniško *"Qzpravo. Ko je pred leti prvič zažiga ideja, nihče ni razmišljal o bie-**alni manifestaciji, zato Programski ^Vet vztraja na vsakoletnem Srečanju. Na vabilo organizatorjev se je javilo dvanajst referentov. Referati so ^Ui poslani vsem povabljenim, tako 5*$ bi bilo srečanje res Srečanje in *}ebranje,celodnevnega razmišljanja ^ctj ne bi motile nepesniške manifestacije, večerni literarni nastop naj samo logično zaključil celodnevno Pesniško vzdušje. Srečanje bo traja-*^ samo en dan. Programski svet je Društvu slo-^ Unskih pesnikov in pisateljev pred-^gal, naj na kranjskem srečanju Sako leto proglasi pesnika leta. v Letošnje Srečanje bo vodil pesnik JMko Grafenauer. Tema Sedanji tre-I^Jtek slovenske poezije je vabljiva, jjprta, vsekakor pa lahko pričakujejo živahen odziv tako referentov kot vseh ostalih povabljenih. Srečanje se bo začelo v kadilnici Prešernovega gledališča ob 9. uri v četrtek, 23. februarja. Isti dan bo zvečer ob 19.30 nastop slovenskih pesnikov. Dva zadnja nastopa v Ljubljani (Cankarjev dom in Slovensko mladinsko gledališče) dokazujeta, da je živ stik med bralcem (poslušalcem) in pesnikom dobrodošla informacija obema, saj prepolne dvorane ob takih nastopih dokazujejo živost in ne nazadnje izjemno popularnost sodobnega slovenskega pesništva. Organizatorji ter vsi sodelujoči želijo, naj bi bila ponovna vzpostavitev pesniških srečanj tako močna spodbuda za prihodnja leta, da ne bo več potrebno razmišljati o bienalni ali morda celo trienalni pesniški manifestaciji. Naša zavezanost Prešernovemu spominu se najplodneje udejanja v obliki takih in podobne manifestacije, ki širijo ustvarjalni nemir ter vsak ustvarjalni trenutek koristijo za iskanje novega, ki je vezano z najboljšo preteklostjo. V okviru Srečanja bo tudi nekaj pesniških nastopov po posameznih šolah. Tu je »povpraševanje« večje od »ponudbe«. M. L. Tri gledališke premiere V tržiški občini so delovna predvsem podeželska kulturnoumet-niška društva — Podljubeljčani so uspešno postavili na oder komedijo Freda Hirsta Zadrega nad zadrego, Lomljani delo Josipa Vandota Kekec in Mojca, v začetku marca pa bo še premiera igre Zaljubljenca v podzemski železnici, ki jo pripravlja Mladinsko gledališče Tržič Tržič — Tržiška kulturnoumetni-ška društva se že dalj časa otepajo s težavami, ki jim niso kos ne sami ne Občinska zveza kulturnih organizacij. Največji problem je v središču mesta, kjer amatersko gledališče Tržič nekako ne more iz kadrovske krize in kjer se že na glas razmišlja o združitvi nekaterih društev. Zato pa je toliko bolj razveseljivo, da so se tržiška podeželska društva po nekajletnem molku spet predramila in začela aktivno posegati tudi v gledališki medij. Tako smo v začetku februarja z velikim zanimanjem spremljali pre-miero komedije Freda Hirsta Zadrega nad zadrego, ki jo je na oder v kulturnoumetniškem društvu Pod-ljubelj postavil režiser Ivo Kokalj ob pomoči igralcev in drugih vaščanov. Premiera je pokazala, da se z zagnanostjo članov društva da kljub vsem težavam narediti zanimivo, predvsem pa vedro predstavo. Dvorana v Podljubelju je bila premajhna, da bi si lahko vsi, ki so imeli namen, predstavo ogledali. Predsednica društva izšel je Sejalec ^^trta številka Sejalca, literarnega zbornika škofjeloških moj-^*ov peresa — Sejalčeva pot se ne končuje na občinski meji i Škofja Loka — Ob slovenskem i^Jturnem prazniku je v Škofji Loki jsT^la četrta številka literarnega zbor- »Oka Sejalec, ki ga že tretje leto za-*^red izdaja ZKO Škofja Loka, - |s,^m pa objavljajo svoje literarne tifispevke člani pa tudi nečlani klu-J!teratov Pri ZKO Škofja Loka. f^rva številka je izšla že ob dnevu ^*^dosti leta 1981 z namenom, da bo *^*vžua vse, več kot petnajst let sta-^•"^literarne ustvarjalce v občini — no usun torej, ki so zapustili ^v^ovnošolske klopi in s tem izgubili ^^jega mentorja in možnosti za ob-Ijanje v šolskih glasilih, niso si pa ^l^trli poti v že uveljavljene sloven- ^ literarne revije. ^>^e v prvi številki, ki je bila pred-*>^Vljena kar na škofjeloškem Mest-^ trgu, so bili objavljeni raznovr-^^i prispevki petnajstih avtorjev z ^> *rjočja od Sorice do Žirov. Tudi ^fc^fostna struktura je bila zelo pe-od že omenjenih petnajstih pa 3^ do osemdesetih let, ki jih je ta-^Y^t dopolnila Frančiška Kloboves- ^nče, ljudska pesnica iz Poljan. jM^ruga in tretja številka sta izšli ob ^Venskem kulturnem prazniku v j% *b 1982 in 1983, v tem času pa so i*K^lani kluba večkrat predstavili na ^ »-farnih večerih v škofjeloški dilo Andreje Svoljšak iz Škofje Loke, dve pesmi Jordana Urha iz Škofje Loke in pa odlomek iz povesti Klara ter krajšo pesem avtorice Nine (psevdonim) iz Škofje Loke. Poleg omenjenih avtorjev, vseh iz občine Škofja Loka, so v zborniku objavljene tudi štiri pesmi Januške Beravs iz Ribnega pri Bledu, s čimer nakazujemo nadaljnjo Sejalčevo pot, ki naj se ne konča na občinski meji, ampak naj bo odprta tudi za literarne ustvarjalce iz drugih gorenjskih krajev in občin, o čemer je bilo že govora na medobčinskem posvetu ZKO Gorenjske na Jezerskem. Tudi v četrti številki glasila, za katero so besedila izbrali in jo uredili Miha Mohor, Ludvik Kaluža in Mar* ko Črtalič, se teme in stili objavljenih tekstov močno razlikujejo, saj so tudi vprašanja, na katera odgovarjajo, različna; izkušnje in nazori prav tako. O tem se lahko prepričate sami: Sejalec št. 4 je zaenkrat na voljo po 50 dinarjev v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki in njenih izposo-jevališčih v Gorenji vasi ter Železnikih in v knjigarni DZS v Škofji Loki. M. Črtalič Julka Škantar je povedala, da jebilo prodanih 250 kart, kar je približno toliko, kot imajo obiskovalcev vse tr-žiške predstave v kino dvorani. Res zavidljiv uspeh Podljubeljčanov, ki bi bil lahko spodbuda tudi za druga društva v občini! Odlična komedija z dobro igralsko zasedbo je dosegla, da so se gledalci do solz nasmejali in na koncu vse nagradili z dolgotrajnim aplavzom. In načrti? Skupina bo v teh dneh obiskala večje krajevne skupnosti v Tržiču, marljivo pa se pripravlja na ponovitev predstave v kino-dvorani Tržič. Predstava naj bi bila v počastitev dneva žena. Priprave so potrebne predvsem zaradi večjega odra in drugačne scenske postavitve. Druga skupina, ki je bila v teh dneh deležna pozornosti tržiškega občinstva, pa je igralska skupina kulturnoumetniškega društva Lom, ki je pod režijskim vodstvom Toneta Kralja pripravila delo Josipa Vandota Kekec in Mojca. Polna dvorana na premierski predstavi v Lomu je igralce in ustvarjalce igre spodbudila, da so se odločili delo predstaviti tudi v Tržiču. Ob slovenskem kulturnem prazniku sta bili dve predstavi namenjeni otrokom. Obe so najmlajši obiskovalci lepo sprejeli. Tudi Lomljani bodo delo ponovili še v drugih krajevnih skupnostih v občini, v načrtu pa imajo obisk zunaj Tržča in v zamejstvu na Koroškem. Te dni se intenzivno pripravlja na premiero tudi igralska skupina Mladinskega gledališča Tržič pod mentorskim vodstvom Smiljane Brkljač. Mladi pripravljajo igro Zaljubljenca v podzemski železnici, ki bo namenjena predvsem učencem višjih razredov osnovne šole in srednješolcem. Premiero pričakujemo v začetku marca na osrednjem tržiškem odru. B. Kuburič notranja vij^žnici Ivana Tavčarja. S tem je Vsaj delno dosežen namen, da se |}L* 3di in starejši književni ustvarjal-R^^j b prvih, na literarni poti še opote-i, ^V^čih korakih spoznajo med si-bo j *V^3stavijo svoje dosežke širšemu ' ^TIJU občinstva in se zaenkrat delno ■W ^JjaviJo vsaj na območju občine, fc^^p^dnja, četrta številka, je bila pr-RS^vPredstavljena 9. februarja letos v Krt^^m izposojevališču knjižnice v ■^V ^nji vasi, škofjeloška predstavi T^Kjfca je bila v knjižnici Ivana Tav-h^ 13. februarja zvečer. Zbornik, več ciklostiran, ampak ga je to-Bjj^^ natisnilo KGP Skolju Loka, pn KkVs^ 10 P°* tr' pesmi Andreja Bre-(psevdonim) iz Škofje Loke, Plk^v fcrozni besedili Minke Gantar iz ^t^K^nje vasi, tri pesmi Boruta Gart-aTVh!^ * Oodešiča, enajst pesmi Re-Oorjana iz Gorenje vasi, pesem K^^k**a ^'e*»'ka iz Škofje Loke, odlo-B^V^ iz še neobjavljene povesti Dre Hfc^* avtorja Jožeta Peternelja i/ Ži R^*^ tjve pesmf Borisa Pintarja iz Po-\^ štiri 4smi Jane/a Ramovša iz ^vest. pesem in krajše prozno bese- v štiri pesmi 5*-pri Gorenji vasi. Zapiske./ * »vesti Vlastje Simončica iz Lju Tržit lepšo podpl Okolica irž,škeqa muzeja v mogočni zgornji „„/ono V sklopu SZditvenih del je gotovo ^^^SSS^ ..ulanc ograje, parka in rak. Rake so spet odpne. f^^^^Jt tlakovan, Ogrnja ob rokah in korana vrata pa V^S&JSSteS! elementov, kot si jih ,<> zamistil odbor za revitalizacijo mestnega jedra Tržiča. — J. Jelovčan Svetinova oče in sin Še jutri bo v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati odprta razstava kipov ih slik umetnikov Toneta in Vojka Svetine Škofja Loka — Zanimiv likovni svet Toneta in Vojka Svetine bi lahko prevedli na skupni imenovalec sestavljanja plastike ali risbe oziroma grafike iz posameznih delcev, detajlov ali kakor bi že lahko posamezne prvine poimenovali. Za Toneta Svetino je značilno sestavljanje plastike iz drobcev granat ali iz posamičnih kosov orožja iz druge svetovne vojne. Podobno tehniko uporablja tudi njegov sin Vojko, vendar s to razliko, da Vojko sestavlja svoje vizije ne s pomočjo granatnih drobcev, ampak iz posameznih delov grozljivih žrel ljudi, lobanj in podobnega inventarja. Mikavno pri tem je, da oba likovna ustvarjalca zasledujeta isti cilj, ki ga je Tone Svetina dobro orisal vsvojem verzu: »Noč za nočjo potujem po sledeh svojih sanj / skozi privide nevarnih pokrajin / na srcu nosim sporočilo o lepšem življenju / Mogočna svetloba sije vame iz razbitih ogledal.« To je vodilo ali moto razstave, ki bi jo morda v tem kratkem kontekstu lahko ilustrirali z animalno obliko Ptice Toneta Svetine. Tudi Ptica je sestavljena iz drobcev granat, iz koscev orožja, ki je pustošilo v drugi svetovni vojni. To je gradivo, iz katerega je kipar ustvarilsvoje videnje ptice. Toda nas zanima umetniški in kiparski pristop k obravnavani snovi. Vse primarne lastnosti ptice so sicer ohranjene in njene simbolične vrednosti so potisnjene v ozadje z zanimivim in dovolj originalnim jezikom sodobne umetnosti. Tema ptice z obeležjem začetka, s sledovi razvoja in polnoveljavno obliko se je pod rokami kiparja razvijala s čvrsto voljo logike za strukturiranje kiparske forme. Podobno se razvija tudi risba Vojka Svetine, v kateri lahko spremljamo razvoj forme in njeno miselno bogatenje. Sicer in nasploh je sorodnost likovnega izražanja očitna in zato je navsezadnje nesmiselno govoriti ločeno o kiparju (Tonetu) ali o slikarju (Vojku), kajti ko spremljamo to njuno tematiko vzporedno, kot smo dejali, lahko dobro vidimo, da gre za zoperstavljanje drobno nabranih površin tu in tam, iz katerih gradita celovitost. Iz tega takorekoč novega ko'respondiranja nastaja čisto posebna igra svetlobe in teme, igra svetilnosti, izpeljana čestokrat z razjedeno vertikalo in s konstantno delujočimi elementi posameznih delcev. Slikovitost skulpture v prividnem odnosu svetlo-temno, njeno dosledno izpeljano sporočilo, ki se staplja s prečiščenim simboličnim znakom, je obeležje teh likovnih stvaritev, ki niso banalna, ampak so polne umetniške domišljije. A. Pavlovec N v _.-s Razstava in tekmovanje pionirske fotografije V Osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici bodo 8. marca odprli občinsko pionirsko foto razstavo, 24. marca pa bodo priredili pionirsko občinsko tekmovanje v fotografiranju Najboljši tekmovalci bodo prejeli praktične nagrade, fotografski material za tekmovanje pa bo pripravljen v šolski temnici. Tekmovalca z boljšim uspehom bosta sodelovala kot člana občinske ekipe na gorenjskem srečanju mladih tehnikov. Obe prireditvi, tako pionirsko foto razstavo kot pionirsko foto tekmova nje, je finančno omogočila zveza organizacij za tehnično kulturo Jesenice. A. Kerštan Jesenice — Foto klub Andrej Prešeren z Jesenic in šolsko kulturno društvo Prešernov rod iz osnovne šole Gorenjskega odreda v Žirovnici prirejata občinsko pionirsko foto razstavo 1984, ki bo odprta 8. marca v šoli v Žirovnici. Razstave se lahko udeležijo posamezniki in člani foto krožkov osnovnih šol jeseniške občine, mlajši od šestnajst let. Tema razstave je poljubna, krožek lahko pošlje na razstavo do 50 fotografij, posameznik največ osem. Velikost fotografij mora biti 18 krat 24 centimetrov in ne smejo biti nalepljene na karton. Na hrbtni strani vsake fotografije naj bo napisan priimek in ime avtorja, naslov fotografije in ime šole. Fotografije bo za razstavo izbrala posebna žirija, ki bo tudi razvrstila krožke in podelila priznanja za posamezne fotografije in kolekcije. Fotografije sprejema šolsko kulturno društvo Prešernov rod v osnovni šoli Gorenjskega odreda Žirovnica najkasneje do 1. marca. Jeseniški foto klub Andrej Prešeren in šolsko kulturno društvo Prešernov rod iz žirovniške šole pa prirejata tudi pionirsko občinsko tekmovanje v fotografiranju, ki bo v soboto, 24. marca, ob 9. uri v šoli v Žirovnici. Moto tekmovanja je Ljudje in krajevna skupnost Žirovnica. Vsaka šola ali klub lahko pošlje na tekmovanje ekipo z dvema ekmoval-cema. Tekmovalca bosta fotografirala z enim maloslikovnim fotoaparatom in posnela skupni film s 36 posnetki, lahko pa bosta uporabljala pripomočke kot so filtri, bliskovka, razni objektivi in podobno. V šolski temnici bosta razvila film v dozi, med sušenjem filma pa bo vsak tekmovalec opravil pismeni test iz fotografije. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj, p.o. Objavlja prosta dela in naloge KOMERCIALISTA Za opravljanje teh del in nalog se minimalno zahteva: — srednješolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri, — pasivno znanje enega tujega jezika, — sposobnost za kreiranje komercialne politike, — 2 leti delovnih izkušenj in izpit B kategorije. Osebni dohodek je po pravilniku, za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas pa se bomo odločili po trimesečnem poskusnem delu. Interesenti naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem, Kranj, Stara cesta 25. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni. JESENICE Komisija za delovna razmerja filiale Jesenice TOZD Kontinentalna špedicija Koper, n.sub.o. v sestavi DO Intereurope Koper, n.sol.o. objavlja prosta dela in naloge OPERATIVNO-KOMERCIALNEGA VODJE filiale Jesenice Pogoji za opravljanje del in nalog: — visoka, višja ali srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne, pomorske, transportne, upravno-pravne ali sorodne smeri in znanje enega svetovnega jezika ter izpolnjevanje predpisanih pogojev za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa, — strokovna praksa: 2 leti za visokošolsko izobrazbo in 5 let za višješolsko oziroma srednješolsko izobrazbo, — poskusno delo je 2 meseca, — ustrezne osebnostne lastnosti. Stanovanj ni na razpolago. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na nasiov Intereuropa Filiala Jesenice, 64270 Jesenice, Maršala Tita 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. O LAS 8. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 21. FEBRUARJA 1» Mladi v Iskri — Elektromotorji Železniki Pomagamo in zaslužimo Mladinci v Iskri v Železnikih delajo popoldne, da bi odpravili ozka grla v proizvodnji — Na delo se je odzvala večina mladih — Gre za proizvodnjo in za ugled mladinske organizacije Železniki — Iskra iz Železnikov je eden največjih izvoznikov v občini. Tudi letos so plan izvoza in s tem proizvodnjo zastavili zelo pogumno. Načrtujejo, da bodo izvozili za 22 milijonov dolarjev izdelkov. To bo zahtevalo velike napore celotnega kolektiva, saj so izračunali, da bo treba za dosego planskih ciljev letos z enakim številom delavcev opraviti kar 100.000 delovnih ur več. Malo si bodo pomagali s kooperanti, večino dela pa bodo opravili sami, saj nikakor ne bi bilo smotrno, da bi na novo zaposlili toliko delavcev, da bi delo lahko opravili v okviru rednega delovnega časa. »Direktor Tone Rakovec je v začetku leta dal pobudo, da bi najprej poprijela mladina. Izven rednega delovnega časa naj bi delali pri delih, kjer se pojavljajo ozka grla v proizvodnji,« so pripovedovali elektrotehnik v razvoj nem, oddelku, Tone Mar-kelj, prodajna referentka Zdenka Kejžar, Mira Leben in Martina Šolar iz računovodstva in mojster v montaži, Srečo Bertoncelj. »Predlog smo najprej obravnavali na sestanku mladinske organizacije, ki so se ga udeležili vsi mladinci. Tu je predsedstvo mladinske organizacije razložilo, zakaj naj bi delali, koliko naj bi naredili, koliko delavcev je potrebno za določena opravila in koliko bomo za delo plačani. Vsak se je prijavil za delo, ki mu najbolj ustreza. Delo ni obvezno, vsak naj bi delal, kolikor more.« Skupaj z mojstri v proizvodnji so oblikovali skupine. Za delo se je namreč prijavilo okoli 300 mladincev. V vsaki skupini je 12 delavcev in vsaka dela teden dni. »Za zgled je najprej delalo predsedstvo osnovne organizacije mladi- Soudeležba za električno napeljavo Kranj — V zaselku Dol na Spodnjem Jezerskem v krajevni skupnosti Jezersko v kranjski občini še nimajo elektrike. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj ima v lern zaselku dva objekta, Gozdno gospodarstvo ima dom sindikata; razen tega pa je še nekaj drugih objektov. Tu živi tudi Matevž Lindav, za katerega je dala priporočilo, da se mu napelje elektrika, osnovna organizacija ZZB NOV Jezersko. Za električno povezavo so zainteresirani tudi pri Gozdnem gospodarstvu Kranj. Da bodo v ta zaselek pripeljali elektriko, bodo prispevali sredstva Elektro Kranj, Gozdno gospodarstvo in krajevna skupnost Jezersko. Matevž Lindav bo pri tej akciji sodeloval s prostovoljnim delom. Za soudeležbo pri tej akciji v znesku 350 tisoč dinarjev, pa se je na zadnji seji odločil tudi odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj. Akcijo bodo začeli spomladi. A. Ž. ne. Kar dobro smo se odrezali in smo že drugi dan dosegli normo, naslednje dni pa smo jo že presegali. Povedati je treba, da je norma enaka kot za delavce na trakovih.« Največ delajo pri montaži gospodinjskih aparatov, izdelovali pa bodo tudi polizdelke za tiste aparate, ki najbolje gredo na trgu. Delajo vsak dan od pol treh popoldne do desetih Tone Markelj Zdenka Kejžar zvečer. V tovarni dobijo kosilo in popoldansko malico. Plačani pa so po učinku. Kolikor naredijo, toliko je plačila. »Kar presenečni smo bili, toliko je bilo prijav »je dejal Tone Markelj.«Si- cer pa je to razumljivo, saj vsi mladi potrebujemo denar. Če je skupina pridna in si prizadeva, da naredi kar največ, se plača poviša za okoli 4 tisočake. To pa je že nekaj, pa naj gre denar za smučanje ali za druge potrebe. Hkrati pa gre tudi za ugled' mladinske organizacije in za zaupanje v mlade. Vse prepogosto namreč slišimo, da od mladih nič ni. Mi pa smo tu dokazali, da znamo delati in tudi delamo, če imamo možnost.« »Za nas| ki delamo v pisarni, je delo popoldnev proizvodnji sprememba in ga mogoče laže opravimo kot mladinci in mladinke, ki so že dopoldne naredili »šiht« za montažnim trakom. Priznati pa je treba, da je dan kar'dolg in si po tednu dni že kar pošteno utrujen,« pravi Mira Leben. Krajevna skupnost Vodovodni stolp v Kranju se je dogovorila z Dela-marisom iz Izole za prodajo svežih morskih rib. Ribe vsak drugi četrtek, (tudi 23. februarja) pripeljejo iz Izole s kombijem in jih prodajajo pred trgovino v Šorlijevi ulici od 15.30 do 16.30 in na parkirnem prostoru v Nazorjevi ulici med 16.30 in 17.30. Če bo povpraševanje večje, pri krajevni skupnosti načrtujejo, da bi ribe prodajali vsak teden. Ribe prodajajo tudi v krajevni skupnosti Stražišče v istih dnevih od 13. do 15. ure na parkirnem prostoru osnovne šole Lucijan Seljak. — Foto: G. Šinik Mira Leben Martina Šolar Srečo Bertoncelj Dodatno delo, ki so ga prevzeli, bodo mladi opravili do srede aprila. Tudi za naprej menijo da bodo še delali. S tem, kar delajo sedaj, ozka grla ne bodo odpravljena in bo vsekakor še treba poprijeti. Vendar pa v tovarni računajo, da bodo razen mladih, morali delati izven rednega delovnega časa tudi drugi delavci. Tako že vedo, da bo treba žrtvovati marsikatero prosto soboto, v proizvodnjo se bodo vsak za določeno število ur preselili tudi vsi režijski delavci in tudi mladina bo še morala poprijeti. »Najbolj važno je, da imamo delo in zaslužek,« pravijo Iskrini mladinci. »Dokler bo dela preveč, se nimamo kaj pritoževati.« L. Bogataj Slike: F. Perdan POROČILI SO SE V Kranju Šebenik Rafael in Begu.š Barbara iz Ljubljane, Tomšič Bojan in Kovic Aleksandra. Jerman Jožef in Sleme Cilka iz Vodic, Adamovič Durica in Jo-vovič Vesna, Vrečar Bojan in Kalan Brigita iz Tržiča, Grašič Vilijem in Draksler Marijana, Veternik Jože in Brnot Mihaela, Podobnik Janez in Kolar Slavica iz Mavčič, Konc Janez in Zaplotnik Dragica, Vrhovnik Janez in Smrekar Renata, Draskler Janez in Benčevič Nevenka, Robas Aleš in Pipp Marija iz Cerkelj, Mežnar Bojan in Šenk Slavica, Kajnih Anton in Marin kovic Majda, Kern Andrej in Langer holc Božidarka; v Škofji Loki Arnež Zoran in Leban Ivanka, Kri-žnar Igor in Gros Andreja, Jurca Rado in Uršič Nevenka, Kavčič Miran in Brelih Marjeta; na Jesenicah Posušen Alojzij in Ferenčak Tinka, Robič Marjan in Novosel Nives, Božič Vilijem in Kepa Majda, Gluhar Janez in Strmec Sonja; v Radovljici Oblak Sašo in Kostanjšek M.mim Hikel Bruno in Jan Sonja, Matjačič Zvonko in Anita, Čeh Matjaž in Alenka, Raspotnik Slavko in Marjeta, Ko njevič Zlatko in Jana, Loc Andrej in Milena, Strelič Anton in Marjeta, Knežević Slobodan in Dragica v Tržiču Bečan Samo in Šparovec Romana I nmozic Alojzij in Valjavec Leon.da. POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Crtom.r Zo-e; Spoštovano uredništvo! Zopet sem se vam oglasil z željo, da bi se le kaj premaknilo z mojim člankom. Že pred leti sem vam pisal, da bi objavili zapise, ki že leta in leta izhajajo v Glasu, to so Popotni utrinki iz vseh krajev Gorenjske, ki jih neutrudno piše in pripravlja Črtomir Zoreč. Želel bi, da bi vse to izšlo v knjigi, seveda s slikami. Ker je res zanimivo, in ker nimam vseh nadaljevanj iz vseh krajev in od vseh let, bi bilo res lepo, da bi se to dobilo v zajetni knjigi, lahko v dveh delih. To bi bilo zelo lepo delo in tudi v čast piscu Črtomirju Zorcu, ki se trudi, da nastajajo Popotni utrinki iz gorenjskih krajev. Lepo prosim, če to pismo objavite in napišete odgovor. Zelo vam bom hvaležen, pa verjetno še marsikdo. Lep pozdrav Jože Ponikvar, Partizanska 40, Škofja Loka Na vprašanje bralca Joža Poni-kvarja pisec Popotnih utrinkov odgovarja takole: Podobnih pisem sem prejel že kar precej tudi na svoj naslov, še več pa telefoničnih in ustnih spodbud, naj bi končno le ponatisnil svoje zapise v posebni knjižici. To seveda ni v moji moči; kaj takega zmore le dobro vpeljana založba. Žal na Gorenjskem take založbe nimamo (Koper ima Lipo, Maribor ima Obsr Murska Sobota ima Pomurske W ložbo, Celovec ima Mohorjevo *W bo, Trst ima Založništvo trzašfef tiska, celo Novo mesto ima Do^Vi sko založbo) — le Kranj, ki ina W cer eno najsodobnejših slovenj tiskarn, kot pokrajinsko sk£& svoje založbe nima .. . Kako le**, se slišalo: Gorenjska založba! ^ Sicer pa je danes papir takoČW še dražji je tisk, da si skorajda^' morem zamisliti izida sicer zel»»M nih zapisov Po Prešernovih s*W njah ali pa zapisov Moji goi«Pv kraji in ljudje v posebnih knjoPs! ali vsaj v broširanih zvezkih, tefc tudi, da bi moral vse zapise te#S& to pregledati, dopolniti, morda ^ skrajšati in opremiti z boljšo« C! kami. ^ Kajti zapisi, taki kot so bili te*^ v teku zadnjih dvajsetih let vC*C so bili pisani na hitro, dostikrat*^ mudilo, tudi do potrebnega jn*l nisem vedno prišel zlahka Set^e* je stvar objavljena, vidi pisec raj prej kot dobrohotni bralec-^ vse je napisano premalo teo*«' premalo točno, morda celo naa* > v premalo izbrušenem jezikuj bi bil vselej preprost, r vendar lep — slovenski. No, vse to prav urediti pa bit„ valo veliko časa in dela _»NT bojim, da bi mi utegnilo pret? niti pero — pač spričo mojih poznih jesenskih let. . . Kljub temu pa se tovarišu 1 kvar ju m drugim zvestim ta* zahvaljujem za dobro misel vzpodbudo. Črtomir T " Upokojena stiskalnica — spomin na mladost »Mlada starina« bi lahko rekli stiskalnici za most, ki stoji pztd žovo hišo v Doslovčah in krasi pogled na hišo in dvorišče. »To je spomin na moja otroška lota,« mi je dejal Franc Mota1 Liznekov z Zgoše. ki se je semkaj priženil pred enajstimi le-ti. d*M v Elanu. .. . »Pri nas doma smo imeli dve stiskalnici m mlin (rezalnico) M zanje in stiskanje ulja, preden se da v stiskalnico. K nam so m stiskat mošl ^aščani in kmetje i/, okoliških vasi, posebno ti imeli malo sadja, pa se jim ni splačalo nabaviti teh strojev. Samouk Česnk iz Zgoše je leta 1946 naredil stiskalnico, jaz ps*^ kot šestletni otrok izdolbel korito okrog koša, po katerem odteka*« Ni stara, nekoč pa bo, in nas bo zagotovo preživela.« ^| Franc Mohorč mi je pripovedoval, da se spominja, kako s»-^ zapornici pobegnil. ./. begunjskega zapora. Mati Marjana, Česa*? ^ Mica in Kosmačeva Mica so na njihovi njivi zele žito in dajale sf*^T vkup. Tedaj sta pritekli ubežnici in žanjice so jima pomagale. NajfV^l so okoli eno ubežnice, k. je počepnila, nato pa se okoli druge. dale> pe žita. Njega so odpeljal, z njive domov da ne bi česa - šcr.-^ otrok - izblebetal, če bi prišli mimo policisti Vse tn ianjk* csovcih. Zapornic, so „a >; otroK — l/.oieueiai, ue ui ^ i->" ....... ■ . umrle, a so o tem po vojni mnogokrat P"povedova e * h spominih nekaj Minka Peraic NV/ka, k, živi v Francu sem povedal, da v teh -spominih nekaj škripa. Ted*V*v namreč pobegnili Minka 1'< ruge tri preprodajalce so obsoja pogojne kazni. Jožetu T. so iz-i M kazen 9 mesecev zapora, pogoj-.^a dobo 5 let. Andreju B. in Dobri-V> 14 S., ki sta od Izetija dobila vred-is^ij^tne bone za preprodajo, so priso-GW^? Px) 8 mesecev zapora, pogojno za u? ^ treh let. t< . ^i obsojeni so se prvič zagovarja-glavni obravnavi oktobra lani. -^^at je bila obravnava preložena '^^.^ahtevo tožilca, da veliki senat ne^^^ši večino od 67 prič, ki naj osvetli dogajanje s ponarejenimi boni. nadaljevanju glavne obravnave '^omin opešal večini obtoženih, ki „^ zagovarjalo pet odvetnikov. Le t^obtoženi je do zadnjega dneva ^*ie obravnave vztrajal na prvot-zagovoru. Bone naj bi dobil od neznancev, vendar ne toliko, kot mu očita tožilec. Takoj, ko je zvedel, da so ponarejeni, jih je večjo količino vrgel v Soro ... Vsi obtoženi so trdili, da niso vedeli, da so boni ponarejeni. Izjavljali so, da s preprodajo niso skoraj ničesar zaslužili. Obtožnica je bremenila Izetija, da je leta 1982 dobil od nekoga najmanj 1500 ponarejenih vrednostnih bonov za dizelsko gorivo in bencin. Boni so imeli na hrbtni strani žig Petrola Ljubljana, TOZD trgovina na drobno Kranj. Samo prvoobtoženi je vnovčil za najmanj 600 tisoč dinarjev vrednostnih bonov. Ugotovili so, da je bilo na Petrolo-vih črpalkah vnovčenih 1307 ponarejenih bonov. Zato so sodniki priznali Petrolu odškodninski zahtevek v tej vrednosti, Alpetouru pa za 77 tisoč dinarjev. Celotno vsoto bodo morali solidarnostno plačati obsojeni; največji delež seveda Izeti, ki so mu dokazali, da je bil eden glavnih organizatorjev razpečevanja ponarejenih bonov. Dva dneva preden je drugič sedel na zatožno klop, je v preiskovalnem priporu poskušal pretihotapiti do brata Alija Aslanija (Ie-ta je tudi v priporu kot njegov prijatelj Dževad Zekiri, oba zaradi poskusa ponareje-nja vrednotnic) pismo z navodili, kako naj se zagovarja pred sodiščem, "retepena deklica >niško sodišče obsodilo surovega očeta, ki je z žico in palico ^epal svojo 10-letno hčer - Vedno vec primerov surovega tanja z otroki ^^enice — Na jeseniškem sodis-Sotavljajo, da sov zadnjem času ^sti primeri surovega ravnanja ^ecz mladoletnimi otroki. primer med tovrstnimi deja-J2 23"{etni Safet T. z Jesenic, za-^■n v jeseniški delovni organizacije surovo ravnal z mladoletno ko, 10-letno Samiro. V svojem ^^ovanju jo je pogosto pretepal, ^^-jič tako, da ji je prizadejal šte-e^,^ modrice po nogah in ramenih. j*>?* ie storil kaznivo dejanje zane-^,^-Tija mladoletne osebe in suro-jf± ^ dejanja, sodišče pa mu je izre-SEbbogojno kazen enajst mesecev t* **c s preizkusno dobo ireh let. ^■em s pogojno kaznijo so obdol-}>■ izrekli tudi ukrep varstvenega '^rstva. ^ obravnavi, ki jo je vodil Miha-r^^nik kot predsednik senata, je L* priznal, da je lani dvakrat z ro-£yaril hčerko, zanikal pa je, da bi ^tepal. ^išče je ugotovilo na osnovi pri-i>}i in Poročil šole. zdravstvenih ^ov in drugih, da je obdolženec pretepal svojo hčerko tudi že prej, ko je hodila še v prvi razred, in to celo z žico. Sodišče surovemu očetu ni verjelo, da jo je samo dvakrat udaril z roko, saj je bilo iz zdravniškega potrdila razvidno, da je zdravnica pri pregledu otroka ugotovila veliko modric po nogah in ramenih. Obdolženec je hčerko pretepal s palico, kar izredno slabo vpliva na deklico, ki je v šoli dokaj neuspešna. Safet, ki je bil že obsojen prej in kaznovan, je trpinčil svojo hčer tudi na drug način: ni je pustil v kolonijo ne iz stanovanja in ne k zdravniku v Kranj, kar bi bilo potrebno. Zanimivo pa je, da je delovna organizacija navedla, da je na delovnem mestu zelo discipliniran in delaven. 06 pogojni obsodbi je sodišče izreklo tudi ukrep varstvenega nadzorstva in mu določilo posamezna navodila, varstveno nadzorstvo pa bo opravljal socialni delavec. Če obdolženec med preizkusno dobo ne bo izpolnjeval navodil ali se izmikal stikom s socialnim delavcem, bo sodišče vreklicalo pogojno obsodbo. D. Sedej Večjo varnost pešcev ob zmanjšani Ijivosti tlsevni obeski za odrasle ijHljana — Že dalj časa morajo ^ med hojo na cestah ob zmanj-^idljivosti obvezno uporabljati ^^»o telo — kresničko, ki vozni-^ogoča, da v takih razmerah -v. pravočasno opazi in ustrezno rV Včeraj, 20. februarja 1984, je veljati določilo 49. člena redkega zakona o varnosti v cest-^»rometu, po katerem morajo 'M — torej tudi odrasli — po-'itv^ziroma ob vsaki zmanjšani ^sti nositi na cestah izven na-i^%Jsevni obesek. je svet za preventivo in vzgo-U Ustnem prometu SR Slovenije V Akcijo »Z odsevnim obeskom je na cesti«. Najprej je prippro-^^inskim svetom, naj v njej pri-i Mt^jo k uvajanju svetlobnih od-te1«- Le-te naj bi takoj začeli Ubijati vsi člani SPV in delovnih . ^$j v občinah, mentorji in ueite-^^lah ter vzgojno-varstvenih or-, ^oijah; pridobili naj bi tudi čim- V Ugih občanov, zlasti delavcev članov AMD in ZŠAM ter ^ nosilcev varnosti v prometu. NOSI KRESNIČKO V republiškem svetu so se odločili tudi za široko propagandno dejavnost. Izdelali so 10 tisoč nalepk »Nosi kresničko«, ki jih bodo člani občinskih svetov razdelili in namestili na vidnih mestih v avtobusnem in železniškem prometu, šolah in drugih javnih zgradbah. Pripravili so poseben letak, ki poudarja nujnost uporabe svetlobnih odsevnih obeskov tako pri otrocih kot odraslih, namenjen pa je voznikom, kolesarjem in pešcem. Za predstavitev na televiziji bodo naredili več iniormativno-pro-pagandnih opozoril, prav tako pa bodo spodbujali uporabo filmov »Dobro videti — biti dobro viden« in »Nosi kresničko«, ki ju je moč dobiti v centrih za izposojo filmov. Kot svet obenem sporoča, so do sedaj izdelali edine ustrezne svetlobne obeske z oznako JUS M. N. 9525 v tovarni Saturnus, v prodaji pa so tudi podobni obeski brez oznake, ki so za ta nameri neustrezni. Obeske prodajajo v trgovinah Slovenija-avto, Tr-go-avto, Agrotehnika in Saturnus v Ljubljani. V kratkem bodo iz tovarne Saturnus prišli v prodajo odsevni obeski brez vrisanih likov, ki bodo primerni tudi za odrasle. V svetu naglašajo, da bodo v začetku veljave novega zakonskega določila delavci milice le opozarjali vse pešce, ki jih bodo videli brez obeskov na cestah izven naselij ob zmanjšani vidljivosti. Izjemno kaznovanje kršitev bo seveda veljalo le dotlej, ko bo obeskov na trgu dovolj; potlej bo kazen plačal vsak, ki ne bo upošteval predpisa o obvezni uporabi svetlobnega odsevnega telesa. S. Saje da ne bi prišla resnica na dan. Izeti je klonil, saj ni računal, da bodo pismo, napisano v albanščini, prestre-gli; vdal se je v usodo. Obremenil ga je tudi priča Dževad Zekiri. Povedal je, da obstoja povezava med Izeti-jem, njegovim mlajšim bratom Ali-jem in ponarejenimi boni. Ali je namreč dobil od starejšega brata originalni bon. Le-tega je dal Dževadu, ki je v Niirnbergu naročil in plačal izdelavo foto matrice. S tiskarjem se je dogovoril tudi za tiskanje. Kasneje ga je tiskar-prijavil nemški policiji. Sodniki so v obrazložitvi sodbe dejali, da so pri odmeri kazni upoštevali dejstvo, naj soobtoženi ne bi vedeli za ponarejene bone. Zato so kaznivo dejanje okvalificirali za prikrivanje in ne tudi za goljufijo, ki je bila sprva — poleg ponarejanja vrednotnic — očitana vsem. Menili so tudi, da ponarejeni boni niso družbeno premoženje. Vendar je bil obseg vrednotnic tolikšen, da bi pri nadaljnjem razpečevanju lahko prišlo do motenj v gospodarstvu. Pri odmeri kazni Izetiju Saipu, specialnemu povratniku, so za ponarejanje vrednotnic izrekli kazen 12 let zapora. Preklicali so pogojno kazen in mu nato izrekli enotno kazen 13 let zapora. Podaljšali so mu pripor. Sodba še ni pravnomočna. KuM GORENJSKA NOČNA KRONIKA ZAPOMNIL SI GA JE I. K. iz Radovljice je bil oni dan najbrž precej prestrašen in tudi razburjen, ko je po telefonu na postajo milice sporočil, da ga je na Cankarjevi cesti napadel pes ovčar. Kasneje se je izkazalo, da je pes med mimoidočimi po-padel ravno I. K. Bojda pa si ga je štirinogi napadalec zapomnil, ker je I. K. psa že večkrat kamenjal in streljal nanj z zračno puško. Ker ukrep proti »napadalcu« najbrž ne bo tako enostaven, bo v tem primeru najbrž obveljalo pravilo: pametnejši odneha. Za večjo prometno varnost Dobro označeni prehodi Družbeni dejavniki urejanja in varnosti prometa na izpuščajo ničesar, kar ogroža varnost ljudi v prometu, in v ta namen skušajo storiti kar največ. Ena izmed akcij je izboljšanje varnosti pešcev na prehodih. Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo organizacije za vzdrževanje cest opremiti prehode za pešce z napravami za primerno osvetljevanje in skrbeti, da te naprave od somraka do popolne zda-nitve brezhibno delujejo. Ta določba začne veljati 20. februarja letos. V praksi to pomeni boljšo vidnost (osvetlitev) na prehodih, opremljenih z utripajočo rumeno lučjo nad znakom »prehod za pešce«. Tako bodo opremljeni najbolj obremenjeni prehodi, ne pa tudi taki, kjer je malo prehodov in redkejši promet; tudi cestna signalizacija je namreč postala zelo draga. Vendar pa še tako dobra ureditev križišč, osvetljenost prehodov, tako v mestu kot tudi izven naselij, ne more nadomestiti previdnosti, brez katere se nikar ne podajajmo čez cesto. Ko hodimo podnevi ali pa tudi ponoči po cesti brez pločnika, mislimo na svojo varnost. Da se tega kot pešci ne zavedamo dovolj, pove že podatek, da je bilo lani med smrtno ponesrečenimi na gorenjskih cestah kar 44 odstotkov pešcev. Mrak Požar zaradi nepremišljenega ravnanja Škofja Loka — V soboto, 18. februarja, ob 5. uri je zagorelo v starejši, leseni stanovanjski hiši, last Gabrijele Štibl, v Veštru 37. Prejšnji dan je bila na obisku pri bolni Štiblovi njena sestra. V kmečko peč je dala eno butaro, drugo pa je dala sušiti tik nad dimnikom. Ponoči se je butara vžgala, plameni pa so zajeli tramove in ostrešje. Ogenj je zajel seno na podstrešju in se hitro razširil. Zgorela je podstreha, poškodovani pa so tudi stanovanjski prostori, hlev in pohištvo. Požar so najprej začeli gasiti gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Škofja Loka, potem pa so jim pomagali še poklicni gasilci iz Kranja in gasilci iz LTH. Materialna škoda je ocenjena na milijon dinarjev. Januarja letos je bilo na Gorenjskem sedem požarov in kar v štirih primerih so bili vzroki zanje v neprimerno vzdrževanih ali speljanih dimnih tuljavah in zaradi različne navlake, ki je bila okrog tuljav. Januarska škoda na požarih je bila ocenjena na prek milijon dinarjev. A. Ž. Tri nesreče pri delu Kranj — V delovni organizaciji Sava, v tozdu Klinasti jermeni, se je zgodila nesreča pri delu Heleni Ra-dojčič (1964) iz Kranja. Radojčičeva je v torek, 14. februarja, ob 6.55 na konfekcijskem stroju navijala tkanino na vrteči se valj. Tega pa po navodilih za upravljanje stroja ne bi smela delati. Valj ji je zagrabil roko in ranjeno so odpeljali v Klinični center. Škofja Loka - Marko Pejič (1950) iz Virmaš je v torek, 14. februarja, ob 18.15 v delovni organizaciji Ter-mika Ljubljana, v tozdu Bodovlje pri Škofji Loki delal v proizvodni hali na hidravlični stiskalnici za stiskanje mineralne volne. Med avtomatskim vezanjem bal mineralne volne pa se je strgala žica. Namesto da bi avtomatsko prešo ustavil in jo pre- stavil v ročno upravljanje, je Pejič s sodelavcem odprl napravo za avtomatsko vezanje in rezanje žice. Z roko je segel v cilinder, z nasprotne strani pa mu je sodelavec podal žico. Takrat pa se je avtomatska stiskalnica premaknila in odtrgala Pejiču roko nad komolcem. Jesenice — V Martinarni jeseniške Železarne se je v soboto, 18. februarja, ob 19.40 zgodila nesreča pri delu, v kateri se je huje poškodoval Fadil Halilovič (1965), ki stanuje v Mojstrani. Halilovič je s strojevodjem ozkotirne lokomotive premikal vagone in pri tem pozabil sprostiti ročno zavoro na zadnjem vagonu. Stekel je -za vagonom in sprostil zavoro. Takrat pa ga je zgrabil robnik vagona in mu poškodoval nogo. A. Ž. V. čigav je prostor pred pokopališčem? — Zelo kratek odsek od Ceste talcev do vhoda na kranjsko pokopališče, kjer je tudi parkirišče, je neasfaltiran. Že nekaj časa pa je ta odsek v nemogočem stanju, saj so udarne jame izredno globoke in polne vode. Na Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj so nam povedali, da so oni zadolženi za vzdrževanje pokopališča in da deloma urejujejo oziroma vzdržujejo tudi parkirišče pred vhodom. Dohod, kije pravzaprav podaljšek Ceste talcev, pa za zdaj praktično ni od nikogar. Projekti so menda narejeni, ni pa denarja za asfaltiranje. Razen tega pa je ureditev tega dela povezana tudi z dokončno ureditvijo Planine III. Kakorkoli že, vsaj za nekaj lopat peska pa bi se morda denar vendarle lahko našel?! — A. Ž. — Foto: F. Perdan NESREČE PREVELIKA HITROST TERJALA ŽIVLJENJE Kranj — V soboto, 18. februarja, ob 11.50 je Janez Markič (1961) iz Naklega peljal z avtom iz Kranja proti Naklem. Na Pivki je po klancu navzdol dohitel kolono treh vozil. Zaradi prevelike hitrosti je močno zavrl, da ne bi trčil v zadnje vozilo v koloni. Markičevo vozilo je začelo zanašati in je zdrsnilo s ceste ter se prevračalo po travniku. Med prevračanjem sta padla iz avta Janez Markič in sopotnik Iztok Markič (1970) učenec 8. razreda osnovne šole Heroja Bračiča, doma iz Naklega. Na kraju nesreče je umrl Iztok Markič, voznik Janez Markič pa je bil lažje ranjen. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 150 tisoč dinarjev. A. Ž. ( i Pojasnilo in opravičilo Kranj — Na Upravi javne varnosti za Gorenjsko v Kranju so pojasnihvda je bilo v petek, 17. februarja, v dopoldanskih urah iz blagajne za izdajo smučarskih vozovnic na Krvavcu med krajšo odsotnostjo blagajničarke ukradenih več smučarskih vozovnic za ves sistem žičnic na Krvavcu. Vrednost ukradenih vozovnic je znašala okrog 40 tisoč dinarjev. Delavci oddelka milice Cerklje, ki so zadevo raziskovali, so morali zaradi množičnega obiska krvav-ških smučišč pregledati večje število smučarjev. Med njimi so tudi odkrili tri mladoletne storilce, ki so prišli na Krvavec v organizirani skupini in ukradli vozovnice. Vsem smučarjem, ki so bili zaradi službenih opravil miličnikov kakorkoli moteni ali zadržani, se z Uprave javne/varnosti za Gorenjsko opravičujejo. A. Ž. S kemičnim svinčnikom nad potni list Jesenice — Ramadan Regjaj iz Prizrena je lani oktobra na mejnem prehodu na Jesenicah predložil pri kontroli potnih listin delavcu postaje mejne milice svoj potni list, v katerem pa je bila na neki strani predru-gačena carinska zabeležba PUR. Prvotno vpisani podatki so bili večkrat prevlečeni s kemičnim svinčnikom in spremenjeni tako, da je zdaj pisalo PAG. S tem pa je Ramadan, Albanec, zaposlen v tovarni umetnega kamna v Švici, storil kaznivo dejanje ponarejanja listin, ki se po kazenskem zakoniku kaznuje z zaporom od 3 mesecev do petih let. Takšnih primerov imajo na jeseniškem sodišču veliko, saj občina meji na Avstrijb in Italijo z železniškim in cestnimi mejnimi prehodi. Obdolženec je v zagovoru trdil, da teh popravkov ni napravil, da so pač tak vpis naredile francoske oblasti na meji. Vendar je lagal, saj so izvedenci ugotovili, da je bil zapis Opel kadet, PAG, številka in nek naslov ponovno prevlečeni s kemičnim svinčnikom. Potni list pa je javna listina in Reg-jaja so kaznovali s sedmimi meseci zapora, pogojno na dve leti. Sodišče mu je ponarejeni ali predrugačeni potni list tudi odvzelo. D. S. GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 21. FEBRUARJA Ž 999 OLIMPIJSKI OBZORNIK 999 ALPSKO SMUČANJE Olimpijska zmagovalka Švicarka Figini SARAJEVO - Micheie Figini iz Švice je velika zmagovalka ženskega olimpijskega smuka na Jahorini. Že na uradnih treningih je bila vedno v ospredju in na tekmi ji je uspel veliki smuk, saj je osvojila zlato olimpijsko odličje. Nasploh pa so v obeh smukih največ dobili Švicarji. Miiller je bil drugi na moškem smuku, pri ženskah pa je srebro osvojila njegova rojakinja Maria VValliser. Presenetljivo pa je bron osvojila Čehoslovakinja Olga Harvatova. Jugoslavija v tej paradni ženski olimpijski disciplini ni imela svojih predstavnikov. Vrstni red — 1. Figini (Švica), 2. VValliser (Švica), 3. Harvatova (ČSSR). Zlato za Američana SARAJEVO — Američan Willian D. Johnson je zmagovalec moškega olimpijskega smuka na Bjelašnici. Johnson si je zlato na Bjelašnici prismučal za pičlih sedemindvajset stotink sekunde pred Švicarjem Mullerjem in Avstrijcem Steinerjem. Med to svetovno druščino najboljših smukačev sta nastopila tudi Jugoslovana Pleteršek in Jemc. Oba sta se dobro držala in dosegla tista mesta, ki smo jih tudi pričakovali. Vrstni red — 1. Johnson (ZDA), 2. Miiller (Švica), 3. Steiner (Avstrija),. .. 27. Janez Pleteršek, 30. Tomaž Jemc (oba Jugoslavija). Presenečenje Italijanka Magoni SARAJEVO — Za presenečenje na štirinajstih olimpijskih igrah v Sarajevu je v slalomu poskrbela dvajsetletna Italijanka Paoletta Magoni, ki ji je uspelo, da je osvojila z dobro vožnjo v obeh nastopih prvo olimpijsko žensko zlato za Italijo. Srebro za Francozinjo Pelenovo ni presenetljivo, tem bolj pa je presenečenje dobitnica brona. Tega je dobila Liechtensteinka Uršula Kon-zett. Od Jugoslovank smo pričakovali več, kot smo dosegli, saj je kot petnajsta uvrščena le mlada Ljubljančanka Mateja Svet. Ostale naše so ostale v snegu ali pa bile diskvalificirane. Vrstni red - 1. Magoni (Italija), 2. Pelen (Francija), 3. Konzett (Liechten-stein), ... 15. Svet (Jugoslavija). Zmagoslavje dvojčkov Mahre SARAJEVO — Američana, dvojčka Philip in Steve Mahre, sta zmagovalca olimpijskega moškega slaloma, ki je pred 50.000 gledalci poskrbel za presenečenje, saj je bron nepričakovano osvojil Francoz Bouvet. Med stotremi tekmovalci iz devetintridesetih držav so nastopili tudi Jugoslovani, ki so bili s Križajem na čelu v boju za osvojitev enega od olimpijskih odličij.* Toda tokrat našim sreča ni bila naklonjena, a so vendar dosegli uspeh, saj so trije med prvimi petnajstimi. Le srebrnemu iz veleslaloma, Juriju Franku, ni uspelo, da bi že v prvi vožnji prismučal do cilia. Vrstni red - 1. Ph. Mahre (ZDA), 2. S. Mahre (ZDA), 3. Bouvet (Francija), ... 7. Križaj, 11. Cerkovnik, 13. Kurah (vsi Jugoslavija). SMUČARSKI TEKI Reprezentantka Finske najuspešnejša SARAJEVO — V soboto se je na Velikem polju končalo še zadnje dejanje v ženskem smučarskem teku, saj so prvič izvedli solo tek na 20 kilometrov. Zmago si je zagotovila reprezentantka iz Finske Marja Liisa Hamalainen in tako štirinajste zimske olimpijske igre kronala s tremi zlatimi odličji. Zmagala je namreč v teku na 10, 5 in na 20 ki-lometrov(s štafeto Finske pa je osvojila še bronasto kolajno. S temi štirimi olimpijskimi odličji je hkrati postala najuspešnejša tekmovalka nasploh na sarajevski olimpijadi. Srebro v tem ženskem maratonu si je pritekla Raisa Smetanina, bron pa Anne Jahren. Nastopila je tudi Jugoslovanka Metka. Munih, ki je tek končala med zadnjimi. Vrstni red — 1. Hamalainen (Finska), 2. Smetanina (SZ), Jahren (Nor veška),... 38. Munih (Jugoslavija). Švedi veliki zmagovalci SARAJEVO - Četverica reprezen-tantov v smučarskem teku v štafeti 4 X 10 kilometrov je doma iz Švedske. Tekači Wasberg, Kohlberg, Ottoson in Svvan so veliki zmagovalci tega moškega olimpijskega teka na Velem polju. Prepričljivo so osvojili zlato olimpijsko odličje pred reprezentanco SZ in Finsko. Med temi najboljšimi štefatami so nastopili tudi Jugoslovani: Ivo Čarman, Jože Klemenčič, Jani Kršinar in Dušan Djuričič so osvojili dvanajsto mesto. To je tudi mesto, ki smo ga pričakovali. Vrstni red — 1. Švedska, 2. SZ, 3. Finska,... 12. Jugoslavija. V maratonu Šveda SARAJEVO - Igmansko Veliko polje že sameva. V nedeljskem dopoldnevu so spravili pod streho še moški smučarski maraton na 50 kilometrov. Za medalje se je potegovalo šestinpetde-set tekmovalcev iz dvaindvajsetih držav. Ta moški maraton je postregel z izredno borbo, a na koncu so le slavili Skandinavci, ki so s tem pokazali svojo tekaško premoč. Na prvih dveh mestih sta Šveda Wasberg in Swan, bronasto olimpijsko kolajno pa je osvojil Norvežan Karvonen. Med temi so nastopili tudi Jugoslovani, ki se niso odrezali slabo. Vrstni red — 1. Wasberg (Švedska), 2. Svvan (Švedska), 3. Karvonen (Norveška)____32. D. Djuričič, 36. Kršinar, 42. Klemenčič. BIATLON Dramatičen boj za medalje SARAJEVO — Res dramatičen je bil boj na igmanskem Velikem polju v teku moških biatlonskih štafet na 4 x 7,5 kilometra dolgi progi. Z zadnjimi močmi je SZ osvojila zlato medaljo, drugi so bili le spet za las Norvežani, ki so bili le za 2,2 sekunde hitrejši od tretje uvrščenih reprezentantov ZRN. Med favoriti za najvišja odličja so bili tudi biatlonci NDR ,vendar so bili v tem nastopu le četrti in tako kot veliki favoriti ostali praznih rok. Nastopili so tudi Ju- TKŽIČ - SANKAČI Z4 POKAL KOZOROG IN REPUBLIŠKE NASLOVE — T\'D Partizan Tržič — sankaška sekcija je na naravnih pro- pokal Kozorog - članice'-'Šmid< (Železniki), mladinke - Stale (Železniki). mL mladinci - Rakovec (Železniki), st. "jjadinct -Zadrarec (Železniki! člani - Kališnik (Tržič), st. dam - Debeljak (Železniki), dvosedi - Kališnik-Kos (Tržič); republiško prvenstvo - zmagovalci — članice - Šmid (Železniki), mladinke - Stalec (Iskra), ml. mladinci - Rakovec (Iskra), st. mladinci - S. ZMdravec (Iskra), ^ /<«m ~ Debeliak (Iskra) dvosedi - mladinci - Potočnik-Luznar (Iskra), dani - Česen-Česen (Tržič), (-dh) - Foto: I. Kokalj goslovani, ki so v tem nastopu zasedli zadnje mesto. Vrstni red - 1. SZ (Vasiljev. Kaeka-rov, Salma, Buljigin), 2. Norveška (Li-hus, Kvalfoss. Storsveen, Sobak), 3. ZRN (Reiter, Pichler, Angerer, Fi-scher), .17. Jugoslavija (Lanišek, Ve-lepec, Čašić, Jakovae). HITROSTNO DRSANJE Že drugo zlato za Kanadčana Bauherja SARAJEVO — Hitrostni drsalci so na ledenem stadionu opravili še predzadnjo hitrostno drsalno preizkušnjo v moškem delu na 1500 metrov. Najhitrejši je bil Kanadčan Gaettanu Bau-her, ki je zlati kolajni na 1000 metrov dodal še zlato na 1500 metrov. Z bronom na 500 metrov je tako ta mladi Kanadčan najuspešnejši hitrostni drsalec na štirinajstih olimpijskih igrah v Sarajevu. V tej disciplini, 1500 m, je nastopil tudi Jugoslovan Behudin Mer-danovič, ki je z novim državnim rekordom zasedel štirideseto mesto. Srebro in bron pa sta po zaslugi Hlebnikova in Božijeva odšla v SZ. Vrstni red — 1. Bauher (Kanada), 2. Hlebnikov (SZ), 3. Božijev (SZ),... 40. Merdanovič (Jugoslavija). Je Bojan to zaslužil? Nadaljevanje s 1. str. UMETNOSTNO DRSANJE Scott Hamilton na vrhu SARAJEVO — V novi športni dvorani Zetra v Sarajevu so svoj nastop končali moški v prostem programu umetnostnega drsanja. Olimpijski zlati drsalec je Američan Scott Hamilton, ki je bil na olimpijadi v Lake Placidu le peti. Toda na to je Hamilton osvojil kar tri zlata odličja na svetovnih prvenstvih. Po zaslugi Briana Orsera je srebro odšlo v Kanado, bron pa si je pridr-sal Josef Sobovčik iz ČSSR. V tej konkurenci se je dobro držal tudi naš Mi-Ijan Begovič, ki je bil enaindvajseti. Vrstni red - 1. Hamilton (ZDA), 2. Orsen (Kanada), 3. Sobovčik (ČSSR), ... 21. Begov k- (Jugoslavija). Katarina VVitt olimpijska zmagovalka SARAJEVO — Olimpijsko zlato si je v umetnostnem drsanju v dvorani Zetra zasluženo pridrsala reprezentantka NDR Katarine Witt, ki je bila najboljša v kratkem in prostem programu ter v skupnem seštevku. Srebro je po zaslugi Rosalvn Sumners odšlo v Ameriko, ( bron pa v SZ, ki ga je dobila Kira Ivanova. Jugoslovanka Sanda Dubravčič je zasedla solidno deseto mesto. Vrstni red — 1. VVitt (NDR), 2. Sumners (ZDA), 3. Ivanova (SZ) ... 10. Dubravčič (Jugoslavija). SMUČARSKI SKOKI Zamenjani mesti na veliki skakalnici SARAJEVO — Ob rekordnem sobotnem obisku, ko so najboljši smučarski skakalci na 90-metrski skakalnici merili svoje moči, je veliki zmagovalec na tem objektu postal Finec Matti Nyka-nen, ki se je tako reprezentantu NDR Jensu VVeissflogu maščeval za poraz na manjši skakalnici. Bron si je pri-skakal svetovni rekorder v smuških poletih, Čeh Pavel Ploc. Od naše četverice je tokrat najbolj presenetil prav najmlajši. Član SK Triglava iz Kranja, ki je sicer doma iz Vrbe, Tomaž Dolar, je namreč zasedel odlično enajsto mesto. Sicer pa imamo Jugoslovani med prvimi petnajstimi še dva skakalca, nekoliko je razočaral samo Miran Tepež, ki mu tokrat ni in ni šlo. Vrstni red — 1. Nvkanen (Finska), 2. VVeissflog (NDR), 3. Ploc (ČSSR)____ 11. Dolar, 13. Ulaga, 15. Baje, 45. Tepež (vsi Jugoslavija). -d h vožnji zaostal za vodilnim Stevom Ma-hrom za več kot dve sekundi, je le nemo opazoval množico in transparente, ki so se dvigovali visoko nad njo. Kaj vse je pisalo na njih? »Bojan, Tržičani smo s teboj! Bojan, naš up! Imamo srebro, hočemo zlato! Bojan, Jože, Jure in Tomaž — zmagovalec bo naš« in podobno. Občinstvo se je tokrat obnašalo ne-športno. Izžvižgalo je Gruberja, Stei-nerja, brata Mahre in še številne druge Križajeve tekmece in ko je bilo na dlani, da bo brez olimpijske kolajne ostal tudi Bojan, je z žvižganjem, sicer ne tako močnim, pospremilo v iztek tudi njega. Še pred nekaj urami veliki ljubljenec občinstva in športni junak, je naenkrat postal tarča precejšnjega dela množice, ki je sedmo mesto ocenila kot katastrofo. In zanimivo: njenemu vplivu so podlegli tudi nekateri športni poročevalci. Ko proslavljamo prvo jugoslovansko olimpijsko medaljo, ne pozabimo, da je delček Juretovega srebra zaslužil tudi smučarski mojster iz Tržiča. Križaj je bil desetletje zastavonoša našega smučarskega športa, z njim in ob njem je rasla tudi bodočnost jugoslovanskega alpskega smučanja: Franko, Benedik, Cerkovnik, Petrovič. Avguštin Biažič iz »Olimpijski vlak, ki je ki jevo v soboto zvečer, je renjskih ljubiteljev sm\ zgodnjih jutranjih ur se preizkušali so navijat in ugibali, kdo vse bi medalje. Tekma, ki se j mimo naših želja, je bila doživetje. Splačalo se je jevo, saj verjetno še dolge _ ložnosti za ogled olimpijski Direktor Elana Dolfe Vojsk predstavlja novo smučko z dvojno Foto: C. Z. Možnosti begunjskega Elana Sto tisoč parov smuči za I dva milijona Slovencev, I 40 tisoč za 20 milijonov ostalih Jugoslovanov Sarajevo — Štirinajsto zimske olimpijske igre so nova priložnost za uveljavitev tovarne športne opremo Bil ul iz Begunj. Znani proizvajalec alpskih, tekaških in skakalnih smuči si je v prostorih jugoslovanskega smučarskega sklada v Skenderiji uredil mesto, kjer se srečujejo tovarniški tekmovalci, največji Klanovi kupci in njihovi poslovni partnerji in vsi, ki jih karkoli zanima o Elanu ali so tako ali drugače povezani z begunjsko tovarno. Elanova gosta sta bila dva svetovnoznana smučar ja, ki sicer ne nastopata na olimpijskih igrah: proslavljeni Šved Ingemur Sten-mark, s pomočjo katerega je begunjska tovarna močneje prodrla v svet, ter švicarski smukač Šilvano Moli. Za vse ostale goste, med katerimi prevladuje jo največji kupci izdelkov in poslovni partnerji, je Elan skupuj z žirovsko Al-pino najel hotel na Palah in jim s tem omogočil (na njihovo stroške) prijetno bivanje v olimpijskem mestu. Klan jo s svojimi izdelki op. mil tudi številne tr-govine v Sarujevu, pred kratkim pa je predstavil javnosti tudi nov izdelek — smuči z dvojno režo VSS. »Sarajevo je priložnost, d* nom in tujcem pokažemo ta P kakšna je resnica o Elanu i izdelkih,« poudarja Dolfe \{ tor begunjske tovarne. ,-staja <-b izvrstnih domačih cih prvi mož naše ekip,, prismučal že blizu 80 zmag 3^ pokal in več odličij na svetov*" stvih in olimpijskih igrah. T-renti, ki so mu svoj čas poaafl denarje, da bi se izneveril so zdaj obupali. Ingemar os*t*> Flanu in četudi bi se, demtf>>!Jv slil, novi »lastnik« z njim ne pričaki>vanega propagandni"*' Vos svet namreč ve, da ;vo.je največje zmage dosegi »dilcah«. Letos se izteka vini tekmovalcem dveletne P1 olimpijske igre so tudi priloži pogovorimo o nadaljnjem 90! likih novosti ni pričako*'-: Smučarski Tek patrol DOBRAVA - Prizadevni športni delavci ŠD Kropa in TVD Partizan Pod-nart so pod pokroviteljstvom Kemične tovarne Podnart na Srednji Dobravi pripravili že četrti smučarski Tek patrol v spomin na narodnega heroja Sta neta Žagarja. Tekmovanje smučarskih patrol vsa ko leto pripravijo na Srednji Dobravi, kjer se zberejo preživeli borci NOB ter tekmovalke in tekmovalci iz skoraj vse Slovenije. To je hkrati obujanje spominov na narodno osvobodilno borbo, v tekmovalnem pogledu pa krepitev množičnega športa in obrambne sposobnosti mladih. Med borci je bil tudi prvi komandant Prešernove brigade Igor Javor. Na startu se je zbralo res lepo število tekmovalk in tekmovalcev, bilo jih je 297, ki so v patrolnem teku trojic merili moči kar v osmih kategorijah. Vrstni red kategorija A - 1- ŠD Stranje (Sitar, Močnik, Jclinšek), 2. OS Lucijan Seljak. 3. Maratonci (Veliki vrh), kategorija B - 1. TVD Grd |6 Cv tra Zupan, Pogačnik, Kunstelj). kategorija C - 1 TVD Gorje I (Ogle«, Ovsenik. Kosmač). 2. TVD Gorje II, 3. TO Škofju Lok,, kategorija D - 1 TO Škofja Loku (Plrnat, Šoljšak, Kalan). 2. Maratone (Veliki vrh), 3. S D Moj strana, kategorija I 1 ZTKO Bad«> vljica (Andrle. Kepinc, B. Ahac), 2. re-krentivci Naklo. 3 SK Jesenice, kategorija F - Min Bestor, Marija Bester, Ivica Bešter), 2 Naklo. 3. SD Dobrava, kategorija G I S D Dobrava I (Cop Pfajfur. Tomeic). 2. ŠD Dobrava II. » TVD Partizan Podnart, kategorija H -1. LM Logatec (Pergovnik, Godnjavec. De Gleria), 2. ZEN-RSNZ 1. 3. ZLN RSNZ II, boni - L trojica - Janko Pnstavec, Ivan Cerkovnik, Ivan Stur lar-Čiro. ve< ma obnovila pogodba N vni interes, da bi prevzeli tovarnam že uveljavljene 1 ool.j se potegujemo za obet. smučarje, ki se šele prob;. vni \ rh. Za nus pa so zan movalci iz dežel, kjer si tako razvito, ker bi se na_„ možnosti za prodor na ži.šče.c -Olimpijske igre pomeni; spremembo v misljei i i vnosti in nekaterih teles .., .^ni/.acij,« nadaljuje D . Medtem ko so še pred deti ser»h Smučarske zveze Jug o nogometu, bo p< olimpijskih igrah tudi v o* ..kili spoi tov pnslo do pran« !o ob tem, da je v Jugosfc ,,,,(■! tov za razvoj novih saH lilk,^uti. da se bo smučanj , ihii.io tudi v ostalih 1 _ imajo za to ugodne al 1,0 (udi priložnost U ni to raz kje« pa pi odajo na domače tržiš* nI,'dstavo naj povem, da sa* )ilh v Jugoslaviji 140 tisoč f d t(,na 100 tisoč par,, • mmi Slovencev m 40 US> ndiionski množici JugoskM JjREK, 21. FEBRUARJA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA Ugoslovanski hokejisti na olimpijskem turnirju 9. STRAN O LA Odpisani« niso razočarali 'rajevo — Jugoslovanska hokejska *^zentanca, za katero je igrala devica Jeseničanov (Cveto Pretnar, ^ Ščap, Murajica Pajič, Drago Mli-Zvone Šuvak, Edo Hafner, Bo-Haspet, Peter Klemene, Mustafa Kl£ in Drago Horvat) je pred priče t-olimpijskega turnirja veljala za >vsko hrano« ostalim enajstim re-- ^ntancam, ki so že vse po vrsti ^ eno leto igrale v A skupini svetov-prvenstva. Resda je Jugoslavija *ila že v predtekmovanju in se uvr-r»a mesta »in tako dalje« (od 9. do ^esta), a je kljub temu dosegla več, Je bilo pričakovati. Napravila je jig in visoko s 5:1 premagala Italija ^ tem pa izgubila z veliko močnejši ekipami — s Sovjetsko zvezo, Švedsko ter z Zvezno republi-^^mčijo. 5*ak modrega tabora je bil 27-letni * Jesenic Cveto Pretnar. Četudi je h tekmah 37-krat segel po plo-^a golovo črto, so bili vsi pozna-hokeja enotnega mnenja, da bi r^T^razi še višji in zmaga težje izbo-če v vratih ne bi bilo izkušene- HOKEJ NA tEDU pričakovanju SZ IEVO — aNa štirinajstih olim-./*h igrah v Sarajevu se je na ledeni ^vi Zetra končalo še predzadnje ^je na teh igrah. Na led so stopili yiisti SZ i« ČSSR, ki so se 1 za zlato in srebrno odličjefin re--ntanci Švedske in Kanade, ki sta ('a so osvojili Švedi, ki sč prema-,*tanadčane. ,*la - za prvo mesto - SZ : ČSSR ^ 1:0 0:0), za tretje mesto — Šved-■ wKanada 2:0 (0:0, 1.0, 1:0). **ni red - 1. SZ, 2. CSSR, 3. Šved-. 9. Avstrija, Jugoslavija, Italija ^rveška. -dh ga Pretnarja. Čuvar modrih vrat je včasih branil nemogoče; ploščke, ki smo jih že vsi videli v golu, je mojstrsko lovil ali spretno odbijal. Ne tako redko se je soočil z nasprotnikovimi napadalci iz oči v oči, a se mreža tudi v teh primerih ni vedno zatresla. Gledalci na tribunah — iz tekme v tekmo jih je bilo več — so kmalu opazili Pretnarjevo mojstrstvo in v trenutkih, ko so nasprotniki takorekoč oblegali njegova vrata, navdušeno vzklikali — Cve-to, Cve-to . . . Štirinajst let je Pretnar hokejski vratar, šest let tudi vratar državne reprezentance, za katero je odigral že preko 120 tekem. V Sarajevu je doživel olimpijski krst, najbolj pa se mu je vtisnila v spomin tekma s.Sovjetsko zvezo. »To je bilo posebno doživetje, saj v moji športni karieri verjetno ne bo več priložnosti, da bi se na ledu soočil s svetovnimi in olimpijskimi prvaki — s Fetišovim, Kasatonovim, Miškinom, Pervuhinom .. .« »Zadovoljen sem s tem, kar smo dosegli,« je po končanem olimpijskem turnirju pripovedoval 23-letni kapetan moči. Potem se je vsulo. Tekma je bila najlepši odraz kakovosti našega državnega prvenstva in skromnih priprav, na katerih smo odigrali le devet prijateljskih srečanj, ostali udeleženci turnirja pa mnogo več, med njimi, denimo, reprezentanca Kanade, preko šestdeset. Švedi so igrali po najboljših močeh in nas prepričljivo premagali. S sovjetskimi hokejisti smo zelo dobro igrali v drugi tretjini, ko smo dosegli tudi edini gol in imeli ob tem še številne priložnosti. V srečanju z Italijani smo prekosili sami sebe in nepričakovano visoko zmagali. Kot se je izkazalo pozneje, so nas sosedje povsem izčrpali, saj smo bili v tekmi proti Poljski le bleda senca moštva, ki se je zopersta-vilo Italiji. Ni nam šlo od rok in četudi bi nam za uvrstitev med osem ekip zadostoval že poraz s tremi goli razlike, nam to kljub bučnemu spodbujanju občinstva ni uspelo. Sovjeti so zasluženo olimpijski prvaki. Odlikuje jih odlična tehnika, dovršeno preigravanje, natančne podaje, hitro drsanje in uničujoča tehnika. Doživetje je gledati svetovne mojstre, še lepše je igrati z njimi.« »V tekmi z Italijani smo dokazali, da znamo igrati hokej in da si lahko ob večji družbeni podpori nadejamo še boljših rezultatov in ponovno uvrstitev v B skupino svetovnega prvenstva,« ekipe Mustafa Bešič, član Jesenic in udeleženec treh svetovnih prvenstev. »Odlično smo igrali proti zahodnim Nemcem, dokler nam ni zmanjkalo Inki iz olimpijskega mesta ^rektor izgublja stave — L^biva kolajne Ol^1 ^ktor naših alpskih reprezentanc Tone Vogrinec je znan po tem, da iz-stave — in dobiva kolajne. Pred devetimi leti je na evropskem mladin-Orvenstvu v Maverhoffnu stavil s tedaj obetavnim smučarjem Bojanom V ^m. Tekmovalec iz Tržiča je presenetil tekmece in postal evropski pr-4^ eleslalomu, Tone pa je bil mož beseda in je sredi zime oblečen skočil v v središču mesta. Ko je Bojan dobil pred štirimi leti v Wengnu prvo *a svetovni pokal, je direktor zastavil brke. V torek, na dan najpo-^**ejše veleslalomske tekme v letošnji olimpijski sezoni, je Vogrinec še Izgubil stavo, tokrat z Juretom Frankom, dobitnikom prve jugoslovan-*^X^piJske medalje. Tone je namreč pred tekmo dejal, da se bo pustil oši-^ ničlo«, če bo kdo od jugoslovanskih smučarjev na zimskih olimpijskih ^~svojil kolajno. »Srebrni« Novogorićan je bd do svojega direktorja zelo ^sljiv in mu je odrezal le šop las. r\ *Ca SE PREDSTAVIJA t^ni organizacijskega komiteja Planica so v soboto pripravili na Malem y Krovno konferenco, na kateri so spregovorili o pripravah na sklepni del * Pokala v smučarskih skokih, ki bo tudi letos od 23. do 25. marca v % za delovna razmerja Tu* Kovinarstvo objavljamoVi sta dela in naloge STRUGARJA Pogoji: — KV strugar, — 1 leto delovnih izki Delo je za nedoločen polnim delovnim čas< 3-mesečnim poskusni] lom. Kandidati za objavljer in naloge naj svoje dokazili pošljejo v 8 objavi na naslov DC TOZD Kovinarstvo, t j a za delovna razmer zerska 7, Žiri. Kandidate bomo o izl vestili v 30 dneh objave. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna ja TOZD blagovni objavlja prosta dela ge VODENJE DOMAČE NABAVE Pogoji: - visoka strokovna zba ekonomske mercialne smeri - 4 leta delovnih ižkus - sposobnost vodenrr ganiziranja, tivnost, poslovna « nostin uspešno oc no^-meseeno Pismene prijave kadrovski oddelek k ta Planika, Kranj v po objavi. O izbiri didati obveščeni \-od poteka roka 2a prijav. kombm Opozarjamo občane, ki niA^ strokovnih opr*^ zvezi z odprav«P sledic v pošk>* vanih družb zasebnih goz da je gibanje z nevarnosti do t daljnega prep^ dano. OD I Kranj Sarajevo 84 Srečanje najboljših! Ekskluzivni dobavitelj čajev na X/V. ZOI -Sarajem " in i u m 11 li , r/ „aših izdelkov/ To je priznanje vrhunski kakovo^' [R£K, 21. FEBRUARJA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE, OSMRTNICE 11. STRAN GL 48 \LI GLASI tel.: 27-960 ■HODAM *^odam mlado KRAVO križanko s 7 ^ov starim teletom. Mevkuš 5, Gor- 1536 'odam plemensko SVINJO. Lenart * -rklje 1740 'odam 100 kg težkega TELETA za ,k- Korbar. Glinje 4, Cerklje 1741 <->T0APARAT zenit TTL, skoraj ugodno prodam. Informacije po k<5-191 1742 >>dam LESTEV, dolgo 11 metrov. 111 pri Kranju 1743 lam LIST (meč) za motorno žago 045 in LETVE 40 x .50. Pipanova ^nčur 1744 'Odam 30 kg težke PRAŠIČKE in >IČA za zakol. Sv. Duh 41. Škofja 1745 ^odno prodam 900 kosov STRE-OPEKE kikinda. Ogled v sredo ^dan. Rakovica 2 pred Besnico 1746 "i5*dam 3000 STREŠNIKA špičak in V m suhih borovih PLOHOV. Je-kUhodole 25, Komenda - 1747 <^dam FOTOAPARAT revue flex "Telefon 78-062 1748 Jam ali zamenjam mlado jalovo lvO za brejo. Žabnica 4 1749 " lam SEDEŽNO GARNITURO, .^ljiv kavč v francosko posteljo. 2 L Informacije po tel. 23-917 1750 *ciam italijanski OTROŠKI VOZI-b^. znamke PEG (globok). Simon Britof 34/A (nova hiša nad no--^nim igriščem) 1751 gjdam dve KRAVI Janez Ravni-.križna gora 2, Škofja Loka 1752 lam 14 dni starega TELETA. Te->4-058 1753 [^^Mam termoakumuiacijsko PEČ. xv Lotrič, Radovljica, Cankarjeva 1754 _5T^no prodam barvni TELEVIZOR j .^pta, ekran 42. Angela Mulej, Ra-*^a,Jelovška24 1755 lam električni ŠTEDILNIK korona, rabljen eno leto. Ogled ^an. Primožič. Češnjica 49, Želez- 1756 *<*am mlado KRAVO, ki bo v markič teletila, težko 600 kg. Ogled »-^•»an. Breznica 8, Žirovnica 1757 nr~ ^Ham većJo količino v kisu vlože SP^xZ^^ ~ jurčkov po dostopni ceni. Strnad, Gradnikova 129, Rado-1759 °^/5* husquarna. 240 švedsko, pro-^lefon 061-841-047 1792 brejo OVCO. Jure Valter, ^ 22, 64204 Golnik. Tel.: 89-125 (J>w . 1491 e^/M ____ ^--- kompletno otroško .POSTE-£j^.v*n otroško HOJ ICO. Jereb. tel. KJfcf 26 - Škofja Loka 1654 v*^v **i 6 kub. m smrekovih DESK — i{ suhih. Telefon 064-28-149 1760 KRAVO s prvim ali drugim naJraJe bohinjsko ciko, sred-, ko. Franc Hribar, Šobčeva 14, ^i. 74-013 noi diferencial in MENJALNIK ^ 95. Kranjska 4, Šenčur 1762 ■K^h traktorski TROSILEC za ^ k'Per PRIKOLICO Ljutomer. Pšata 32, Dol pn Ljubljani 1763 HLODOVINO ali DESKE ja-^^k3'jesen, brest, češnja in lipa hlodovine po dogovoru. Viš-^nice, Murova 6, tel. 81-557 1764 ^*tt WARTBURG limuzino, le-Prva registracija 1976, dobro ™^*V Boni zagotovljeni. Ogled V h po 14. uri. Lado Šušteršič, Go-^ - Reteče 75. Škofja Loka 1765 K*Tn osebni avto 126-P, star tri le *J\ih 171, tel. 44-521 17»fi ^ V*» ZASTAVO 750 po delih, mo-^> km. Koželj, Vodice 77 1767 > **i GOLFA, letnik 1982, prevo-^K)0km, cena 60 SM. Bečir Sli l^jno, tel. 070-42-236 1768 125-PZ. Telefon 27-020 v ve-^Nh. 1769 -*v>i TOYOTO japonsko, * rahlo zaleteno. Sp. Brnik 42 1770 *h rezervne dele za avto R-4 ifVnton Trstenjak, Šempetrska \| 1771 U** ZASTAVO 101. letnik 1973. ■'5. tel. 49-034 1772 •AVO 850, letnik 1983 in MINI ■ ^ik 1972, prodam; in KUPIM f spačka, lahko neregistrirane- ^-125 177,:i V* LADO 2102 karavan, letnik toženih 60.000 km, cena Telefon 064-77-591 od 1774 Ugodno prodam 126 P, letnik 77. Registriran do januarja 85 Križaj, Lojzeta Hrovata 7, Kranj, Planina 2 1740 Prodam karamboliruno ZASTAVO 101. Šenčur, Štefetova 24 1775 4 ZIMSKE GUMI PLAŠČE 165 SR — 13. prodam. Informacije po tel. 064-57-135 1776 Prodam R-10, letnik 1970. celega ali po delih. Telefon 23-661 1777 126 P, letnik 1981, prodam. Tel. 62-044 Prodam VOLVO (velik) avtomatic. Tel. 26-747 STANOVANJA Kupim STANOVANJE na Bledu. Telefon 78-062 1778 Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Šifra: Mlad fant 177!) Samsko dekle išče SOBO s posebnim vhodom in souporabo kopalnice v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod: Dobra plačnica 1780 Dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki kupim. Ponudbe pod: Zdomec 1781 Dve dekleti iščeta eno ali dvosobno STANOVANJE na relaciji Bled-Kranj. Šifra: Stanovanje 1782 Iščem SOBO na relaciji Kranj — Preddvor. Jože Vukan, Begunjska c. 50. Bistrica pri Tržiču, tel. 45-352 1783 Solidna zakonca z enim otrokom iščeta enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. V račun prevzamem prepleskanje hiše (kvalitetno). Šifra: Slikopleskar 1784 Fotografije za osebne izkaznice, potne liste, legitimacije v barvni in črno-beli tehniki dobite v 2 dneh pri Viktor URANIČU, Cerklje 163, tel.: 42-040. Zahvala Zahvaljujem se vsem vaščanom, civilni zaščiti, tov. Urhu in podjetju Gorenje za hitro in nesebično pomoč izkazano po orkanskem vetru, ki mi je uničil gospodarsko poslopje. Božič Anica Zahvala sosedu Petru Zupanu za sosedsko pomoč pri popravilu v viharju poškodovane strehe in sosedom Borisu, Janezu, Frenku in Benu pri ureditvi razdejane montažne garaže ob pomoči sina Joža. Fr. Pikelj. Radovljica 1787 ISKRA KIBERNETIKA Industrija za meril no-regulacijsko in stikalno tehniko KRANJ Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti admini-strativno-tehničnih služb Kranj razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi *■ VODJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: i — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. POSESTI V Lescah prodam večjo nedograjeno hišo. Tel.: 26-876 1490 ZAPOSLITVE_ Zaposlim KOVINARJA za urejanje stružnih avtomatov in delo v orodjarni. Lavtar, Kranj, C. na Klanec 48 1639 INDUSTRIJA TRIKOTAŽE KADI-NJAČA Bajina Bašta. prodajalna 4. Kranj, Vodopivčeva 6 na Mohorjevem klancu — Iščemo PRODAJALKO tekstilnih izdelkov za določen čas. Pogoj dokončana trgovska šola. 1642 Redno zaposlim NATAKARJA ali NATAKARICO v KAVA BARU COKLA v Tržiču. Informacije osebno v lokalu — Trg svobode 23 ali tel. 28-110 od 7. do 8. ure 1637 OBVESTILA POLAGANJE keramičnih in teraco ploščic, kvalitetno in poceni. Telefon 26-860 1785 Opravljam vsa STAVBENOKLE-PARSKA in KROVSKA dela. Kranj, Štirnova 5, Primskovo za Gradbinko OSTALO_™ Iščem VARSTVO za 8-meseenega otroka, dopoldan od junija dalje. Šenčur, Gasilska 9 1788 SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Upravni organi in strokovne službe razpisujejo dela in naloge v splošnih službah KUHARJEV 2 delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg konom morajo vati še pogoje: splošnih , z za- določenih pogojev kandidati izpolnje- naslednje posebne — končana gostinska šola — smer kuhar, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — 2-mesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj, splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1. ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene žene, mamice, hčerke, sestre, tete in botrice ANICE ŠLEBIR roj. Oselj iz Vogelj št. 122 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo bratrancu Franciju Smoletu iz Most, Stanetu Zaplotniku in Janezu Pernušu iz Iskre, Jožetu Dolinarju in Francu Dolinarju iz Moš, Stanetu Sladiču iz Kranja, Grudnu, Pajku, Verčiču iz Alpetoura, kranjskim taksistom, sodelavcem Iskre Števci, Alpetoura, Domplana, pevcem iz Šenčurja ter častiti duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred. VSAKEMU IN VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA Žalujoči: mož Franci, hčerka Tatjana, sin Iztok, oče in mama, sestre in brat ter drugo sorodstvo Voglje, 21. februarja 1984 ZAHVALA Ob smrti našega očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA HAFNARJA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se dr. Janezu Bajžlju in zdravstvenemu osebju Internega oddelka Bolnišnice Golnik. Zahvalo smo dolžni tudi g. župniku iz Šmartnega in gasilcem, ki so ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: sinova Marjan in Francelj z družinama Sr. Bitnje, 13. februarja 1984 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA BERNARDA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 14. februarja 1984 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je v 81. letu starosti umrl LEOPOLD LOVŠIN iz Cerkelj št. 42 Pogreb pokojnika bo v sredo, 22. februarja 1984, ob 16. uri na pokopališče v Cerkljah. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Cerklje, 20. februarja 1984 Za vedno je zastalo srce naše ljubljene mame in stare mame NADE HAJDINJAK roj. BOGATAJ Pogreb bo v torek, 21. februarja 1984, ob 16. uri v Lipni-ci pri Škofji Loki. Leži v IV. mrliški vežici v Lipnici. ŽALUJOČI: mož Vili, hčerka Pavla, sinova Vili in Janez z družinami ter drugo sorodstvo Sv. Duh, 21. februarja 1984 I ZAHVALA Ob smrti mojega očeta JOVANA STOJILJKOVIĆA se zahvaljujem sindikalni organizaciji Gorenjskega tiska za venec, sodelavkam in sodelavcem pa za izraze sožalja. Žalujoča Slavica Hožič Za varnost udeležencev bodo tudi na letošnjem pohodu skrbeli gorski reševalci — Foto: S. Saje Ta teden 19. zimski spominski pohod na Stol Spet tridnevna prireditev Letošnji tradicionalni pohod na najvišji vrh Karavank bo med 24. in 26. februarjem — Množično obujanje revolucionarnih tradicij — Skrb organizatorjev predvsem za varnost udeležencev prireditve Jesenice — Organizacijski odbor, ki deluje pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV na Jesenicah in koordinacijskem odboru planinskih društev jeseniške občine, bo letos pripravil že 19. zimski spominski pohod na Stol. Prvi dan, 24. februarja, bo pohod šolske mladine Po poteh Cankarjevega bataljona do Valvasorjevega doma pod Stolom. Tja se bodo šolarji iz jeseniške in radovljiške občine povzpeli s Koroške Bele in iz Žirovnice, pri domu pa bodo imeli proslavo s kulturnim sporedom. V soboto in nedeljo, 25. in 26. februarja, bo na vrsti množični pohod na Stol. Če zaradi snežnih in vremenskih razmer ne bo mogoč vzpon na vrh, bodo pohodniki krenili po označeni poti po planinah pod Stolom. Odločitev o smeri pohoda bo vodstvo prireditve sprejelo po oceni razmer, ki jo bodo dali gorski reševalci v petek. Oba dneva množičnega pohoda bo ob 12. uri pred Valvasorjevim domom proslava v spomin na dogodke izpred 42 let. Vsako leto se številni planinci in drugi ljubitelji pohodništva vračajo na prizorišče borbe, ki jo je 20. februarja 1942. leta junaško bila jeseniška četa s premočnim nemškim okupatorjem. Kljub izdajalski pomoči domačih ljudi je bil sovražnikov neuspeh popoln; partizanski rafali, spoženi v boju na Stolu, so odjeknili daleč v naš prostor in izven meja domovine ter borce opogumljali za dokončen obračun s fašizmom in nacizmom. Dogodki iz tega boja ostajajo večna legenda, ki jo s prirejanjem tradicionalnega pohoda prenašamo iz roda v rod. Danes in jutri za alpski pokal BOHINJSKA BISTRICA - Danes in jutri bodo v Bohinjski Bistrici spet oživele tekaške smučine, saj organizacijski komite Bohinj pripravlja že devetindvajseto mednarodno tekmovanje BOHINJ '84 v smučarskih tekih za alpski pokal. Na startu pričakujejo nad sedemdeset tekačic in tekačev iz petnajstih držav. Med njimi bodo tudi udeleženci končanih olimpijskih iger. Danes bo start solo tekov. Ob 9. uri bodo startali moški na 15, mladinci na 10 in ženske na 5 kilometrov. V sredo bodo še štafetni teki, ki se bodo s startom članov na 3 x 10, mladincev na 3 x 10 in članic na 3x5 kilometrov pričeli ob 9.30. dh Vabilo Hortikulturno društvo Kranj vabi v torek, 21. februarja, ob 17. uri na predavanje, ki bo v Delavskem domu (velika dvorana vhod 6). Naša lanska ekskurzija: ogled olimpijade cvetja IGA 83 v Miinchnu. Predavala bo Anka Bernard. Z avtobusom na Tek treh dežel ŠD Kokrica organizira avtobusni prevoz na smučarsko tekaško prireditev Tek treh dežel, ki bo 26. februarja s startom ob 9. uri pred hotelom Kompas v Kranjski gori. Avtobus nas bo čakal na cilju v Podklo.štru, od tam pa se bomo peljali na razglasitev rezultatov v Trbiž, potem pa nas bo odpeljal domov. Prijavite se lahko na ZTKO Kranj, telefon 21-176. Vse, ki bi šli radi na tek, prosimo, da se zanesljivo prijavite, sicer se lahko zgodi, da boste ostali doma. Odhod avtobusa bo ob 6.30 izpred hotela Creina v Kranju. Prvega pohoda se je 1962. leta udeležilo le 51 ljudi. Od 1967. leta, ko prirejajo pohod vsako leto, se število udeležencev nenehno povečuje. Na 9. pohodu 1974. leta je bilo prvič preko tisoč pohodnikov, 16. pohod 1981. leta pa je privabil že preko pet tisoč obiskovalcev. Vseh prireditev se je doslej udeležilo že okrog 40 tisoč ljudi. Prav zaradi množičnosti prireditve si organizatorji pohoda prizadevajo zagotoviti predvsem varnost udeležencev. Seveda to ni le njihova skrb, ampak bi morala biti tudi glavna naloga vseh tistih, ki vodijo društvene in druge izlete na to prireditev. Kot naglašajo njeni organizatorji, je pohod na Stol v zimskih razmerah zahtevna tura; vendar, lahko je varna, če udeleženci upoštevajo navodila članov Gorske reševalne službe in se disciplinirano obnašajo. Doslej, žal, vedno ni bilo tako. Več o samem pohodu bomo zapisali prihodnjič. V petkovi številki bomo objavili tudi posebna opozorila za vse udeležence. S. Saje Za pokal Kranja nastopa 15 ekip Kranj — V dvorani na Planini se je pričelo tekmovanje članskih košarkarskih ekip, ki se potegujejo za zimski pokal Kranja 84. V tem letu se je prijavilo kar 15 ekip, ki so razdeljene v dve skupini, po dva najboljša iz vsake skupine pa bosta igrala v finalu, ki bo marca. Tesni izidi medsebojnih srečanj v I. in II. kolu povedo, da so ekipe izenačene in da bo za osvojitev pokala še trd boj, potrebna pa bo tudi športna sreča. izidi srečanj: A skupina — Bitnje : Naklo 55:92, Kranj 75 : Sigma 57:34, Kokra : Štuceli 58:39, Šenčur : Naklo 52:51, Bitnje : Stucelj 33:38, Kranj 75 : Kokra 45:59. Po II. kolu je v vodstvu Kokra, sledijo pa ji: Naklo, Kranj 75, Šenčur, Stucelj, Sigra ter Bitnje. Izidi srečanj: B skupina ■- Vodovodni stolp : Sava M 67:68, Gumar : Sava 67:65, Kokrica : Sava M 63:55, Gumar : Gotik 59:73. V vodstvu je ekipa Gotika sledijo pa ji Kokrica, Sava M, Gumar, Vodovodni stolp, Sava, Beksel in Gradbinc. M. Čadež Premoženje občanov je slabo zavarovano Pri oceni škode zaradi viharja so gorenjski Zavarovalni skupnosti priskočili na pomoč delavci od drugod — Zahtevno delo cenilca—v enem tednu rešenih 1400 primerov in izplačanih 11,2 milijona dinarjev odškodnin Kranj — Nedavni vihar je zaradi obsežnih posledic znatno spremenil delovnih utrip na marsikaterem področju. Tudi zavarovalniški delavci so se morali ustrezno organizirati, da bi kar se da hitro popisali nastalo škodo in zavarovancem izplačali odškodnino. V zavarovalni skupnosti Triglav za gorenjsko območje so se trem cenilcem premoženjske škode na objektih pridružili najprej organizatorji terenskega dela, referenti za sklepanje zavarovanj, zastopniki in drugi delavci, ki se spoznajo na cenitev škod. Deset ekip s skupno 13 cenilci je takoj odšlo v kraje, kjer so bile posledice neurja najhujše. V treh dneh so cenilci rešili približno 280 primerov. Na začetku prejšnjega tedna je gorenjskim zavarovalniškim delavcem priskočilo na pomoč 12 cenilcev iz drugih območnih skupnosti. Prišlo bi jih še več, a tudi drugod — zlasti v Pomurju in na Primorskem — imajo veliko dela z ocenjevanjem škode zaradi neurja. »Takšno sodelovanje,« je pojasnil direktor Zavarovalne skupnosti Triglav — območne skupnosti Gorenjske Stane Božič iz Kranja, »je pri obsežnejših zavarovalniških delih že utečeno. Seveda skušamo kar največ del storiti sami; kadar to ne gre, se dela lotimo skupno brez posebnega dogovarjanja. Sedaj je pomembno, da bo škoda čimprej ocenjena in bodo lahko ljudje tudi z našo pomočjo popravili poškodbe. Žal smo že na začetku ugotovili, da je premoženje naših občanov slabo zavarovano.« To je potrdil tudi cenilec Bronislav Fence, ki dela na področju Cerkelj in okolice. Za primer je navedal, da na Šenturški gori ni hiše brez poškodb; škoda znaša od 50 in 400 tisoč dinarjev, odškodnina pa je le 3 do 80 tisoč dinarjev. Pri tem je dodal: »Zavarovanci slabo razumejo vsotno zavarovanje in ne upoštevajo dovolj predlogov zastopnikov. Zato je treba pri ocenjevanju škod dostikrat pojasniti razmerja med vsoto škode in odškodnine glede na višino zavarovalne premije. Večino primerov rešimo sporazumno, morebitne spora pa rešuje zavarovalnica komisijsko z izvedenci. Kako poteka moje sedanje delo?, V glavnem brez zapletov. Najprej si je treba ogledati poškodovani objekt in ugotoviti resnično škodo. Sledi pregled zavarovalne police in ugotavljanje vrednosti stavbe oziroma predmetov zavarovanja. Odškodnino določamo po veljavnih predpisih glede na zavarovalne razmere. Pri večjih škodah, kjer bi bilo tudi zaves dan dela, se zaradi hitrejšega postopka dogovarjamo za takojšnje izplačilo akontacije odškodnine in poznejšo dokončno rešitev primera.« BOLJŠE ZAVAROVANJE, VEČJA ODŠKODNINA O zavarovanosti objektov in izplačevanju odškodnin zaradi posledic Stanovanjska izgradnja v Šenčurju — Kranjski Gradbinec gradi za Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kranj v zazidalnem območju Šenčur 4 bloke, v katerih bo 42 stanovanj. Dva bloka bodo dokončali prihodnji mesec, drugi dve stavbi pa sta v tretji fazi izgradnje in bosta vseljivi predvidoma konec septembra letos. Poleg tega so izvajalci del zadolženi za izgradnjo treh zaklonišč in komunalno ureditev zemljišča, kjer bodo na 103 parcelah postavili 87 različnih zasebnih hiš; načrtovano izgradnjo 16 vrstnih hiš bodo nadomestili z bloka vno izgradnjo. Dokončanje del na zakloniščih so predvideli konec aprila, pri komunalni ureditvi pa konec junija. (S) — Foto: F. Perdan nedavnega viharja smo več izvedeli od vodje oddelka premoženjskega zavarovanje Maruše Lautar v območni skupnosti Gorenjske. Kot je v uvodu naglasila, je družbeno premoženje v glavnem zavarovano za stvarno vrednost in zato tudi odškodnina v celoti pokrije nastalo škodo. Slabše je z zasebnim premoženjem, ki je zavarovano po vsotah med tretjino in polovico stvarne vrednosti; zato večina odškodnin ne dosega 30 odstotkov ocenjenih vsot škode. »Narobe je,« je obrazložila sogovornica, »da ljudje ne vrednotijo svojega dela pri izgradnji stavb in postavljajo nizke stvarne vrednosti svojih objektov. Ekonomska vrednost je posamezniku zagotovljena šele nad 80-odstotno zavarovanostjo stvarne vrednosti objekta, kar pride posebej do izraza pri velikih škodah. Na Gorenjskem je največ škod na objektih zaradi viharja in toče, premoženje pa je zavarovano tudi za primer požara, eksplozije ali druge nesreče. Sedanje izkušnje kažejo, da je veliko težko poškodovanih objektov sploh nezavarovanih. Hudo je, da takim ljudem ne moremo poma- gati. Če povem malo druga« vsem jasno tole; ob boljšem* vanju pri večjih katastrofah* li potrebni dodatni ukrepi« pomoč družbe za odprav)« škode.«. Resničnost te trditve do«fc vorno dokazuje navedba dwk nih primerov. Če bi lastniki tere vrednost je ocenjena n«r jonov dinarjev, plačal letos X-3 tisoč dinarjev polne zavs* premije, bi mu povrnili cek* stalo škodo. Kmet, katereg* darska poslopja so po oceo' 7,5 milijonov dinarjev, bi a i stotno zavarovanje plačalo« tisoč dinarjev premije na k* njemu bi zavarovalnica t škodo v celoti. V enem tednu so cenilci t* niče rešili 1400 škodnih nr* gorenjskih občinah, ki jih je* vihar. Za 25 milijonov dinarje sane škode so izplačali do« milijona dinarjev odškodtf predvidevajo, je na Gorenji štiri do pet tisoč oškodoviS črtujejo, da bodo veči do konca februarja, ni kov poškodovanih mreč ob prvem obisku ma in se morajo k njim niti. Zato priporočajo varovanci čimprej sami zavarovalnico. Številke o škodi narašč Izvršni sveti občin, ki jih je prizadelo nedavno neurje 1 teden izdelali natančnejše ocene škode — Posledice vi hujše, kot je izgledalo prvotno — Najtežje razmere občini GORENJSKA — V jeseniški, kranjski, radovljiški in tržiški občini so do konca prejšnjega tedna pripravili natančnejše ocene škode, ki jo je povzročilo neurje. Razen tega so povsod sprejeli potrebne ukrepe za odpravo posledic in zagotovili pomoč, kjer je bilo potrebno. Najbolj prizadeta je občina Tržič , kjer je nastalo za 447 milijonov dinarjev škode; to znaša kar 14,7 odstotkov ocenjenega družbenega proizvoda občine za lansko leto. Od celotne škode jo je za 147 milijonov dinarjev nastalo na stanovanjskih in družbenih objektih, za 300 milijonov pa v gozdovih. Delovne organizacije so utrpele za 35 milijonov dinarjev škode; izpad proizvodnje v tovarnah TRIO in TOKOS bodo nadomestili z delom ob prostih sobotah. Skoda na drugih področjih znaša: v elektrogospodarstvu 31, v kmetijstvu 4, v k., munah 4, v PTT prometu 3,6, v cestnem gospodarstvu 1,8 in na žičnicah 1,2 milijona dinarjev. V občini Radovljica Imajo bliZU 450 milijonov dinarjev škode, kur je približno 6,2 odstotkov tamkajšnjega družbenega proizvoda. Največ za 270 milijonov - jO .i«' v gozdar-stvu, prekTiU na objektih delovnih in drugih organizacij, okrog 51,4 na elektroenergetskih napravah, DU M 49 na zasebnih stavbah. 15,8 M družbenih stanovanjskih objektih In 4,3 milijona dinarjev v cestnem in železniškem gospodarstvu. Izpad v proizvodnji bodo nadomestili povsod razen v leškem Žitu, kjer je bilo uničenih 9 ton kruha zaradi prekinitve električnega toka. . Številčno najvišja škoda je v občini Kranj; tod anaia skoraj l-'- ' mi" jarde dinarjev oziroma 4.4 odstotke družbenega proizvoda. Vihar je go spodarstvo oškodoval zu 319 milijo- nov, gozdarstvo za 821 kmetijstvo za dobrih 31 narjrv. Prizadetih je b-lc% dinjstev, 32 delovnih or*** spodarskega namena cij ter skupnosti i2Ve dejavnosti. Tri osebe škodovane, zaradi Bor v Preddvoru pa gostov; tod in v bližnjem o vice je bila pretrgana tu:.. ska dejavnost. V občini Jesenice je preko 301 milijon dinai kar je okrog 3.6 odstotki družbenega proizvoda ofel sko leto. Na družbenem p4 je bilo za 155,3 milijon^ škode, največ na stavba" dih in železniških napnevtM stvo in gozdarstvo je vih*"1 val za prek 46,6 milijone Zasebno premoženje je 99,5 milijonov dinarjev <šv vsem zaradi poškodb sttfi stavb. Ovirana je bila lep*1! v jeseniški Železarni. Pustni sprevod Tržič — Čeprav torka, 8. marca, še precej 1 stično društvo Tržič že «*T maškare v pisan pusta ' Sprevod o kajpak na se bo od 16. ure vil po zaključna prireditev pa Prireditelji želijo, da čim bolj množičen. DobrtU skupine pustnih šeni al: maškare, ki bodo s svo>\ nostjo popestrile prasni* pusta.