[RAZNIHJ DBŽAV V NAŠI DRŽAVI. Zahvaia turškega zunanjega ministra naši državi. Kakor smo že poročali, je bila v Montreauxu v Švici podpisana nova pogodba, ki dovoljuje Turčiji vojaško zasedbo Dardanelske morske ožine. Nova pogodba bo stopila v veljavo 15. avgusta. Na povratku iz Montreauxa se je pomudil na belgrajskem kolodvoru nekoliko turški zunanji minister. Turški zunanji minister je ob tej priliki izrekel zahvalo naši državi, da je na konferenci v Montreauxu podpirala Turčijo. Nova dardanelska pogodba po izjavi turškega zunanjega ministra ni samo uspeh Turčije, mpak cele Balkanske zveze. Trgovinska pogodba med našo državo in Turčijo podaljšana. Po vesteh iz prestolice Turčije iz Ankare je turška vJada pristala na predlog jugoslovanske vlade, da se podaljša za tri mesece trgovinska pogodba med obema državama, ki jo je turška vlada pred kratkim odpovedala. Pogodba bo veljala še od 20. julija do 20. oktobra. Pogajanja za sklenitev nove pogodbe se bodo pričela koncem poletja v Belgradu. Lepa državna podpora za kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani. Ministrski svet je določil, naj se da iz državnega kmetijskega sklada za leto 1936 —1937 320.000 Din za zgradbo kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani po načrtu, kakor ga bo predložil tehnični oddelek banske uprave. Razglasitev obsodbe radi poskušenega atentata na predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Dne 24. julija zvečer je bila razglašena obsodba nad poslancem Damjanom Arnavtovičem in tovariši radi poskušenega napada na predsednika vlade v skupščini. Arnavtovič je bil obsojen na 15 let robije; Dragiša Stojadinovič na 5 let robije; Vasilije Trbič na 4 le, ta robije; Dragomir Milovanovič na poldrugo leto robije. V kazen se šteje preiskovalni zapor od 6. marca 1936. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Dve zmagi JRZ. Zadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve v Šmarjeti in Beli Cerkvi na Dolenjskcfh. V obeh občinah sta bili dve listi in sicer JRZ in opozicijska. V Smarjeti je dobila ,TRZ vseh 18 odbor- nikov. V Beli Cerkvi JRZ 16 odbornikov, opozicija dva. V DRUGIH DRŽAVAH. BORBA MED DESNICO IN LEVICO NA ŠPANSKEM. Zadnjič smo poročali, da so začeli španski desiričarji upor proti nečuvenemu nasilju viadne levice, ki je tekom vstaje že dvakrat menjala svojo vlado. Z uporom je začela španska redna vojska v španskem Maroku v Afriki. Vojski se je pridružila še raornarica in začel se je pohod na Madrid od juga in cevera. Levičarji so posali proti vstaškim rednirn četam na hitro oboroženo delavstvo, žandarje ter policijo. Bili so se že od 18. julija, ko je izbruhnila vstaja, do 26. julija srditi boji, ki 80 zahtevali številne žrtve na obeh straneh, opustošenja in uničenja. Vlada v Madridu je v velikih škripcih. Najbolj zagrizeni levičarski nasilneži so se že razbežali na vse strani, ker se zavedajo, da je padec Madrida neizogiben in potem pride do obračuna s komunističnimi trinogi. Da madridski vladi slaba prede, je dokaz dejstvo, da se boji za njen obstoj njena francoska posestrina v Parizu, ki je poslala španskim levičarjem 20 bombnih letal, 50 strojnic, 8 topov in 20.000 kg eksplozivnih plinskih bomb. — Zmagoviti desničarji dobivajo vedno sveže čete iz afriškega Maroka in je očividno, da bodo uspeli in po zmagi vpostavili tolikanj potrebni red ter mir v Španiji. Celi čas upora je španska vlada pošiljala v svet poročila, da je ona gospodar položaja, da zmaguie in ie upor že zadu¦lila. O zmagovitem prodiranju so sporočali svetu tudi uporniki, ki morajo zmagati, ker so osredotočili svoj pohod od juga in severa proti Madridu, ki je že odrezan od ostalega sveta. Zmaga desnice na Španskem bode hud udarec za francoske levičarje in prvi večji poraz sovjetske Rusije, ki je organizirala levičarske homatije v španiji. Zadnja poročila iz Pariza od 26. julija' o španskem uporu pravijo, da je levičarska vlada izvoljevala nad puntarji odločilno zmago in je armada slednjih skoraj obkoljena. Vodja in duša upornega gibanja general Franco je izdal po radiu proglas, v katerem poziva vse protimarksiste, naj ne verujejo v zmago levičarjev in da poročila raadridskega radija niso niti najmanj resnična. Velika amnestija (pomilostitev) v Av* striji. Na podlagi sporazuma raed Avstrijo in Nemčijo je bila izdana v Avstriji z veljavnostjo od 23. julija politična pomilostitev. V ječah bo ostalo samo še 224 težkih političnih zločincev, izpuščenih je bilo nad 10.000. Do konca avgusta bo objavljena tudi amnestija za sodbe, ki so bile izrečene od političnih ter policijskih oblasti. Postopanje radi veleizdaje proti bivšemu socijalističnemu dunajskemu županu Karlu Seitzu je ustavljeno in ni ta sodni akt v nobeni zvezi z amnestijo. Dr. Rintelen, svoječa&ni dolgoletni štajerski deželni glavar in poslanik v Rimu, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo radi soudeležbe pri puču, kojega žrtev je postal kancler dr. Dollfuss, še zaenkrat ni dele^an pomilostitve. Pri Rintelenu gre za zloč-i državnega uradnika, ki je prelomil prisegc zvestobe. Amnestija velja pogojno za dobo petih let. Sestanek treh držav v Londonu. V Londonu je bil 24. julija zaključen sestanek ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov: Anglije, Francoske in Belgije Uradno poročilo o tej konferenci izraža žcljo, naj bi se čim prej vršila ob sodelovanju še Nemčije in Italij posvetovanja, ki bi uredila evropske razmere in rešila vsa pereča vprašanja. Krog abesinskih zadev. Pregnani abssinski cesar je obhajal svoj 45. rojstni dan, h kateremu mu je častital angleški kralj. Neguš se pripravlja na pot po Severni Ameriki, kjer hoče vzbuditi zanimanje za abesinske zadeve. — V zasedeni Abesiniji so razposlali Italijani na vse strani kazenske ekspedicije, kar dokazuje, da se abesinski četaši živahno gibljejo in ogrožajo Addis Abebo. Nemčija je prva od držav priznala italijansko cesarstvo v Abesiniji in je odpoklicala svojega poslanika iz Addis Abebe. Radi tega priznanja vlada po Italiji veliko veselje.