GOSPODARSKI VESTNIK
OOOOtXXX300CKXXX>OOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«OOOOC>OOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOCX)OOC)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOn
§ Št. 2.	V Gorici, dne l. februarja 1927.	Leto V. |
oooodooooooo(xxx>90oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc>ooooooooooooooooooooooooooooooo'->oooocxxx)oooooooo<x>o«.
S Izliuja enkrut n» nie9»ec. Stone letno £$ Uredništvo In uprovo v Oorici# Vlo S. lO lir. — P o* n mesen o številko 1 Uro. 88	Giovonnl štev. G., I. nodstr.
r. ' Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira.	’
uoooooooooooooooooooooocooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo x>oocxxx3ocx>ooooooooooooooooooooco(x>oooooooooooooo
ZGLED.
Janko Furlan:
Onkraj Nemčije moli v morje proti Svediji in Norvegiji majhen polotok, Danska. Pred dobrimi 100 leti je ta di-žava štela okrog 1 milijon prebivalcev, danes pa jih ima okrog 3 milijone. Pred 60. leti je bilo io prebivalstvo v obče še neomikano, revno, udano uživanju alkoholnih pijač; zemlja je bila v splošnem, osobito pa za živinorejo slabo pripravljena. Razen tega pa je tam obnebje trdo, poletje kratko, vrh tega je imel tedaj Danec dolgo časa slabe vlade, ki so ga uničevale.
To malo državico jemljem za zgled, kaj zmore vzajemnost kmetskih domov, enoten nastop kmetskih gospodarjev. Danski kmet priča, kaj doseže pridna roka. Ponosen in energičen stopa po svo)i zemlji, ki jo ljubi in ceni, ker vidi v njej odtis svojega razuma. Preobličil jo je do ' najviše stopnje rodovitnosti. Danski zemljedelec predstavlja razmeroma največje bogastvo na svetu.
Dobri ljudski učitelji so začeli seznanjati kmetovalca z naravnimi Zakladi, uvajali so ga v razmišljanje in ga polagoma vzgojili do one stopnje, kjer še mu je zasvetila sila samopomoči. Postal je samostojen in zrel za samoupravo. Tako je stopil na krepka tla — zadružnega gospodarstva.
beta 1882. se je prvič združilo v Kjedinu neTaj kmetov, da osnujejo manjše majarije. Nastavili so potujočega ma-jarja, da jih je poučeval. Zrastla je prv i mlekarna, vsejano je bilo prvo seme. katero je v 20. letih pognalo čez 1000 novih mlekaren. Tudi mlekarne veleposestev so šle v zadruge, ki so danes vse v medsebojni zvezi.
Z razvojem mlekarstva se je živina naglo boljšala. Povprečno daja danes danska krava okrog 4000 do 5000, v posameznih slučajih celo 5000 do 6000 kg mleka na leto. ,
V mlekarskih zadrugah so najboljši veščaki kmetijstva.in živinozdravništva. Kontrolorji, ki hodijo od mlekarne do mlekarne in imajo veliko teoretično (po študiranju) in praktično (po vsakdanjih izkušnjah) izobrazbo, morajo dovršiti visoko poljedelsko šolo in praktično šolo v mlekarni. Zadruge skrbijo tudi za dobre živinozdravniške kontrolorje. Ti pregledujejo krave, učijo živinorejce, nadzorujejo klajo, skrbijo za najboljšo pasmo in odstranjujejo slabe krave iz. hleva. Tako se molze po vsej deželi mleko, ki je po množini in kakovosti enako.
Nekatere zadruge so le za izboljšanje živinske pasme. Za najboljšo živino je »zlata knjiga«, kjer zabeležijo polnokrvnost, to je vrhunec kakovosti (dobroto) teh živali. Krave s 30 litri mleka so tam že navadne prikazni.
Vse mleko gre v zadruge, od koder dobi kmet nazaj posneto mleko, ki je daja teletom, prašičem, kuretini.
Sporedno z govedorejo je šla pra-sičjereja in perotninarstvo. Prašiče prevzamejo mesarske zadruge, ki so last kmetov. Vse delo opravljajo stroji.
Prasičjereja daja Danski ogromnih dohodkov, saj je že leta 1898. prišlo
0.511 prašiča (čez eno polovico odrast-lega prašiča) na glavo.
Pred 50. leti danski kmet še ni mislit na rejo kuretine. Danes imajo posamezne kmetije do 1000 kokoši, katerih hrana je koruza, krompir, pesa in mleko.
Jajca nosijo otroci v šolo, kjer se nahajajo zaboji, katere odpelje zadružni voz. Vse je tako urejeno, da se nič ne izgubi.
Koliko milijonov mark daja zraven jajc kuretinal Vse se ugodno in stalno vnovčuje. A koliko surovega masla, jajc, kuretine, svinime in masti porabijo doma! Ali ni to v prilog javnega zdravstva?!
Krnel redi živino doma, jo molze, oddaja svoje pridelke v zadruge in dobi denar domov, ne da bi moral poprej skrbeti za prodajo, ne da bi n. pr. iskal posredovalcev, preganjal živino s trga na trg in s tem nižal vrednost živali, zapravljal čas in denar itd.
Zadruge so zvezane v centrale in te s konsumnimi zadrugami. Kar danski kmet potrebuje, mu priskrbijo njegove
zadruge. Kmet ne more biti ogoljufan. Zadruge imajo svoje železniške vozove, svoje ladje i. dr. Državne železnica so po večjem v službi kmetije.
Zadruge proizvajalcev in odjemalcev so zvezane s hranilnicami, ki imajo velikanske svote denarja v prometu! zalagajo mlekarne, mesnice in druge gospodarske ustanove. Tudi otroci imajo posebne hranilnice.
Povsod se kmet kaže prav razumen gospodar. — In mi?
Napram danskemu kmetu smo — otroci. Kot taki pa se ne znamo kretati času primerno, sporedno z njegovimi novimi zahtevami, ki so nas prerastle. Pozno je sicer, a še je čas, da se po treznem preudarku odločimo in zedinimo za skupno delo, ki bo lajšalo in krepčalo.
OOOOOOOO 'X>00000 .^OOOOOO ^OOOOOOO iOOOCOOO DOOO JOOOOOOO CKXKXino ->0000000OOOOOOOO 30000000 >XXX>000OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOCkjoOOOOOOOO 30000000
AGRARNA POSOJILA ZA NAKUP UMETNIH GNOJIL IN NAŠE ZADRUGE.
Pri današnjem velikem pomanjkanju denarja so nekatere zadruge prosile za agrarni kredit v svrho, da morejo priskrbeti svojim članom potrebnih gnojil za obdelovanje zemlje. Dobile so ga po 6.25r/(. Vrniti pa morajo posojilo točno v roku 1 leta.
Pri dovoljevanju tovrstnih posojil se postopa tako-le: Posestnik, ki dobi od zadruge kmetijske potrebščine (umetna gnojila, modro galico, žveplo itd.), da zadrugi mesto gotovine posebno agrarno menico, ki jo je sam podoi-sal. Razen njega kot dolžnika mora podpisati dotično menico tudi celo na-čelništvo zadruge kot jamstvo, in zadruga mora menico še žirirati.
Zadruge, ki bi si hotele priskrbeti takega kredita, naj naslovijo prošnjo na Istituto Federale di Credito delle Vene-zie, vložijo naj jo pa pri Zadružni zvezi v Irstu. Prošnji mora zadruga priložiti overovljen prepis pravil in overovljen
prepis sklepa o vpisu poslujočega na-čelništva v zadružni register.
Podrobnejša navodila daje Zadružna zveza v Trstu, kakor tudi uredništvo Gospodarskega vestnika v Gorici; ter Goriška ljudska posojilnica v Gorici, Via Carducci 7/1.
zadružni tečaj v trstu.
V času od 9. novembra do 17. decembra 1926. je priredila Zadružna zveza v Trstu IV. zadružni tečaj. O potrebi in koristi lakih tečajev smo že ponovno pisali v našem listu. Radi tega ne bomo tu premlevali stvari, ki so že slehernemu čitatelju znane, to pa tem manj, ker so se obiskovalci prejšnjih treh tečajev v praktičnem življenju najbolje obnesli. Za zadnji tečaj pa je bilo posebno pomembno dejstvo, da se je vršil pod pokroviteljstvom »Državne zadružne organizacije« (Ente Nazionale per la Coopera-z.ione), ki jo je zastopal ob otvoritvi tečaja inž. Astori.
Po zaključku tečaja pa je ta držav-
na ustanova izrazila Zadružni zvezi pismeno svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi. Pisala je takole:
»Pobuda, ki je imela toliko obetajoči uspeh, zasluži spodbuje, in se mora nadaljevati in razširiti v letu 1927. v letu, v katerem bo moralo imeti zadružništvo v vsakem oziru nov razmah. Zadružni
Učili so se sledeči predmeti:	za-
družništvo, zadružno računstvo, knjigovodstvo, dopisovanje in zadružna zakonodaja.
Poučevali so:	profesor dr. Lavo
Čermelj, revizor Zadružne zveze dr. Miran Kajin in odvetnik dr. Mirko Vra-tovič.
Udeležniki IV. zadružnega tečaja v Trstu.
tečaji so nedvomno najbolj izdatno, ; uspešno in najbolj primerno sredstvo Za ustvaritev tiste široke zadružne zavesti, od katere pričakuje državna zadružna organizacija svojo najboljšo okrepitev.«
Tečaj je pohajalo 30 udeležencev in sicer; 9 iz tržaške, 17 iz istrske, 3 iz Soriške in 1 iz reške pokrajine.
Obisk je bil za dobo vsega tečaja, m ie trajal celih šest tednov, izredno dober, saj je znašal povprečno nad 98%.
Po starosti je imelo 13 udeležencev od 16 do 20 let, 15 od 20 do 30 let, 2 nad 30 let.
Vodstvo tečaja je bilo poverjeno profesorju Čermelju.
Uspehi tečaja so bili zelo zadovoljivi: 3 udeleženci so končali tečaj z odličnim, 10 s prav dobrim, 13 z dobrim in 4 z zadostnim uspehom.
Uspehi so tem večji, ako pomislimo, da so dovršili vsi udeleženci z izjemo samih treh, ki pa niso med odličnjaki, samo podeželsko ljudsko šolo.
Priobčena slika nam kaže učence in učitelje tečaja ob njegovem zaključku.
Poravnajte naročnino asa „GospodarsKi vestnik,,!
Zadružna zveza v Trsiu:
VAŽNO ZA NASE POSOJILNICE.
V	zadnji številki smo poročali o novih ukrepih, ki jih je izdala državna vlada v zaščito koristi vlagateljev in hranilnih vlog. Obljubili smo, da priobčimo v tej številki še za predpisane prijave primeren vzorec.
I.	Vzorec za prijavo finančnemu ministrstvu.
V	zmislu ukaznega zakona z dne 6. novembra 1926. št. 1830, objavljenega v uradnem listu Gazzetta Ufficiale z dne 17. decembra 1926. št. 289, morajo vse naše posojilnice brez ozira, ali imajo omejeno ali neomejeno jamstvo, napraviti na finančno ministrstvo posebno prijavo, za katero prinašamo spodaj poseben vzorec. Prijava mora biti napravljena na kolekovanem papirju 2 (dveh) lir. Odposlati se mora na pristojno mesto pravočasno, to je na vsak način pred 17. marca 1927., katerega dne poteče predpisani rok za prijavo. Najboljše je tozadevno pismo poslati priporočeno.
........il......... 1927.
Al
Ministero delle Finanze, Direzione generale del tesoro,
Roma.
A sensi del R. Dečretio-Legge 6 novembre 1926 N.o 1830 il sottofirmalo consorzio
d i c h i a r a :
I.	La sila ragione sociale suona . .
	(1).
II.	11 consorzio e costituito a sensi della legge 9 aprile 1873 N.o 70 leggi ex regime (B. L. L 701.
III.	11 consorzio fu costituito il . . .
......................... (2).
La guota consorziaile ammonta a
Ere ...... . La garanzia e ililimitata
Uimitatal e precisamente per ogni guota versata.........volte tanto 13). Il consor-
zio si prefigge di favorire Teconomia dei suoi soci procurando loro il .oredito necessario. I suoi mezzi sono: le guote consorziali, i depositi a risparmio, il
fondo di riserva, le tasse di adesione e i contributi amministrativi.
11 consorzio e rappresentato ed am~ ministrato dal Consiglio di Amminisira-zione composto da ... . membri. Firma validamente in modo che accanto o salto la ragione sociale sottoscrivono ....................(4).
IV.	Il capitale sociale ammonta a
Lire ....................(5).
V.	11 consorzio ha la sua sede in 	(6).
Podpis.
(Tu se pritisne pečat in podpiše, kakor določajo pravila).
Opazke:
(1)	Navede naj se natančno ime in sedež posojilnice, kakor je vpisano v zadružnem registru. Ako je le slovensko ime vpisano, naj se označi tudi italijanski prevod.
(2)	Tu naj se vpiše dan, ko je bila posojilnica ustanovljena, to je dan, katerega se je vršil ustanovni občni zbor posojilnice in kadar so se podpisala izvirna pravila.
(3)	Pri posojilnicah z omejenim jamstvom je treba označiti, kolikokratno je to jamstvo, pri vseh posojilnicah pa koliko znaša zadružni delež.
(4)	Tu je treba označiti, kdo in kako podpisuje načelništvo za poscijilnico. V tem oziru so merodajna zadružna pravila, ki gotovo vsebujejo pri vseh posojilnicah tozadevno določbo.
(3) Kakor zadružna glavnica se vpiše skupni iznos vseh zadružnih deležev, rezervnih zakladov (splošnega in posebnih) ter druga lastna sredstva posojilnice (lastne vloge in slično).
(6) Tu naj se navede ime kraja, kjer ima posojilnica svoj sedež.
II. Vzorec za prijavo ravnateljstvu podružnice Ranca dTtalia.
Posojilnice z. omejenim jamstvom morajo sestaviti v istem roku izkaz takih članov, ki imajo višja posojila, kakor znaša ena petina eelokupneaa iznosa zadružne glavnice, to je zadružnih deležev in rezervnega zaloga. Pri tem ni ni-kake razlike, ali so ta posojila dana v
iekočem računu ali v računu posojil. Ta : seznam se mora poslali ravnateljstvu Podružnice Banca d’Italia, ki se nahaja v glavnem mestu pokrajine, v kateri ima Posojilnica svoj sedež. Za naše posojilnice pridejo v poštev podružnice Banca d’Italia v Gorici, v Trstu, v Pulju ali na Reki. Prijava naj se sestavi približno takole:
.........il......... 1927.
AHTll.mo signor
Direttore della Filiale delta Banca d’Italia
In ooncordanza alle disposizioni del R. Decreto-Legge 6 novembre 1926 N.o 1830 art. 16 denunciamo i seguenti fidi che eccedono il limite indicato stabilito dello stesso decreto:
1	............(1) da..............
N.o........(2) credito ammontante a
L................(3).
2	..........da ...... . N.o . . .
credito ammontante a L . . ........
3. itd. itd.	J
Podpis:
(Pečat in podpisi, kakor določajo pravila).
Opazke:
(1)	Ime in priimek člana,
(2)	kraj bivališča in hišna številka,
(3)	znesek posojila.
# * *
Poudarjamo vnovič, da velja za obe prijavi rok 17. marca 1927. Posojilnice naj izvršijo svojo dolžnost rajši prej, kakor prepozno.
n0o°000000000000cxxxxx500cxxx>0000000000cy'cxxxxxxxj00000000000000000000000000cx300000000 XXXXX300ooooooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO(
[j
ŽIVINOREJA
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO 300000000000OOOOOOOO 0OOCXXXX3(XX>O(>OO0 OOOOOOOO OOOOOOOO OOOCXXX)0 OOOOOOOO aooooooo
Živinozdravnik Josip Gerbic:
KEDAJ GOVEDO KAŠLJA?
»Sedaj Iri leta sem bil kupil kravo v starosti petih let. Bila je s frišnim mlekom. Opazil sem bil, da nekaj malega kašlja, ali ker je dobra mlekarica, se nisem več zmenil zato.
Pri meni je telila še dvakrat in se je tudi zboljšala pri mesu in mleku. Sedaj pa se opaža, da jo kašelj vedno bolj nadleguje, posebno kadar pije mrzlo vodo, ali pa ako močno leta.
Breja je pet mesecev, žre rada in je prav lepo rejena. Ker je prav dobra mlekarica, bi jo rad redil do najvišje starosti. Kaj mi- svetujete Vi? Ali je mogoče, da bi mi poginila radi bolezni,' ki jo ima sedaj?«
Iz pisma M. K. L.
Silno pogostokrat se pojavlja ka~ ^en pri goveji živini. Pa ne, da bi bil ži-inorejec radi tega vedno v strahu. Ne! Asi govedorejci se radi tega včasih prav nič ne razburjajo. Saj kašelj ni
vedno hude narave, to je, ne znači vedno hudih bolezenskih sprememb v so-pilili in še globlje v telesu. Da bi nam bila stvar o kašlju malo bolj jasna, poglejmo nekoliko v sapnik goveda, in če treba tudi dalj.e noter v telo, od koder ima kašelj svoj izvor.
Ali ni morebiti kakšen prehlad ali kaj drugega v takozvanem jabolku sapnika? Mnog neuk govedorejec si včasih predstavlja, da je govedo požrlo kokošjo pero. To kokošje pero naj bi ostalo tam nekje okoli sapnika in ta stvar naj bi ščegetala žival in povzročila kašelj. Čisto navadna vraža je o kokošjem peresu, kakor jih imajo nekateri živinorejci še sto in sto drugih, ki niso nič manj neumne kot ta. Prehlad v jabolku in sapniku pa prav lahko povzroča pri govedu kašelj. Ako govedo zakašlja, ko pije mrzlo vodo, ako govedo kašlja posebno proti jutru in zjutraj, ko je zrak bolj mrzel, ako opazimo pri kravah - hlevaricah, da kašljajo, ko pridejo slučajno na svež zrak in pri tem malo pobezljajo, si moramo predstavljati, da ni v jabolku in sapniku vse v redu, ter da se je sluznica vsled pre-

hlada spremenila. Zdravljenje kroničnih bolezni, katere imajo že za posledico spremembo organov, je precej otežko-ceno. Sicer pa radi te bolezni govedo ne trpi in tudi ne pogine.
Ako izvira kašelj iz bolnih pljuč je že stvar resnejša. Kronični katarji v plju-čah, razširjenje, pljuč so bolezni, katere dobimo zelo pogostokrat pn goveji živini in katere povzročajo kašelj. Ali natančno razločevanje teh bolezni je mogoče samo strokovnjaku.
V naših krajih niso prav redka je-iična goveda, ki vedno kašljajo. Ako imamo govedo, ki kašlja, a se pri tem redi, ne bomo nikoli v skrbeh, da imamo opraviti s tuberkulozo. Znano je, da ima jetika z^ posledico manjšanje telesne teže.
Zelo pogostokrat nam govedo ka-lia, ko je v njegovem želodcu kakšno železo ali kaj sličnega. Ako tuja ostra stvar preluknja želodec, ter zaide v orepono, to je v »mreno«, katera deli prsno od trebušne votline, tudi takrat ocvgdo kašlja, kajti prepona se dotika Pljuč in od tu izvor kašlja.
Kedaj se nahaja v govedu železo, je včasih še za strokovnjaka.težje določljiva zadeva.
Ne redkokrat povzročajo kašelj pri goveji živini metljaji v jetrih. So to neki zajedavci, kateri žive tu pa tam v jetrih ocveda, ter povzročajo včasih precejšnje povečanje jeter. Ker pa leže jetra 6k ob preponi in prepona lik ob pljučah, ni nič čudnega, ako povečana jetra neposredno dražijo pljuča in s tem povzročajo kašelj.
M. K.:
O PODKLADANJU IN VALITVI KOKOŠI.
Trajanje valitve.
Kokošja jajca se navadno izvalijo v treh tednih ali 21 dneh. Vedno pa ni tako. Čimbolj enake starosti so jajca, tem-boli enakomerno in istočasno prihajajo piščeta na dan. Tudi od koklje je mno-
go odvisno. Ena čepi zvesto in skrbno na jajcih, druga pa ne. Seveda nima vsaka enake telesne gorkote. To so vzroki, ki vplivajo na dobo izvalitve. Dokazano pa je tudi, da se pišče prej razvije v svežem kakor v starejšem jajcu. Devetnajstega ali dvajsetega dne je običajno pišče že tako razvito, da skuša prepikati jajčjo lupino, kar se mu posreči v približno 12 urah. Zgodi se torej lahko, da nekatera piščeta izležejo na dvajseti, druga pa šele na dvajset in tretji dan.
Podkladanje.
Če se pripeti, da bi lahkomiselna koklja zapustila jajca, ne obupaj takoj! Jajca so kljub temu dobra. Podložijo pa naj se čimprej drugi koklji, kajti zaro-jeno piščice v jajcu ima veliko življen-sko silo v sebi, mnogo večjo, kakor si kdo misli. V drugi dobi valitve ne škodi podloženim jajcam nič, četudi bi koklja že dva dni ne sedela na njih. Razume pa se, da mora biti v tem slučaju vreme dovolj gorko, ne pa mrzlo, kakor spomladi. Piščeta ostanejo živa, izvalijo pa se dva dni kasneje. Kdor podloži starejša in sveža jajca skupno, želi pa, da bi se piščeta istočasno izvolila, naj podloži sveža jajca en dan kasneje nego stara. Če se hočeš prepričati, ali so podložena jajca oplojena, vzemi na peti dan vsako posamezno izpod koklje, drži ga s palcem in kazalcem proti svetlobi (tudi proti luči) tako, da je širši konec jajca zgoraj. Pri tem opazuj. Ako je v jajcu za-plodek, zapaziš na eni strani jajca neko temno tvarino, na sredi pa temno točko, ki izžareva na vse strani črne nitke. Neoplojeno jajce pa je svetlo. Takih jajc, ako jih ne maraš porabiti v kuhinji, ne zavrži, temveč shrani jih, ker so jako tečno hranilo za piščeta.
Ne sili piščeta iz jajca!
_ Razširjeno je naziranje, češ, da pisce ne more zlahka iz jajca. Temu pa ni tako. Priporočljivo je, da se piščetu nik-dar ne pomana iz jajca in nikoli ne pre-biia lupina. Krvne žilice, ki so razmre-žene v zunanji jaičji mreni, so še vedno polne krvi, ko prične pišče prebijati lu-
pino. Ako se torej na katerem mestu lupina nasiloma odtrže, se lahko pripeti, da se poškoduje krvna žilica, kar povzroči brezdvomno pogin piščeta. Če ne pridejo vsa piščeta sočasno na dan, a koklja mirno čepi, naj se poberejo vse prazne jajčje lupine sproti izpod koklje. Če je koklja plašljiva, pa pustimo raje na miru vse, ker bi znala drugače splašena žival mnogo pokvariti. V slučaju, da bi se nekatera jajca ne izvalila pravočasno, vzemimo jih izpod koklje in denimo jih previdno v skledo z mlačno vodo. Jajca, ki se v vodi premikajo gor in dol, imajo živa piščeta; od onih, ki so mirna, nimamo pa pričakovati ničesar ^eč.
Ravnanje z izvaljenimi piščeci.
Najpriporočljivejše je, da vzamemo izvaljena piščeta takoj, ko so se osušila, izpod koklje in jih denemo v kak zabojček na volno ali bombaževino in jih tudi s tem blagom pokrijemo. Ko so vsa piščeta prilezla iz jajc, jih moramo pustiti pri koklji, ki jih najprej nauči piti in jesti. Dobra piča za izvaljene živalice so posebno trdo kuhana, z lupino vred na drobno razsekljana jajca. Snaga v gnezdu je v tem času neobhodno potrebna.
Pozabiti ne smemo, da se koklja semtertja rada povali v prahu ali pesku. 7.ato pa ji moramo omogočiti takšuo ko-pelj. Ko so piščeta štirinajst dni stara, so že kepka. Damo jim v tem času lahko tudi na drobno razsekano meso ter suh črn zdrobljen kruh. Mokrega kruha bi jim ne smeli pokladati. Pozneje skrbi že koklja sama, da njeni mladiči ne trpijo lakote in žeje.
Končno moramo še omeniti, da je treba paziti prav posebno na to, da se Piščeta, ne zmočijo. Če dežuje ali pa, ako je mrzlo, je najbolje, da spravimo kokljo in njeno čredico na varno v kakšen zaprt prostor, kjer naj ostane, dokler se vreme ne popravi.
KRMA DOMAČIH ZAJCEV.
Dobičkanosnost reje domačih zajcev zavisi od načina krmljenja in krme
same. Dobra, tečna in zdrava hrana pospešuje rast, utrjuje zdravje živali in jo ohrani zdravo. Nasprotno pa učinkuje slaba, pokvarjena krma slabo na živai, kakor tudi na gojitelja; zajci mu ne do-našajo tistega dobička, tistega veselja, ki si ga želi.
Domači zajec izvira iz rodu poljskega zajca, ki so ga udomačili. Reja je tako vplivala nanj, da imamo danes mnogovrstne pasme domačega zajca, ki se odlikujejo z raznovrstnimi svojstvi — a se krmijo z enako krmo kot prastarši, to je z naravno krmo.
Krma domačih zajcev sestoji v glavnem iz sveže (trave, detelje in druge zelenjave) in suhe krme (sena, slame, žita itd.). Io krmo dobi divji zajec navadno na izbiro v naravi. Zato moramo tudi mi to naravno stran upoštevati in nuditi kuncem kolikor mogoče različne krme.
Za svežo, kakor tudi za suho krmo; ki jo dobivajo domači zajci, veljajo isto pravila kot za govejo živino.
1.	Trave oziroma detelje nakosi, ko je minula rosa. Ako pa ti slučajno nadleguje deževno vreme, tedaj si pripravi nekaj več krme (za eden ali dva dni), ki pa jo moraš razgrniti, da se posuši in ne ugreje.
2.	Detelje ne krmi premlade, ampak še-le ko je v cvetju. Če pa jo krmiš, krmi jo previdno! V manjši meri velja to tudi za travo.
3.	Krma ne sme biti rosna, ugreta ali od slane uničena. Ravno tako tudi ne pokladaj plesnivega sena, ovsa ali drugače pokvarjene krme, da ne povzroči obolenja ali še celo smrti živali.
4.	I rava in detelja dosežeta največje redilno vrednost v cvetju. Zato jo takrat nakosi za zimsko, a tudi za poletno krmljenje. Kajti domačemu zajcu moramo tudi poleti večkrat pokladati suho krmo.
5.	Pri krmljenju drži se reda! Pokladaj dva- ali trikrat dnevno.
6.	Kuncu prija, da krmo večkral menjaš.
7.	Ne žabi tudi na vodo, posebno, ko pokladaš suho krmo.
8.	Posodo, ki jo rabiš za krmljenje oziroma za napajanje, imej vedno snažno in jo večkrat razkuži.
9.	Pomni vedno: red in snaga sta polovica zdravja!
RAVNANJE Z MLADIMI GOSKAMI.
Ko so se goske izvalile, pusti jih 24 ur na miru, ker ne rabijo krme. Najbolj kritična sta za goske prva dva dneva po izvalitvi, radi tega je treba prav v tem času ravnati z njimi skrbno in previdno. Težavno je sicer, pripraviti jih na zauživanje krme, ali če si potrpežljiva in si na vse mogoče načine prizadevaš, dosežeš kmalu tudi to.
Krma za goske mora biti tako raznovrstna kakor za piščeta in purke. Prve tri dni po izvalitvi pokladaj jim trdo kuhana in nadrobno sesekana jajca, kate-
rim primešaj nadrobno sesekanih kopriv ali pa divjega regrata. Za tem začni jim dajati kuhanega in nadrobno zmečkanega krompirja, kateremu primešaj nekoliko otrobov in zribanega kruha. Pozneje začno žreti tudi travo, zato poskrbi, da bodo imele tudi to na razpolago. Ko dosežejo starost 8 dni, ni treba, da se zanje preveč brigaš.
V starosti enega ali poldrugega meseca jih lahko brez vse skrbi ženeš na pašo, in ta jim popolnoma zadošča, da se prehranijo po dnevu, zvečer pa jim pokladaj nekoliko ovsa, kuhanega krompirja ali ječmena, da se bodo same vračale s paše. Najprimernejša trava za gosjo pašo je travniška latovka, rastoča na travniku, po katerem teče voda. Ako takega pašnika nimaš, priskrbi jim vode in pazi, da se bodo kolikor mogoče pasle v senci. ,
OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO '>0000''000000000c ooooooonooooooooooooooooooooooooooocoooooooo OOOOOOCK OOOOOOOf oooooooc ooooooor oooooooo ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOGOOOOOCg	1% /f ¥	"1	4	m	\	g OOOOOOOC ooooooooooor oooooooc oooooooc'J
________________________ __________-------------------------------^ r -y	O X5OOO0CXJ0000OOOOOOOO0000OOOO
S OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO000030000000 5	6 JOOOOOOO OOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO i
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCKXXX. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOo^OOOOOOOOOOOO< OOOOOOOOOOOOOOOCo
Ing. Anton Podgornik:
VZOREC OPRAVIL.NIKA ZA ZADRUŽNE MLEKARNE.
(Konec.)
Člen 10. — Člani imajo pravico dobivati za svojo rabo iz mlekarne mlečne izdelke in mlečne odpadke, ne da bi jih takoj plačali. Vendar pa ne sme presegati množina prevzetih mlečnih izdelkov in mlečnih odpadkov polovice vrednosti izročenega mleka. Ceno mlečnih izdelkov in mlečnih odpadkov kakor tudi ceno izročenega mleka določi v naprej načelništvo skupno z nadzor-ništvom. Za oddajo blaga se določi urnik, ki se pribije v mlekarni.
Članom je prepovedano trgovati z blagom, ki ga prevzamejo iz mlekarne.
Člen 11. — Predujmi v denarju, ki jih smejo člani dvigniti po predidočem dovoljenju načelništva, ne smejo presegati polovice vrednosti v mlekarno izročenega mleka. V dovoljene predujme pa mora biti vedno všteta tudi vrednost
mlečnih izdelkov in mlečnih' odpadkov, ki so jih prevzeli člani.
Člen 12. — Vsako leto dobi član knjižico, ki nosi njegovo ime in številko matice. V to knjižico vpisuje prevzemnik mleka v mlekarni količino vsaki-krat donešenega mleka. V knjižico se zabeleži tudi količina, kakovost in cena prevzetega blaga ter dvignjeni predujmi v denarju.
Vse to pa se tudi zabeleži v knjigah, ki jih vodi načelništvo in v katere imajo pravico vpogleda tudi člani.
Člen 13. — V področje mlekarja spada:
a)	sprejemati mleko, ki ga donesejo člani, ga stehtati in vpisati takoj količino bodisi v članovo knjižico bodisi v prevzemno knjigo;
b)	paziti, da je mleko pristno in da odgovarja predpisom 4. in 5. člena. V ta namen je dolžan napraviti potrebne preizkuse s pripravami, ki jih ima na razoolago. Poročati načelništvu v najkrajšem času o prestopkih proti rečenim določilom;
c)	pripravljali razne mlečne izdelke, ki jih določi načelnišivo, jih pravilno hraniti in oskrbovati;
d)	voditi dan za dnem posebno knjigo o vsakdanjem podelavanju mleka;
e)	prodajati izdelke mlekarne po cenah in določbah, ki jih sklene načel-nistvo;'
f)	skrbeti za rejo prašičev in telet, ki bi jih zadruga utegnila rediti na svoj račun;
g)	hraniti pravilno ves izročeni mu inventar;
h)	pregledovati hleve in živino članov, prisostvovati molzenju tam, kjer bi se mu zdelo potrebno ali kadar bi mu naročilo načelnišivo, da se uveri o nedostatkih. O vsem tem je dolžan poročali načelnišlvu;
i)	predlagati načelništvu, kaj naj vse ukrene v prid in korist zadružne mlekarne.
Člen 14. — Mlekarjev namestnik je
podrejen mlekarju, katerega podpira in mu pomaga pri vseh njegovih opravilih.
Člen 15. — Knjigovodja prisostvuje pri sprejemanju mleka, vpisuje količine mleka, ki jih izroče posamezni člani, vodi vse knjige, ki zadevajo upravo, sestavlja računske izkaze, ki jih zahteva načelnišivo in pomaga sestavljati računske zaključke.
Člen 16. — Blagajnik hrani gotovino in kreditne listine zadruge, prejema plačila in izplačuje nakazila, ki jih naroči načelnišivo, vodi sproti blagajniška knjigo ter je odgovoren za vse zadružno blagajniško poslovanje.
Člen 17. — Vsak vslužbenec je odgovoren napram zadrugi za .pomote, pomanjkljivosti in škodo, izvirajoče iz meoovih opravil. Če se more oddaljiti iz občine ali če ie iz kakršnegakoli razloga zadržan, izvrševati redno poverjeno mu delo, mora pravočasno o tem obvestiti načelništvo, da le to preskrbi osebo, ki na začasno ali trajno nadomešča.
O0000rv-»O0000000CX>CXX10000000000000CXXJ00rv~«''^on00000fWin00000fy' '*v- •xxxjr>000000r>'''v^
ČEBELARSTVO.
vtoooo oooe-'oon
goorooooooooooor ' ^'OOOOUOOOOOCX' -
8 jj (KVlOOOOr ^^OCKIOOOOO ^
8 8 »ooaooooP()OCgnn<pono'>00000008
X H OOOOOOOl gggo X3000000	2
OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
3	oooooooc§
3 TOOfVVVVOOOOo
5	oooooooog
O TPOOOOOO o
o joooonooooooR goooooooo 9
Janko Vodopivec:
NOV NAČIN KRMLJENJA ČEBEL.
Letošnja pomlad bo za nas čebelarje v splošnem pomlad krmljenja?
Srečen čebelar, ki ima v zalogi dovolj medu, ki je najnaravnejša in najboljša hrana čebel.
Med je treba polagati kolikor mogoče gosto tekoč. Na 10 l kristaliziranega ali strjenega medu, se prilije 1 1 vode. l a se dobro segreje na 60 — 70° R Ko se zmes potem popolnoma shladi, se nalije v čisto, mlado satovje, pa se vloži čebelam v njihovo središče. Za polnitev banjev je jako primerna kaka spraznjena škatlica paradižnikove konserve ali (<aj enakega. V dno škatlje se napravi s šilom ali žebljem kakih 10 luknjic, skozi katere se potem natoči sat.
Ker je pa letos sploh premalo medu, Ireba bo seči po sladkorju.
S tem pa bomo tako krmili:
Na 10 kg prilijem 1 do 2 I vode, to postavim v posodi k ognju, na žrjavico. Na štedilniku pa polagoma razgrevam z zakritimi obročki, da se vse raztopi. Paziti je treba, da se ne prismodi, ali orumeni, zato je treba neprestano mešati. Ko se je vse raztopilo, kuhati je dalje, da zopet voda izhlapeva in polagoma izhlapi, ne sme pa porumeneti. Raztopina postaja vedno gostejša. Kedar je tako gosta,^ da se napravijo strjene nitke kot pajčevina, kedar vzdigneš kuhalnico iz lonca — je dovolj zgoščeno. Tedaj vzameš posodo od ognja, ker drugače se ti sivcrijo zopet zrnca iz sladkorja, kakor so bila prvotno.
lo gosto tekočo zmes je potem naliti v pripravljena koritca iz močnega papirja.
Koritca si napraviš, ako primernoi velik kos papirja na robeli privihaš na^ vzgor ter postaviš v prazen okvirček svojih panjev. Postaviš ga na mizo, ali
vodoravno ploskev, pa naliješ s lo gosto tekočino.
Ko se lo ohladi in strdi, zamoreš papir odvzeti, ali ga pustiti na sladkorni plošči.
To ploščo potem privežeš z drobno žioo k okvirčku in potisneš v sredino če-belnega gnezda.
. Ta sladkorna plošča ima lahko 1 do 2 kg. To je pač odvisno od naših velikih ali manjših okvirjev in pa nas samih.
Razume se, da je treba pozneje spraznjene okvirčke odstraniti, da ti čebele ne zgotovijo na njih čiste troto-vine!
Ugodnosti tega načina krmljenja nečem nadalje razmotrivati, rečem le, da meni se je to obneslo v preteklih letih s popolnim uspehom.
VESTI.
Kdor se želi naročili na Slovenskega čebelarja, naj pošlje Slov. čeb. zadrugi v Gorici, Via Carducci 18 lir, ki polem poskrbi, da se mu bo list dostavljal.
Satnice bo tudi letos izdelovala Slov. čeb. zadruga. V ta namen sprejema vosek v predelavo, ter ga tudi kupuje in plačuje do 16 lir za kg, po kakovosti.
o CXXXJbOOO 0OTK50OOO00000<XX5 OOOOOOOO OOOOOOOO txxxxxxx: OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO OOOOOOOO OO^OOOfV> OOOOOOOC OOCKV-" no cxxxioooo l
_	.	_	o
.©]
SADJARSTVO
^gMsSs-'
©	5	9	'99	0	.
OOOOOOOOCOOOOOOOGOOOOOOOOOOOO 5000 XXX OOOO300090000000000000000000DOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO* 000000009000000000000000
SADJEREJSKE NAGRADE.
Svoječasno smo poročali, da je razpisala pokrajinska uprava v Vidmu natečaj za nagrade umnim in podjetnim sadjerejcem. Rok za vlaganje teh prošenj je sicer potekel z 31. decembra 1926. Kakor smo pa izvedeli, sprejema vinarski in sadjarski oddelek kmetijskega urada v Gorici še vedno take prošnje. Svetujemo našim sadjerejcem, da takoj prosijo za nagrade.
Za te nagrade je na razpolago 20.000 lir. Posamezne nagrade se bodo gibale med 200 in 2000 lirami.
V prošnji je treba navesti: a) občino in kraj, kjer se nahaja sadovnjak; b) dobo, v kateri je bilo drevje nasajeno; c) plemena in vrste sadnega drevja; č) druge morebitne podatke o sadovnjaku in d) natančen podpis in naslov prosilca.
Po možnosti naj se prošnji priloži tudi približen obris površine in lege sadovnjaka.
Pred odločitvijo o podelitvi nagrad bo posebna komisija pregledala za tekme priglašene sadovnjake. Njeni sklepi so nepreklicni in neizpodbitni.
Prošnje naj se oddajo Kmetijskemu uradu v Gorici, Via Trieste št. 43.
ŠKROPITE BRESKOVE NASADE!
Ako hočete, da Vam bo sadno drevje rodilo, ga morate varovati pred številnimi škodljivci, Kakor drugod, tako je tudi pri sadnem drevju najboljše, da skušamo razne bolezni z.abraniti, da ne pustimo, da drevesa napadejo bolezni in šele potem začnemo z zdravljenjem. Povsod je lažje bolezen zabraniti, kakor jo pregnati, ko se je enkrat.razpasla.
Najprimernejši čas za zabranitev raznih sadnih bolezni m drugih škodljivcev, je ravno zimski čas. Prav posebno pa je potrebno, da pazimo sedaj na breskvine nasade. V ta namen moramo breskve škropiti, za kar so sedaj zadnji časi.
Breskev, ki jo napade kodravost, zgubi listje, ošibi in v par letih usahne. Ako pa jo po zimi 2 do 3 krat škropiš z raztopino modre galice in apna (3 do 4%), dosežeš, da bodo breskvini nasadi odporni proti raznim boleznim.
Priporočljivo je trikratno zimsko škropljenje in^ sicer prvič meseca novembra, drugič januarja, tretjič pa sedaj takoj.
[Jablane, hruške In druge čepe,
cepi v mladosti za stare zobe!
čooooooo 6 OOOOOOOOOO
OOOOOOOOOO
ČOOfKX)OOO0
VINOGRADNIŠTVO.
OOOOOCM
5 )0000<XX>ft
> X)OOCXXX3Q
looooooooS
OOOOOOOOOOOOOOOO XXXXXXX) XXXXXjoO JOOOOCKJO J(iCXXXXX)OOCXXXXX) XXXXXXX3 CXXXXXXX^ CXXXXXXXXXXXXXXX) OCK^C OOOOOOOO OOOOOOOOOO (V XXXX)(X)OOOOOOCKXXXXX)0
Dr. Peter Vallig:
DIVJAK ZA CEPLJENJE TRT »B B 5«.
Ko je lela 1890 avstrijsko poljedelstvo ministrstvo zvedelo, da se je na Francoskem izkazal divjak Berlandieri, je sklenilo, da naroči iz Francije večjo koJičino teh divjakov, in sicer križanke Riparia Berlandieri (420 A, 34 E. M. itd.) Berlandieri Rupestris. Ti divjaki so dejansko pokazali boljše lastnosti od prejšnjih Rupestris MonHoola in Solonis.
Veja divjaka »B B 5«.
Iz strahu pred prenosom bolezni »Blaekrot« (Laestadia Viata, jagode, Peclji in tudi deli listov počrne in se po-suše) iz Francije in ker je bilo povpraševanje po novem divjaku vedno večje, so sklenili nekateri trtničarji, da si nabavijo iz Francije seme (ne kolči) novih kri-
žank, ter da si vzgoje sami divjake iz semena.
Pri tem je bil najsrečnejši Teleki, ki je začel vzgajati divjake na debelo. Na mednarodnem poljedelskem kongresu na Dunaju je bil od Telekija vzgojen

List divjaka »B B 5«.
divjak označen kot zelo dober. Na kongresu je zastopal poljedelsko ministrstvo g. Kober, ki je bit tedaj poročevalec za vinogradništvo. Kober je trdil, da prekašajo Telekijevi divjaki francoske izvirnike, posebno kar se tiče dobrote lesa.
Telekiju pa so pozneje očitali, da ni pazil dovolj na čistost svojih divjakov, posebno ker jih je zelo hitro spravil na trg, ne da bi jih prej primerno dolgo preizkušal.
Tedaj je započel svoje delo Kober sam. Podlago njegovemu dvajsetletnemu preizkušanju so dali divjaki vzgojeni po Telekiju. Tako je bil vzgojen od Ko-berja križanec «Riparia Berlandieri 5 B B«, ali kratko »B B 5«. Novi križanec je vzgojen samo iz enega semena, kar daje posebno jamstvo, da je čist.
Mladi poganjki divjaka »B B 5« so sveiio-rdečkasii, žilice na listkih so tudi svetlo-rdečkaste z mehurčki, zobje na robu lista so topi. Les divjaka je kostanjeve barve, zelo trd z zelo malo sredice, vsled česar tudi kolči tako rade ne gnijejo. Nov divjak tudi zažene jako močno koreničje, ki oa zavzema prav malo prostora v zemlji; korenine gredo večinoma navpično v Ha. Na ta način ni divjak toliko odvisen od zunanjih vplivov vreme-
Tipičen list divjaka »B B 5«.
na, razvito koreničje pa omogoča tudi izrabljanje nižjih plasti in tudi izrabo revnih tal. Koreničje pa se razvije kot pri Riparia, vsled česar moramo kolči čuvati in paziti na njih svežost.
Največja prednost novega divjaka
tiči po izjavi njegovega vzgojitelja v tem, da les dobro dozori. To so pokazali tudi poizkusi v Gorici. Druga prednost je ta, da nov divjak proizvaja zelo mnogo lesa, kar je za vsakega trtorejca ogromne važnosti. Tudi o tem sem se sam prepričal. Prednost novega divjaka bi bila po njegovem vzgojitelju tudi ta, da se cepiči zelo radi primejo, celo rajše nego pri Riparia. Mi tega za enkrat ne moremo potrditi, ker smo prvič cepili na »5 B B« v letu 1924. in nam manjkajo torej večletni poskusi. V prvem letu smo opazili, da se je prejelo 65—70% cepičev.
Po izjavi dr. Tiela spada divjak »BB 5« k onim divjakom, ki najbolj kljubujejo trtni uši. Poleg tega uspeva tudi v taki zemlji, ki vsebuje do 75% apnenca. Nadalje je novi divjak prav malo podvržen bledici; uspeva dobro v apneni, pa tudi v ilovnati zemlji. Kober Irdi nadalje, da cepljenke na podlagi »BB 5« kmalu in zelo izdatno rode. Listje cepljenk kaže, da je zelo dobro hranjeno, ima zelo živo zeleno barvo in zato tudi uspešnejše kljubuje strupeni rosi. (Nekaj o tem pričajo priobčene slike).
Vsled navedenih dobrih lastnosti rabijo v vinorodnih krajih Avstrije les »BB 5« v vedno izdatnejši meri. Divjak je pri ondotnih vinogradnikih zelo priljubljen. Ako so vse prej navedene prednosti resnične, dobi ta divjak prijateljev tudi med našimi vinogradniki.
Kdor bi želel tozadevno še več pojasnil, ali bi se hotel natančneje poučiti o poteku poizkusov, naj se obrne na vinorejski in sadjarski oddelek Kmetijskega urada v Gorici, Via Trieste št. 43.
) >0000000000000*^00000000"KJOOOOOC000000003000000030000000000000000000000000000000000c)0txv>00000cy'',xj0000000c>0000000000'’'00000000
_ @©[9X9 j Sij KLETARSTVO. | ii I @©BX9 | ® I
oooooooc 00003000000000000000(^0000000000000000000000 jooooooo oooooooooooooooooooooooooooo* XXX} ooocxxxyDoooooooooooooooooooooooooooooooO
Jusi Ušaj:
»JULLIEN«.
Rdeči prah »Jullien« (izgovori žuljenj je priznano dobro in priporočljivo čistilo za vino. Ta prah izdeluje že več kakor pol stoletja neka francoska tvrdka iz posušene živalske krvi. Prah
je siroma sveta znan. Tudi pri nas se veliko rabi.
Ker se marsikateremu vinogradniku ne bodo hotela vina tudi po prvem pretakanju sama učistiti, bo marsikdo prisiljen rabiti to, ali ono čistilo. Izbira raznih čistil je velika, vendar je v največjih slučajih uporaba »Julliena« naj-
bolj priporočljiva, ker je čiščenje vina s tem prahom najbolj enostavno in po ceni. Jullien se rabi tako-le:
Na vsakih 100 1 vina, ki ga hočemo čistili, vzamemo 15 gramov tega prahu. Preračunjeno in odmerjeno količino prahu vsujemo nato v primerno veliko posodo. Ko smo to storili, zlijemo vrh prahu kozarec, mrzle vode in zmesimo prah v gost močnik. Nato dolijemo par litrov mrzlega vina in vse skupaj stepemo v peno, kakor kuharica, ko stepe jajce v sneg ali v peno. To tepenje v peno se mora izvršiti zelo temeljito in popolno, ker od tega je zelo odvisen uspeh čiščenja. Konečno vlijemo spenjeno tekočino v vino v sodu. Da pa to
lahko storimo, moramo prej nekoliko vina odvzeti, ker drugače ne moremo spraviti vseh pen v sod. Nato vzamemo močno palico in s to palico dobro premešamo vino v sodu. S tem je delo gotovo, in če smo prav delali, in če je bilo vino drugače zdravo, se bo v par dneh učislilo in postalo kristalno čisto. Čez mesec dni, ali tudi prej, vino pretočimo.
Da preprečim vsako nesporazum-Ijenje, omenjam konečno, da se pred prvim pretakanjem čiščenje s katerimkoli sredstvom ne more izvršiti, ker se na dnu nahaja še drožje, ki ga ne smemo zmešati z vinom.
OOOOOOOOOOOOCXXX OOOOOOOOOOOOOOCK OOOOOOCK OOOOOOOO •v->cxv v	oOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOt:OOOOOOi>GOGOOOOOGOOOOOOOr OGOCOOOOOOOf ooooooocoooooooo
MURVA - PREDPOGOJ SVILO-GOJSTVA.
Svilogojstvo se je začelo v deželi razveseljivo širiti; tudi v krajih, kjer niso pred kratkim še nič vedeli o sviloprejki in njeni gospodarski važnosti, se je začelo veliko zanimanje za svilogojstvo. Razna vprašanja, ki prihajajo na naš list, nam točno izpričujejo to. Zal pa, da ne bodo ljudje mogli z rejo sviloprejke pričeti tam, kjer manjka glavni predpogoj za uspešno rejo, namreč dovolj primerno starega murvinega listja. Ako kmet sploh nima, ali ima prav malo listja, naj ne prične z rejo. Izkušnje zadnjih treh let so jasno pokazale, da slabo računa, in sicer prav slabo računa, kdor misli, da bo dobil dovolj murvinega listja na trgu.
Prvo naj si vsak nasadi primerno število murv, ki naj jih skrbno neguje, in Še le, ko bo imel primerno množino lastnega murvinega listja na razpolago, naj Prične z rejo. V tem slučaju bo skoro gotov uspeh, ako boš s sviloprejko pravilno ravnal in je ne zanemarjal.
Radi tega prav z zadovoljstvom pozdravljamo sklep izrednega komisarja z.a upravo nove goriške pokrajine, s ka-terim je odobril predlog KmetijskČgSJ?
urada v Gorici, ki stremi za povzdigo svilogojstva ravno s tem, da priporoča saditev murvinih mladik kot glavni predpogoj'za uspešno rejo.
Tozadevni raz.olas komisarja se glasi v slovenskem prevodu:
»Na predlog kmetijskega urada razdeli pokrajinska uprava goriške dežele tekem letošnje pomladi 1Č.G0G prvovrstnih cepljenih murvinih drevesc (veronske vrste). Polovica teh bo dve leti stara, druga polovica pa eno leto. Cena bo prav ugodna: 2 (dve) liri za drevesce in zraven še 10 stotink za stroške vzdrževanja, razdeljevanja itd.
Poljedelci, ki bi se hoteli okoristiti s to ugodno priliko, naj vložijo pismeno prošnjo ali pa naj tudi ustmeno izrazijo svoje tozadevne želje do 28. februarja 1927. bodisi pri kmetijskem uradu v Ajdovščini ali pri kmetijskem uradu v Gorici.
Naročila se sprejemajo točno po vrstnem redu, kakor bodo prihajala, dokler ne bo zaloga izčrpana. Najmanjša narečba sme bili za 25, največja pa za 200 drevesc. Pri naročbi se mora vsakdo obvezati, da nasadi murvina drevesca na lastnem zemljišču.
Drevesca se bodo delila v prostorih bivše kmetijske šole v Gorici, Via Trieste 43 pod nadzorstvom kmetijskega urada v snopičih po 25 drevesc. Naročniki jih bodo morali prevzeti, kakor so, in plačati kupnino takoj ob prevzemu.
Naročniki se pravočasno obvestijo, kadaj se bodo delita drevesca. Kdor bi se določenega dne iz kateregakoli vzroka ne javil in dvignil naročenih drevesc, zgubi vsaktero pravico do njih«.
0000000c0000000c000000000n00000000000000cxxxxxxx)0000000000000000cxx»00000000000000000000000030000000OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO
POLJEDELSTVO.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
V. I.:
BRANAJTE PŠENICO!
Brananje je eden najvažnejših poslov, ki ga moramo izvršiti pri obdelovanju pšenice. In sicer takoj ob pričetku pomladi. Ta posel je neobhodno potreben, ako smo sejali pšenico na ilovnat ali kepast svet.
Kepe, ki so med zimo zmrznile, se rade zdrobijo. Njih zemlja more prav lepo služiti za malo osipanje. Skorja, ki je nastala vsled zimskih nalivov, se z brano razdrobi in to ravno pospešuje razkroj gnojilnih snovi. Z razdrobitvijo skorje olajšamo tudi dostop vode v zemljo.
Z brano moremo tudi najlažje zamoriti razne škodljive rastline. V tej dobi se njihove korenine niso še zarile globoko v zemljo, kakor pšenične, zato jih z brano prav lahko izruvamo.
Brananje rodi tudi to ugodno posledico, da požene iz enega zrna več stebel. Z zobmi brane namreč ranimo ali prelomimo vršičke pšeničnega stebla, tako, da je potem pšenica prisiljena pognati več drugih stebel.
Brananje pšenice pri nas ni preveč v navadi. Poljedelci opuščajo to opravilo, ker zgleda na prvi mah pobranana njiva kakor oskubljena kokoš, ki le malo obeta. Ugodne posledice pa se pojavijo pozneje v veliki meri.
Prav priporočljivo je brananje takrat, ako smo posejali med pšenico tudi deteljo. Za take njive pa moramo rabiti bolj lahke brane, da nam ne spravijo de-teljnega semena pregloboko v zemljo. Po brananju moramo pšenico nekoliko potlačiti s posebnim valjčkom, da tako
pokrijemo z zemljo korenine krog pšeničnih koreninic. Tako valjanje je posebno na mestu pri lahki, peščeni zemlji. Brananje se navadno vrši, kadar se zemlja prične na vrhu sušiti.
LUCERNA ALI VEČNA DETELJA.
Če hočeš pridelovati na enem in istem prostoru lucerno za krmo skozi več let, jo moraš sejati na dobro njivo. Ko opaziš, da na tej njivi peša, preorfi njivo, lucerno pa sej kje drugod. Pazi pa, da jo poseješ le na tak prostor, kjer ni rasla lucerna že več let.
Za lucerno odločeno njivo preoni globoko, plevel skrbno poberi in spravi z njive, zemljo pa dobro pognoji. Najbolje uspeva detelja na njivah, kjer so rasti e prej močno pognojene okopavine, kakor turšica, krompir itd. Če je le mogoče, preorji njivo globoko že jeseni. Če tega nisi storil, ter niso tla zasnežena ali zamrzla, napravi to zdaj, in preden seme poseješ še enkrat bolj naplitvo, da za-treš pomladanski plevel in zemljo dodobra zrahljaš.
Če seješ lucerno za močno gnojenimi okopavinami, bo to mladi lucerni zelo hasnilo. Pusto zemljo pognoji z umetnimi gnojili. V to svrho raztrosi na vsak ha (približno 3 njive) površina 500 do 600 kg Thomasove žlindre ali pa superfosfata in 200 kg kalijeve soli. li gnojili raztrosi nekaj časa pred setvijo.
Seme sej raje bolj kasno, to je šele tedaj, ko se je zemlja že nekoliko ogrela, ker takrat detelja naglo raste in se obrani pred spomladanskim plevelom.
Deteljo seješ samo zase ali pa pomešano med žito. Če je njiva plevela
prosta, je čista setev umestna. Nič pa ne škoduje lucerni, če seješ na isto njivo oves bolj naredko. To ji še celo koristi, ker je v mladosti oves nekoliko obsen-čuje. Seveda moraš pa potem oves pokositi, dokler je še zelen. Če čakaš, da oves dozori, se lucerna preveč pretegne in če oves poleže, jo lahko zamori popolnoma.
Ne kupuj semena od kogarkoli, ki bi ti ga ponujal. Obrni se le na onega, ki ti jamči, da je seme čisto, osobito pa da je prosto predenice ali las. Čestokrat primešavajo deteljnemu semenu seme tropotoa, kozje detelje ali medene detelje in hmeljne lucerne. Bilo bi odveč,
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOCK <XXXXXXX)OODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
| VRTNARSTVO IN
OOOOOOOO COOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOG
Anton Nardin (Rim):
VRTNICA.
Vrtnice uspevajo skoro v vseh zemljah, ljubijo pa bolj humoz.no zemljo.
Sadijo se brez kepe, golih korenin in po možnosti jeseni od 15. oktobra do 15. decembra. Predno jih sadimo, naredimo dobro delo, da korenine namočimo v zmesi ilovice, vode in kravjeka. To je potrebno posebno pri onih rastlinah, ki so čez leto trpele radi suše, uši, bolezni in drugih škodljivih vplivov. Korenine se malo prikrajšajo, bolne do zdravega mesta, suhe se pa odstranijo. Saditi je grmičaste rože takoi globoko, da se cepljeno mesto pokrije z zemljo. Pri sajenju se uporablja kompost ali dobro prepereli gnoj.
Mladice - rozge je obrezati na kratko do % njene dolžine. Ni se treba bati, da bi preveč obrezali, ker bo'j ko bo rez kratka, tem bohotnejše poženejo očesa. Po sajenju pokrijemo zemljo ■okrog rastlin s svežim gnojem. Ta gnoj varuje korenine pozimi pred mrazom Poleti pred vročino, drži vlago in deževnica vtepe mnogo hranilnih snovi v zemljo. Dobro je, če enkrat ali dvakrat Poleti pregnojimo.
ako bi tu opisoval, v čem se razlikuje seme lucerne od drugih primesi. Po novem zakonu v varstvo kmetijskih potrebščin sme prodajati semena javno samo on, ki ima za to dovoljenje od fi-topatologičnega (za varstvo rastlini zavoda v Conegliano in ki ima za vsako partijo posebno spričevalo o pristnosti, čistosti in kaljivosti semena, ki ga ima na prodaj.
Lucerno sej na gosto, če s semenom štediš, zapravljaš. Posebno tam. kjer plevel bujno raste, ne štedi. Za vsak ha (10.000 nr) površine vzemi po 20 do 30 kg semena, ga enakomerno posej in plitvo zavleci.
O CXXXXXXX) OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OCXXXXXX5 OOOOOOOC OOOOOOOO:
CVETLIČARSTVO ]
DOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO-
Rez ima namen, da vzgojimo in obdržimo vrtnico v gotovi obliki. Z rezjo rastlino krepimo, pa tudi slabimo, z njo odločujemo poznejše cvetenje. Rez se ravna po rasti raznih sort. Predogla rez. šibko rastočih sort nam da mnogoj cvetja, ki pa je majhno, neenakomerno razvito in malo trajno, s kratko rezjo pri močno rastočih sortah pa povzročimo izvanredno bujno rast, ki da pa malo cvetja. V splošnem se prikrajša mladica pri močno rastočih sortah za Mt, pri šibko rastočih pa 2/3 do % dolžine. Najugodnejši čas obrezovanja je tedaj, ko se očesa začnejo napenjati. Ko je normalno cvetenje končano, se vršički malo prikrajšajo.
Da bomo imeli rastline močne, zdrave in lepo cveteče, moramo jim dati nekaj priboljška v dobi njih rasti, posebno pa februam, ko se začne v njih prebujati novo življenje. V poštev pride stra-nišnica, gnojnica, umetna gnojila.
Imamo več načinov razmnoževanja vrtnic: s semenom, a ta ni za naše razmere prikladen. Za nas pride v poštev le razmnoževanje s potaknjenci; z olesenelimi potaknjenci se razmnožujejo vrtnice proti koncu poletja in jeseni, z zelenimi pa koncem spomladi in začetkom poletja. Najbolj razširjeno pa je cep-
Ijenje. Za nas pride najbolj v poštev okuliranje na živo in speče oko, ker ne zahteva nikakih posebnih priprav, cvetličnjakov, gnojakov, umetne toplote, škropljenja itd. V živo oko se cepi od junija do avgusta. Cepljenje v živo oko ima to dobro stran, da očesa še isto leto poženejo in da prihodnje spomladi
sadike že lahko prodamo ali posadimo na stalno mesto; slaba stran pa je ta, ker se jih manj prime radi vročine in suše, nedozorele mladice pa trpijo vsled zime. Mnogo bolj se uporablja cepljenje v speče oko, to pa v drugi polovici avgusta do oktobra.
'«OOOOOOOOO^iOOOOCtXV\ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOCXX>OCX)OOOCXX>30000000OOOOOOOOCKKJOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOO
GOSPODARSKI KOLEDAR ©saj
OOOOOOOOOOOOOOCGOOOOOOOO*»OOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOO 'OOOOOOGOCOOOOOO 30000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOC/OOOOOO
Marec.
Poljedelstvo:	Pripravi zemljo za
posetev raznih pridelkov. Glavni pogoji za 'uspevanje setev je rahla, primerno pognojena in primerno vlažna zemlja, nadalje dobro seme, ki ga pravočasno in pravilno posejemo. Zemlje, posebno težke zemlje, ne smemo spomladi orati in sploh obdelovati, ko je premokro, ker potem jo bolj zatepemo in zapremo, nego pa zrahljamo in odpremo zraku in gorkoti. Le v dobro zrahljani zemlji se more vlaga enakomerno porazdeliti in prhneti hlevski gnoj. Torej je pri pomladnem obdelovanju prva naša naloga, da spravimo zemljo v takšno rahlost, ki najbolj prija uspevanju posameznih semen. Najbolj zgodaj sejemo ona semena, ki potrebujejo mnogo vlage (grah, leča, bob, detelje). Potem sejemo zgodaj takšna semena, katere rabijo za svojo raščo daljšo dobo in so manj občutljiva napram pozni slani (jara rž, jari ječmen, jara pšenica, oves, zgodnji krompir, korenje, zgodnji lan). — Kjer je ..■srež privzdignil ali izril rastlinice ozi-min, jih je treba z valjarjem ali drugim primernim orodjem pritisniti k zemlji, da se korenine zopet sprimejo z zemljo. Isto je napraviti tudi na deteljiščih, ki so trpela vsled sreža.
Živinoreja: Vprežno živino je treba ob času obilega in težkega dela posebno dobro krmiti. Razen radi večjega napora pri delu so vprežne živali tudi radi menjave dlake bolj občutljive in hitreje utrudljive. Zato jih tudi snaži bolj skrbno in pazi, da se ne prehladijo. — V marcu
in sploh v pomladnih mesecih se skoti največ pujskov. Oskrbuj in krmi dobro doječo svinjo, da dosežeš s pujski čim večji uspeh. Marec je eden glavnih mesecev za pokladanje jajec in valitev pi-ščet. Gospodinja, ki ni še poskrbela za valitev, naj to čimprej stori, ako hoče priti do pišk, ki ji začnejo nesti že jeseni. Upoštevati je, da postanejo piške dobre kokoši-jajčarice takrat, ako podložimo jajca le od onih kokoši, ki nam najbolje nesejo. Paziti je, da se jajca med valitvijo ne onesnažijo in z blatom zamašijo luknjice v jajčji lupini, vsled česar bi se mladiči v jajcu lahko zadušili.
Travništvo: Nadaljuj z deli, ki jih nisi opravil februarja. Sedaj je čas pomla-janja travnikov, na katerih ni dovolj primernih in pravih krmskih rastlin. Najprej posej dobro pobranane in ako mogoče s kompostom pognojene travnike s primerno mešanico trav in detelj. Na bolj vlažnih travnikih in posebno po kopi-ščih se že začne prikazovati podleskovo listje, ki oddaja razvijajoče se semenske glavice ali stroke. Podlesek zatiramo s pokpšenjem, z izruvanjem čebulic in z zabijanjem ostro ospičenih ko-ličev v src<e ali sredino rastline 40 do 50 cm globoko.
Čebelarstvo:	Začne se čebelarsko
leto. Lepega dne preglej svoje panje in preštej njih vrste. Pazi, ali je povsod matica. Brez nje ni uspeha. Posnaži panje z grebljico. S tem prihraniš čebelam mnogo dela in časa, ki ga morejo z uspehom porabiti za druge posle, ki ti bodo v korist. Odpadkov ne metaj kar
na slepo proč. Preglej jih natančno; iz njih oblike lahko ugotoviš, kakšno je stanje čebelne družine v panju. N. pr. ako najdeš med njimi drobne kristale medu, trpijo čebele žejo, ako je pod zamazan, je v panju griža, itd. — Panje, ki se že od zunaj poznajo, da so dobri, pusti na miru. Druge pa preglej z pzi-rom na zalogo medu. Vznemirjanje čebelam nikoli ne koristi. Družinam, ki imajo pičle zaloge hrane, moraš pomagati. Pri tem ne bodi skop, ker bi se ti skopost znala bridko maščevati ob paši. Ako nimajo čebele marca in aprila dovoli hrane, se ne morejo pravilno razvijati. Ob paši imaš potem slabiče, ki ti nič ne dajo. In veš, da je žalost velika, ako bo tvoj sosed-čebelar, ki je preti-darnejši od tebe, po akacijevi paši točil obilo sladke strdi, ti pa boš ob strani stal in gledal svojo revščino. Pa še nekaj. Slabičev ne trpi v svojem čebelnjaku. Ti so gotovo zguba. Veselja ti ne bodo nikdar delali, pač pa obilo skrbi.
Vinogradnišlvo: Glavna opravila, ki se morajo izvršiti v vinogradu smo že večkrat opisali v posebnih člankih. Zapomni si, da je ta mesec najboljši čas za sajenje trt. Nove nasade moraš dobro Pognojiti, najboljše s kompostom ali mešancem. Sedaj je čas, da trte okopaš, jim pristaviš kolje, popraviš škar-pe, itd.
Kletarstvo: V kleti je zdaj bolj čas miru. Saj vina morajo biti že vsa pretočena. Kdor je pretakal zgodaj decembra, a se mu vino ni še dodobra učisti-lo, naj aa še enkrat pretoči in čisti s kakim čistilom.
Sadjarstvo: Čas cepljenja je tu. Pameten sadjar si je cepičev že nabral
januarja in februarja, in jih ima marca, lepo pri rokah, kadar jih rabi. A vsi niso taki. Saj vemo, da je ravno pri nas sadjarstvo še nebogljena sirotica, ki naj bi le dajala, a ničesar dobila. Cepiči morajo biti le od krepkih, zdravih in dobro rodečih dreves, ki so že nekoliko starejša. Tudi na okopanje in gnojenje sadnega drevja naj se ne žabi. Sedaj je zadnji čas za ta opravek. Sedaj se potrudi, da bo jeseni kašča polna tudi sadja.
Vrtnarstvo: Vse delo, ki je zaostalo februarja, se mora izvršiti v marcu. Glavni čas za setev in sajenje je tukaj. Seje se solata, špinača, redič, grah, beli in črni koren redkvica, korenje, bela repa, rdeča pesa in peteršilj. Sadi se krompir, čebulček in česen. Za okopavanje in pognojenje špargljev je zadnji čas. Presajajo se v zimskih gredicah vzgojene zeljine sadike, salata, karfijol, koleraba i. d. na prosto. V zimske gredice pridejo lončki iz kravjega blata in peska, v katere se sejejo kumare ali murke. Ako se ni bati več mraza, presadi jih proti koncu tega meseca kar z lončki vred na prosto. Pripravljaj novih hrenovih nasadov.
Cvetličarstvo: Ob vrtnih lopah, ob stenah in drugod rastoče vzpenjalke osnažimo, obrežemo in pognojimo ter jih lepo razpeljemo in privežemo. — V marcu delimo in presajamo razne lepo-tične grme in kasno cvetoče trajnice. — V hladnih prostorih in kleteh prezimljene presadimo in jih postavimo ob ugodnem vremenu na prosto. Vse sobne cvetlice postavimo kolikor mogoče na solnce in jih po potrebi vedno bolj zalivajmo. — Preglejmo gomolje dalij.
Jo^OOOOOOOOO^VJOOOOOOOO >0000000OOOOOOO^ OOOOOOOO OOOOOOOO ■»OOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOO OOOO :XV'OOOOOOOOOOOon
|><| VPRAŠANJA IN ODGOVORI. j><
®®®00000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Št. 5. — J. M. v S. — Vi pišete: Kakšno mnenje zavzemajo strokovnjaki, koliko vpliva krma na tolščo v mleku? Kaj storiti, da bo imelo mleko 5 do 6% iolšče?
Odgovor: Množina tolšče v fnleku
je odvisna od krme, a tudi od drugih či-niteljev. Ni mogoče točno odgovoriti v par stavkih na Vaše vprašanje. Zato bomo V prihodnjih številkah obširneje obravnali predmet. Do tedaj pa potrpite.
Št. 6. — M. Z. K. — Vi pišete: Ali morajo tudi Mlekarske zadruge, ki se pečajo s prodajo sira, mleka in masla prositi za dovoljenje obratovanja in položiti zadevno jamstvo, kakor druga zasebna trgovska podjetja?
Odgovor: Da! Čas za vlaganje prošenj na pristojno županstvo je do 31. marca 1927. Ravno do tega roka je treba tudi položiti predpisano varščino! Mlekarna, ki prodaja le na debelo, je prijave prosta.
Št. 7. — M. K. L. — Na Vaše vprašanje je odgovoril g. živinozdravnik Gerbic v današnji številki s člankom: »Kedaj govedo kašlja?« na strani 25-
Št. 8. — J. F. T. — Vi prašate: Več živinorejcev v našem okraju se pritožuje, da krave okrog 14 dneh po odstavitvi teleta izgubijo mleko. Med molžo jih neprestano1 sili na stran (na vodo), teka pa ne izgubijo. Kaj bi bilo vzrok?
Odgovor: Na to presplošno vprašanje je težko dati točen odgovor. Da se pojavljajo semtertja taki slučaji, ne bom zanikal, a kar mi je iz moje prakse znano, so le redki. Radi tega bi 'nam morali obširno pojasniti, koliko je takih slučajev in od kedaj se pojavljajo. Prosim natančen popis bolezni. Alj izgubijo krave mleko takoj ali polagoma? Ali ni morda tudi blato spremenjeno? Ali ni v Vašem okraju kakšen poseben način krmljenja? — ic.
Št. 9. — K. J. Št. — Vi prašate: Moja krava se težko molze. Krava je divja, bije in suva z nogami, ko se prične
molzti. Drugače ima dovolj mleka, 10 do 12 litrov dnevno, a človek se pri molži grozno utrudi. Kako odpomoči?
Odgovor: Ako gredo od krave vedno le samo drobni curki mleka, je to znamenje, da ima krava prirojeno ali pa pridobljeno zoženje cevk v siskih. Skozi ozko cev zamore priteči manj tekočine naenkrat, nego skozi široko. Razširjenje odprtin v siskih bi zamogel izvesti samo strokovnjak-živinozdravnik.
Št. 10. — Š. V. S. — Vi prašate: Kedaj se bo vršil letos mednarodni ve-lesejm v Milanu in v katerih mestih Italije se bodo letos še vršili mednarodni velesejmi?
Odgovor: V Milanu bo sejm od 12. do 27. aprila 1927. Potem bodo še velesejmi v Padovi od 5. do 20. junija, na Reki koncem avgusta in začetkom septembra, v Neaplju od 16 do 30 avgusta.
Št. II. — R. B. S. — Vi pišete: Kako naj ravnam s česnom in čebulo, da mi bosta dobro uspevala? Lansko leto sem zemljo dobro pognojila, plela in okopavala in ob dežju zalivala z gnojnico. Česen je ostal droben, čebula pa mi je gnila. Kaj bi bilo temu vzrok?
Odgovor: Če hočete imeti lepo, zdravo čebulo, vsadite io v zemljišče, katerega ste leto prej dobro pognojili, ker v svežem gnoju čebula rada gnije. Čebule ne smete saditi pregloboko. Zrelo čebulo morate spravljati v shrambe le ob lepem in suhem vremenu, ker drugače vam čebula v shrambi segnije. Enako velja tudi za česen.
ODOOOOOOOOOOOOCXXXXX)OOOOCXXXDOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXX5oOOOOO<r;
PRAKTIČNE DROBTINICE
80 0 0 O „ 8 0 © 0 08
OOCXXXXXX)CXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXX>OCOOOOOOOOOOOOOOf}OCXXXiOOOOO
Kako naj se gnoje špargljevi nasadi? — Vsako 2. ali 3. leto naj se pognoji nasad močno s hlevskim gnojem, poleg tega pa naj se raztrosi na vsako četrtino ha površine 150 do 200 kg kalijeve soli, 200 kg Thomasove žlindre ali 150 kg superfosfata in 150 kg solitra ali 100 kg žveplenokislega amonjaka.
Najprimernejši čas za gnojenje z
umetnimi gnojili je od januarja do marca, le s čilskim solitrom naj se gnoji v dveh obrokih in sicer raztrosi naj se prva polovica spomladi, preden se začne s pobiranjem špargljev, druga polovica pa šele potem, ko si šparglje nehat pobirati.
Kako naj se ravno z mladimi purami.
— Ko so se izvalile, pokladaj jim sprva
bel, v mleku'namočeni kruh, poleg lega zmečkan kuhan krompir, kuhano kašo in primešaj temu nekoliko surovega jajca in nadrobno sesekanega mesa. ludi sladka skuta naj se jim poklada. Purčke zelo rade žro tudi nadrobno sesekano čebulno listje. Ker rosa in de/, purčkam zelo škodujeta, zato drži jih, ko je še rosa rili dež, pod streho na suhem. Da se med pitjem vode ne zmočijo, daj jim vodo v plitvi posodi. Da se ne zmočijo, naloži v posodo toliko kamenja, da bo voda samo ob robu posode.
Kdaj in s čim naj se pognoje travniki. — Najprimernejiš čas za gnojenje travnikov je od novembra do februarja, deloma ludi še februar. Na ha = 10.000 nr' travnika raztrosi na osušnih travnikih 500 do 600 kg superfosfata, na mokrotnih in takih, kjer apna primanjkuje, pa enako količino Thomasove žlindre. Poleg enega ali drugega teh gnojil pa raztrosi na vsak ha 150 do 200 kg kalijeve soli. brez dodatka tega slednjega gnojila ne boš dosegel pravega uspeha! Po končanem gnojenju povleci travnik po~ dolgem in počez s travniško brano.
Kateri prašiči so najboljši za pleme? — Ako hočeš, da ti bodo prašiči dobro uspevali in da boš primerno priredil z njimi, izberi si jih iz pomladanskega ali iz zgodnjega jesenskega gnezda.
V čem se razlikuje mrzla greda od tople? — Večkrat čitaš, da ločijo vrtnarji grede v mrzle in tople. Mrzla greda se razlikuje od tople le v tem, da je
brez gnoja. Lega grede naj bo prek-solnčna in naj ima obod in steklo. V mrzli gredi še rastline ne tako pomehkužijo kakor v topli.
Kako pripravimo toplo gredo? — Na dno tople grede denemo prvo plast listja, nato pa plast konjskega gnoia; potem pa sledi plast za plastjo listja in konjskega gnoja do potrebne višine, seveda menjaje se. Vsako plast posebej je dobro potlačiti. Na zadnjo plast konjskega gnoja je potrositi razkrojenega hlevskega gnoja in ‘ na tega pa 20 do 25 cm presejanega mešanca (komposta) oziroma dobre vrtne zemlje. V tako napravljeno gredo ne smemo takoj sejati, marveč moramo počakati 6 do 8 dni. Kajti uhajajoči plini iz. razkrajajočega gnoja bi jedva izklile rastlinice uničili. Mnogokrat pa se tudi noče v gnojni gredi slvarjati toplota vsied raznih vzrokov. V tem slučaju je potreba gnojno gredo razdreti ter na novo potlačili plast za plastjo. Tako bi tudi posejano seme šlo pod zlo.
Kako odpravimo škodo, ki nam jo napravi zmrzal? — V zimskem času dvigne zmrznjena zemlja mnogokrat špinačo, zimsko solato itd. Taka rastlina je kmalu uničena, ako je ne v kratkem času pritisnemo nazaj v zemljo. Gole korenine namreč hitro pozebejo. Radi tega moramo' posejane grede večkrat pregledati in morebiti dvignjene rastline spet potisniti v zemljo.
gOOOOOOO OOOOOOOOOCXXXXX3i3 oooooooc oooooooo oooooooooooooooo x>oocx>oo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOT OOOOOOOO pooo oooooooo oooooooo
M ® S I GOSPODARSKI DROBIŽ H 11 H
s	8	d	S
<50000000OOOOOOOOOOOOOOOTOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC )OOOOCOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOooroooOCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO
Odlikovanje. —. Na mednarodnem velesejmu v Reki, ki se je vršil lanske jeseni, in ki so se ga udeležile ludi mnoge naše tvrdke in organizacije, so bile odlikovane med drugimi tudi: Čevljarska Zadruga v Mirnu pri Gorici, Zadružna Zveza v Gorici in Slovenska čebelarska Zadruga v Gorici.
Mi se me ramo udeleževati razstav •n sličnih gospodarskih prireditev. — Gorenja notica o odlikovanju nekaterih naših zadružnih organizacij nam daje
priliko, da svetujemo našim gospodarskim podjetjem sploh, da se po možnosti udeležijo vsake gospodarske manifestacije v deželi in v državi, kjer razmere to dopuščajo. Dobre posledice takih udeležb ne izostanejo. Nekje se bo uspeh čutil lukoj, drugod še le pozneje, a uspeh bo gotov. Seveda moramo pa paziti, da se na takih prireditvah lepo predstavimo. Lahko bi že sedaj navedli par primerov, ki jasno kažejo, kakšnih koristi so prinesle nekaterim udeležbe na go-
spodarskih prireditvah lanskega in predlanskega leta. Kdor hoče danes dobiti odjemalcev za svoje blago, ga mora ponujati, in razkricati v svet, da prideluje to in to. In za lo ni lepših prilik, kakor so ravno razne razstave in velesejmi.
Podaljšan rok. — V varstvo predujmov, ki so jih dobili vojni odškodovanci za vzpostavljanje svojih uničenih posestev, je zakon dovoljeval denarnim zavodom, da so se mogli vknjižiti na do-tično posestvo brez sodelovanja prizadetega vojnega odškodovanca. Za tovrstne vknjižbe pa je bil določen rok, ki bi zapadel te dni. Na pritisk prizadetih denarnih zavodov pa je ta rok podaljšan do 31. januarja 1928.
Novi srebrni denar po 5 in 10 lir je že pričel krožiti. Po obliki in velikosti se 5 in 10 lirski novci ne razlikujejo mnogo od krožečih eno- in dvolirskih novcev. Zamenjava je prav lahka. Opozarjamo ljudi na to, da ne bi kdo po nepotrebnem trpel škode.
Izlet kmetijsko - nadaljevalne šole v Biljah. — Ena najbolj živahnih šol je gotovo biljenska. Njen voditelj g. učitelj Josip Koglot zasluži vse priznanje. Pod njegovim vodstvom je priredila že celo vrsto poučnih izlelov. Tako tudi v nedeljo 23. januarja t. 1. na posestvo g. Ivana Stepančiča v Renčah. Udeležba je bila prav lepa ne le iz bližnje okolice, temveč tudi od ajdovske strani. Izletniki so z zanimanjem ogledovali lepe gospo-
darske naprave g. Tite in so se na lastne oči prepričati, kaj zmore pogum, neu-trudljivost m vztrajnost. Posebno so se zanimali za nove sadne nasade in za moderno zgrajen gnojnik po švicarskem vzorcu. — Želimo, da bi se takšni izleti ponavljali in da bi prinesli onih uspehov, ki jih prireditelji od njih upravičeno pričakujejo.
Številke liktorskega posojila. — Uradna poročila pravijo, da je bilo do sedaj podpisanih 3 miljarde in 150 milijonov lir za liktorsko posojilo. Od tega sta bili takoj plačani v gotovini 2 mi-Ijardi in 423 milijonov lir, v obrokih se bo še plačalo 725 milijonov lir. — Gorenji zneski pa niso še končno veljavni, ker zapade rok za podpisovanje v kolonijah in v inozemstvu šele 31. marca 192/.
Za liktorsko posojilo je bilo zamenjanih 20 miljard in 358 milijonov obveznic državnega zaklada (navadnih, pet in sedemletnih). Toda tudi te številke uiso še končno veljavne, ker se še vedno nadaljuje menjava devetletnih obveznic.
Določbe metričnega pravilnika so raztegnjene tudi na nove pokrajine. — Po teh določbah se sme v javnih lokalih prodajati vino, mleko itd., izključno le v posodi, ki je žigosana od pristojnega metričnega urada. Prepovedana je torej raba takih posod, vrčkov in steklenic, ki nimajo žiga. — Nove določbe so stopile v veljavo 1. januarja 1927.
Odlikovano tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica.Odgovorni urednik: Ravnatelj Viljem Dominko.
Zavarovalnici „LE NORD" in „ROYAL EXCHANGE“
sla najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli, in vsem drugim nezgodam, •——
Zastopstvo za GORIŠKO in bivšo KRANJSKO ima
HROVATIN K S 1 S T
v GORICI, Viale XXIV Mappio št. 11 - prej ul. Treh kraljev.
Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu.