I^ojšisrainsi jiSsiiflttd gotctfiHit	lxtt£ii*i	vsak	ttofSK,	£©trt©U	lw	soltsoto.	&	Cona	possmczni	stcvžSKi	Din.	.sO.
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUST^
* „ Y-e.V-®'
,^aV*
^dRT.
Vrtdnlltve In aprsvnlitvo J« v Ljubljani, OradlMe Mev. 17/1. — Dopisi se oe vračajo — ŠU	*n«m uradu v Ljubljani 11.951. — Stev. telefona 552k
fUroCntna u oiemlje SHSi letno D 60*—, ta pol leta D JO*—, sa tetri leta O 1 J'—, mesečno i	ta	Inozemstvo	D	90»—.	—	Plaia	In	totl	se	v Ljubljani
LBTO V.
LJUBLJANA, dne 13. julija 1922.
ŠTEV. 82.
List stane od 1. marca 1928:
eeloletno Din. 75.—, t J. (K 100.—); polletno Din. 37.50, t ). (K 150.-); četrtletne Din. 18.75, t j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t J. (K 25.—).
Statistika rudarstva v Sloveniji v I. 1921.
(Nadaljevanje.)
Obratne in delavske razmere pri rudarstvu.
I. Prostorna razsežnost rudarstva.
V začetku leta 1921 je obstojalo v Sloveniji 11.084 prostosledov,^ nanovo je bilo tekom leta priglašenih 2136, izbrisanih pa 2859. Ostalo je torej koncem leta 10.311 prostosledov. Od teh jih je bilo v posesti Kraljtevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 3071, ostalih 7240 v posesti 138 zasebnih prostosledov, tako, da odpade povprečno na enega izmed njih 5246 prostosledov.
Glede rudosledbe odpade od vseh 10.311 prostosledov na rujavi premog 7145 ali 69.29%; črni premog 1136 ali 11.02%; železno rudo 475 aji 4.61 %; svinčeno rudo 466 ali 4.52 %; aluminijevo rudo 446 ali 4 33%; bakreno rudo 182 ali 1.76%; antimonovo rudo 136 ali 1.32% cin-kovo rudo 134 ali 1.30%; žvepleno rudo 106 ali 1.03%; živosrebrno rudo 47 ali 0.45 %; gralitovo rudo 26 ali 0.25%; manganovec 12 ali 0.12%.
Rudosledna dela v letu 1921 so bila napram preteklemu letu nekoliko živahnejša, zlasti na Štajerskem.
V	prvi vrsti se je iskal premog ter so imela dela na mnogih krajih razveseljive vspehe, tako v konjiškem, ormoškem in celjskem okraju. Na podlagi novih odkritij sta se podelili v davčnem okraju Konjice 2 in v davčnem okraju Celje 1 rudniško polje na rujavi premog.
V svrho boljšega ukoriščanja premogovnega terena je bilo v davčnem okraju Laško preloženih 12 rudniških polj.
Začetkom leta 1921 je obstojalo v Sloveniji 762 enojnih jamskih mer, 411 dvojnih jamskih mer, 7* osredkov in 6 nadnevnih mer; tekom leta so bile na novo podeljene 3 enojne in 54 dvojnih jamskih mer ter 8 osredkov, izbrisanih pa 12 enojnih in 16 dvojnih jamskih mer ter 6 osredkov. Bilo je torej koncem leta 753 enojnih, 449 dvojnih jamskih mer, 76 osredkov ter 6 nadnevnih mer.
Površina vseh rudniških mer je znašala začetkom leta 1921	7.272.4
ha, priraslo je 520.91 ha, odpadlo pa 222.55 ha, tako da je ostalo koncem leta 7.570.76 ha. Od teh je bilo v posesti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 814.65 ha in 7.570.76 ha v posesti 60 zasebnih rudniških posestnikov, tako da odpade na enega izmed njih 126.18 ha.
Od državnih rudniških mer jih odpade na:
rudnike za cink 27.10 ha; rudnike za rujavi premog 787.55; od zasebnih pa na rudnike za živo srebro 36.09 ha;
rudnike za železo 245.53 ha; rudnike za svinec 1051.61 ha; rudnike za cink 18.04 ha;
rudnike za antimon 162.42 ha;
rudnike za žveplo 90.23 ha;
rudnike za mangan 63.16 ha;
rudnike za grafit 18.04 ha;
rudnike za aluminij 126.32 ha;
rudnike za ruj. premog 5.723.23
ha;
rudnike za črni premog 36.09 ha.
IL Merovine in prostoslednide.
Na merovinah je bilo predpisanih za leto 1921 64.772 K (+ 19.296 K) in sicer za državne rudnike 7.224 K, za zasebne 57.548 K; na prostosled-ninah državi 100.248 K in zasebnikom 110.108 K; skupaj 210.336 K (— 65.252 K); na merovinah in pro-stosledninah torej skupaj 275.128 K (— 45.956 K).
Tekom leta 1921 je vplačala na merovinah država 6.443 K, zasebni rudniški posestniki 77.275 K, skupaj 83.718 K (+ 42.485 K); na prosto-sledninah država 2-900 K, zasebni prostosledni 269.335 K, skupaj 272 tisoč 235 K (+ 87.913 K). Na vseh rudarskih pristojbinah je bilo vplačanih 355.953 K (+ 130.398 K).
III. Najvažnejše naprave pri montanskih obratih.
A. Pri premogovnikih.
Železnic je bilo 240.838 m in sicer 104.247 m v jami in 136.591m na dnevu. Od jamskih železnic je bilo 93.838 m enotirnih, 7.977 m dvotirnih in 2.432 m večtirnih; od nadnevnih 104.090 m enotirnih, 26.929 m dvotirnih in 5.572 m večtirnih.
Od jamskih železnic je bilo 18.778 m z bencinskim pogonom, 11.002 m konjskih železnic, 71.284 m za rudniške hunte z ročnim pogonom, 3.183 m vodoravnih in poševnih žičnovrv-nih tirnic. Od nadnevnih železnic odpade na železnice s parostrojnim obratom 54.293 m (od teh 13.067 m normalnotimih), 12.053 m z bencinskim pogonom, 14.463 m na konjske železnice, 45.954 m na železnice za rudniške hunte z ročnim pogonom in 9.818 m na vodoravne in poševne žifinovrvne tirnice.
Za prevažanje je služilo 93 lokomotiv s 5.533 HP in sicer 55 parnih lokomotiv s 5082 HP in 38 bencinskih lokomotiv s 451 HP; nadalje 28 konj v jami in 33 konj in 2 vola na dnevu.
Strojev za izvažanje je bilo razen pred navedenih lokomotiv še:	12
stalnih pamih strojev s 708 HP in 52 stalnih električnih strojev s 1.513 ter 1 ročni vitelj.
Za odvodovanje je služilo: 53 strojev z 1.88 1.885 HP, od teh 16 pamih s 531 HP in 37 električnih s 1.354 HP, od teh 1 z 2 HP v rezervi.
Za oduševanje se je uporabljalo 31 ventilatorjev različnih sistemov. Od teh so bili 3 v rezervi.
Za pogon teh ventilatorjev je služilo 26 strojev s 444 HP in sicer: 3 parni stroji's 100 HP, od teh 1 z 12 HP v rezervi, 21 električnih s 330 HP, od teh 2 z 2.5 HP izven obrata,
1	bencinski motor s 8 HP v rezervi in 1 vodno kolo s 6 HP. Trije ventilatorji so bili ročno obratovani.
Za proizvajanje stisnjenega zraka je obstojalo 15 kompresorjev, ki jih ie gnalo 14 električnih motorjev s 1164 HP in 1 parni stroj s 19 HP. Stisnjeni zrak se je rabil za pogon raznih naprav, zlasti vrtalnih in za-sekovalnih strojev.
Nadalje je gnal 1 bencinski motor z 18 HP en vrtalni stroj za globoko vrtanje.
V	druge svrhe rudniškega obrata je obstojalo: 6 pamih strojev s 28 HP, 111 električnih motorjev s o.9S4 HP, 1 bencinski motor s 16 HP in 1 vodno kolo s 3 HP, skupaj 119 strojev s 3.981 HP; dalje za pogon 10 ba-gefrjev 10 pamih strojev s 520 HP in
2	električna motorja s 434 HP.
Generatorjev je bilo 21, in to 17 za vrtilni ter 4 za istosmemi tok. Za njih pogon je služilo 22 pamih strojev s 18.013 HP. 7 od gornjih generatorjev je oddajalo tok deloma tudi za razsvetljavo.
Za proizvajanje pare za parne stroje je bilo v kurilnicah 65 pamih kotlov s 7.258 m2 in 8 lokomobil s 116 m2 kurilne površine. Od zadnjih je bila 1 a 18 m2 kurilne površine v rezervi.
Čistilnih priprav je bilo: 5 drobilnikov, 4 pari drobilnih valjev, 12 separacijskih rešet, 9 separacijskih bobnov, 12 prebiralnikov, 30 strojnih rešet, 100 različnih naprav, kakor: prenosnih pasov, prenosnih polžev, zajemnikov, roštov, vsedalnic itd.
Za pogon teh priprav so služili 4 pami stroji s 92 HP, od teh 1 z 32 HP v rezervi, 28 električnih motorjev s 1.205 HP in 1 vodna turb. s 100 HP.
(Dalje prih.)
Razvoj hrvaške Industrie.
(Konec.)
Po teh podatkih je znašal celo-kunpi uvoz surovin, polfabrikatov in tovorov za večje tovarne na Hrvaškem in v Slavoniji leta 1912
34.600.000 kron. Po vrednosti uporabljenih surovin, polizdelkov in izdelkov je na prvem mestu prehranjevalna in živilna industrija z 48.561.000 kronami. Za njo pride lesna industrija 16,431.000 dalje tekstilna industrija z 8,653.000 kronami, usnjarska industrija z 7,918.000; kemična industrija 4,351.000 kron; industrija kamenja, zemlje, gline in stekla z
4.308.000 kron. Glavni predmeti izvoza naše industrije so po deželah kamor so bili odpremljeni in po vrednosti sledeči:
Ogrska: les K 6,200.000, cement K 7,400.000, kemikalije K 2,800.000, tekstilno blago 5,200.000, kože K 2,800.000, papir K 2,100.000, mlevski izdelki 1,600.000, mast K 1,400.000, sladkor K 1,300.000, špirit K 800.000, kovine K 500.000, skupno K 34,700.000.
Avstrija: kože K 6,000.000, mast K 5,900.000, mlevski produkti K 4,800.000, les 4,000.000, tekstilno blago 2,300.000, kemikalije 1,000.000, cement 800.000, špirit 700.000; skupno kron 25.500.000.
Bosna in Hercegovina:	mlevski
Izdelki K 500.000, tekstilno blago K 700.000, sladkor K 600.000, cement K 600.000, pivo K 500.000, špirit K 500.000, mast K 400.000, les K 400.000, skupno kron 4,400.000.
Nemčija:	les K 2,900.000, kemi-
kalije K 1,000.000, špirit K 600.000, kože K 400.000, tekstilna roba kron 400.000, skupno K 5,300.000.
Italija:	les K 2,700.000, kože
K 300.000, skupno kron 3,000.000.
Anglija:	les K 1,000.000, kože
K 500.000, skupno K 1,500.000.
Francija: les kron 1,200.000.
Belgija: les K 400.000.
Švica: les K 300.000.
Srbija: les K 300.000.
Bolgarija: cement K 300.000, kože K 300.000, skupno kron 600.000; razen tega je znaašl izvoz preko Reke: les K 3,000.000, mlevski izdelki K 800.000, mast K 800.000, cement K 600.000, kože K 300.000, skupno K 5,500.000.
Po teh podatkih je znašala celokupna vrednost izvoza naše industrije 1912. leta 82,700.000 kron. Na prvem mestu stoji les z 22,400.000 kronami.
Posebno je treba povdarjati, da je izkazovala pivovarska industrija leta 1885 v 19 pivovarih produkcijo 33.342 hi, a leta 1910 v 15 pivovarih 91.285 ho; sladkorna industrija je izdelala v kampanji 1909/10 633.538 kvintalov repe v 86.187 q sladkorja; 10 velemlinov je leta 1910 predelalo 688.257 q žita in 67 mlinov, ki so delali deloma za trgovino, deloma na merico 1,845.187 q žita.
Po vrednosti produkcije stoji na prvem mestu prehranjevalna *in ži-vilna industrija z 69,810.000 kron; dalje industrija lesa z 31,870.000 K, industrija kamenja, gline, zemlje in iz stekla z 19,356.000 kron, tekstilna industrija s 13,388.000 kron in ko-nečno kemična industr. s 12,987.000 kron.
Te številke so živa slika stanja hrvaške industrije neposredno pred svetovno vojno in ako se jemlje ozir na to, da madžarska vlada, v katere kompetencijo Je spadala industrijska politika na Hrvaškem in v Slavoniji ni pospeševala industrije v teh pokrajinah, ker je šlo njeno stremljenje za tem, da forsira razvoj industrije samo na Ogrskem, potem se mora priznati, da se je pred vojno na Hrvaškem in v Slavoniji na industrijskem polju mnogo storilo in sicer večinoma po inicijativi domačih ljudi in domačega kapitala. Med vojno je našla ta industrija novega pod-neta v tem, ker so bile potrebe vojnega vodstva zelo velike in ker so na drugi strani prehranjevalne razmere silile k temu, da se živilna industrija razširi in razvije, ker je bila Hrvaška in Slavonija kot agrarna dežela zelo močan dobavitelj za vojno in mornarico.
Po razsulu Avstro-ogrske monarhije je odprlo narodno osvobojenje in ujedinjenje nove vidike in dalo novo orijentacijo industrijskemu razvoju Hrvaške in Slavonije. Industrija Hrvaške in Slavonije je bila na en mah izločena iz industrijske vezi centralnih oblasti ter je prišla v spoj z pokrajinami, ki imajo ravno tako slab® razvito industrijo. — V celi naši državi se je pokazala ogromna potreba v industrijskih produktih, katerim tuzemska industrija ni bila dorasla. Razen tega so se pojavile še vse povojne težkoče industrijske produkcije, kakor neurejenost prometa, pomanjkanje premoga, vpeljava Burnega delavnega časa, nerazpoloženje za delo, itd. — Vendar kljub tem težkim razmeram je inicijativa, trdna volja in neumorna požrtvovalnost in delavnost premagala vse težkoce. A še več: privatni kapital se je dal spoznava-
j
joč takoj ugodne priložnosti za razvoj industrije v naši državi, omalodušiti vsled teh razmer ter se je vrgel na razširjenje obstoječih industrij in na snovanje novih industrijskih podjetij. Posebno to velja za produkte vsakdanjega življenja. Tako so po vrsti nastale nove industrije, ki so delovale na to, da si zagotovijo ono tržišče, na katerem je poprej vladala avstrijska in madžarska industrija.
0 stanju industrije po vojni žali-bog še ne obstojajo nikaki statistični podatki in je vsled tega nemogoče dati točen pregled o povojnem razvoju hrvaške in v Slavoniji po narodnem ujedinjenju krenila na novo pot in z jakimi koraki naprej in če se tudi pri tem razvoju pokazujejo konjunkturalni pojavi prehodnega značaja, je gotovo, da se industrija Hrvaške in Slavonije nahaja v novem razdobju svojega razvoja, katerega zadovoljivi uspehi so se pokazali že na prvem zagreškem vzorčnem velesejmu.
V	lanskem in tekočem letu se je pa ribolov že popolnoma vzpostavil in v hvarskem centrumu samem, se je že pojavilo 76 lastnikov, ki posedujejo 96 velikih pripravnih mrež in 280 ladij. Ako pomislimo, da so pri vsaki mreži potrebne najmanj tri ladje in vsaj 14 ljudij, pride samo v tem okraju v poštev nad 1500 ljudij, ki so zaposleni pri tej vrsti ribolova skoz celo leto. Čas, ki ni goden za ribolov, morajo ribiči uporabiti za krpanje mrež, popravljanje ladij itd. Že iz teh kratkih podatkov je razvidno, kako velike važnosti je te vrste ribolov za naše prebivalstvo na morski obali. Toda žal, da se nahajajo, kakor že uvodoma rečeno, sko-ro vse tovarne sardin v rokah tujega kapitala. Mogoče bodo naši industri-jalci v bodočem posvečali tej panogi več pozornosti in se nam bo posrečilo, da bo prešla kmalu ta ali ona tovarna v narodne roke.
Poletni ribolov v Dalmaciji.
Letni ribolov v Dalmaciji presega, kar se tiče sardel (Clupea sardina) in skombrov (Scomber colias) meje malega domačega obrta, ter daje dovoljne sirovine za tovarniško predelovanje, ter alimentira živahno industrijo, ki se na žalost nahaja še večinoma pod vplivom tujih kapitalov.
Konserviranje proizvodov letnega ribolova po francoskem načinu na olje v škatljah, tvori promet široke industrije, ki se je razvila že pod bivšo Avstrijo na celi istrski in dalmatinski obali. Znane so bile posebno tovarne: »Societe generale fran-5aise de conserves alimentaires, Warhanek, Tegrassi, Noerdlingen in
Podlistek.
*
Od začetnlkti do popolnega trgom
(8. nadaljevanje.)
Vzorci so v množici prihajali in se razpošiljali, in Ernst je imel polne roke dela, posebno, ker se zdaj ni več pečal samo z enostavnim vpisovanjem povpraševanj, ampak je imel skupno z nekim drugim nastavljen-cem cel vzorčni oddelek pod seboj.
Nekega dne je prejel celo zbirko: pločevinaste škatlje z mastjo, lojem, stearinom in čajem; stekleničice z rastlinskim pepelom in sodo; vrečice s kavo, kozarce z rastlinskimi in živalskimi olji itd. Lahko bi s tem napravil malo razstavo in mladi mož ni-bil malo ponosen na zaklade, ki so bili nakopičeni pred njim.
Velka steklena omara s celo vrsto predali, ki je služila za shranjevanje vzorcev, je bila postavljena dan preje v sobo bratov.
Prokurist je izdelal posebno vzorčno knjigo, katero je 'izročil Ernstu.
»Vsako jutro vpišite v to knjigo vse dosle vzorce z navedbo datuma in zaporedne številke in sicer zabeležite poleg kakovosti vzorca tudi
edine domače tvrdke bratov Marde-šie v Komiži.
Da si predočimo važnost te gospodarske panoge, je dovolj, ako povemo, da se je v triletju 1896—1898 v dvaindvajsetih tovarnah izgotovilo okoli 20 milijonov škatljic z ribami na olju, razen 3,700.000, katere je samo izgotovila tvrdka Mardešic las na francoski način, ampak y soli. — Tovarne tvrdke »Societe generale franfaise« so zraven tega Izgotovile v navedenem triletju 5510 sodov jegulj po 40 kg sod.
Da se polovi iz morja toliko blaga, je potrebnih več tisoč rok, posebno ako se vzame še v poštev to, kar posolijo tekom leta ribiči sami v sodih od 50 do 55 kg, in kar razpečavajo na tržišču kot predmet domače prehrane.
Od tega se izvažajo zelo velike kvantitete v zaledje, v Grčijo, ita-lijo itd.
Glede sardel se mora priznati, da je to v gospodarstvu našega ljudstva ob morski obali najvažnejša vrsta rib, kar kažejo že tudi specijelne državne naredbe, ki že od nekdaj regulirajo lov na to vrsto rib.
Pravila glede poletnega ribolova na damlatinskem primorju, ki so se izdala leta 1897, imajo poseben pomen za veliki skupni ribnik otoka Hvara, Brača in Visa, skoz 4 tako-imenovane glavne mrke meseca maja, junija, julija in avgusta; v tem času eksploatirajo skupno ribiči vseh treh otokov po stalnih normah, katerih se ribiči strogo drže in ki preprečijo metode, ki bi mogle škodovati in ovirati produkcijo. Ta ribolov se namreč vrši po noči, s pomočjo posebnih acetilenskih svetilk, pod katerimi se skupljajo ribe, katere obkolijo potem v ugodnem momentu ribiči z mrežami in jih v masi potegnejo do obale. Ribolov te vrste je omejen na 20 noči v mesecu. Pred določenim časom se ne sme niti prižgati svetilke niti spustiti mreže v v^>do.
Za čas vojne je bilo prepovedano prižgati na morju svetilke, zbog tega je bil tudi lov sardel relativno neznaten. V kolikor se je tedaj še ribarilo, se je to vršilo s svetilkami, ki so gorele pod vodo, ki pa niso odgovarjale tem potrebam. Tudi so ribarili ribiči samo v mejah lastne občine.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
XVIII. Proizvodnja hmelja pri nas.
Pri nas se proizvodi hmelj v glavnem v Sloveniji in v Bački, razen tega se nekoliko prideluje tudi v Sremu, kjer se nahajajo slovaške naselbine.
ime dotičnega, ki ga je odposlal, dalje ponudeno množino in ceno ter omenite se datum pisma, s katerim je bil naznanjen. Istočasno postavimo na dotično pismo številko, pod katero smo vpisali vzorec v knjigo. Poskusimo to takoj na tem vzorcu oleina. Kot je razvidno z znamke na vzorcu, prihaja ta od Ruffier & Co. v Marseille. Nosi označbo »oleine blondec in nam je bil danes ponu den s pismom z dne 24. t. m. Torej vpišete:
27. novembra:
Št. 1 Olein od Buffier & Comp., Marseille, ponuden s pismom dne 24. t. m. 50.00 kg po 49 Fr. v velikih sodih in 50.25 Fr. v sodčkih, sodi prosti, franko krov Marseille, plačljivo v 3 mesecih netto ali kassa z IV2 skonto. Dobavljanje polagoma in ponudba do 10. dec. t. 1.
O	načinu in obliki te ponudbe, kakor o ofertah sploh, bomo še pozneje govorili. Kot ste gotovo opazili, nam je bil doposlan večji del po en veliki vzorec ali vsaj vzorec v več izvodih. To nam daje možnost, večjo množino vzorcev razposlati in poleg tega lahko še tukaj pridržimo po en takozvani rezervni vzorec. Zdaj poglejmo, kaj napravimo z vzorci dalje. Med povpraševanji, ki smo jih danes prejeli, so nekatera po oleinu, če se ne motim?«
Produkcije hmelja v Sloveniji je koncetrirana v okolici Žalca, v bližini mesta Celja. Pred vojno je bii hmelj nasajen na 1800 ha zemlje, sedaj pa le na 600 ha. Pred vojno se se je produciralo 1.2—1,500 000 kg, kar je vrglo okrog t0—70 miljonov dinarjev, Produkcija leta 1918 je znašala okrog 150.000 kg. Od tega hmelja se največ izvaža preko žateški in norimberških tvrdk v Nemčijo, Anglijo, Severno Ameriko in na vshod. Tam se namreč naš hmelj meša, žvepla preša, in polni v posode ter se kot
1	eški odnosno nemški pošilja v svet. Po svetu in pri odjemalcih naš hmelj kot žateška znamka ni poznan. Zato bi bil naš veliki interes, da se uvede kot tak, to je da dobi svoje ime. Cena znaša okrog 75% žateškega hmelja. 1’osebno ugoden je za lažje vrste piva. Naše pivovarne, ki so uporabljale Žalski hmelj, ga hvalijo, samo pravijo, da se mora celo kuhanje prilagoditi temu hmelju. Ker so sedaj cene za hmelj zelo visoke, je upati, da se bo produkcija hitro povspela na predvojno višino.
V Bački se producira hmelj v Pe-trovcu, Kisaču, Gložanu, Čebu, Palanci, Kulpinu, Futogu, Odžaku, Somboru, Staparu Pivnici in Šovi. Pred vojno se ga ie bilo začelo uvajati in kultivirati v Subotici, kjer ga je kaka desetorica začela producirati. Središče produkcije in trgovine hmelja v Bački je Petrovac.
V Sremu se producira hmelj, kjer so naseljeni Slovaki, in sicer v Erdviku, Binguli, Šidu, Iloku in Stari Pazovi. In sicer je bilo tam zasajenih pred vojno 317 katastralnih oralov. Pri začetku vojne in med vojno se je to kulturo vsled nizkih cen opustilo, in io bodo šele visoke cene lahko obnovile. Sremski hmelj je slabejše kvalitete kot baški. Hmelj se kupuje in gre v Petrovac.
V Bački se je pred vojno produciralo okrog 2 in 1/2 miljona kg hmelja letno, kar bi znašalo okrog 10—12 miljonov zlatih dinarjev, Toda ker tekom vojne zanj ni bilo povpraševanja, je ostalo samo 5o/° hmeljarjev. Pred vojno je bilo okiog 3000 katastralnih oralov v Bački pod hmtljem, in se je pridelalo okrog 800 kg na katastralni oral. Sedaj je vsega skupaj zasejanega v Bački 346 ha. kar je na sledeči način porazdeljeno: Petrovci 230, Čeb 29, Gložane 14, Begač 5, Novi Futog 3, Novo Selo 16, Hodžaci 9, Lalič 7, Pivnice 2, Vijaki 2 in še v 8 ostalih občinah. Leta 1918 se je pridelalo vsega skupaj v Bački okrog 120.000 kg hmelja. Baški hmelj ima 12 3o/o lupinina ali hmeljne moke, medtem ko ga ima žateški (češki) 12'4o/» tako, da doseže baški češkega. Strokovna razstava v Berlinu je priznala, da je petrovaški oziroma baški dober in prikladen za jasne, odprte barve piva, medtem ko je znano, da se za te da uporabiti samo dober hmelj. Na razstavah v Avsroogerski je bil večkrat odlikovan. Posebno se odlikuje s svojo lepo barvo, radi katere ga radi kupujejo. Kar se tiče barve,
»Da gospod Krej; eno iz Stockholma, drugo iz Gefle in tretje iz Kopenhagna!«
»Potrebovali bi za zdaj torej samo tri vzorčne stekleničice.«
»S katerimi bom takoj gotovo!« vzklikne Ernst.
»No pokažite mi torej, kako mislite to napraviti!«
»V celem smo prejeli od Ruffier & comp. dvanajst stekleničic; od teh vzamem tri, take kot so, jih vtaknem v novi leseni ovoj, izpolnim prostor z žaganjem in prilepim gori veliko znamko z našo tvrdko. Na to znamko napišem naslov tistega, ki želi vzorec, kot imam v knjigi, kjer so vpisani pospraševatelji po vzorcih. Dalje napišem naslov zaradi večje varnosti še na privesnem listu, katerega privežem z vrvico na leseni ovoj.«
»To je vse lepo umišljeno, Ernst, toda vkljub temu stavim glavo, da boste težko prejeli na naš vzorec kako naročilo, če boste tako napravili!«
Ernst začudeno pogleda prokurista.
»In veste zakaj?« nadaljuje ta. Zato, ker hočete odposlati vzorce »take kot so« in tako napraviti prejemniku veselje, da zve na lahek način z napisa na stekleničicah, na katerih je vendar naslov našega do-
ima lepšo barvo kakor pa žateški hmelj. Vendar ta hmelj ni šel v svet pod svojim irnenom, marveč preko Niirnberga in Žateca v Anglijo. Francijo, Zjedinjene Ameriške države, Rubijo, Rumunijo. Avstralijo in na Japonsko, kupovali so ga trgovci kakor Edvard in Simeon Lan-desmann, Sonnenschein in Rudolf Taus-sig v Pragi, Schiler in Schwarz, Adolf Blum in Poper, Edvard Štern, Levi in Juiis Holzbauer v Žalcu ; Adolf Heller in Franck v Norimbergu, ter ga tja uvažali, preparirali, žveplali in prodajali v svet kot njih domač produkt. Niti baški hmelj ni pri svojih konsumentih znan kot znamka. Uvedbi baškega hmelja, ki je še novaga izvora, kakor tudi kuhanju piva 'z njega se protivijo po večini pivovarski mojstri, ker ako ne dobivajo provizije za hmelj, ga nočejo priporočati in zdi se, da dobivajo tako provizijo- od žateških in norimberških tvrdk.
Za obnovitev hmeljarstva bi bilo treba baškim hmeljarjem : 1) Pomagati da nabavijo 60—80.000 komadov 7 m dolgih spodaj 18—24 cm debelih akacijevih drogov in sicer po cenem železniškem prevozu v novosadski, palaški in odžaški okraj; 2) Nekoliko vagonov navadne in pocinkane žice št. 34.505 in 28; 3) zasigurati jim nekolko vagonov vrvi po 1000 m dolgih in 1700 kg težkih ; 4) nabaviti po ceni hmeljarske vreče; 5) zasigurati jim potrebne količine železne pločevine za pakovanje hmelja ; 6) omogočiti jim nabavo 6 stiskalnic za prešanje ; 7) zasigurati jim 5—6 šlepov premoga za sušenje hmelja in sicer premoga z 7000—7700 kalorijami.
Mi potrebujemo za našo pivovarsko industrijo, katere produkcija znaša okrog 600.000 hi letno okrog 150.000 kg hmelja in za slučaj, da bi se naša produkcija piva povišala na 1 milijon hi, tedaj da bi konzumirali okrog 250.000 kg hmelja. Ako vzamemo za podlago tudi najmanjšo produkcijo leta 1918 v višini 300.000 kg, in ako ne jemljemo ozira na stare rezerve od leta 1914—1918, ne moremo v naši pivovarski industriji porabiti niti polvice produkcije hmelja leta 1918 in niti 1/20 predvojne produkcije. Mi smo v hmelju eksportna država Gojitev hmelja se smatra za zelo rentabilni posel, in bi ga ministrstro za kmetijstvo moralo vpeljati v vseh pokrajinah naše domovine, ki so za njegovo kulturo ugodne. Izkušnje, ki so si jih pridobili naši Bačani in Slovenci, bi nam lahko služile, da bi se s pomočjo Bačanov in Slovencev razširila in uvedla ta kultura v novih krajih. Važnost hmeljarske kulture zahteva, da bi si držalo ministrstvo za kmetijstvo posebnega špecijalista kot referenta za hmelj. V svrho vpeljave našega hmelja pri konzumentih kot posebno priznane znamke, moralo bi se s posebno podporo omogočiti trgovcem—izvoznikom in zadrugi za proizvajanje hmelja v Petrovcu in Žalcu, da to dosežejo.
bavitelja, odkod je blago, in ga naravnost napeljati, da se obme direktno na Ruffier & Comp. v Marseille!«
»Aha, napis bi bil moral seveda prelepiti z našo znamko!« odvrne hitro Ernst.
»Potem bi bili morali to tudi omeniti. Sicer bi vam pa tudi to ne koristilo dosti; nasprotno, vzbudili bi prejemnikovo radovednost, ki bi se seveda gotovo potrudil, da bi naše znamke potrgal, in bi vseeno zvedel, odkod je blago<.
Ernst napravi k tem izvajanjem zelo pobit obraz.
»Vidite torej, dragi Ernst, da moramo biti v trgovini z blagom precej zviti, in imeli boste priliko, to sčasoma še večkrat zvedeti. Pustimo torej prelepljen je in strgajmo rajši z vzorčnih stekleničic originalne znamke opremimo potem s tekočo številko naše vzorčne knjige, torej pri oleinu s štev. 1. Vzorce, ki pridejo v pločevinastih in papirnatih škatljah ali tulcih, vzamemo rajši iz njihovega originalnega zavoja popolnoma ven in jih napolnimo v druge škatlje ali tulce, ki so opremljeni z znamko naše tvrdke«.
»Toda drugih vzorcev, katere mi tukaj obdržimo, pač ni treba, dajati v drug ovoj,« pripomni Ernst.
Tržaška trgovina s sladkorjem.
Iz sledeče* tabele, katero podamo na podlagi podatkov vestnika trgovske in obrtniške zbornice iz Trsta, je razvidno, kako so se v zadnjih dveh letih, to je 1920 in 1921 spreminjale cene sladkorju na tržaškem tržišču. Cene se nanašajo na sladkor v kockah za 100 kg franko prevoznina Trst.
1920	1921
Januar	Lir	395	550—600
Februar	Lir	700—760	525
Marc	Lir	700	500
April	Lir	890—920	440—500
Mai	Lir	965-1010	360
Juni	Lir	955	240—250
Juli	Lir	880	235—270
Avgust	Lir	870—880	235—270
September	Lir	—	—	235—270
Oktober	Lir	—	—	210—235
November	Lir	—	—	200—205
December	Lir	—	—	197.5
Kakor je razvidno, so se cene sladkorju v letu 1920 občutno dvignile. Porast je začel že decembra 1919, ko je imel sladkor še zelo nizko ceno in porast nadaljuje z vedno rastočo tendenco do meseca maja, ko je dosegel sladkor najvišjo kvotacijo. Vzrok temu porastu je iskati v tem, da je bila v prvih mesecih leta 1920 ponudba za sladkor, produciran v Evropi tako majhna, da je mogla kriti le manjši del letne potrebe. — Radi tega so bila evropska tržišča primorana iskali blago za kritje ostalega dela potrebe na sladkorju v Ameriki in v vzhodnih pokrajinah Indije, kar je naravno povzročilo znaten porast cen za sladkor produciran v prekmorskih državah.
V začetku kampanje 1920—1921 se opaža še padanje cen, ki se tekom leta nadaljuje vedno bolj z ozirom na dobro letino v Evropi. Tekoča kampanja se začne s kvotiranjem, ki je nižje nego so bile stare cene, ter zaznamuje v oktobru cene v Lirah od 210 do 235. Ta cena je imela tudi v prihodnjem padajočo tendenco ter prišla v novembru na 200, a v decembru so se kvotirale cene nižje od 200 Lir.
V januarju 1922 se je začela trgovina s sladkorjem po približno 204 Lire.
Kar se tiče prometa s sladkorjem, ki je tvorila pred vojno poleg trgovine s kavo najglavnejšo P^?S°» .s katero se je pečalo tržaško tržišče, iz poročila gori navedenega vestnika samo sledeče podatke:
Uvoz sladkorja v Trst je znašal v letu 1920 — 359.476 q, od katerih se je uvozilo 189.776 q po železnici in 169.700 q po morju. Izvoz se je povišal na 244.676 q ali 155.773 q izvoženih po železnici in 88.903 q izvoženih po morju.
»Seveda, te tudi! Kar pride v omaro za vzorce, ne sme imeti ^ nobenega znamenja, iz katerega bi se dalo sklepati, od kod vzorec ^ izvira. Kajti, če dobimo slučajno kdaj obisk od kakega odjemalca, ki bi si rad ogledal ta ali oni vzorec, tedaj bi pač ne mogli z roko pokrivati nalepljene znamke našega dobavitelja, da bi skrili njegovo ime. To bi malo čudno ^ in komično izgledalo. Zato smo si napravili vzorčno knjigo. En pogled v to nam pove, katere vzorce imamo. Zahtevamo n. pr. štev. 1, 2 ali 3 in lahko z mirnim srcem postavimo vzorec pred odjemalca. Razven tega so tako enostavno numerirani vzorci tudi varnejši v slučaju, če bi kak nepoklicanec prišel do omare. Iz številk samih se še ne more citati, kje je njihov izvor, in da ravno tega čuva kot skrivnost, je za trgovca neobhodno potrebno. Razpošiljamo vzorce šele, če se nam to naroči. Moramo namreč najprej izračunati v kalkulacijski knjigi, koliko bi nas stalo, da moremo potem določiti cene, po katerih lahko razpošiljamo blago posameznim odjemalcem. O kalkulaciji cen bomo pozneje govorili. Zdaj pomagajte vsi Ernstu, da boste vzorce čim hitnejše spravili in etiketirali. Toda pazite, da česa ne zamenjate!«
(Dalje prih.)
V letu 1921 je celokupni uvoz narasel za približno 200.000 q ter je tako dosegel količino 560.411 q, in sicer je bilo od tega uvoženih 281. tisoč 192 q po morju in 279 q po železnici.
V glavnem se je uvozilo iz sledečih pokrajin:
1921	1920
iz vzh. hol. Indije 238.513 133.314 iz Cehoslovaške 220.889 128.090
iz Belgije	12.244	------
iz Zedinj. držav 11.066	5.530
iz Nizozemske	10.779	917
iiz Francije	5.285	2.766
To bi bile najglavnejše pokrajine, ki so uvažale sladkor v Trst; uvoz iz drugih pokrajin je bil v preteklem letu tako neznaten, da ni prišel za določanje cen skoro v poštev.
Kakor je razvidno iz gornje tabele, je uvoz sladkorja iz prekmorskih pokrajin v preteklem letu znatno zrasel napram uvozu predpreteklega leta. To dejstvo bi se moglo smatrati kot nasprotno gornjim izvajanjem, v katerih se trdi, da so cene v predpreteklem letu narasle zbog tega, ker je bilo treba v onem letu (1920) iskati večjega kritja v prekmorskih pokrajinah, a kakor je razvidno iz zadnjih podatkov je bil uvoz iz prekmorskih pokrajin v letu 1921 še večji nego v letu 1920 in kljub temu so cene padle. Ta pomota je pa le navidezna, kajti v letu 1921 je uvoz iz prekmorskih držav res narasel, toda narasel je istočasno v še večjem obsegu tudi uvoz iz evropskih držav in za cene je bilo ravno to razmerje merodajno. Tudi je treba pri tem upoštevati zvišanje izvoza v letu 1921. Pomisliti je, da je v zadnjem predvojnem letu 1913 uvoz sladkorja v Trst znašal znatno število 23.340 vagonov, a izvoz 22.441 vagonov1, kar je pomenilo 8—9 odstotkov celokupnega tržaškega železniškega prometa. To nam priča dovolj jasno, da bi se moral promet na tržaškem tržišču razvijati z mnogo večjimi koraki, ako bo hotel v doglednem času doseči glede trgovine s sladkorjem (in tako žalostne in še več so razmere tudi v drugih panogah tržaškega trgovinskega prometa) stopnjo, katero je zavzemal pred vojno, kajti po treh letih izza vzpostavitve trgovinskega prometa je dosegel uvoz sladkorja komaj 24%, a izvoz komaj 17% predvojnega prometa, to je, uvoz sladkorja se je z ozirom na številke iz leta 1913 zmanjšal za 76% ali za 17.736 vagonov in izvoz pa za 83% ali za 18.504 vagonov.
Že te številke nam nudijo dovolj jasno sliko o težki krizi, katero preživlja tržaška trgovina, a osobito trgovina s sladkorjem, katere izguba znaša tedaj pri uvozu in izvozu skupno 3.6 milijonov q (36.000 vagonov).
Glede sladkornega prometa med Jugoslavijo in Trstom se nam podajajo sledeče številke: iz Jugoslavije se je uvozilo Trst tekom leta 1921 (za leto 1920 manjkajo podatki) po morju 1.016 q, po železnici —; iz Trsta v Jugoslavijo se je pa uvozilo po železnici v letu 1920 59.573 q, v letu 1921 33. 179 q, po morju v letu 1920 —, v letu 1921 37.825 q.
Kaj mora trgovec danes vedeti o davčnih zadevah.
(Nadaljevanje.)
XII.	Nujno je tudi, da ima vsak trgovec tudi še zbirko davčnih zakonov. Zadevne »Uradne liste« naj zbira v posebni mapi.
Največjo škodo utrpi trgovec s tem, da se za davčne zakone prav nič ne zanima.
To danes, ko je davčno breme zelo težko, ni več na mestu.
A samo zbiranje zakonov ne zadostuje. Potrebno je tudi, da se davčna stranka v teh zakonih vsaj nekoliko ori-jentira. Zakone je preštudirati vsaj s tega vidika:
a)	katere naloge in bremena nalaga dotični davčni zakon,
b)	kake davčne olajšave nudi.
To mora vsak trgovec vedeti, drugače trpi lahko ogromno škodo. Opozarja se, da se na davčne olajšave m
ugodnosti ozira le tedaj, ako jih uveijavi davkoplačevalec. Sicer gre davčna oblast preko njih.
XIII. Trgovec naj vodi tudi strogo ev:denco o davčnih bremenih.
V	evidenci naj ima:
a) davčne predpise,
b) vplačila na davkih,
c) zastanke oziroma ne še zapadle davčne obroke.
Takoj začetkom vsakega leta naj vgotovi davčni saldo za ravnokar pretečeno leto. Dotične podatke dobi na podlagi posebne prošnje. (Glej odstavek vi. zgoraj.)
Nato si naj obrtnik sestavi posebno tabelo za davčne predpise in vplačila. Ako je kak davek za dotično leto še predpisan, naj se vstavi v to tabelo do-tična predpisana davčna svota.
Ako pa davek za kako leto še ni predpisan, tedaj ze vstev! davčni predpis, kkor ga je dobil za zadnje davčno leto. Kakor hitro dobi na to definitivni predpis, naj si difirenco pripiše ali pa od-p še od provizorično vstavljenega davčnega znska. Vsak davek naj ima toliko kolon, koiikor je državnih in avtonomnih pribitkov ali doklad.
Ako so avtonomne doklade začetkom leta že znane, naj se preračunajo z dctičnimi oistodki. Ako pa avtonomne doklade začetkom leta še niso znane, naj se davčno breme preračuna po višini doklad za pretečeno leto. Obračun se izvrši, t. j. diferenca se pri- ali odpiše, ko zve davkoplačevalec za definitivne odstotke.
Koncem ieta trgovec zaključi ta del tabele.
Drugi del davčne tabele naj vsebuje davčne okondacije. Koncem leta naj se ugotovi po tej tabeli davčni saldo.
Slednjega je drimerjati z davčnim saldom davkarija. Obračun vseh davkov dobim pri davčnem uradu koncem leta (in pa tudi med letom) ako vložim zadevno prošnjo. (Glej točko vi. zgoraj)
XIV. Da pa morem imeti popolno evidenco o svojih davčnih zadevah, moram znati, kake davke imajo danes.
Predvsem moramo biti orijentirani o nstroju davkov. Ako tega ne znamo, tudi ne moremo kontrolirati davčno odmero.
Davki se odmerjajo na podstav »odmerne podlage« in sicer s pomočjo davčnih lestvic. Odmerna podlaga je skoro pri vsakem davku druga. Tudi davčna merila so za vsak davek druga.
Odmerna podlaga pri zemljiškem davku je n. pr. čisti katastralni donos. Pri hišni razredarini je število stanovanjskih delov. Pri hišnonajemnem davku je višina čiste najemnine. Pri obrtnem davku zavisi davčno breme od gotovih obratnih znakov (n. pr. promet, nepravna in obratna glavnica, število osobja strojev, proizvodov itd.) In od donosnosti. Pri dohodnini so merodajni dohodki. Pri invalidskem davku je gledati na višino državnih davkov in državnih pribitkov. Plačarina se odmeri po višini službenih in mezdnih prejemkov itd.
Davek se nato odmeri na podstavi ieh odmernih podlag s pomočjo posebnih davčnih meril (davčnih postavk, davčnih odstotkov itd.)	(Dalje	prih.)
Izvoz in uvoz.
Uvoz masla t čehoslovaško. Dansko
maslo, ki se je zadnjih 14 dni podražilo na 4.70 danskih kron, je zadnji teden zopet padlo ha 4.3 danske krone za kg postaja Kopenhagen. Vsekakor so cene v primeru s cenami v maju (3.45 danskih kron) še vedno tako enormno visoke, da se import v Cehoslovajško več ne rentira, ker bi znašal 1 kg danskega masla z vračunjeno prevoznino 56 do 60 kron, to bi bilo za 12 kron dražje ceni meseca maja. Import je tedaj padel, toliko več, ker dela domače maslo, ki se prodaja po 35 do 40 K (navadne vrste) odnosno 40 do 50 K (boljše vrste), neglede na majhno kvantiteto, zelo občutno konkurenco.
Uvoz zdravilnih sredstev iz inozem-' stva v pisemskih pošiljkah dovoljen. Zdravilna sredstva iz inozemstva se smejo pošiljati s pisemsko pošto (v pismu ali kot blagovni vzorci), in sicer zato, da pridejo prej na določeno mesto. Taka sredstva so zlasti: serumi in bacili proti koleri, kugi, legarju, griži, vratiči, tetalusu- seroterapevtični preparati, tuberkulini, sestavine za pre-
iskavanje bolezni, razni drugi preparati. Navedena sredstva se smejo pošiljati samo na naslov ministra za narodno zdravje, na glavno lekarniško ali sa-nitetsko zalogo, na kr. bakteriološki zavod v Zagrebu, na vse oblasti in ustanove ministrstva za narodno zdravje, potem na vse druge državne sanitetske ustanove, bolnice, lečilišča, fizikate. bakteriološke zavode in postaje, na Pasteurjev zavod itd.
narodno sospoaarsKe zadeve.
Trgovina.
Svinjsko meso iz Jugoslavije v Parizu. V zadnjem času se je začelo izvažati meso iz Jugoslavije tudi v Francijo, zlasti v Pariz. Francosko Časopisje piše zelo pohvalno o našem blagu in pripravah, kako se ohrani meso na prevožnji sveže.
Dalmatinska vina. Glasom sporočila pokrajinske uprave v Splitu je v Dalmaciji še kakih 200.000 hi črnega in kakih 2500 hi belega vina za trgovino na razpolago.
Industrija.
Spremembe glede razpolaganja s premogom v Evropi po svetovni vojni.
Nemči-ja, ki je pred vojno razpolagala z nad 40.2 odstotka, ima sedaj samo
28.7 odstotkov, Rusija je padla od 11.b na 0.4 odstotka, Avstrija od 8.3 odstotkov na 0.2 odstotka, Francija se je pa dvignila od 1.7 odstotkov na 3.6 odstotkov. Udeležba Anglije s 32 odstotki, Belgije s 2.1 odstotka, Norveške s 1.7 odstotka, Španske s 1.1 odstotka je ostala med vojno neizpremenjena. Novoustanovljene države so pri premogu udeležene, kakor sledi:	Č«hoslovaška
4.7 odstotka, Poljska 13.8 odstotka, Ukrajina 10.8 odstotka. Delež drugih držav, ki je znašal pred vojno celokupno 1.3 odstotka, je po vojni narasel na 1»4 odstotka.
Dohodki državnih rudnikov v Bosni in Hercegovini so znašali po podatkih ministrstva za šume in rude v prvi polovici 1922 10 in pol milijona dinarjev.
Denarstv&.
Stanje Narodne banke SHS 30. junija 1922. Aktive (v milijonih dinarjev; v oklepajih spremembe napram stanju 22. junija):	kovinska podloga 357,8
(-)- 4,9), posojila 882,3 (— 19,6), državni dolgovi 4.498,1 (— 0.1), vrednost državnih domen 2.138,3. Skupaj 7.876,7. Pasive: glavnica 16,5 (+ 0,2), rezervni fond 2,0, bankovci v obtoku 4.808,6 ( 4-60,6), razne obveznosti 884,4 (— 87.3), terjatve države za založene domene 2.138,3, saldo raznih računov 26,6 (+ 1,8). Skupaj 7.876,7.
Kroženje bankovcev na Čehoslova-škem. Kljub veliki denarni potrebi koncem junija se je cirkulacija novča-nic vendar gibala izpod 10. milijardo. Narasla je za 565 milijonov samo na 9838 milijonov.
Obtok bankovcev v Nemčiji je na-rastel po izkazu dne 80. junija za 11 tisoč 276 milijona na 169.211.8 milijona mark. r	....i	uur	> ...-
Promet.
Prometne izpremembe. Direkcija drž. žel. v Zagrebu je ukinila počenši od 13. julija 1922 do nadaljnega sprejemanje in odpošiljanje brzovozne in sporovozne robe v vozovnih nakladih za postaje prog Jesenice—Podbrdo, Jesenice —Ljubljana— Karlovac, Zagreb d. k.—Karlovac, Caprag—Glina—Karlovac, Gyekenye8—Zagreb d. k., Dalj— Osijek— Križevci, Kloštar—Koprivnica, Novsko—Dugo selo in Sisak—Vinkovci, kakor tudi v tranzitu preko teh prog. Dovoljeno je sprejemati in odpošiljati živad, sveže meso, zaklane živali, pivo, ribe, jajca, sveže sadje in zelenjavo, sol, zaklano in živo perutnino, apno, sahitetski materijal, lekarniško robo. omare za led, tobak in tobačne proizvode, embalaže, za dopuščeno robo, ako se pošiljajo v napolnitev ali se vračajo prazne, semena, selitev, prazni ali pohištveni vozovi, papir za Časopise, polne in prazne cisterne, vsakovrstni jamski les za rudokope, premog, eksplozivna sredstva za rudokope, režijske in državne pošiljke, repa raci jske pošiljke iz Nemčije, pošiljke za kraljevi dvor in kraljevo srbsko akademijo v Beogradu, lokomotive in vozovi, ki se vračajo iz popravila iz inozemstva. Ze sprejete in medpotne pošiljke iztečejo.
Zahtevajte povsod E@
II
Zlatorog
»ZLATOROG- MILO
Prvovrstno — izdatno — cen6«
Glavno zastopstvo in zaloga:
R. BUNC IN DRUG, Ljubljana -Celje - Maribor.
Zlatorog
— Za postajo Wein Westbahnhof je dovoljeno sprejemati in odpošiljati pošiljke režijskega lesa, stavbeni les in deske vsake vrste. — Sprejemanje in odpošiljanje pošiljk, ki so naslovljene na Rimamaranjsko salgotorijansko tvorni-<•0 železa d. d. in določene za postaje Rožnova (Rpzsnyo)*, Nižna Slana (Also-sajo), Vlachovo (Olahpatok) in Gombas je do nadaljnega ukinjeno. Medpotne in že sprejete pošiljke izvzemši premog za postajo Rožnova iztečejo.
Razno.
.Bona r Ljubljani. V Ljubljani se ustanovi borza, in sicer produktna borza in borza za promet z devizami in valutami ter vrednostnimi papirji. Konstituiral se je tozadevni ustanovni odbor. In sicer: predsednik Ivan Knez, odborniki pa Fran Čuček, Ivan Meden, R. Legvart, Dragotin Hribar in F. Vokač.
Konce stavke v Berlinu. Med stav-kujočimi stavci v Berlinu in delodajalci se je dosegel sporazum. V sredo bodo zopet začeli delati. Zaradi stavke ne bo nihče imel slabih posledic. Stavci bodo v toliko oškodovani, da za one dni, ko so stavkali, ne bodo dobili plač«.
Konec stavke v gornji Italiji. Kovinarji v gornji Italiji so potom glasova-
nja z veliko večino sklenili vrniti se na delo. V Milanu je bilo oddanih 8000 glasov za konec stavke, 3000 pa proti.
Konferenca o južni železnici v Benetkah zaključena. Konferenca o Južni železnici je končana. Podpisani sta pogodbi o ureditvi prometa, kakor tudi konvencija o varstvu transportne in prometne svobode. Italija prevzame nekatera finančna bremena, da zajamči tarifarično kontinuiteto in da povzdigne promet na Trst.
Opis izdelka »Pekatete«. 1. Surovina. Testenine Pekatete se izdelujejo iz čistega zdroba, ki prihaja zmlet v posebnih mlinih iz jeklene pšenice, ki dohaja iz Maroko in Alžerije. Barva tega zdroba je rumena pot koruzni zdrob, vsebina na Albuminozih (jajčnih snoveh) je izredna in je pogoj za okus in trdoto testenin. — 2. Izdelovanje: Testenine »Pekatete« se izdelujejo z najmodernejšimi švicarskimi stroji. Okusnost in lepa oblika ter izostajanje zlomkov izhaja pa iz posebnega načina sušenja, ki je lastna iznajdba tovarne. Zrak za sušenje se uporabi samo enkrat ter se doseza način sušenja enak Neapolitanskim tovarnam. Testenine se popolnoma izsuše, ter se jih na ta način usposobi za dolgoletno shranjenje. —
3. Testenine > Pekatete« se odlikujejo po lepi zunanji obliki. Proti luči gledane so prozorne, kar izhaja iz uporabe opisanega zdroba. Makaroni in vrvice (špageti) imajo dolžino 48 ozir. 52 cm. Tudi pri dolgem ležanju na zraku ohranijo svojo obliko in barvo. Embalirane so testenine v novih posebnih lesenih zabojih. — 4. Lastnosti in okus testenin >Pekatetec. Radi uporabe jeklenega zdroba so nakuhane izredno trde ter imajo steklen nalom. Skuhane zavzamejo 3 do 4kratni volumen od onih nekuhanih. Okus testenine je posebno jajčast, kar izhaja iz uporabe jeklenega zdroba, testo je mehko, ne da bi se tudi pri najdaljem kuhanju razkuhale ter ohrani vedno svojo obliko. —	5.
Radi visoke hranilne vrednosti iPeka-tet«, ker so izdelane iz samega zdroba, neprekosljivega finega okusa, lastnosti, da se v toliki meri nakuhajo, so testenine sPekatete« najbolja in tudi najce-neja narodna jed.
Trtno porotno.
Žitni trg. Vukovar, dne 10. t. m.). Promet precejšen. Pšenica se je tržila po 1400—1450 K, rž po 1200 K, koruza po 1200—1250 K, ječmen po 1000 K, oves po 1200 K, soržica po 1200 K, fižol po 1000-1050 K.
Cene žita v Češkoslovaški. Cene žitu so bile zadnje dni v Pragi sledeče: pšenica 320—340 čsl. kron, rž 272—275 čsl. kron, ječmen 230—250 čsl. kron, oves 290—300, koruza 220 čsl. kron.
Borza.
Zagreb, devize:	Dunaj 0.33—0.34,
Berlin 16.75—17.25, Budimpešta 5.80— 6, Bukarešta 48.50-49, Italija 378-383, London 385-^386, Newyork 85.50 —86.50, Pariz 650—680, Praga 202— 212, Švica 1650-1725, Varšava 160-170. Valute: dolarji 84—84.75, avstrijske krone 0.45, levi 55, češke krone 195—199,	20 K v zlatu 250, nemške
marke 18—19, lire 370—376.
Beograd:	London	380, Pariz 673»
Milan 378, Praga 176, Berlin 16.65, Bukarešta 49, Budimpešta 6.50, Dunaj 0.36.
Curih: Berlin 1.05, Newyork 522.75, London 23.20, Pariz 42, Milan 23.60, Praga 13, Budimpešta 0.3750, Zagreb 1.55, Bukarešta 8.45, Varšava 0.0950, Dunaj 0.0225, avstr, žigosane krone 0.0250.
Berlin: Italija 2197.25—2202.75, London 2157.30—2162.70, Newyork 480.39, -481.61, Pariz 3885.10-3889.90, Švica 9188.50—9211.50, Dunaj 1.9550—1.9950, Praga 1188.50—1191.50, Budimpešta. 35.20-35.30, Sofija 316.60-317.40.
■eeaaaaeonaeaeaa
■aaaaaaaaaeaa
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarje, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Hvalna Stroja za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: ndRITZNER", igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Sv. Petra nasip itav. 7.
ŽAGA
Zahtevajte
povsod
PEKATETE
tudi samo MAKARONE Iz stare znane tovarne Žnldar-ilt & Valentič Ilirska Bistrica.
ZALOSA R. Bunc In drug.
Uubllana
Celle
Maribor.
Esence za žganje in likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sodne arome za brezoik. pijače:
Malinova, jagodova, jabolčna, d-tronova, oranžna, vanilova - aroma.
Esend za kandlte in sladčice.
SOdnl eterl v treb razilčnib koncentracijah z primesjo nmetniii eterov.
Sodni sokl:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni »	*	»	»
Po hajnižjth dnevnih cenah priporoča;
Tovarna sadnih sokov, esenc itd.
Srečko Potnik, IMani,
Metelkova ul. 13, vis-a-vis Belg. voj.
• ••
v mm
z lepim parkom
W se proda. Ul
Ponudbe na
An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5.
/VV AA/VV\ ,	Veletrgovina	\
> A. Šarabon <
) v Ljubljani ^
\	priporoCa	J?
C Špecerijsko blago ^
\
/
\
Izdeluje
Tovarna lesenih žebiiev
Ivan Seunli ml.
Tacen pod imamo goro pri IMani.
/ V / \ /
/ \ S
\AAAAA/\/
/
\
/
\
/
\
/
raznovrstno Sganje moko in deielne pridelke raznovrstno rudninsko vodo,
Lastna prakarna sa kavo ta mlin sa dlfava s električnim obratom* Caalkl na razpolago.
z enim ali dvema polnojarme-nikoma, z bogato okolico na  _____________________lesu,	se kupi ali vzame v na-
jem za daljšo dobo. Tudi soudeležba ni izključena.
Cenjene podudbe pod »Strokovnjak« na upravo lista, g
Na drobno I	Na debelo!
Vse vrste usnja: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. JPetra cesta štev. 30.
Lastnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik: Robert Bleak. — Odgovorni urednik: rran j o Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v LJnbllto-