učiteljski tov
Glasilo Udruienia Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Vie spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.		1 Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: J Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine
	I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo, ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano | naročnino, torej ni treba članstvu na- | ročnine posebe plačevati.	
					
Kooperacija vseh učiteljskih gospodarskih podjetij
v državi.
»Čas je, da stojijo predstavniki vsih fin ain c i jsk o - ek onornsko-ikiultiurn i,h u s t a-nov nalšega učiteljstva v kraljevini v ožji stik in najdejo bazo za vzajemno lin solidno skupno delo v splošnem interesu kulturnega in prosvetnega napredka našega stanu in naroda..«
»Učiteljska Zadruga«, glasnik učiteljske zadruge A. D. .v Begradu, broj 1.
»Učiteljsko Zadrugo«, glasnik učiteljske zadruge A. D. v Beogradu, ki je sedaj pričel izhajati, imenujemo lahko prvi naš stanovski gospodarski list. Kakšna mu bo usoda, v tem je težko danes govoriti; gotovo pa je, če bo dobro voden, da postane lahko skupno glasilo sindikata vseh učiteljskih gospodarskih podjetij v državi.
V tem pogledu bi ga pozdravljali!
Učiteljska gospodarska podjetja pa r.a drugi strani ne smejo pozabljati, da so izrasla edino iz moralne opore, ki so jo prejemali iz vrst organiziranega učiteljstva in da je njih glavna naloga širjenje samega sebe in gospodarska krepitev stanu, od katerega žive. V tem oziru moramo smatrati stanovske organizacije za ventilatorje zdravih razmer pri gospodarskih podjetjih.
Kal pa, ki jo nosi list v tem pogledu, smatramo za nezdravo jedro, dasi smo odločno za popolno razčiščenje vsake take zadeve in proti temu, da bi se delala tudi najmanjša krivica celoti ali poe-dincu.
Ne bi tega omenjali — mimogrede — da bi nam ne bila odkrito krepka gospodarska osamosvojitev našega stanu tako pri srcu.
Olavna smer 1. in 2. štev. »Učiteljske zadruge« je dobra in na to hočemo opozoriti tudi našo javnost in predstavnike naših gospodarskih podjetij, da se jo oprimejo.
Podana je nekako v sledečih besedah, ki jih citiramo iz »Zadruge«:
»Pred našimi očmi vidimo, kako denarni zavodi raznih profesij in raznih stremljenj vzajemno kooperirajo medse-boj v mnogih finančnih in kulturnih zadevah. Vidimo, kako se ustanavlja sindikat bank s 7% temeljem, in pri tem sodelujejo vsi glavni zavodi v državi. Ne
potrebujemo samo zvez, resolucij, besed, zdravic, ampak več delovnih, tudi gospodarskih zvez.
Zakaj bi knjiga, tiskana v Ljubljani ali Zagrebu bila tako redka na književnem trgu v Beogradu, Novem Sadu, Skoplju in drugje? Komur je znana zgodovina trgovine, ta ve, koliko usluge je napravila človeštvu trgovina; smelo osvoječa si zemljo in morje, raznoseča in donoseča blago, razširjajoča kultura, upoznavajoča in zbližujoča ljudi in narode. Smelost mnogobrojnih delavcev na tem polju je enaka smelosti vojskovodji.
Mi imamo v naši državi mnogo učiteljskih ekonomskih in kulturnih ustanov in ustanavljajo se še nove. Nekatere od teh imajo svoje denarne oddelke in zavode (Učiteljska Zadruga A. D. v Beogradu, Učit. hranilnica in posojilnica v Ljubljani), ustanavljajo se knjigarne in tiskarne (Učitv zadruge v Beogradu, »Za-vičaj« učit. d. d. v Skoplju), drugje že obstoja knjigarna in tiskarna (Učit. del. dr. »Natoševič« v Novem Sadu, Učit. tiskarna, knjigarna in tvornica šolskih zvezkov v Ljubljani). — B.: Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani — itd.; tretje imajo penzijonate in konvik-te, katerim druge ustanove omogočajo obstanek, potrošačke zadruge — »Učiteljski zdraviliški dom« v Rogaški Slatini, Učiteljska zadruga v Celju — i. dr.
Vse te ustanove in zavodi žive svoje zasebno življenje, skoro brez vsekake poslovne zveze.
Morda je za ustvarjanje zveze nedo-stajalo časa, morda ni bilo volje za to, morda ni bilo smisla za uvidevanje koristi od zajednice?«
Te besede so nekaka vodilna misel rdeča nit, prvih številk »Učiteljske Zadruge«.
L.epo. obširno in koristno polje za naš stan!
Priporočamo našim gospodarškim zavodom in ustanovam;, da seznanijo potom »Učit. Zadruge« tamošnjo gospodarsko stanovsko javnost z našimi gospodarskimi ustanovani — da inserirajo v »Zadrugi« — in se oprimejo zdrave ideje, ki jo prinašajo prve številke našega
prvega stanovskega gospodarskega glasila.
Od »Učiteljske Zadruge« pa pričakujemo, da -nani v eni svojih prihodnjih številk poda celokupno sliko vseh učiteljskih gospodarskih ustanov in zavodov v državi in nam pokaže gospodarsko moč našega stanu cele države, nam razvije naš stanovski gospodarski program za bližnjo bodočnost, z vrhovnim smotrom gospodarske osamosvojitve našega stanu v svrho trdnejšega temelja za naše čim svobodnejše stanovsko in prosvetno delo v državi.	k.
O slovniškem pouku.
(Dalie.)
6. Kaj je s Kernovo teorijo o osebku in povedku?
V »Pedagoškem Letopisu« II. Slov. Š. M. piše dr. J. Bezjak dolgo, temeljito razpravo o tem predmetu. Glavne točke, ki jih dokazuje, so: »Opredelba stavka se glasi: Stavek je izraz misli s pomočjo določenega glagola. Brez določenega glagola ni stavka. Vezila ni; tudi glagol biti ie v določani obliki povedek.«
To razpravo sem čital že kot mlad učteli z veliko skepso in rezerviranostjo. Pozneje pa sem se nekoliko bavil z lingvi-stiko ter sem prišel do drugih zaključkov. V naslednjem Dodam le najvažnejše, kar ie treba, da ovržem Kernovo teorijo. Po Kernu vsebuje določeni glagol pove-dek in osebek obenem. Osebek spoznamo na osebilu: ako ie ta še posebno izražen z drugo besedo, zovemo le-to osebkovo besedo. Dobio! Razčlenimo sledeči stavek: Jaz, ti in tvoj brat poidemo jutri na izlet. Pojdemo ie povedek, 1. oseba množ. bi bil oa osebek. Toda z glagolsko osebo se pa čisto ne ujemajo osebkove besede: iaz. ti. tvoi brat. ki so tri različne osebe v ednini! Teorija ima torej luknjo!
So jeziki, ki nimajo oseb i i in torej tudi ne glagolske osebe. V norveščini se glasi n. pr. nedoloč. vzeti, tage, določnik za vse osebe in števila na »tager«, v japonščini pa sploh ni razlike med določ-nikom in nedoločnikom. Ali potemtakem japonščina ni jezik, ker ne more tvoriti stavkov z določ. glagolom? Absurdna bi bila taka trditev, kakor je tudi zmotna gorenia točka: Brez določenega glagola ni stavka.
Obrnimo se k glagolu bit;. ki smo ga določevali vedno kot vezilo ali kopulo, kadar ie vezai imenski povedek z osebkom. Po Kernu in po naših novih slovnicah naj to ne bi več veljalo! Drevo ie zeleno. Je ie povedek. ki trdi eksistenco zelenosti na osebku, zeleno pa je poyed-kov imenovalnik. Taka analiza je baje pravilna. Mi pa vemo. da se nahaja v našem kakor v drugih jezikih mnogo stav-kov-rekov brez glagola, n. pr.: Danes meni, jutri tebi; za pridnega za vsakim grmom petica: omnia praeclara rara.
Naš sosed Madžar ne rabi kopule v 3. osebi. A fa magas (= drevo visoko), isten szellem (= Bog duh), fiverem tanito (—moi brat učitelj). V množini enako! Arabec pa tudi v drugih osebah izpušča vezilo: Ana mabsut (= jaz zadovoljen), inte žalen (= ti nezadovoljen). Japonec ga poljubno rabi ali oa izpušča. Primerov ne bom navajal.
Omenjam, da moderna lingvistika razločuje med glagoli in imeni in radi tega tudi med glagolskinr in imenskimi stavki. »Učenec čita« je glagolski. »Mirko učenec« pa imenski stavek. Naši slovničarji bi pač morali vedeti, da se tudi v ruščini nahajajo stavki brez glairola-vezila: brat bolan, dom nov, tvoj sin učitelj itd.
Nastane vprašanje, kako pride glagol v imenske stavke. V primitivni obliki in-doevroDskih iezikov manjka glagol-ve-zilo, n. pr. stari grščini. Homer piše prav pogostokrat stavke brez vezila, tako tudi Platon, toda pri Herodotu. ki se poslužuje bolj razvitega ionskega narečia so imenski stavki brez vezila že redki. Uvedba vezila ie torej čin napredka. Indoevrooski glagol igra pamceč zelo važno vlogo: izraža ne le glagolsko vsebino, ampak tudi čas, naklon, način, osebo in število. Zato so jeli smatrati vsak stavek brez glagola liot nepopolnega. Čut;li so potrebo, tudi v imenske stavke uvesti glagol. V to svrho so vzeli glagol biti. pa ne morda radi njegove vsebine, ampak za ti-le dve funkciji: prvič ima nositi postranske posle drugih, glagolov (čas. naklon...), drugič oa naznania. da ie povedek v resnici povedek in ne kak priredni prilastek (Epi-theton). z eno besedo, pripisati mora po-vedkov poiem osebku, ozir. podmetu.
(Konec prih.)
Jak. Kovačič.
LISTEK.
Živi kralj Aleksander!
(Ob poroki.)
Vihar srdit — pekla naval objel je rod Tvoj, sveti dom. mu rane silne je zadal, sovrag besnel ie: smrt! — ko grom. Pa Ti in bajni prednik Tvoj domovja prapor sta objela, vdela sta sovragu: stoj! Posavje. sveto sta otela.
Duh zlobni kosovih poljan, pa kruti brat njegov Madjar in vlade — lačen drug German so doma skrunili altar. Pa Aleksander — sin vrlin
duh orjaškega očeta jih strla v kup sta razvalin — obema bodi slava peta!
German in Turek in Madjar peklensko jeklo so kovali, razvneli svetovni so požar, da Belgrad smrtno bi razdjali. Oi. Belgrad s solzami kropljen — krvi posoda mučeniške — s trpljenjem kronan in tepen od zlobe bil si ti trojiške!
Duš plemenitih roj jeklen v srce ie strnil dom goreč, plamteči dom — sovragu plen da ni ostal — oj, dom piamteč! Ti srečno si požar dušil ob strani silnega očeta, trplienja Jcelih si izpil — obema bodi slava peta!
Jugosloven — doslej teptan, sovraga lomil si naval, z gorja si vencem bil obdan, svgt mučenika t,e bo zval! Končana križeva je pot! Dovršil si osvete delo! Krali Aleksander! Zdrav! Povsod domovie Tebe je veselo!
Urejaš v miru zdaj si dom, izbral družico sebi zvesto. En glas nas vseh zveni kot grom: Bog, varuj Tebe. dom, nevesto! Kar ljubiti domovje zna, molitev dviga: Bilo srečno! — iz vdanega želi srca domovju, kralju srečo večno!
Josip Čonč.
Slovensko učiteljstvo pred 50 leti,
1. Stanovska organizacija.
Dobrih 50 let .ie že, ko se je slovensko učitel.istvo iavno oglasilo kot faktor družabnega in državnega življenja. Bilo ie to nekaj let pred letom 1870. in par let po tej letnici.
Bilo ie pač takrat, ko je bila politična situacija tudi slovenskim učiteljem dovolila, da so se smeli iavno zavedati važnosti svoiega stanu in eminentne koristi, pripadati svojemu slovenskemu narodu.
Avstrija je dobila svojo ustavo že nekaj let popred. njen dunajski parlament ie izdelal temeljne državne zakone (december 1867, S 19.). in kmalu potem nove državne šolske zakone (1868. 1869.), ki so bili podlaga šolskemu napredku.
Takratno ministrstvo (Giskra) sicer ni privoščilo Slovencem niti Slovenije, niti univerze, toda Slovenci so se oklepali § 19. temeljnih zakonov, ki je povdar-ial .iezikovno ravnopravnost. Dunajska vlada sicer v političnem oziru ni bila prijazna Slovencem, toda glede iavnih skupščin, zborovanj in društev je tudi Ne-nemcem pustila svobodo. Vsled tega so smeli Slovenci sklicevati tabore, snovati čitalnice in ustanavljati društva in drugo.
Ker so se bili učitelji oklenili novih šolskih zakonov, katerim so duhovniki — naravno — nasprotovali, jim ni mogla vlada, braniti, da so se v društvih in zborih oklenili tudi S 19.. one zakonite določbe, p kateri je bilo vladi sami žal, da io je bjla izdala — v korist Nenemcev.
Šmarja pri Ljubljani in ne iz Šmartnega izlet, kakor je bilo zadnjič pomotoma poročano.
—	Podpisani naznanja vsem cenjenim tovarišicam in tovarišem, ki reflek-tirajo na dan uradne konference v Ribnici, 22. t. m. na skupno kosilo, naj to javijo na podpisani naslov, ki poskrbi, da bodo dobro in točno postreženi. — Ravnateljstvo meščanske šole v Ribnici. — A. M e r v i č , ravnatelj.
—	Učiteljice! Pesnica — prva železniška postaja od Maribora proti severu. Pol ure od Pesnice ljubka župnija — Jerenina v Slov. goricah. Prošnje do 25. junija 1922 na kraj. šol. svet Jarenina. Prosto stanovanje.
—	Vabilo k javni produkciji, ki jo priredi Zavod za slepe v Ljubljani s svojimi gojenci v Novem mestu v čitalnici dne 1Ü junija 1922, v Kranju v dvorani Ljudskega doma dne 16. junija 1922, v Ljubljani v filharmonični dvorani dne 19. junija 1922, v Celju v dvorani Narodnega doma dne 24. junija 1922. Spored: 1. Kratko predavanje v slepstvu. 2. E. Adamič: a) V goro. Otroški zbor. b) Solnče-ce. Otroški zbor, 3. I. Kiferle: Slov. narodne pesmi. Citre. 4. R. Kreutzlin: Otroška igra. Klavir. 5. Deklamacija. 6. P. H. Sattner: Opomin k petju. Mešan zbor. 7. A. Andel: Kolo. Mešan zbor. 8. F. Fer-jančič: Rožic ne bom trgala. Meš. zbor. 9. P. Schuhmacher: Scherzo. Štiriročno. Klavir. 10. F. S. Vilhar: Proljetni zvuci. Mešan zbor. 11. St. Premrl: Zdravica. Mešan zbor. 12. Dr. Schwab: Dobro jutro. Pev. valček. Mešan zbor,- 13. J. Haydn: Sinfonija I. del. Štiriročno. Klavir.
—	Zavod za slepe priredi s svojimi gojenci javno produkcijo 13. junija t. 1. ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Produkcija ima namen vzbuditi v inteligenci in ostalem občinstvu zanimanje za slepstvo. Zato pričakujemo obilne udeležbe zlasti od strani ondotne-ga učiteljstva, ki naj privede s seboj tudi svoje znance. Pred produkcijo je kratko propagandno predavanje o slepstvu.
—	Vabilo. Prva mestna dekliška šola pri Sv. Jakobu priredi dne 11. junija 1922 ob 11. uri dopoldne »Matinejo« s telovadbo in petjem v prid »Dječjega doma« v veliki dvorani hotela »Union«. Svira godba na lok. K obilni udeležbi vabi se posebno učiteljstvo, starši in šolska mladina. Vzpored: 1. Petje: »Bože pravde«. Narodne pesmi: a) »Hribci ponižajte se«, b) »Perice«, c) »Rasti mi«, d) »Pa po Kranjskem«. 2. Telovadba: Vaja z obročki. 3. Petje: e) »Od dakle si rnomo«? f) »Na obali«, g) »Oj Korano«. 4. Telovadba: Dve prosti vaji. 5. Petje: h) »Slovensko dekle«, i) »Tiha luna«, j) »Slovenec, Srb, Hrvat«. 6. Telovadba: Dve rajalni vaji.
—	Popravek. Pri razpisu služb okr. šol. v Mariboru v 22. štev. »Učiteljskega Tovariša« se ima 1. točka pravilno glasiti : F r a m , petrazrednica, služba za učitelja ali učiteljico. — Razpisana je le ena služba in ne dve._
Vestnik učit. ženskih ročnih del.
»ŽENSKA ROČNA DELA IN UČITELJICE«.
(Piše: R. S.) (Dalje.)
Pouk v ž. r. d. se začenja s kvačkanjem. O.kvačkanju mnogi trde, da je nepotrebno, posebno tuneškim motivom se odreka praktičnost. Sploh se smatra kvačkanje kot tuje, nam vsiljeno r. d. Izvor in starost te tehnike se nista mogla s preciznostjo dognati. Šele pred nekaj desetletij so našli pri izkopavanju koptičkih
grobov kvačkane predmete iz 5. stoletja. Zaslediti se pa ni moglo če so bili Koptom sprejeli vero. Po Evropi se ie razširilo sprejel vero. Po Evropi se je razširilo kvačkanje šele začetkom 19. stoletja. Razvilo pa se ie skoro v vsaki deželi drugače, na podlagi drugih motivov. Pot v šolo mu ie odprla njegova vzgojna sila. V sestavi začetnih vzorcev je najbolj.sorodno, nekako nadaljevanje Froblovih del za otroške vrtce. S črtami in ploščicami zida razne geometrične podobe, okrašene z ornamenti. Iz kaosa, ki vlada v mladi glavici izloči lepe rede in vrste. Ob jednem omogoči na lahek način zadobiti spretnost pri zadelovanju niti. Tehnika kvačkanja je najlažja, tedaj neka lestva. po ; kateri dospe učenka do spretnosti in ume-! vania drugih tehnik r. d. Deklica, ki zna i kvačkati se prav hitro in lahko nauči ple-i tenja, kleklanja itd. Kvačkanje ne zahteva od otroka še toliko znanja v računstvu kakor pletenje, zato ie uvedeno in primerno za najnižjo stopnjo.
Praktičen pomen ?a ni manjši.
V sedanjih, za ročno delo tako strašnih časih se je praktičnost tega predmeta obnesla. V vasi, v hribih redijo ovce, predejo volno. Iz nje izdelujejo ne samp nogavice. ampak tudi s tuneško zaniko kvačkane nedrece, lepe in trpežne rute. spodnja krila, še celo odej za postelje so se že lotile pridne deklice. Umne izdelo-valke spravljajo svoje izdelke tudi v promet. Videla sem, da prodajajo v mestu rute Po tisoč kron komad, jopice pa po 400—500 K. Vse to ročno delo ima svoj temelj na tamošnji osnovni šoli. Šola je bila mnogo let brez učiteljice. Takrat ni nihče delal in nihče ni z.nal delati omenjenih predmetov. Ko je došla učiteljica je r. d. dobilo tako trdne korenine, da si tam vsako dekle redi (odplača to dovoljenje z delom) svojo ovco. V naši državi se redi mnogo ovac. Kjer ta reja ne uspeva, si redijo zraven goveda po eno ovco le radi velike dragocenosti volne, kot var-hinje proti mrazu. Saj se da iz nje izdelati neštevilno mnogo oblačilnih predmetov. Mislim tedaj, da ne kaže opustiti kvačkanja na osnovni šoli. PooolnitLbi se Dač še moral pouk, spraviti v zvezo z računstvom in risanjem. Vsposobiti bi se morale učenke, da znajo citati in posneti vzorce iz knjig, ki bi se mójale uvesti v šolo. ke.r bi se stem pridobilo, prihranilo mnogo dragocenega časa, deklice bi pa delale boli samostojno.
Književnost in umetnost.
JEDNA ANKETA. »SRPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK.«
(Nastavak).
Dragiša Lapčevič (Beograd). »Razgovori koji treba da dovedu do sporazuma moraju se, dakle, otpočeti na bazi materijalnih, ekonomskih uslova i potreba pojedinih krajeva. Kad se oni, t. j. ti uslovi i potrebe potpuno istaknu i jasno formulišu, onda je lakše do sporazuma doci. Jer oni onda postaju oslone tačke za grupacijo i opredeljavanje masa. Tada se tek može doči do demokratske solucije.
Demokratsko rešenje ovoga pitanja, garantovana što šira i što punija samouprava i razvitak kapitalizma če uči-niti svoje, te če, kroz 20—30 godina, ne-stati sasvim onih pojava koje danas uz-buduju naš politički život uzajamnim op-tužbama i obostranom romantikom, pod-jednako reakcijonarnom. Čak se ne ce pominjati ni hegemonija plemenska, jer če, u poletu privrednom u koji se treba nadati, nastati h e g e m o-
Iz Jugoslavije.
—	Zakon o osnovnih šolah — predložen ministrskemu svetu. Izpremembe z ozirom na izjednačenje zakonov. »Narodna Prosveta« poroča: Po obavešte-nju, koje smo dobili projekat zakona o narodnim školama biče ovih dana upu-čen Ministarskom Savetu, koji če ga potom sprovesti Narodnoj Skupštini. Pošto ie ova.i projekt morao biti saobra-žen zakonima o centralnoj upravi u ad-ministrativnoj podeli zemlje, to su u njemu u tome smislu učinjene izmene, koje ni ukoliko ne meniaju načela na koiima je ovaj projekat izraden.
—	Predlog zakona o civilnih državnih nameščencih. Na širši odborovi seji O. Z., ki je bila dne 24. maja t. 1., je poročal podpredsednik Dovžan, da je zvedel v Beogradu na merodajnem mestu, da namerava spraviti zakon o civilnih i državnih nameščencih že prvega julija pod streho in sicer brez vseh izpre-memb. Vlada je naziranja, da je uradni-štvo že dovolj vplivalo na obliko zakona, da se je predlog izdelal s sodelovanjem osrednjega saveza. Trdote, ki se bodo pokazale po sprejetju, se bodo omilile z noveliranjem.
—	Iz tehničnih ozirov smo morali nekrolog pok. ravnatelja Nerata postaviti na četrto stran, ker smo ga hoteli priobčiti skupno v eni številki in neokrnjenega.
—	»Oj, Poljane, kraj nesrečnega imena! Kunštni krajni šolski svet Poljane pri Toplicah je v svoji seji, dne 27. maja 1922. dve uri razmotrival vprašanje: Ali naj učitelj ali šolska postrežkinja odpira šolska okna in zrači šolsko sobo po pouku? Posebno »prečastiti« je zahteval od šolske voditeljice, naj mu prinese šolski zakonik, da bo prepričal Ko-čevarje črno na belem,, da je učitelj v Poljanah obsojen po pouku zračiti šolsko sobo. Res bi bilo treba železne metlje in cunjo v roke, da se izmede take ljudi, ki z svojimi »duhovitimi« možgani mečejo gnilobo in neumnost na vso inteligenco! Sicer bi se morda pogojno v tem slučaju sklenil kompromis med šolsko voditeljico in »prečastitim«: Kadar bo »prečastiti« pometal in zračil poljansko cerkev, takrat bo to delo v šoli vršila šolska voditeljica.
—	Na uspomenu blagopokojnoj t Idi Trampuž — učiteljici. (Iz Istre.) Satrvene teškom i dugotrajnom bolju ugasnuše (u Ljubljani) za uvijek vedre oči naše nezaboravne drugarice Ide i Trampuž, učiteljice u Opatiji. Ona, dika
i ponos roditelja svojih, idealista našeg zvanja, preselila se je u cvatu svog života u vječnost. —Posvetivši se trnovl-tom učiteljskom zvanju poče službovati 1916. godine i to najprije u Pazinu, a zatira u Opatiji. Providnost božja postavila ju je u naš cvijetnjak na Jadranu-, da tu njeguje nježne cvijetiče, što ih sud-bina baci u ratje — nemilom neprijate-lju . . . Ona je grijala te cvjetove kad im je mraz prijetio, žarom svoga srca, a kad im je sunčana žega zaprijetila oro-sila ih je svojim suzama. Taj prerano ugasli život, bio je posvečen neumorno-me radu: radu — što je nadilazio njezi-nu tjelesnu snagu. Pomoč i utjehu u bolesti tražila je kod roditelja u Ljubljani, gdje joj eto 19. svibnja smlrt prekinula za uvijek nit tužnoga života. Naša izmčena Istra plače nad tim nenaknadivim gu-bitkom . . . Srca naša su se širila zanosom, kad smo se mogli jošte nadati, da če joj se povratiti toli željena snaga, da ponovno stupi u naš krug, te da nas po-mogne povesti prema ciljevima, koje svakidašnjost ne može da razumije. Gojili smo nadu i varali se . . . andeo smrti
V teh. dokaj ugodnih političnih okoliščinah so bili sklicali malo let pred 1. 1870. kranjski (ljubljanski) učitelji prvi kranjski učiteljski zbor. iz katerega se ie izcimilo kranjsko učiteljsko društvo, vse s pristaim slovenskim značajem. Kranjsko učiteljsko društvo je svoj delokrog razširilo na vse slovenske pokrajine in se prelevilo v Slovensko učiteljsko društvo (v letih 1869., 1870. ali 1871.).
K občnemu zboru tega društva so se prvotno vabili seveda le udje. A leta 1872. se ie vrli odbor tega društva ohrabril in sklical in zvabil slovenske učitelje iz vseh slovenskih pokraiin. Ta prvi splošni zbor slovenskih učiteljev se ie vršil v Ljubljani 24. in 25. septembra. Vodil ga je takratni prvak slovenskega učiteljstva Andrej Praprotniic. Njemu so zvesto stali na strani, vrli ljubljanski učitelji, n. pr. Tomšič. Močnik. Gerkman. Belar in drugi. Stegnar iz Idriie. Govekar z_Iga, pisec teh vrstic (iz Ljutomera). Z ozirom na veliki uspeh, ki ga ie imel ta prvi splošni j zbor slovenskih učiteljev, smemo letos ! slovenski učitelji ta dogodek praznovati '
presadi je u Jjepši i bolji život nego joj ga je mogla pružiti dolina suza, zlobe i prevara . . . Sudbina joj nije dozvolila, da se povrati na sinje more, na prekras-nu obalu našeg Jadrana, što ga je toli silno ljubila. Citavo vrijeme njezine bolesti bilo je napunjeno največom tugom: zemlja, gdje je radila, zemlja, kojoj je žrtvovala i zdravlje i život svoj nije se a ma ničim zauzimala za nju ... te ju u najodsudnijim trenucima otpustila iz službe. Tako rade ovdešnje oblasti s našim ljudima. U svoju svrhu, za svoju politiku bacaju na golu cestu sve — što je naše, ne pitajuči se, hoče li tkogod od-mah makar i poginuti. — Tebi pak, zlat-na dušo, što si nam bila i mila i draga, tebi, što si bila iskrena prijateljica naše mladeži, u čiju korist si kroz 5 godina neumorno radila, bio ti tirne položen skroman spomenik. Oslobodena si muč-nog života, oslobodena si duševnih muka, što si ih vidjela i gorko snašala preganjanjem sa strane naših narodnih pro-tivnika. Tužna Istra blagosivlje tvoje neprocijenjive vrline. Valovlje sinjeg Jadrana šumilo ti vjekovječne slavospje-ve. Naša srca plaču za tobom neutješlji-vom bolešču, predraga, preblaga, neza-boravna naša Ido . . . mnogo vrlo mnogo čemio si reči nad zvijezdama. — Počivaj slatko i bila ti lahka slovanska žemljica, koju si toli žarko ljubila, a vječna spomen ostati če u grudima mladeži- drugova i družica tvojih!
—	Učitelj in stanovanjska beda.
Dosti je učiteljev, ki so imenovani za Ljubljano, a ne morejo dobiti stanovanja. Pri stanovanjskem uradu pa — glejte — dajejo take nasvete: »Poiščite si stanovanje sami in potem to semkaj naznanite«. In če rečeš: »Poizkusil sem to že na razne načine, pa zaman«, reče se ti: »Potem je izključeno!« Grozna beseda je to, ki jo morajo slišati starši, ki imajo nadarjene otroke za v šolo, pa jim ne morejo pomagati. In lasje se ti ježe, ko bereš v časopisu inserat, kjer se ponuja stanovanje taki stranki, ki je zmložna najemnino plačati kar za 10 let naprej. Ali: Stanovanje z dvema sobama dobi, kdor mi preskrbi 25 tisoč Din proti dogovoru (aha!) Ali ni to oderuštvo? Ali ni to nesramnost! In tako počenjanje trpi stanovanjski urad, trpi državno pravdništvo! To boli človeka, ki ima še količkaj poštenja v sebi. In ti, ubogi učitelj, ker nimaš na razpolago 100 tisoč kron, moraš slišati: »Je izključeno!« In če naposled višji šolski svet učna mesta takih nesrečnih učiteljev razpiše?! No, dober človek je prepričan, da višji šolski svet tega ne stori. S tem bi zavrgel vse razloge, ki so ga vodili pri oddaji teh mest starejšim osebam, ki imajo otroke za v šolo in vrata bi se odprla mladim samcem, ki vedno dobe kako sobico. Kaj nam je storiti? Kdo nam ve kaj svetovati? Kdo nam hoče in more pomagati? Da nam bi pomagali brezsrčni bogataši, to je izključeno. — J. F.
—	Ustanovni občni zbor učit. društva za okraj Dolnja Lendava se ne vrši 17. t. m., ampak IS. t. m. v nedeljo ob 10. uri z objavljenim dnevnim redom v T u r n i š č u.
—	Zborovanje Tržiškega krožka v Št. Janžu je preloženo z že napovedanim dnevnim redom na soboto dne 17. junija t. 1.
—	Maturante 1897 iz učiteljišča v Mariboru vabim, da izrazijo svoje mnenje o morebitnem sestanku. Ker nas je malo, kazalo bi tudi priklopiti se prihodnje leto letniku 1898. — ako nas ti sprejmejo. — J. Klemenčič, Pobrežje pri Mariboru.
—	Stična na Dolenjskem. Dne 27. maja je napravila šolska mladina iz
kot jubilej učiteljskih slavnosti; kajti takratni učiteljski list »Slovenski učitelj« (Maribor) je po pravici o njem pisal:
»V zgodovini slovenskega ljudskega šolstva bo 1. zbor vseh slov. učiteljev v Ljubljani z zlatimi črkami zapisan, ako ga bodo nepristranski možje sodili. In to zasluži ta zbor po vsej pravici; kajti spolnil ie vse terjatve, katere je od njega zahtevalo vse slovensko učiteljstvo, vsa slovenska mladina, ki se sama ne zna in ne more potezati za svojo korist. Prvi slovenski učiteljski zbor potegnil se .ie za eno najsvetejših pravic slovenskega naroda. za iezik njegov, da se mu ohrani v šolah njegovih, in pognal se je za važni stan. pravzaprav za najvažnejši stan v človeški družbi, za učiteljski stan. ki nai se ne samo ohrani, ampak tudi pomnoži in okrepi.
Ti dve terjatvi ste bili bistveni in glavni točki v zboru slov. učiteljev, ki se i izmed vseh obravnav svetite kot dve bli-
j sčeČi jr\rp7H i	oKHiiKl jo	SiOVStlCSIP
I boljšo prihodnjost.
Mi spoznamo za Slovence dva faktorja, od katerih je zelo odvisna njih boljša ali slabša bodočnost. Ta dva faktorja sta. kakor srno že omenili: slovenski jezik in slovenski učitelj v slovenskih šolah. In Če še dalje premislimo, vidimo, da ie naposled vse le v enem faktorju združeno, da pride vse .le na slovenskega učitelja. Zlasti v sedanji dobi., pri sedaniem vladanji ležeče ie po večem ves karakter šole na učitelju. Ce učitelj ne ljubi svojega naroda, če noče ravnati na njegovo korist. če ie brezvesten — hitro lahko uniči slovenski značaj šole, in ni se mu bati kake graje od strani svojih prednikov, kateri po večera še to odobruielo. In če so šolski predniki tudi za slovensko šolo, so največkrat predobri, da bi tako početje učiteljevo grajali.^
Brez malo izjem je po vseh slovenskih deželah šolstvo popolnoma v rokah učiteliskih. in le na učiteljih je. kako lice in kako jedro imajo slovenske šole. ali so podobne boli nemškim, laškim ali slovenskim šolam, al? p?, da so čisto slovenske šole.
Slovenski listi so o tem shodu večinoma istinito poročali in s tem kazali veselje svoje o obnašanju slov. učiteljev.
Drugim pa se ni vredni) zdelo, da bi o učiteljskem zboru vsaj nekoliko obširno poročali: stvar se iim ie morda pre-malenkostna zdela. GJei »Novice«! Organ Bleivveisa. imenovan oče slovenski; takrat še zelo vpliven list. »Danica«! Cerkveni list. pisan v smislu »Bogoljuba«, ie v enem oziru podobna »Tagblattu«, ker oba lista sta grajala učiteljski zbor. »Danica« na kratko: kar ie več povedati hotela. čiialo se ie med vrstami; »Tagblatt« pa na dolgo in obširno. Popis obeh listov z ljubljansko »Laibacherico« vred pa hudoben; eden kaže sovraštvo do učiteljstva sploh. drugi pa posebno do slovenskega učiteljstva.«
(Dalje prihodnjič.)
Pristopite k Jugoslovanski Matici!»»
r
j i j a k a p i t a 1 i s t i č k a. A ona če iz-gladiti sve plemenske razlike, u koliko ih je historija nagomilala, jer če ljude gru-pisati, ujediniti i solidarisati prema nji-jiovim klasnim interesima i klasnoj ideologiji-«
Dr. Risto Jeremič i Dr. Pero Slijepčevic (Sarajevo). »Uredbe i naredenja vrše se bez dovoljno saslu-šanja od pokrajinskih organa, i stalno se opozivlju zbog nemogučnosti da se pro-vedu. Činovnici se postavljaju iza kulisa, po ključu a ne po kvalifikaciji. Sve to nisu osamljeni slučajevi nego rdavi sistemi, koji obaraju ugled države i stva-raju veliko nezadovoljstvo i u srskim sredinama a nekinoli če u hrvatskim«. »Hrv. pitanje ovako je teško samo usled opštih zala u državi; ono je kao rana koja se širi zbog opšte bolesti tela. Ako bismo govorili po plemeniini, Srbi su pozvaniji nego iko drugi da uzmu inicijativu za sporazumi«
(Dalje.)
—k Fr. Miičinski, Tolovaj Mataj. Ilustriral Iv. Vavpotič. Druga izdaja. Tolovaj in druge slovenske pravljice, ki jih je med vojno izdal Fr. Miičinski, so vzbudile tako pozornost in priljubljenost, da so bile v kratkem razprodane. Sedaj je izšel II. natis v novi opremi. Miičinski je priznan mladinski pisatelj in za to na novo izdajo Tolovaja Mataja ni treba še posebej poudarjati.'
Naša gospodarska organizacija.
—g 'Rezervni sklad. Prostovoljni or-ganizačni davek — 1922. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) 9. izkaz. 55 Din: Belokranjsko učiteljsko društvo. Darovali so a 5 Din: Bar-le Konrad. Bogovič Petar. Brezigar Jožica. Morela Leopold, Rus Amalija, Rust-ia Jožica. Špan France. Štupar Miroslava, Vigele Nande, Zalar Joško in Zorn Marica. 37 Din: Učiteljstvo deške osnovne šole - Kranj. Prispevala sta a 10 Din Za-vršnik Stanko in Rojina Vlad.mir, po 5 I Din so prispevali. Sepaher Anton, Robljek Vincenc in Mahulja Anka, K. J. je pa navrgel 2 Din. 25 Din: Učiteljstvo — Kapela. p. Slatna-Radenci. Po 5 Din so prispevali: Pertl Kvirin, Mešnark JosiD. Pu-šenjak Marica Grossmann Ida in Seršen Ivo. 20 Din: Mejovšek Radovan in Briš-nik Anica — Braslovče. — Današnji izkaz 137 Din. Prej izkazanih 7144 Din. Skupaj 7281 Din. — 10. izkaz. 100 Din: Hran. in pos. »Učitlejskega konvikta« v Ljubljani. 60 Din: Gornjegrajsko učit. društvo. 30 Din: Učiteljstvo — Gomil-sko. Darovali so a 10 Din: Ivan Zotter, Minka in Julija Mikličeva. 10 Din: Ignacij Mlačnik — Prevalje. 8 Din: Učiteljstvo — Sv. Duh, p. Št. Jurij ob Ščavni-ci. — Današnji izkaz 208 Din. Prej izkazanih 7281 Din. Skupaj 7489 Din. — Tovariši in tovarišice! Vsi prav dobro vemo, da potrebuje vsaka organizacija mnogo denarja. Tudi v naši organizaciji bomo lahko dosegli svoj trdno začrtani program v korist našega stanu, narodnega šolstva in naše mlade države, ako storimo vsi brez izjeme svojo dolžnost ter prostovoljno prispevamo po nekaj dinarjev v rezervni sklad. Zapojmo torej skupno tisto »duhovito« pesem po znanem »pastirskem« napevu, ki se naj danes glasi: Aimo, ajmo — dinarje zbira i m o. organizaciji jih samozavestno dajmo! Kdor Pa roko v žepu zdaj tišči — svobode zlate nikdar vreden ni!
Zdravo!
Ivan Petrič.
Ljubljana, VIL. Gasilska cesta 172.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ novomeško učiteljsko društvo zboruje v soboto 17. junija t- 1. ob 9. uri dopoldne v šoli na Čatežu Po tem dnevnem redu:
1.	Poročilo predsednika.
2.	O šolski higijeni; predava gosp. dr. Fr. Šterba.
3.	Razgovor o letošnjih konf. referatih.
4.	Volitev zastopnikov na pokrajinsko skupščino.
5.	Slučajnosti.
Tovariši(ice) kraj ste si izbrali sa-torej vsi na Čatež.
Predsednik. b + učiteljsko društvo za hrekmurje vrši izredni zbor dne 14. junija ob 10. v Murski Soboti. Urediti "torarno nastalo neredncst v društve-
nem poslovanju, za kar je potrebna pol-noštevilna udeležba. Zadržani morajo odsotnost opravičiti. — Za odbor: Po-ž e g a r, t. č. načelnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLENARTSKI OKRAJ zboruje dne 22. junija t. 1. ob 10. pri Sv. Trojici SI. g. Dnevni red: Pozdrav! 1. Obravnava dopisov, pogovor in sklep o njih vsebini. Nenavzoči soglašujejo. 2. Uravnava plačil raznih blokov; tov. Perger je vpo-slal 100 Din, čast mu! 3. Poročilo predsednika o seji širjega sosveta UJU poveri. Ljubljana izza dne 12. t. — novosti! 4. Referat F. Jakopeca o »Eksperimentalni pedagogiki«. 5. Referat Jož. Velnar-ja o praktični telovadbi na osnovni šoli | na deželi. 6. Predlogi, nasveti. Zanimivi i dnevni red z obilno privlačno vsebino pričakuje polnoštevilmost k delu za domovino! Odsotnost zahteva 10 Din za Učit. konvikt! — Franjo Kranjc, t. č. predsednik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ ZBORUJE 22. junija t. 1. v ptujski Mladiki točno ob 10. uri. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. O protituberku-lozni ligi poroča g. okrajni zdravnik dr. Vrečko. 3. Volitev delegatov za skupščino UJU in event. za Zvezo. 4. Razgovor v stanovskih in šolskih zadevah. Odbor poziva člane(ice). da se v obilnem številu priglasijo za telovadni tečaj v Ptuju; 1—3razredne šole naj pošljejo najmanj po enega udeleženca, več razredne pa po dva. Brezplačno stanovanje je preskrbljeno. — Ne pozabimo na vplačanje druge polovice letne članarine! Da se snidemo vsi stanovsko zavedni tovariši in tovarišice, pričakuje odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POL. OKRA.I LJUTOMER je zborovalo dne 16. marca 1922 v šolskem poslopju pri Sv. Križu. Navzočih ie bilo 44 članov in dva gosta.
Otvoritev. Predsednik tov. Karel Mavric otvori zborovanje in vzpodbuja v svojem iskrenem pozdravnem nagovoru tovariše in tovarišice k vztrajnemu, resnemu skupnemu delu. Posebno še po-zdravlia nove člane ter gosta Lubša in Goloba od Vegove. Zatem povdarja. da se je na skupščini v Rogaški Slatini sklenilo. da ie prisotnost vsakega člana pri zborovaniu obvezna.
Ureditey blokov za ljubljanski učit. konvikt. Bloki so se deloma razprodali. Zavedajoč se potrebe konvikta v Ljubljani so se izkazale zlasti tov. Minka Sever. laka Karba. Štefanija Spindler Marija Brumen, Ida Grosman in tov. Slavko Stopar z razprodajo celega bloka. Tov. predsednik se jim za požrtvovalnost iskreno zahvali.
Čitanje zapisnika. Zapisnik o občnem zboru in o izrednem zborovanju, se prečita in odobri..
Blagajna Tov. Ivanjčič preda blagajno novoizvoljenemu blagajniku, katero sta pregledovalca računov našla v najlepšem redu. Predsednik se tov. Ivajn-čiču kar naitople.ie zahvaljuje za njegov trud ter predlaga, nai se prebitek, koji znaša 266J K, naloži v ljutomersko hranilnico. kar se sprejme.
Dopisi. Dopis učit. društva za Maribor glede osnovanja novega društva za konvikt v Mariboru. Člani so z navdušenjem pozdravljali to misel, ker zavod v. Mariboru bi bil gotovo prepotreben. Dopis pokrajinskega odbora Jugoslov. Matice o zbiranju darov slovenskim otrokom v Koroški Sloveniji in Jul. Krajini. Tov. predsednik apelir.a na vse člane, da store svojo dolžnost.
Predavanje. Tov. Ivajnčič je predaval o metodičnem poučevanju iz o r i r o d o p i s n_e g a. pouka. Dovršenemu in zanimivemu predavanju so vsi z največjo pozornostjo sledili, kar so z živahnim odobravanjem potrdili. Tov. Cvetko poroča o ustanavljanju kmetijsko-nad. šol. Načrt je zelo obsežen, težko da bi se mogla ogromna snov predelati v 10 mesecih. Je pa zelo idealen v teoriji, a v praksi se bodo pokazale marsikatere težkoče. ki bodo obstojale v pomanjkljivi tačasni strokovni izobrazbi učiteljstva in učil, v omalovaževanju pomena kmet.-nad. šol in deloma tudi v pomanjkanju učiteljskih moči in deloma tudi v pomanjkanju učnega časa. Ocenjevalec predlaga, naj se učni čas določi samo na četrtek in nedeljo, učiteljskemu osobju pa nai se zasigura primerna nagrada. Učiteljstvu naj se da možnost. da se v kmetijskih oziroma gospodinjskih učnih tečajih strokovno izobrazijo ter da prosvetna uprava čimprej preskrbi knjige za kmetijstvo in gospodinjstvo.
Predlogi. Tov. Mavric predlaga, naj se krajevni razredi, ker so., nepravilno razdeljeni, odpravijo, kar se enoglasno sprejme. Dalje naglaša. da ie v tiskovi-
nah. .ki so iih razposlali, izvedba letn c nemogoča-
Pevovodja. Tovariš Zaherl ponovno apelira na tov. pevce in tov. pevke in vprašuje, je li res le peyovodja na papirju ali v resnici. Takoj nato se določi pevski ženski zbor in pevska vaja. ki se ie vrš la po- zborovanju pri Hauptmanu.
Sklep. Tov. predsednik zaključuje uspelo zborovanje, zahvaljujoč se šol. vodju tov. Herzogu za prijazen sprejem. Globoko in dobro premišljenemu referatu se tov. predsednik prisrčno zahvali.
+ SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO dne 18. maja 1922 v Št. Ilju p. Turjakom ob povoljni udeležbi.
Otvoritev: Tov. predsednik je pozdravil navzoče ter se spominjal tudi rajnega tov. Iv. Trobeja, ki je preminul dne 21. februarja 1922 v Slovenjgradcu. Bil je vrl tovariš, soustanovitelj ter do smrti zvest član našega društva. Blag mu spomin! V znak sožalja so se dvignili zborovalci s sedežev in zaklicali »Slava«.
Dopisi: Zadruga »T v o r n i c a učil i n šolskih p o t r e b š č'i n« vabi člane za pristop z deleži. Članstvo odkloni to vabilo, ker je s plačili itak že preveč obremenjeno. — Tov. Kocijančič, t. č. načelnik »Učiteljske Samopomoči« poživlja k pristopu k tej organizaciji. Kdor želi postati član »Sa- j mopornoči«, naj se javi tov. tajnici, ki i poda vse potrebne podatke. Ravnateljstvo mešč. šole je pismeno opravičilo odsotnost svojega učiteljstva ter tem potom naprosilo tovariše(ice), da bi staršem učencev pojasnili pomen mešč. šole ter iih vzpodbujali za vstop v isto.
Delegatom za delegacijsko zboro- i vanje »Zveze« sta bila izvoljena tov. ; Barle in tov. Arnuševa. Glede razpusta se je sklenilo, da ostane društvo tč. še član »Zveze«.
Referat »o z g o d o v i n i k r a i a i n , šole Št. llj p. Turjakom« je poda- I la tov. Minka Mithansova in žela od navzočnih članov občno priznanje. Referat je bil posebno primeren za ta dan, ker je učiteljstvo po končanem zborovanju imelo priliko ogledati si ta kraj z ro- , mantičnim »Mislinjskm grabnom«. Vož i nja po elektr. železnci skozi ta »graben« | je bila prav zanimiva in med izletniki j je vladalo najboljše razpoloženje. Želeti i bi bilo še več takih skupnih izletov.
Slučajnosti. Sprejet je bil predlog, i da je udeležba pri zborovanjih za vse člane obvezna. Kdor se ne opraviči, plača 5 Din globe v prid učit. društvu. Vsi tisti člani, ki izostanejo zaporedoma trikrat od zborovanj, ne da bi se opravičili, se menoma objavijo v učit glasilu. — Vsak društvenik naj se zaveda svojih dolžnosti.
Končno se je sklenilo, da se vrši prihodnje zborovanje dne 22. junija t. 1. — Kraj in vzpored se pravočasno objavita v »Tovarišu«.
4- ČLANOM »DRUŠTVA UČITELJEV IN ŠOLSKIH PRIJATELJEV ZA OKRAJ LJUBLJANSKE OKOLICE« naznanjam, da smo se 25. maja z Vrhniča-ni zmenili tako-le: Ker je meseca junija že itak precej prostih dni. 28. pa sklep šole, za katerega treba klasificirati in to in ono pripraviti, naj bo naše zborovanje na Vrhniki dne 9. septembra. Vlak ima na vse kraje lepo zvezo. Po prihodu vlaka zjutraj ob pol 9. bo koj zborovanje. Po zborovanju izlet k sv. Trojici. Opoldne skupno kosilo v »Man-tovi«. Potem izlet k izvirkom Ljubljanice. Ob 5. popoldne odhod v Ljubljano. Kdor se udeleži skupnega obeda, naj to sporoči tri dni preje g. Iv. Michlerju, učitelju na Vrhniki. Pele se bodo sdedeče pesmi iz Aljaževe pesmirice: I. del: Št. 50., 52., 56., 62., 63., 64. — Na veselo snidenje! — Janko Z i r o v n i k , t. č. predsednik.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO v soboto, dne 20. maja 1922 ob 10. uri v šolskem poslopju v Komendi. Navzočih je bilo 57 članov in članic.
Otvoritev. Tovariš predsednik Tomo Petrovec je pozdravil navzoče ter čestital vsem, ki so napravili usposobljenosti izpit in tovarišem Sircu. Ferianu in Čenčiču k nadučiteljskemu ozir. učiteljskemu imenovanju. Nadalje .ie znova priporočal pristop k »Tvornici učil«.
Predavanje. Po odobrenju. zapisnika zadnjega zborovanja je predaval tovariš Janko Toman »Učitelj v šoli in izven nje«. Zanimivo predavanje je izzvalo živahno debato, katere se je udeležilo več tovarišev.
Predlogi. Tovariš Vladimir Požar je z ozirom na to, da je učiteljstvu kamniškega okraja odmerjena za okrajno učiteljsko konferenco le polovica dijet, predlagal, da naj predsedstvo društva
izjavi na merodajnem mestu, da učiteljsko društvo za kamniški okraj ne trpi kršenja postav, kakor tudi ne kršenja pravic in zahteva, da se prihodnje leto izplačajo učiteljstvu za okrajno konferenco polne dijete. Predlog je bil sprejet. Predlog tovariša Požarja, naj se letošnja polovica dijet odkloni v prid »Učiteljskemu konviktu«, je padel, ker so zanj glasovali le trije tovariši oziroma tovarišice. Tovariš Germek je predlagal, naj na okrajni konferenci kamniškega učiteljstva stavi društvo tale predlog: Eks-cerpti referatov »Kako si pridobi in kako vzdrži učitelj v šoli disciplino« naj se pošljejo na višji šolski svet, na socialno skrbstvo in na predsedstvo višje sodni-je v Ljubljani. Glede udeležbe šolske mladine z učiteljstvom pod šolsko zastavo in ne pri kakih drugih organizacijah se je že stavil lansko leto predlog, ki je bil odposlan poverjeništvu UJU v Ljubljani.
Zaključek. H koncu se je zahvalil tovariš predsednik vsem navzočim in jim voščil vesele počitnice. Prihodnje prvo zborovanje v bodočem šolskem letu se bo vršilo v Lukovici. Nato se je zborovanje zaključilo.
+ ZBOROVANJE CIRKNIŠKO-LOŽKEGA KROŽKA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LOGAŠKI OKRAJ dne 20. maja t. L v Igavasi.
Otvoritev. Predsednik tov. Jug otvori zborovanje, pozdravi osobito nove tovariše in tovarišice in graja brezbrižnost nekaterih tovarišev in tovarišic, katerim so zborovanja deveta briga. Nato poda besedo tov. Znidaršiču.
Predavanje. Tov. Znidaršič je predaval o narodni umetnosti in učiteljstvu, kjer je poživljal učiteljstvo k zbiranju narodnega blaga- Siče-ve vezenine imajo preveč materijala. Tovarišice naj bi sestavile načrt za roč. dela. Koncem debate so se določile nekatere tovarišice za zbiranje narodnih mot:ivo_v in en tov. za risanje. Za tem je predaval tovariš Skubic o zemlje-pisnem pouku. Pri živahni debati se je poudarjala potreba reliefov dom. kraja, tem primerne zemljevide, plastična miza in vporaba razglednic. Z zemljepis-jem naj se druži zgodovina in o vsakem kraju pove kaj zgodovinskega. Zbuja naj se ljubezen do domovine.
Slučajnosti. Tov. Kosin omeni, da zadnjič poslana spomenica glede izenačenja drag. doklad ni imela uspeha ter ni znana krivda. Učiteljstvo na obmejnem kraju živi težje kot ono po mestih. Oddaljeni zdravniki stanejo n. pr. tisočake. Predsednik hoče o dotični spomenici vprašati na merodajnem mestu. Tovariš Korene priporoča brez vzroka odsotne tovariše kaznovati z globo. Sprejeto. Tov. Znidaršič se čudi, da ni nikogar iz Cirknice in Begunj. Tovariš Kosin priporoča sodelovanje pri ustanovitvi »Kola jugoslov. s e s t e r«. Po zaključenju so si vsi navzoči ogledali grad Snežnik pod vodstvom prijaznega komesara g. Nikašinoviča iz Beograda. — P
LISTNICA UREDNIŠTVA.
E. P. v P. Položnico za poravnavo Učit. Tov. dobite pri okrajnem učiteljskem društvu, ker ie liste plačati skupno s članarino.
—	»Zveza kulturnih društev«: UJU — pov. Ljubljana je pristopilo celotno k Zvezi. Za posameznike je gotovo le prostovoljnega značaja, če hočejo pristopiti. Bavil se bo pa s tem vprašanjem itak še ožji sosvet na prihodnji seji.
—	Izkaz matičnih listov. Tabelaričen tisk nam toliko poveča stroške, da moramo resno premisliti predno se odločimo za objavo dopisa. Sedaj so se tiskarski stroški zopet povišali za 20%, da so resno ogroženi naši listi. Le dvoje je mogoče: ali povišati, ali ustaviti liste.
—	Ant. Leban: Prejeli smo nadaljevanje od g. L., s katerim moramo sedaj nadaljevati.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Štev. 315.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
V zmislu odloka višjega šolskega sveta z dne 16. maja 1922, št. 5657 se razpisuje učiteljska služba na štirirazred-ni osnovni šoli v P i 1 š t a n j u v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlože po predpisani poti najkasneje do dne
10. julija 1922
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet kozjanski,
Brežice, dne 2. junija 1922.

LISTEK.
f M. J. Neratu,
šolskemu ravnatelju, 36 letnemu uredniku Popotnika in častnemu članu U.IU — pov.
Ljubljana.
Na pokopališču v Pobrežju pri Mariboru se dviga blizu severnega zidu nov holmiček. Pod njim počiva naš rajni učitelj in voditelj M. J. Nerat. Pod niim spi večno spanje mož, ki ga smemo prištevati med največje sinove našega naroda, največje naše kulturne delavce, največje duševne dobrotnike slovenskega rodu, največje učitelje.
*
Mihael Nerat se ie rodil dne 26. januarja 1845. v Hotinji vasi blizu Slivnice.
Šolo je obiskoval najprej pri Sv. Magdaleni onstran Drave, pozneje pa (1854/55) je — kot desetleten deček — obiskoval predmestno župno šolo pri Devici Mariji v Mariboru — »jako pridno, in je zaslužil, da z odliko prestoni v prvi razred«. To je bNa ona šola, ki se je 1. 1874. izpremenila v ljudsko šolo Lajterš-berg — Krčevina. in na kateri je od 1. akt. 1874. naprej služboval naš nepozabni pokojnik. Zanimivo je, da .piše Nerat o tej dobi:
»Farna šola v Graškem predmestju je imela slovenski učni jezik, medtem ko smo se v prejšnji poučevali le nemški. Učenci smo namreč bili le Slovenci, in jaz sem tukaj — namreč v novi šoli — prav lepo napredoval in bil »primus«. Imeli pa .smo tudi ¡zbornega, mladega, a vestnega učitelja Franca Roškerja. Silno radi smo ga imeli in jaz sem ga čislal in smatral njegov poklic kot ideal, ki sem se ga tedaj že trudil doseči. Zakaj, ko sem kot | desetletni deček prestopil odtod v me- ' stno normalko v 4. razred, sem storil j trden sklep, da postanem tudi jaz učitelj in nič drugega.«
Tudi v 4. razredu glavne šole ie dobro napredoval. Malo težje ie šlo 1. 1857/58 v prvem razredu realke. »Zvest svojemu sklepu sem po dovršenem 1. letniku realke naprosil svoiega bivšega vzor-učitelja Roškerja. ki je medtem prišel za šolnika k Sv. Janžu na Drav. polju, da me je sprejel za praktikanta. Leta 1859. sem nameraval vstopiti v preparandijo ki je tedaj imela le en tečaj. A ker nisem še dovršil 15. 'leta. nisem bil sprejet in moral sem1 vstopiti v II. tečaj realke, ker bi se brez tega sploh ne mogel več posvetiti učitelj-stvu; zakaj preparandija ie bila medtem razširjena na dva letnika, in kdor je hotel biti spreipt, se je moral izkazati s primernimi predštudijami. s spodnjo gimnazijo ali .realko.« — Od 1. decembra 1858. dj^O. septembra 1860. je bil torej Nerat nraktikant v župni šoli pri Sv. Janžu na Dr. p. Tam so ea uvajali »v šolsko, or-glarsko in cerkovniško službo«.
Ponižen pa je bil le na svoje zadeve, v zasebnem življenju; v javnosti, v šoli, v korporacijah, kjer je šlo za narodna prava, je bil vselej odločen in neustrašen. Mož, od pete do glave, samozavesten, brez oholosti sicer, toda trden in neomajen »kao stanac kamen«.
Leta 1860/61. ga najdemo torej med učenci drugega razreda mariborske spodnje realke — v prvem tečaju je med 23 učenci dvanajsti, v drugejii med 21 deveti. Med učitelji mu najdemo Jos. Lukasa, K. Vučnika in druge.
V letih 1862 iin 1863 ie obiskoval Nerat dva letnika učiteljišča v Mariboru. Bil ie jako marljiv in je vprav krasno napredoval. Spričevalo od 31. julija 1863 ga priporoča za učitelja slovenskih in nemških trivialnih šol. — In tako ie stopil v živlienje. v stan. ki si ga ie edino želel, v ljudsko šolo, kamor je hrepenelo njegovo srce že toliko let. Jedva osemnajst let ie imel — ali ni1 tedaj srce najbolj plam-teče. ali ne gorijo ideali z najlepšim, najvišjim plamenom?
In potem začenja desetletno romanje po štajerskih slovenskih šolah.
Knezoškofijski konzistorii v Mariboru mu je dne 11. aprila 1864 napisal prvi dekret — s prvim mainikom (torej uprav 58 let nred svojo smrtjo) ie imel nastopiti svoio službo. Ideal je bil dosežen! Ali se spominjate, tovariši, kako nam ie bilo tedaj pri srcu. ko smo prvič stopili pred svoje učence? Ali se morete zamisliti v dušo mladega Nerata. ki ie skoro deset let že hrepenel po tistem prvem šolskem dnevu? Pričakovali pa so od njega v Mariboru. da bo »verno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti in naloge v cerkvi in v šoli. da bo neprestano poglabljal svojo naobrazbo. da bo vedno poslušen svojim predstojnikom, da pa se bo obenem tudi dostoina vedel, da bo živel kot pravi kristjan in da bo mladini in vsem župljanom svetil kot vzor pobožnosti...« Prepričan
sem, da Nerat teh pričakovani ni varal. Saj to potrjuje dne 24. aprila 1865. župnik Sirk. ki ga priporoča šolski oblasti z vnetimi besedami pohvale.
Leta 1865. je postal Nerat »drugi učni, cerkovniški in orglarski pomočnik« pri župni šoli pri Kapeli blizu Radgone. Ali poznaš nebeški razgled, ki se ti nuja s tistega griča? Do 1. novembra 1867. ga je užival naš pokojnik, potem pa se je preselil kot začasni učitelj na Vransko. Pridno ie učil svojo deco. »mil in poln ljubezni ie bil z otroki, ki so lepo napredovali, ves svoi uiosti čas je posvetil zasebnemu pouku, pripravljal je z najboljšim uspehom otroke za višje razrede, gojil ie narodno petje in se mnogo bavil z igranjem na klavirju in na orglah...« S temi besedami ga »kar najtopleje« priporoča I. Štu-ler\ vranski župnik, v službovnem spričevalu z dne 12. okt. 1868. Pa tudi župan L. Schwentner mu isto potrjuje s spričevalom od istega dne. Pravi, da ie poučeval »v šoli in v prav. honetnih zasebn.h hišah izvrstno in lahkoumevno«.
S temi spričevali v žepu potuje k Sv. Trojici v Slov. g. kot podučiteli. V istem svoistvu ga najdemo v novembru 1. 1869 v Kamnici pri Mariboru. 30. okt. 1870. postane učitelj v Ribnici na Pohorju. Ze 13. aprila 187i. postane tu nadučitelj. — Končno ga namesti štajerski dež. š. svet z dekretom od 2. julija 1874 št. 3459 kot nadučitelja na ljudski šoli Lajteršberg — Krčevina. — Leta potovanja so minila, tridesetletni vzor-učiteli se vrača domov, v kraj svojih mladih let. svojih rnladih sanj. In kar ie nekdaj tukaj sanjal, to začne sedaj izvajati — v napornem, vztrajnem. navdušenem delu. Za vse dobro se zanima, nadaljuje v študiiah,~"pohaja tečaj za sadjarstvo, bavi se venomer s knjigo. In ugled mu raste, predstojniki ga iameio upoštevati.
Ze 18. oktobra 1877. sprejme jasen dokaz, kako ga cenijo šolske oblasti, v ob liki dekreta, s katerim postane šolski nadzornik za šolske okraje Šmarje. Konjice, Oelje (okolica), Brežice. Kozje in Sevnico^ — Dovolj dela za enega samega delavca. To delo ie Nerat opravljal vestno in požrtvovalno-- Ko je odložil nadzorni-štvo septembra 1881., ga je pohvalilo ministrstvo za bogočastje in uik za »vestno in koristno delovanje«. P. Flere navaja (Uč. Tov. z dne 29. jan. 1915, št. 2.) kot yzrok. zakai je Nerat pustil nadzorništvo, menda po pokojnikovih lastnih besedah:
»Njegovemu zdravju ni hasnilo potovanje od šole do šole, pa tudi razmere takrat niso bile po tem. da bi ostal v njih neupogljivi slovenski Nerat ki mu ie zlasti vedno presedal birokratizem.« Morda bo tako. Vem le to, da se pravemu učite-liu vedno toži po šoli, če jo je moral zapustiti. In mislim, da ie bilo ono domo-tožie. ki ie prisililo Nerata. da je šel nazaj »v deželo sveto« — v deželo, kjer je zanj edino cvetela sreča, v nadvse ljubljeno liudsko šolo.
In tu je potem vztrajal do dneva svoje upokojitve, ki mu je dne 9. avgusta 1909 naklonila oo »štiridesetletnem vra-čunljivem službovanju« (služboval je v resnjci 45 let in 3 mes.) zasluženi mir po trudapolnem, nesebičnem, skrajnje uspešnem delu..
Predstojniki, ki so poznali to delo. so ga cenili in ga večkrat pohvalili. Leta 1893, 1894, 1896. 1898 je dobil pohvalne dekrete mariborskega okrajnega šolskega sveta — za delo v šoli, v šolskem vrtu, za zasluge pri gradnji novega šolskega poslooia v Krčevini — z dekretom od 3. julija 1899, št. 18368 mu je podelilo ministrstvo naslov ravnatelja, dne 30. sept. 1904 ie- dobil svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje, končno pa. in sicer 30. novembra 1908., mu ie podelil vladar zlati zaslužni križec.
Nerat ni le zvesto služil, ni le s srcem služil, služil je tudi uspešno. Vedno se ie učil. še leta 1893. ie obiskoval — malone petdeset let star — tečaj za meščanske šole v Mariboru »z vstrajno marljivostjo«. L. 1903 ie potoval v Nürnberg na prvi kongres za šolsko zdravstvo. Tako se ie zanimal za šolsko vedo vse dni, do svoje upokojitve, in do svoje smrti. — Njegovo delo k bilo uspešno, saj mu to priznavajo vsi njegovi bivši učenci, vsi niegovi bivši tovariši, in so mu izrekli zahvalo tudi potom mestnega šolskega sveta dne 18. sept. 1909. krčevinski domačini. In ta hvala, od vseh, največ zaleže. Kaj ie bil svojim tovarišem, o teh bo svo-iedobno poročalo najbolj v to poklicano Dero tovariša Pučelika. ki bo v svojih »Opominih na Nerata« očrtal duhovno zvezo med bivšim vodjem in sodelavci krčevinske šole. Le to še moram omeniti, da ie že 1. 1874. okrajni šolski svet ma-remberški v svojem dekretu pohvalno omenil, da se ie Nerat vedno požrtvovalno trudil za nadaljno naobrazbo svojih
učiteljev. Ali je pozneje v tem opešal? O ne! Vsi. ki so ž njim delovali, so se pod niegovim spretnim vodstvom razviiali v izvrstne učitelje. — Soloh; nihče ni prišel z Neratom v dotiko, da se ni poslovil od njega boljši — čistejši po čuvstvu. raz-sodneiši po misli, jačji in boli ubran po volji —. Kedarkoli sem ea kot mlad učitelj obiskoval, stopil sem pred njega kakor nred svojeea očeta; in ko sem šel od niega. mi ie bilo vselei. kakor da sem bil pri spovedi — duša lahka in poletna, v srcu pa novi sklepi: vse hoiiši moraš postati. vse_boli vztrajno moraš delati —.
Pokojni Nerat ie bil do leta 1899 tudi član okrajnega šolskega sveta v Mariboru — več kot dvajset let. Ko je iz te korporaciie radi zaposlenosti izstopil, mu ie okraini šolski svet poslal zahvalnico, v kateri se poudarja, »da je vselei toplo in krepko zagovarjal učiteljstvp. in da ie imelo njegovo delovanje vedno najlepši uspeh«. Stari učitelji pa še danes hvalijo Neratovo moško zadržanje v tem svetu in so mu hvaležni za zagovor in pomoč.
Mnogokrat je bil predsednik domačega učiteljskega društva. Le-to mu Je dne 5. novembra 1909. poslalo nismo, iz katerega posnemamo:
» ... Radostno, obenem tudi ponosno, se spominja društvo vseh nevenljivih zaslug, ki si si jih stekel v teku dolgih let t:a polju li. šolstva sploh, osobito oa kot mnogoleten voditelj in zastopnik Tvojih sotrudnikov ...«
»... Dovoli nadalje, da izreče društvo svoje veselje na tem, da Te ima v vrsti častnih članov in da sme pričakor vati Tvoje nadaljne naklonjenosti .napram njemu...«
»Mnoga Leta, zdrav in čil, maj vživa dela sad; Prijatelj in sotrmdnik naš, voditelj naš Nerat'
Avgust Požegar, tn. pr., tač. dr. načelnik.
Ob njegovi petdesetletnici 1. 1895. je prejel od vseh strani slovenskega sveta pozdrave, čestitke zahvale.
Ponovili so se ti izkazi vdanosti ob njegovi sedemdesetletnici 1. 1915.
Preden končam to sličico o Nerato-vem stanovskem delu. moram še navesti, da ie izdelal načrte za skoro sto šolskih poslopij, izmed katerih so> nekatera prave palače.
*
M. J. Nerat je bil širnemu slovenskemu svetu znan predvsem kot urednik »Popotnika«.
»Znan si po slovenski zemlji, v ¡mestu, v trgu, /v vsaki vasi, kijer »Popotnik« se oglasi, koder šole nam stoje.«
Tako je zapel L. Černei Neratu ob tridesetletnici urejevanja »Popotnika« v novembru 1. 1912.
Ne pišem zgodovine »Popotnika«. Le Neratove zasluge za našo pedagogiko hočem iztakniti, ko ponovim najpreje svoje besede iz leta 1907.: »Popotnik« in Nerat, to sta dva neločljiva pojma.« potem pa P. Fleretove besede: »Kakšnega urednika pa ima list. vedo sotrudniki. Stvaren. miren, vedno strogo objektiven, brez ozira na sotrudnikovo osebo, brez ozira na njegov temperament.« — In prof. M. Pirnat pravi 1. 1912:
»Iz skromnega oočetka se je razvil Popotnik' v odličen in važen pedagoški list. Napredoval ie v ieziku. napredoval po vsebini. — Vedno je poudarjal narodni moment. — Širil med učiteljstvom zdrav idealizem. — Oziral se ie tudi na srednje šolstvo. Učitelji in profesorji ,Popotnika' s ponosom nazivamo ,naš' Popotnik.« In ko se ie Nerat po> 36 letih odrekel uredništvu svojega posinovljenca, tedai se je poslovil v imenu lista od urednika Fr. Praorotnik s člankom »Neratu«; »Nerat je pomagal »Popotnika ustanoviti. Nerat ea ie pomagal voditi, Nerat ga je vodil sam — polnih 36 let.«
Ves čas — polnih 39 let — je deloval ž niim za napredek narodnega šolstva. je pospeševal strokovno in občno izobrazbo slovenskega učiteljstva, še je potegoval za njegove pravice in je branil njegovo čast.
Vse ie dosegel: narodno šolstvo je napredovalo, povzdignila se je strokovna in občna izobrazba slovenskega učiteli-stva. slovensko učiteljstvo ie doseglo več pravic, uživa večjo čast; zakaj njegov um ie velik, njegovo srce blago, njegova volja trdna.
Zato nam je bridko, ko zapušča Nerat svoiega »Popotnika«.
Zanušča pa ga lahko z zavestjo, da ie storil več, kot je bil dolžan.
Zapušča ga lahko z zavestjo, da si je postavil bleščeč spomenik v zgodovini našeea šolstva.
Želimo mu, da bi mu bilo dano. dolgo gledati na plodove svojega truda v krepkem zdravju.
Želimo mu. da bi mogel še dolgo gledati na razvoi svojega dela, ki mu ie dal podlago sajT-
Sr^čen bo.
Ce sem se v čem čudil pokojnemu Neratu, potem sem se mu čudil kot uredniku. Takšen takt, takšna obzirnost, takšna preudarnost, takšna tankočutnost' takšna odločnost, predvsem pa takšen tanek okus za to_, kaj spada v list in kaj ne — glejte, tu se mi je zdel Nerat nad vse velik. In zato sem bil nekdaj v vz-hitu izrekel one besede, ki sem jih že gori navedel: Brez Nerata si »Popotnika« nisem mogel misliti.
Kakšne zasluge ima Nerat za »Zavezo«, v tem bode poročalo menda v to pozvano pero.
M. Nerat je bil mož visoke, krepke, ugledne postave. Izpod nekoliko izbočenega čela so gledale sive oči dobrodušno in mirno — pridobil si je vsakogar z enim samim prijaznim pogledom. In kako preudarno, tehtno, kako prikupljivo je znal govoriti. In vedno je bilo nekaj zdravega humorja v besedah; zares, razgovor z Neratom je bil užitek!
Parkrat je imel dopust radi bolehno-sti. Hudega ni bilo. Zlasti v zadnjih letih se je vsakomur zdelo, kakor da je doba miru Nerata zopet pomladila. Postal je krepkejši. Šele v jeseni 1921. je prevzel predsedništvo krajnega šolskega sveta v Krčevini.
Že 1. 1913. ga je o Božiču malo oši-nila kap. Nekako tri leta pozneje mu je začela pešati leva noga. O Božiču 1921. ie začel malo bolehati. Pet tednov pred smrtjo mu je iznenada odpovedala leva roka. in leva noga mu ni več hotela služiti. Tri tedne ie preležal v postelji.
Dne 2. majnika zvečer so se začele oglašati bolečine v levi roki. In dvigale so se v pleča prehajale v desno roko — tožil je, da je neznosno. Ob pol osmih ga je spreletelo — Mihael Nerat je šel k očetom.
Ž neizmerno tugo v srcu sem stal drugega dne pred truplom svojega nekdanjega duševnega voditelja. Globok mir. mir z onega sveta se je razlil po še vedno moškolepem licu. In tedaj me je obšlo spoznanje; Kdor je delal tako za svoi narod, kakor si delal Ti: kdor ie Izpolnil svojega življenja nalogo tako. kakor si .io Ti: komur je bilo vse življenje samo en delavni dan: zanj smrt ni nič strašnega; zanj ie smrt samo zasluženi mir: zanj je smrt samo počitek, prehod tja. kjer čaka
nebeško plačilo za trud v dolini solz.
*
In v petek, dne 5. majnika smo ga pokopali...
Bili so prisotni njegovi otroci, bili so prisotni sorodniki, prijatelji, znanci; bile so zastopane šolske in druge oblasti, kor-ooracije društva, in pa učitelji — vse polno ie bilo učiteljev, od blizu in daleč, ki so se prišli poklanjat manom svojega nekdanjega voditelja, svojega velikega tovariša. — Ko sem videl dolgo vrsto učencev Neratove šole z venci in cvetlicami ... : da, še sedai. ko to pišem, mi zastira solza pogled ...
In tem otrokom je ob krsti velikega rajnika govoril najprei nadučitelj Pučelik, Poudarjal je zasluge pokojnega ravnatelja za kroevinsko šolo. — Nato so zapeli' otroci »Vigred se povrne«. Katero oko- ie ostalo suho katero srce ie ostalo nega-nieno. Kamorkoli pogledaš — povsod je vigred. povsod ie cvetje, povsod se oglašujejo ptice--za njega je ni več —
njega--nikdar več nazaj ne bo!!
In potem ie govoril še nadzornik Lichtenwallner. Dal ie duška žalosti, veliki žalosti zaostalih tovarišev, in je očrtal s krepko besedo zasluge, ki si iih ie stekel rajni šolnik za svoi narod, in mu je želel v imenu slovenskega učiteljstva. nai mu bo žemljica, svobodna žemljica slovenska lahka. — Nato se ie poslovil od pokojnika še P. Flere, in tovariši — pevci
so mu zapeli »Blagor mu. ki se spočije«-*
Padale so prve grude na Tvojo krsto. Mihael Nerat — med cvetje, med vence, in padale so solze v Tvoi grob!
Nerata ni več med nami. a njegov spomin živi; živi duh njegovih idej 1,1 nazorov: živi volja in energija do dela. ki io je vlil v svoje učence in sodelavce-Spomenik si je pa postavil sam s 36 le* nim uredništvom »Popotnika«, stal bo vsaki, učiteljski knjižnici in še dolgi vi bodo iz njega črpali moč in silo z borbo uresničenja in izpolnitve Nerato^1 idealov.	_
k. p-