PoIIticni ogled. Država SHS. Ministrsla svct je pravi volilni odbor mdilialskc ¦itraivkc, v«; kar sklepa in rešujf, se stori v prid stranketn ujene voIHd<- agitacije. Sita vlada je sedaj naenkratoaila kred te za laren narod, da bi se dal zopet pre^-)e -»tti *e» i» t j»l.a5'j^al za njjo pri volitvab. Iz Crne goreje prišlo nekaj odposlancev, ki s» tožili, kako korupcijo je uganjal bivši ministere Žerjav gletle prehranc, ter prosili, naj vlada vse to popravi. Pašič je po sroji stari navadi vse obljubil in ko vlada sedaj govori ter sklepa o pomoči in podpori sestradanih in oškodovanih, vladni listi na vso moč hvalijo Pašiča in se trudijo, kako bi javnosti izbiii m izbrisali \z jpomina, da je Pašič tudi tedaj vbadi predsedovul, ko so demoki ati in radikali složno slepnrili narod ter ga pogitali v strai 110 berfo, lakolo in nesrečo. Radikalcem st-daj veliko skrbi i!roiič. kj bo samostojno nastopil pod imenom ncodvisnih ; svobodoumiiili radikalcev ter jo. svojo agilacijo iz 'V ojvodine razširil že po ccli Srbiji in tudi daleč doli na jug. Ministri so celo premišljevali, kako bi se dalo Protič* vega agitatorja dr. Momčiia Ivaniča ubiti z obznano, ke) govori po Macedoniji, da moiajo tudi liolgari dobiti in nživati vse pravice hi da je bila uslava m>'-.-;.-i?: «• {><»močjo podkupovanja in groienj. Radikalcem dela zdaj veliko skr:-.-. 1'rotic, ki bo še stranke, da sklene z njimi volilne žveze iii si tako zasigura svojo trajuo prevlado v državi. V najnov.-jšcm času so sc začeli radikalci pogajati tudi z židi. Na poziv dr. Janjiča so prišli židovski zasiojmiki v Eeograd, da se pogajajo s Fašičem. židje so izrekli svojo pripravljenost za sporazum z radikaii. zahtevajo pa, da mora dobiti židovska stranka, ki bi se hnela še !c osnovati, 1 siguren mandat. Židovskih glasov bi bilo 11.000 v Sarajevu, 8000 v Beogiadu in 9000 v SkopJju. Značilno je tudi to, kako je vlada vpregia vojsko v svoje strankarsko delo in svoje cilje. Po Bosni ii) Hercegovini dobivajo prebivalci od svcjih sinov, \\ sliižijo pri vojakih, pisma, naj iia vsak način. volijo rriikalce. — Taka pisma narekujejo in zapovedujejo ofiarji in celo oni vojaki niorajo pošiljati tako pošto domov, ki pisati ne znajo in ki sedaj menda prvič in zadnjič pridejo do dopisovanja. To brezprimerno izrabo vojski. razkrivaj'> sarajevski listi, lahko si pa mislimo, da tudi po drugih pokrajinab ne bo drugače. Srbski republikanci pridno dclajo pa Srbiji iu Črni gori ter se nadejajo, da dobijo vse glasovc, ki so bili oddani za komuniste in sedaj ne smejo iineti svoje lastne stranke. Zemljoradniki bodo slabo odrezali, ker so razcepljeni, delavci jih ne bodo volili, ker so zemljoradniki monarhisti in take so bodo republikauska pricakovanja najbrž izpolnila. Najbolj so se pa delavstvu zamerili socijalni demokratje. Te dni so imeli v Beogradu svojo zaupniško sejo za vse pokrajine ali svoj kongres iu. ob tej priliki so sc dobrikali vladi z grdim obrekovan.jeni komunisličnega delavstva. V posebnem odstavku resolucije se komunistom na ravnosl očita protidržavno delovanjc in se tako ovajajo oblastem, da bi socijahii demokrati sami imeli činivečji uspeh pri volitvah. Ta resolucija je izzvala ogorčenje v raznih političnih krogih, zlasti, ker se ve, da komunisti nc iščejo s socijalnimi patrijoti sploh nobe ncga stika. Radič se je v svojem listu «Slobodni doni< odrckel vscb zvez in stikov s slovenskimi «repul>lik^mem« dr. Novačanom. Dr. Šuštcršič bo s prihodnjim mesecem iz Ljublja ne začel delati Pašičevo politiko z listom, ki je plačan od vlade in ki bo nosil lažnjiv hinavslci naslov «Ljudska pravica«. FRANCUA PROTI NEMCEM. Položaj v zasedenem nemškeni ozemiju se poostvuje od dne do dae. Nemški odpor je dobro pripravijcn. scdaj je še delavstvo začelo s štrajki. Francozi zasedajo banke in polastiti se hočejo tudi davčnega dcna~ja. Nemški uradniki, ki nočejo prcdati davčnih .pisov in drugih stvari iz svojib uradov, sc zapirajo. Fr.incozi jih posadijo v a%"tomobil ter odpeljejo neznano kam. narod pa vstraja ter se pri vscm tem in pri raznili groznjah nc da uplašiti. Ce bodo Francozi morali začcti po^iljati v Nemčijo tudi one vojake, lu so bili ddežni svetovnc vojne, je gotovo. da pride doma do nemirov iu v francoski vojski do izgredov. Saj so sc žo sedaj rndi nasilnc politikc tepli francoski poslanci v parlamentu in kfij še le bo, Če se začnejo Se oni mobilizirali. ki 30 do gxla sili vojažko sluzbe. GRCUA. Grtlta viada je zaplenila premoženje bivScga kralja Konštantiru--, ki je pred kratklm umrl v Palermu. — Grške vojne Me se zopet zbirajo v Trakiji in te vojnc sile se cenijo na 70 tiso* mož. SVET DRUSTVA NARODOV je po obvestilu glavnega tajuišt\-a v Ženevi sklican ica 29. t. m. v Parizu. Ker s« orientska konferenra v vseh svojih zadevah uc pomakne naprej in nc more priti do pravega zaključka, bo tudi vprašanje Mosula, za katerega s« trga več vdesil, prepuš^eno v rešite^' DruStvu narodov. RUSIJA. Osem uiilijonov vojakov ima po neki izjavi Trockega na rerpolago sovjctska Rusija. Trocki je nadaljc izjavil, da sovjetska Rusija nikdar nc bo zapusiila držav. ki živijo ž njo v prijateljskih odnošajih. Haša zborovania. Volilni shodi * onnoikem nkraju se vršijo prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. pri Vrliki Nedelji po raui filužb* božji in v i-'iv-diSč.ii popoldne. Kraj in uro dolo<Mjc krajevnj odbori iirganižaci,!«' SJov. Ijudske Atranke, odnosno Kmetske zveze. Prosimo pristaše, da agitirajo za zanesljivo udeležbo. Planina pri Scvnici. Kmetska zveza priredi oa Svcčnico shod v goslilni Jožefa Piiiter po dcsetem sv. opravilu. ^ovoril bo poslanec Skoberne. Udeležite se g» v obilncm številul V Sve«fijai pri Mariboru so je vršil v ucdeljo, dne 21. januarja v gostilni Smonik lepo uspeli volilni shod Slovenske ljudske stranke. Shodu je prcdsedoval vdtv posestnik g. Josip Šerbinek in ga je zelo spretno vodiL O položaju in o volilnih prij>ravah je govoril bivši poslanec Žebot. Zborovalci so izrekli Slov. ljudski stranki zahvalo za njen krepek nastop in obrambo ljudskih pravic, posebno za naše obmejnc zadevc. Po shodu se je vršil občni zbor krajevne organizacije naše stranke. Iz vsake občine so vstopili v odbor vsi župani in najodličnejši možje. Za predsednika so si izbrali g. Jožefa Šerninck, p. d. Ku.-Uer. Ljutomer, V nedeljo, dne 21. t. m. sc je vršil pri nas oijcni zbor Zveze viničarjev, katerega so se v lepem številu udeležili ne le viničarji, temveč tudi post-stufki vinogradov. Poslanec Pušenjak je govoril o socijalnih vprašanjih, ki zahtevajo nujno rešitve, 0 gospodarskem dciu, o draginji in vaiutni politiki, o strankab, ki bod«> aastopile pri predstojeeih volitvah ter pozival k vztrajnosti pri delu za procvit organizacije. Preč. g. dekan J. Oxoiec je pozdravil navzoče in bodril k netistrašenemu d»-lu. Odločno se je zahtcvalo, da se uzakoni čimprej viiučarski red, ^aterega ni po krivdi ministrov Pucija in ur. Kukovca hotcla predložiti vlada narodni skupni v odobrenje, kakor tudt, da se zakon o zavarovanju. za starost in onemoglost v toliko spopolni, da bodo te daiirote ^.iiežni tudi viničarji in kraetski delavci. Šiaiklavž pri Slovenjgradcu. (Volilni shod naSe SLS se je vršil tukaj % nedeljo, dne 21. t. ru. v prostorih stare šole po sv. maši ob obilni udeležbi naših mož in miadeničev zelo sijajno. Kot govornik je nastopil g. dr. Ogrizek iz Celja, ki nam je v poljudnih besedab popisal vso slabo stran sedanjcga centralističnega sistenia. Ko so pa za drugo uro popoldne naši nasprotniki, narodni socijalisti iz Slov. Gradca volllni shod t tulajšnji gostiini pri Mostnarju smo shod prekinili in smo šli vsi volilci nato k Mostnarju, da bi se našim nasprotnikom v bran postavili. Pa nasprotnikov ni bilo, so se premislili, seveda, grozdje je prekislo, vsa naša občina stoji odločno v taboru SLS, ves trud nasprotoJkov je pri nas zamanj. Pri Mostnerju smo naš volilni shod nadaljevali, govoril je zopet g. dr. Ogrizdc o padanju naše valute in je označil kot glavne vzroke te žalostne prikazni nered v upravi, korupcijo, centralizem, vladni sistem in vsled tega nezadovoljnost ljudstva. Zastopniki tujih držav pri nas pazno vse lo zasiedujejo in radi tega naša država nima kredita med svetom. Končno je še govoril gospod župnik Treib«- in je dolcazal, kako so naši nasprotniki žalili ve.rski in. narodni čut našega ljudstva. l\> lakih prevarah imajo naži nasprotniki še drznost da se vnovič ponujajo iiašemu Ijudstvo, da bi jih voiilo. Nikdar in nikoli več! 109 volilcev šteje naša občina, v ogromni občini bomo oddati svoje glasovc dne 18. marca t. 1. naši SLS. Naj bi tudt druge občine enako enodušno odklonilc nasprotnike. Štore ^fii Celju. Včeraj popoldne, dne 21. t. m. se je vršil shod SLS v prosorih ge. Krajnc. Že pred začetkom zborovanja so zasedl; prostore Bemotovi (centralističnlt) sociulisti pod vodstvon tajnika Leskošeka. Ob napovedanem čusu pridejo na rborovališče naši pristaši v impov zar.tnem številu, Začeld se je vikenje in krikanje. Centr*listično rdeca garda ni ] otela utihniti. Na to so se naSf pristaši dvignili b\ rdeče izzivače z mogočnim sunkom izrinili iz dvorane. Avtonomisti so zmagali nad cehtralistL Ne to se je vršilo zborovanje mirno in nemoteno. C^> ve« likem navdušenju ljudstva iu neprestanem odobravanju jp govoril dr. Korošec o borbi ra avtonomijo. Nadalje so govorili gg, Čeme, Bumik, Gajšek In Medved. Med splo&nim navdušenjem je krasno uspelo zborovan|e. V pondeijek je zboroval dr. Korošec v St. Pavlu prl Prebotdu, v torek v Matkih p<i Grižah. Trbovlje. Dne 28. t. in. predpoldne se je vršil shod SLS, na katerega no prišii tudi pristaši vseh trboveijskih strauk. "Viadal jc najiep^i red in mir. Govorili so: dr Korošeč, KcSe, Kukman in en komunLt. 6izd|sko. Ze dolgo nismo imeli pri nas tako lepags shoda, kakor je bil di\e 21. t. m., na katerem Je poročal poslanec Skobeme. Ko je nunula rana sveta maša, ohroril jc poslanec Skobeme javen shod SLS pred cerkv)5Ja Vsi, kJ so ta dan priSH v cerkev, so se zbrali na prostoru prtKl cerkvijo, vsl moškl in tudi veiiko število žensk. Poslu»ec Skoberne je v s\x>jem nad poldrugo uro trajajočem govoru jasno pokazol pogubonosnost Ctntrallrma, ki nas danes tlači, raVlotil nam obširno nmanji In notranji po— litičrvi položaj in povdaril, da je edin izhod \z sedamjeg* težkoga stanja dosega najSirSe sumostojne samouprave (av-tonomije) Slovenije. Porhfal je zborovalce, naj 5« n»~ dal;y ostanejo rv-esti SLSf edlni borltcljici umed slovenskih strank, ki se je vedno bojevala »a samoslalnoit Sioverdje in jo bo tiidi dosegla. Z \*elikim navdušenjera In odobravanjem je velikn množica poslušala podučiva favajanja. Izmed iborovalcev, med katerimi so gotovo bfll tuil pristaši nasprotnih strank, ni nlti eden prišel s kafc* šr»c pripombo. Danes morajo pač tudi dozdajni naši aav sprotmki izprevideti, da je naša stranka edino provn, ki Wu» pripelje do sanvjstalnosti Sio\'enije. Po zborovan^i 9» iipledni možje obkrožili poslanca Škoberneta in mu izm* zili ^.vojc veliko r-adovoljstvo nad lepo uspelim shodom. N« vitra&auja odgorarja upmvnlštvo uuao, «ko «0 P*HUavnie snaHke za ««ig«rroT. .^ / \i protiKT ;ts"2 poiitike. Divjašlvo voditelja *'ovcaskih rcpaiilikanccv dr. Novačana. Telesni orjak dr. Novačan se jc celi čas v 'vetovni vojai skrival kot zajec. lagal z raznirni boteznimi, samo, da mu ni bdo ireia na bojno polje, kjer bi bil lahko pokazal svoje divjastvo. Po razsulu se je "akoj pritepel v Beograd, kjer se je vrinil v dobro službo. Za resno delo pa že od nekaaj brezposelni Novačan :tak ni, torej se je hotel na vsak način polastiti političaega korita in se je že pri zadnjib volitvah ponujal sajnostojnim kot naobražei* kandidrl. Pri lej kandidaturi iia listi samostojnih izdajic pa ga je izpodrinil dr. Bo^omil Vošnjak. Dr. Novačan ni postal poslanec pri zadnjib volitvah in da doseže ta svuj rilj, je začel skraja v zvezi z Radičem po Sloveniji širid svoje rcpublikansko koriti z cdinim namenom in ciljem, da postane poslanec. Dr. Novačanovih republikanskih prismodarij se je naveličal tudi Radič in izjavil v svojein giasilu «Slobodni dom«, da nima nobeuih zvez več z njini. Dr. Novačan širi sedaj slovenski republikanizem čisto na svojo roko in dobiva za izdajanje svojega glasila »Republikanec« Bog zna od koga znatno podporo. Republikanske pridige dr. Novačana imajo samo cilj: osiabiti Ljudsko stranko in se preriti do korita poslanca, iz katerega bi rad dr. Novačan bogato zajemal v brezdelnosti. Radi ljudstva na nepošten način zapeljujotiega nastopa dr. Novačana smo ga že večkrat okrtačili v «Straži« in «Gospodarju«, da naše slovenske kmete pravčasno posvarimo pred tem brezvestnim zapeljivcem in političnim bedakom. Naša stvarno resnična očitanja so Novačana tako razburila, da se je minuli pondeljek dejansko lotil v celjski kavarni «Evropa« našega cdgovornega urednika in poslanca PuScnjaka. Kar še ni doslej storil voditelj nobene jugoslovanske stranke, to je učinil Surovina dr. Novačan, ki je javno s roko napadel našega pri ljudstvu priljubljenega poslanca. Za svoj divjaški čin bo že dobil dr. Novačan plačilo pri sodišču in na dan 18. marca tudi od spodnještajerskib volilcev. Človek, ki v svoji pijani podivjanosti dejansko napade našega ljudskega zastopnika, se pač ne bo smel čuditi in pritožiti, ako se bodo tudi ojega kot plaeanega ljudskega zapeljivca enkrat ob priliki kacega shoda lotile kmetske pesti. Obramba proti političnim barabam jc samoše kmctska pest, ki t>o tudi divjaku dr. Novačanu dokazala: kar si scjal. to boš tudi žel na svojem laslnem telesu. Nekaj iz socijaidemokratske stranke. Te dai so se ^brali v Beogradu voditelji jugoslovanskih socijalistov, da bi se zopet ob tc-j priliki ujedinili in nastopili enotoo pri volitvah. Na tem zborovanjn pa nikakor ni došlo do ujedinjenja, ampak do popolnega razcepa. Največji rogovilcži proti skupnemu nastopu soeijalnih deaiokratov pri volitvah so ljubljanski socijalisti, ki se zbirajo okrog svojega voditelja Bernota, ki izdaje tudi svoje glasilo «Naprej«. Bernotovce in Naprejevce je pozvalo glavno vodstvo socijalnih deinokratov, da se morajo tekom 10 diii podvreči zahtevam centraliziranih -*ocijalistov, sicer jih bodo izključili iz stranke. Zastopaiki socijalnih demokratov iz Maribora so se uklonili poveljem stranke in so ostali še zanaprej ujedinjeni socijalisti iz Jugoslavije. Ljubljanske socijalne demokrale, ki imajo za svojega voditclja bivšega ljubljanskega župana dr. Periča, ki izdajajo svoj list «Zarja« in ki *;o pri zadnjih občinskih volilvah v Ljubljani volili -»kupno s komunisti in našimi, so na breograjskem zborovanju izključili iz stranke. Beograjski zbor zastopaikov socijalne demokracije je zavrgel tudi komuniste, *bsodil njih dosedanje delovanje kot protidržavno in ;ih naravnost ovadil oblastem. Naše slovensko delavst»o, ki je proti socijalnodemokratski korupciji in se priaiava za komuniste, torcj pri volitvah ne bč šSo s skoz :n skoz centralističnlmi in pokvarjenimi socijalnimi demokrati. Socijalni demokratje v Slovcniji so med ser>oj popplnoma skregani in bodo šli v volilni boj loče;io in posamezne skupine ne bodo postavile svojih iaslnih kandidatov. Kandidat Samoslojne kmetijske stranke za volili>i okraj Maribor levi breg. Zbor zaupnikov SKS za sodne ukraje Maribor inesto, Maribor levi breg, Maril)or des~ ni breg, Sv. Lenart je bil dne 20. t. m. izbran bivši krčmar in živinski prekupec Recar iz Sv. Lenarta. Zo njegovega namesthika je določen Dragotin Lingelj, Icsolržec v Rušah. Mermolja se je vsiljeval, a kljub temu propadel. Tudi načelnik okrožne organizacije SKS Lipcrvšekov Tone je padel v nemilosL Za kandidata Samostojne stranke ža okraj Ptnj in Ormož je določen po stnik Fric iz Št. Jania. Liberalci ali demokrati dan za dncm pošiljajo žiipan**tvom navodila za volilno a^itacijo demokratsk« -i.ranke. Naši župani la Kukavčeva in Špindlerjeva vaila in navodila niečejo v koš.