Izhaja vsak četrtek. Cona mu je 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, ea Ameriko in druge tuje države fl K.) — Posamessne številko so prorta<aio ———— po 10 vinarjov. -
prilogama:
,Naš kmefki dom" tn Jasa pospodinla".
Spisi in dopisi so pošiljajo: Urodništvu ^Domoljuba*. Ljubljana, Kopitaneva ulica. Naročnina, reklamacije m in-serati pa: Upravništvu ^Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—
- ---------—------------------------------------------ ------ - - - - - - - - ----- --------- . — - -............- ---i		
Štev. 34.	V Ljubljani, dne 26. avgusta 1915.	Leto XXVIII. ------—----^
Vojska
Žito po kmetih sc že pobira.
za vse.
Ddclati se mora vse, kar pre ega postavno rnero, prištevši še seme in 5 odstotkov zadnjega žita. Kdor ne odda prostovoljno, ga prisili žandar in ko se ta prikaže k hiši, bo cena deset odstotkov manjša.
Vojska je in država sega z vso svojo močjo v gospodarsko življenje, da zagotovi vs mi ljudstvu potrebnega živeža, Še enkrat pravimo vojska je in četudi bi si marsikdo želel drugačne uredbe, se vendar vsi zavedamo, da je zdaj na vse strani edino pametno izpolniti, kar je ukazano in ne tvegati zapora in občutnih denarnih kazni.
zlasti sladkorja — ni dobiti. Mesne hrane se pri nas splošno malo užijej ljudstvo je bilo navezano vedno pred vsem na moko, - kruh in močna jedila. Moka je zdaj v trdih pesteh; mera, ki je določena za posameznika, je pičla. Trda je ta, toda to pač razumemo, da je v tem oziru treba žrtev, ker mora živeti vse in izhajati s tem, kar se pridela. Za sladkor pa ni nobene mere določene, dovolj ga je tudi, in vendar ga manjka, in vendar so kraji, kier že tedne uživajo kavo brez sladkorja.
Iz vseh koncev naše domovine čujemo bridke tožbe, da teh potrebnih reči —
Nezadovoljnost med ljudstvom je vedno večja in to je tembolj žalostno, ker bi je prav nič ne bilo treba, sai bi «e čisto na kratko dala odpraviti. Treba je samo naučiti bogate rafinerje, da tudi zanje velja postava, in da tudi bogatim ne
smejo izrabljati naših hudih časov za svoje dobičke,
To velja tudi za petrolej. Trgovina z njim je v strašnem neredu. Samo nekatere pokrajine, in tam samo nekateri izbrani trgovci morejo do njega. Petrolejske vrelce je osvojila naša hrabra armada; tudi naši sinovi so prelivali kri krog Borislava, Zalo pričakujemo, da se bo blago, kar ga je za trgovino na razpolago, enakomerno razdeljevalo. Če ga morda zdaj še manjka, naj potrpe vsi, kolikor je treba, ne vali naj se pa breme samo na nekatere.
Zdaj se pa obračamo na naše občine. Ustanovljene so že po njih žetvene komisije. Kjer še nimajo posebnih odsekov za preskrbo ljudstva (aprovizionačnih odsekov), naj žetvene komisije prevzamejo to delo. Te naj doženejo, koliko se rabi žita ali moke za občine od zunaj; navedejo naj število oseb, ki so navezane samo na to, kar kupijo. Svoje poizvedke naj pošljejo okrajnim glavarstvom, kjer mora tudi biti v vsakem svoj aprovizionačni odsek. Zelo važno je, kdo pride v tak okrajni odsek, Konsumna, gospodarska, kmetijska društva in zadruge sploh naj zaprosijo, da bedo njihovi zastopniki tam.
Ne gre pa samo za moko in žito; to hočemo tu posebno pribiti. Naj ne pozabijo žetvene komisije, oziroma občinski aprovizionačni odseki na sladkor in petrolej, Vse pomanjkljivosti v tem oziru naj se brž naznanijo od občin na glavarstva, od tam na deželne vlade, in od ondot na Dunaj ministrstvu. Pravice je treba skrbno varovati in potegniti se zanje. Prepričani smo, da se glasu ljudstva upognejo radi ali neradi tudi mogočni in bogati ra-finerji. Kjer ni treba pomanjkanja, ga tudi Vti ne sme; boj proti oderuštvu in skrb za
Gnezdišče zlih moči.
Ko se je naša bivša zaveznica — Italija — tako daleč spozabila, da je prezrla vse ugodne ponudbe našega cesarja, ter se pridružila upehanim našim sovražnikom, se je vedno in vedno poudarjalo: Framasoni so tirali nesrečno Italijo v boj, ki ji bo najbrž ugonobil sedanje lice. Če bi kdo poizvedoval, kaj so pravzaprav framasoni (prostozidarji, prostomavtarji- tripični bratje, člani lože), bi mu bilo težko dati točen in značilen odgovor, Zakaj? Prvič se framasoni po raznih državah dokaj ločijo; drugič ima o pa med seboj mnogo skrivnosti, ki so .h dolžni po svojih pravilih strogo priklati. Nekaj ie. kar jih vse druži, t. j. pro-ticcrkveni in revolucionarni cilji, ki jih bolj sli manj skrivajo, včasih pa jasno izpricu-e:c Tudi na iramasone lahko obrnemo mi svetopisemski rek: -Po njih delih uh DOf.e spoznali.. V romanskih deželah (v Franciji, Italiji, Španiji, na Portugalskem ter v južnoameriških deželahl framasoni skoraj nikdar ne zataje svojega značaja: — pivticerkvcnega in revclucijonarnega mišljeni; njihove lože (zbirališča) so takore-ko. pribežališče za razne državne prciiu-cuhe (revolucionarje). — V Nemčiji, na Angleškem. Švedskem. Danskem in v Ameriki so ra framasoni boli konservativni«, merni. dasi nikdar ne pozabijo na svoj proticerkveni značai: edini so zlasti v na-sprotsivu zoper veljavo in vpliv Cerkve.
V Nemčiji so se vplivni in res razsodni možic že davno odtrgali od lože. Neki uče-r .ik (Henrik Steffens) ie zapisal to-le značilno trditev: Noben v resnici duhovit mož ne more biti v današnjih časih frarra-scn.- In zope: Družba framasonov do-b;va sve prirastek iz duševnih slabičev. ki sk.:ša;o tem potom doseči svoie osebne, r.rerrske namene Lpr:>v taki ljudje so pa v izpolnjevanju iramasonskih proticer-kvenih cil ev najbolj besni in drzni.
Kakšno sodbo naj torej izrečemo o teh družbah, ki jih ne manjka tudi v Avstriji ne časi so pestavno pravzaprav prepovedane? — Nedavno jih ie jezuit Pater Sin-them v cenzurirancm listu JuEg-Oesler-reich (15. jun. št. 6) takole opisal:
•Če rečemo, da je ni slabe reči pri Kateri bi framasoni ne imeli svoiih rok zraven. poiem lahko z mirno vestjo priznamo, da tako hr<Iobni niso. Ako pa trdimo, da zna o z brezsramnim pritiskom spraviti svo-je ljudi na vplivne in dobro plačane službe v državi, in da vsled tega pritiska trpe vsi pošteni liudie; ako trdimo, da fra-masorj tako pridobljeni vpliv v državah, deželah in občinah zlorabljajo in izrabljajo v ta. da korakoma izpcdkopuiejo vero, nravnost, ljubezen do domovine, do vladarja in še marsikaj drugega: ako trdimo, da hočeio izpodbiti in vreči prestole knezov in jami nanje sesti — potem lahko mirno pristavimo: Da. taki pa so!« —
^Zadnjih 200 let« — tako nadaljuje P. Sinthera — t je skoraj ni rvarske in razdiralne misli, ki se ne bi bila spočela v framasonski loži. Koliko pregan:aia je morala trpeti v tem času sv. Cerkev; in skorai ni enega pregan-anja. ki bi ga ne bila loža ali podpirala ali pa sama zanetila.
o
Velika francoska prekucija (revolucija), ki je provzročila toliko gorja, krvavih meščanskih bojev tn razde|an)a vseh vrst — kje ima svoje gnezdišče? — Se danes se ponaša loža, da je to meno delo. Se danes ima zapisano na svojih zastavah geslo francoskih revolucionarjev: Svoboda,
enakost, bratstvo.
In preganjanje sv. Cerkve na francoskem, ki je vzelo pravice škofom in duhovnikom, ki je vrglo na cesto redovnike ter njih varovance-bolnike. ki bo v dogled-nem času uničilo krasne cerkve na Francoskem: framasoni se hvalijo, da so vse to izvedli in sicer po tistih ministrih, ki sp jih sami spravili na bogate ministrske sedeže.
Tudi najnovejša revolucija oziroma preganjanje sv. Cerkve v Meksiki je izključno le delo framasonov. lo preganjanje v Meksiki še sedaj menda ni zadušeno: Preganjajo in more duhovnike, redovnice so v oblasti ondotnega razbrzdanega vojaštva. cerkve in šole zapirajo in pokonču-jejo, prejemanje sv. zakramentov je pod smrtno kaznijo prepovedano, na spoved-nicah so začrtani znaki prostozidarjev. Vse to imajo na vesti lože.
In ko so na Portugalskem umorili kralja ter prestolonaslednika, naslednjega kralja po odstavili, je imel pri tem glavno besedo vrhovni framason Costa ter veliki framasonski mojster Magelhaes
Lima.
Silno veliko laži so trosili okrog sejalci nemira, motilci sedanjega reda, pro-tivniki Cerkve in duhovščine — o vzrokih sedanje svetovne vojske. Še sedaj ne ponehajo govorice, ki begajo celo dobro vojaštvo tam po bojnih poljanah in ki imajo namen očrniti duhovščino, češ, ta je kriva sedanjega prelivanja krvi. Že večkrat se ie zahtevalo, naj bi se taki skriti obrekovalci naznanili pristojni oblasti, da jim bo vendar enkrat zavezala jezik. Kdo je torej kriv sedanie vojske? Čuimo. kaj ie sloveči pr-r--vodnik iezrit o. Abel dne 2. avgusta t 1. v cerkvi sv. Avguština na Dunaju javno in očitno govoril:
Aprila teta 1914. je znani Essad paša iz Albanije v dunajskem hotelu Maisl in Schaden dunajski prostozidarski loži (skuoini) odkril načrt bodoče svetovne vojske zoper Avstrijo in Nemčijo. To ie bilo še pred sarajevskim umorom, ki se je sklenil v srbski loži že leta 1912. Ta srbska loža je bila prej včlanjena v madžarski veliki loži in se ie šele v zadniih letih pridružila rimski veliki loži pod rimskim prostozidarskim ministrom (Židom} Nathanom. Vsi zatoženci sarajevskega umora so bili člani te srbske lože. Na Dunaju je bilo 14 prostozidarskih lož. Kaipada so se sedaj avstrijske in nemške ločile od četverosoorazumovih. zakai naši prostozidarski bratje ne moreio obenem dobaviti za armado in nastopati proti voiski. A v četv erosporazumu so prostozidarji glavni hujskači proti nam. Mi branimo pravico! Avstrija ima zgodovinske pravice, proti katerim je začela Italija roparski boj, ker je zlorabila potrebo narodnostne edinosti, na katero se je sklicevala. Mi branimo vero! Neimenovan odbor na Dunaju, ki si je nadel ime -katoliški«, je poslal nedavno razglas, da naj obrnemo hrbet papežu Benediktu XV-, ker
je baje papež blagoslovil orožje proti Av. striji. Toda to je ravno takšna laž, kakor ona, da je Pij IX, leta 1848 blagoslovil orožje proti Avstriji, Ravno Pij IX. je Ra. deckiju v zahvalo poslal rožni venec, katerega še danes hrani Radeckijeva vnuki-nj: rofica Valterskirchen. Seveda omenjeni odbor ni katoliški, ampak ci to dru-gega izvora in samo slepari z ukradenim imenom.
Sedaj pa še pogled na našega zavez-nika«! Kdo je tiral ubogo Italijo v krvavo klanje? — Komaj je izbruhnila svetovna vojska, je že začela hujskati in dresati framasonska loža »Veliki Orient v Parizu, naj posežejo vmes tudi Italijani. Francoski in italijanski framasoni so stiskali pod nadzorstvom angleške lože glave skupaj, da bi našli primerno pot, kako bi Italija olepšala svojo nezvestobo in verolomnost in kako bi jo spravili v naročje trojnega sporazuma. Že lani 23, septembra ;e izdal veliki mojster italijanske lože svojim »bratcem^ navodila, naj se polo^' sori-jaznijo z mislijo na vojsko z Avstri in kot končni cilj te vojske je označil sledeče: »Prevrniti hočemo sedanji red. i ve .i dobo splošnega bratstva, ter oprostiti se prestolov in oltarjev.
Ker so čete framasonskega .rojnega sporazuma slabo zmagovale, so sklicali framasoni decembra 1914 meanarodni kongres v Švici, da bi se posvetovali o miru; v resnici jim pa ni bilo za mir, ampak
za vojsko, in sicer za uničenje
_______ _____________ne !e Avstrije, marveč tudi Nemčije, kajti ^ ti dve državi smatrajo kot najmočnejšo ' rambo katoliške in krščanske misli . . .
Dokazano je, da so imeli sejo na sejo, pošiljali pisma in opomine, pren.i. stra-hovali poslance in svetovalce, san-o da bi mogli potegniti italijansko vlado v vojsko, In ko so to dosegli, je poslal veliki mojster italijanske lože okrožnico svoji r. trama-sonskim tovarišem, v kateri je izražal zadovoljstvo. da se je posrečilo, kar so nameravali.
Italijansko ljudstvo v svoji ^ pretežni večini ni hotelo nič slišati o vois*. ^ 1Z_ med 79 okrajev se je naravnost izrc.-ilo zoper vojsko. (To je namreč vlada zaupno poizvedela.) 360 poslancev in čez '.00 senatorjev (vladnih svetovalcev] ter najvplivnejši italijanski možje, kakor Giolj so smatrali vojsko za največjo nesrečo lije. in vendar je vse ugnala loža'
Iz tega je razvidno, kakšne namene in kakšno moč ima framasonstvo.
Pa bi kdo oporekal, češ. tah so >ta»-janski framasoni. Avstrijski. ogrsK ne. ; ški so pa bolj zmerni. V odgovor na to n i bo znano, da je -svobodna š o 1 a masonska ustanovitev; svobodna hoče zatreti vero v Boga in verstv; spi • Prizadevanje za razporoko in za ^ čenje zakonske vezi ima svoj iz"< - • . ž ah. Framasonski bratie izjavljalo |!a vsaka svetna ali cerkvena oblast zloraba, zato ne priznavajo nobene nosti ali pokorščine do teh dve ki ju hočejo zatirati in pregan a. se ne dvigne na njunih razvalin. 1( ^ bratstva, ki bo prosta prestolov :n o ie v«.	e.
Državniki, ki so člani lože. >_<•' j. ^ žejo, da bode povsod in vselej
dosego teh ciljev, seveda kolikormoč s previdno zvijačnostjo, če pa potrebno, tudi
s sil".
Nesrečni vpliv framasonstva, 1 ki ima na jo/.iku sicer vedno besede prostosti, enakosti in bratstva, v resnici pa misli le, kako bi zatiralo narode, se še nikdar ni razkrinkalo v tako splošni in strašni obliki, kakor v tej krvavi vojski, katero je povečini zakrivila framasonska loža. Ne gospoda Salandra in Sonnino, ki sta le prožno orodje v rokah framasonov, ampak mednarodno framasonstvo ima na vesti sedanjo vojsko . . .
Zato pa mora mednarodno framason-slvo pasti — tako sklepa imenovani P. Sinthern — če hočemo, da sedanja vojska ni bila zastonj , , . Avstrija ima še celo vzroka dovolj, da započne boj zoper framasonstvo. Veliki franmson Mazzini je čisto javno izpovedal, kaj framasonstvo namerava, ko je rekel: »V besedah .delenda est Austria' — (Avstrija se mora uničiti) se osredotoči vse, kar hočemo in nameravamo«.
Mi pa pravimo, Bog bo skrbel, da framasonska drevesa ne bodo previsoko zrastla. Bog pa ne dela brez nas. Mi sami moramo neprestano delati in se boriti, da bomo enkrat za vselej iztrgali ljubljeno domovino iz krempljev mednarodnega framasonstva. Prvo pa, kar je potrebno, je Io, da sovraga poznamo. Ne obnašajmo se, kakor bi tega sovražnika ne hoteli videti, Vidimo ga, tukaj stoji! V bran proti njemu!
Jung-Osterreich«, XV. 1„ št. 6., 1915.
Pregled po svetu.
0 pripravah za mir se čedalje več govori in piše. Tako na primer piše italijanski list >Secolo« — kakor beremo v »Kol-lische Volkszeitung«, da se nahaja prejš-iji monakovski nuncij kardinal Marcetti v Ivici. Pripraviti namerava vse potrebno za udeležbo Vatikana pri bodočih mirovnih »ogajanjih, ki se bodo vršila v Švici.
Gluha ušesa nasproti vabilom četve-iporazumovcev (?) Iz Sofije se poroča: Da ii mogla ententa rešiti balkansko vprašaje v zadovoljstvo vseh balkanskih držav, na to šc misliti ni. Srbski politiki poudarijo, da prepuste rajše sovražnikom Bel-jrad, kakor pa Macedonijo Bolgarom. V Srbiji je zelo močna vojaška stranka, ka-era noče ničesar slišati o kakem odstopu, i ndi Grčija in Romunija odgovarjata »nikujoče. Grški kralj Konštantin je osebno na čelu onih, ki so proti odstopu Kanale. Bolgarski državniki so prepričani o >orazu entente, zato ji ničesar ne verjame-o, ker ne bo mogla izpolniti svojih obljub, Anglija pa upa, da se Bolgarija odloči za entento; Bolgarija zahteva za to ves bolgarsko govoreči del Macedonije, Četvero-Iporazuin neumorno pritiska, a Srbija in Grčija omahujeta, ker bi se Bolgarija podala le na račun obeh.
Odstopil je bolgarski vojni minister frčev. Pravijo, da iz ozirov na zdravje, . Grški kralj ima sitnosti z vlado. Mi-"'strslvo Gunaris je odstopilo; kralj se je Posvetoval z Venizelosom, ki je pri zadnjih
volitvah zmagal in ima v zbornici večino. Venizelos se je svoj čas ogreval za trospo-razum. Kako bo sedaj ravnal, se ne ve, Malo verjetno je; da bi kralj poveril Veni-zelosu zopet vlado, če bi hotel izvesti program, zaradi katerega je odstopil. Kralj je stavil pogoje, vslecl česar si je Venizelos izgovoril štiridnevni rok. Le če Venizelos sprejme kraljeve zahteve, se mu zopet izroči vlada, sicer se mora računati, da se zbornica zopet razpusti.
Ministrski predsednik Pasič moleduje v saboru za entento. Pasič je v srbski zbornici naslikal politični in vojaški položaj Srbije in entente in prebral ententini noti na Srbijo in Bolgarijo. Izjavil je, da ententa pričakuje od Srbije končno odločitev. Ententa mora vedeti, ali se hoče Srbija udeleževati bojev na strani ententi, ali pa naj gredo njihova pota narazen. Druge poti ni. Vsled teh okoliščin je srbska vlada sklenila skupščini priporočiti, da se ententine zahteve izpolnijo in se opravičene bolgarske želje priznajo v toliki meri, v kolikor ne spravljajo v nevarnost življenskih interesov Srbij«?.
Važni poseti. V Carskojem selu v Pe-trogradu se je dne 17. avgusta zbralo večje število poveljujočih generalov s fronte, ministri in predsedstvo dume. Pod carjevim predsedstvom se je vršil nato kronski svet, kateremu se pripisuje velika važnost.
Dobro znamenje. Romunija se je spo-korila in prekinila svoje vojne priprave na naši meji. Spoznala je, da ima le večji dobiček, ako ostane nepristranska in ne napade Avstrije, kakor Italija. Romunija je dovolila uvoz žita in petroleja v Avstrijo.
Pogajanja med Turčijo in Bolgarijo. Bolgarski poslanik v Berolinu, dr. Rizov, se je izrazil, da se bodo turško bolgarska pogajanja prav kmalu z ugodnim uspehom končala. Če je to res, potem ve četvero-sporazum, pri čem da je.
V irancoskem parlamentu se že kamp-ljajo. Ministrstvo Vivlani se maje, V državnem zboru so očitali vojnemu ministru, so-cijalistu .Millerandu, da je on kriv, ker sta saniteta in dobava municije tako zelo pomanjkljivo urejeni. Ker je vse ministrstvo Viviani potegnilo z Millerandom, preti celemu ministrstvu nevarnost. Kriza se je raztegnila celo na predsednika republike, Poincareja, ker se trudi, da bi se spor poravnal mirnim potom. Sedaj so našli še en izhod, ki bi jih mogel rešiti. Začeli so huj-skati proti »klerikalnemu« vojnemu poveljniku Joffru češ, ta je vsega kriv in ne Millerand. Hujskarija je tem nevarnejša za Joffra, ker mu framazoni ne morejo odpustiti, da je odstavil njegovega generala Sar-raila. Seveda se ljudstvu ne pove, da je Sarrail izgubival v Argonih kos zemlje za kosom. In tako je mogoče, da se ministrska kriza spremeni v Joffrovo krizo, kajti že vstaja v ozadju podoba generala Gallie-nija, sedanjega vojnega guvernerja v Parizu, V njem vidijo mnogi bodočega francoskega vrhovnega armadnega poveljnika.
Juanšikaj bo cesar (?) Iz Kodanja se poroča: V Pekingu, glavnem mestu Kitajske, se vrše-neprestana posvetovanja. Pričakuje se, da bo proglašen sedanji predsednik kitajske ljudovlade, Juanšikaj, za kitajskega cesarja.
Svetovna vojska.
Na celi italijanski frpnti, zlasti med Krnom in Tolminom, hudi boji. — Ob tolminskem obmostjn odbitih šest italijanskih napadov, na goro sv. Martina pa štiri. — V Tirolah boji težke artiljerlje. — Naše ladje uspešno obstreljevale otok Pelagruž. — Nemški zrakoplovi napadli London. — I)ve angleški bojni ladji potopljeni. — Velika pomorska bitka v zalivu Rige. Rusi izgubili več ladij; nemške izgulse malenkostne. — Velikanski uspefci zaveznikov proti Rusiji: Trdnjava Kovno padla, <>00 topov zajetih. Trdnjava Novo-Ceorgijevsk se jc vdala z vso posadko. Plen 85.000 vojakov, 700 topov. Brest-Litovsk na zahodnem polkrogu obkoljen. — Italija napovedala Turčiji vojsko.
Čisto drugače se razvija bojni ples, kakor je bilo sklenjeno v načrtih kramar-skih Angležev. Anglija je mislila, da se bodo borili zanjo njeni zavezniki, sama pa da bo pomagala s srebrnimi in zlatimi kroglami, zraven pa se je nadejala, da bo delala še »kšefte«. Zavezniki so prišli in poljubljali mastno roko mogočne Anglije: Stotisoče francoskih trupel je že segnilo na bojnih poljanah; na milijone Rusov se te že žrtvovalo in šlo v smrt. In uspeh? ... Ne zmaga, ampak poraz na poraz. Na zahodu so nemške čete pred letom bliskovito hitro storile svojo dolžnost. Ruski načrt je bil ta-le: Skoz Šlezijo so nameravali udreti po bogatem moravskem polju na Dunaj. Obenem pa naj bi dve močni armadi korakali proti zahodu: ena ob severnem morju, druga naravnost proti Berlinu. Načrt ni bil napačen. Imel je dve napaki: Prva napaka je bila, da se niso z vso silo navalili na takrat slabo zavarovano Nemčijo, namesto da so se lotili Avstrije; druga še večja napaka je bila pa v tem, da svojega načrta sploh niso izvršili. Naše armadno vodstvo je bilo dobro poučeno o nameri ruskih podjetij pa jih' je — sicer z velikimi žrtvami — preprečilo. Drzni sunki Danklovih in Auffenber-govih čet (eno leto bo tega) proti Krasniku in Ljublinu so povzročili, da so mo-rali"-Rusi svoje načrte izpremeniti, če ne, bi jim bili naši prišli za hrbet in bi bile naše čete že pred letom ob Visli, kjer so sedaj. Rusi so torej takrat vrgli glavno svojo moč proti Galiciji. Seveda se je morala naša hrabra bramba pred neprimerno premočjo umakniti in velik del Galicije začasno izprazniti. Na severu je pa prekrižal ruske sanje premeteni Hindenburg, ki je speljal rusko armado namesto v Berlin — v mazurska močvirja, kjer je deloma obtičala, deloma bila ujeta. Tudi v Galiciji je prišel — ne sicer takoj — vendar pa dosti zgodaj za nas toli razveseljivi preobrat. Zima ni donašala pomirljivih novic. Iz Srbije so se naši morali umakniti/
3i
Przemysl se je moral po nemilih okoliščinah prepustiti ruskim oblegalcein. To priliko so hoteli porabiti Rusi in izsiliti prehod čez Karpate na Ogrsko; hkrati so se pa naši sovražniki lotili tudi Dardanel in Carigrada ...
Toda list se je obrnil. Angleži in Francozi so dobili batine ob Dardanelah, Rusi pa še vačje v Karpatih. To je bil začetek grenkih dni za naše sovražnike. Kraljica majnikova nam je pripomogla, da smo mogli začeti prodirati v Galiciji. Sovražne črte ob Dunajcu so bile prodrte, ruske sile so se morale neprestano umikati. Przemvsl, Lvov in skoraj vsa Galicija je bila zopet osvojena. Nič ni pomagalo, če so Francozi in Angleži meseca maja in pozneje naskakovali nemške postojanke v severni in severovzhodni Franciji kakor miš, ki sili iz mišnice. Kljub strašanskim izgubam niso dobili izhoda.
Milo proseč so se obrnili tja proti Italiji in klicali kralja, framasonske ministre na pomoč: Bal, usliši nas! Bal, usliji nas! Darovali so ne le enega vola, ampak milijone in milijone. Bal je imel mehko srce. Obljubil je pomoč. Toda kmalu se je videlo, da je prav tako brez moči, kakor stari poganski Bal. Kljub italijanski pomoči niso prišli Francozi za ped naprej; Dar-danele stoje trdno kot prei, Rusi se pa umikajo s tako hitrico, da jih komaj na zemljevidu zasledujemo. Prepustiti so morali zveznim četam zaporedoma vse svoje n.vvečjc in najmodernejše trdnjave, mesta in utrdbe.
Zopet novi klici po zaveznikih: Bolgarija, balkanske države! Pridite na pomoč!- — Bolgarija pa je dala spoznati, da ima izkušnje in bo uravnala svoja pota po svoji volji.
Zavezniki prebrisane« Anglije najbrž že zdavnej obžalujejo, da so se dali navezati in voditi na vrvi angleških ba-rantačev, kajti položaj je za vse dovolj žalosten.
ročilo, da je močna ruska trdnjava Kowno ob reki Njemen (najsevernejše bojišče) z vsemi utrdbami in neštevilnim materija-lcm padla. Vzeta je bila kljub najtrdovrat-nejši obrambi z naskokom. Zavzetih je bilo hkrati 600 ruskih topov. — Nemške čete so obenem premostile reko Njemen ter imajo prosto pot proti Vilni, kjer je važno železniško križišče in pot v Pefro-grad.
Pred trdnjavo Brest - Litovvsk. Šesti avstrijski armadni zbor (poveljnik pod-maršal pl. Arz) stoji pred trdnjavo Brest-Litovsk. tako je bilo brati v uradnem poročilu dne 18. avgusta. V tem obvestilu je zapopaden tudi velik uspeh, ki so ga iz-vojevale avstrijske čete, ko so se po hudem naporu polastile postojank pri Lju-bariovu in pri mestu Bjali. Pri mestu Ja-novu (severozapadno od Brest-Litovvska) i je bil ta dan prostor že očiščen in so se j Rusi umaknili čez reko Bug. Armade j princa Leopolda Bavarskega in pl. Mak-kensena so 1Q. avgusta že prodrle čez re- ,
Napad na francosko postojanko.
BORBA Z RUSI.
Naše armade slede umikajočim se Rusom brez prestanka. Splošno se trdi, da so Rusi mojstri v umikanju, vendar jih vse to ne bo rešilo končnega poraza. Res je, da izgub nimajo toliko, kot bi jih imeli sicer, ako bi se bili malo bolj nerodno umikali v ozemlje Brest-Litowska, kjer so se nameravali ustaviti. A naglica, ki je v čast našim zaveznim četam, jim utegne vse načrte prerezati, ker so Rusi že vrženi iz pripravljenih postojank jugo- in severovzhodno od Buga. Brest-Litovvsk pa leži ob reki Bugu.
Rusi skušajo kar se da ovirati prodiranje naših čet, ki nikakor nimajo tako lahkega dela. kakor bi človek mislil. Seveda se ie začel med rusko armado nekak obup. ki je razdejal vodstvo in čete, da ni misliti več na uspešno brambo.
Na severu ob narevski črti so sicer trdovratno zadržavali nemško armado, da se je mogel glavni del lastnih čet odpeljati proti vzhodu in uiti veliki katastrofi; kljub temu je pa zajeta vsa posadka trdnjave Nowo-Georgijevsk, kakor bomo pozneje poročali.
Trdnjava Kowno — zavzeta. Dne 18. avgusta se je povsod širilo radostno spo-4»
ko Bug ter pri tem ujele 30 ruskih častnikov ter 7700 mož. Avstrijske čete generala Arza so pa ta dan zavzele prednje postojanke Brest-Litowska._
Novo-Georgijevsk ni več v ruski posesti. Zadnji teden je bil za Ruse zopet nesrečen. Izgubili s0 dve veliki trdnjavi: Kowno in Novo-Georgijevsk. Dne 21. avgusta je šlo od ust do ust: Novo-Georgijevsk je padel, okoli tretje velike trdnjave Brest-Litovsk je pa od zahoda železni obroč že sklenjen. V trdnjavi Novo-Georgijevsk, kamor je prijezdil tudi nemški cesar, je bilo zajetih 700 topov. Ujetih je bilo 6 ruskih generalov in 85.000 mož posadke. K padcu so veliko pripomogli avstrijski veliki topovi. K temu je treba še prišteti 30.000 ujetnikov tega tedna na drugih bojiščih.
Trdnjava Novo-Georgijevsk ob izlivu reke Buga in Narcve v Vislo — po velikosti ne dosega Varšave, a je modernejše
zgrajena. Ima osem fortov, tri na desneni štiri na levem bregu Visle; eden pa med izlivom Nareve v Vislo.	21
Središče ruskih čet. Sovražnik, ki ' po številu še vedno močan, jc večkrat poskušal, da bi ustavil in zadržal pr0(ji. ranje zveznih čet proti Brest-Litowsku, l;j je središče ruske armade. Naši so korak za korakom trgali iz rok obmostje, ki vodi v obližje trdnjave. Tu je hotelo rusko vojno vodstvo zaklicati našim zmagoval-nim zaveznim četam: Stoj! — Toda ne gre več. Obroč okrog trdnjave je vedno ožij Severno je kraj Wisoko-Litowsk, ki je bil 20. avgusta zavzet po hudi borbi. Brest-Litovvsk je ena največjih ruskih trdnjav zgrajena ob reki Bug, oddaljena od Varšave nad 180 km, od Lvova pa nad 250 km, Brest-Litovvsk je glavno mesto vladnega okrožja Grodno in šteje kakih 60 tisoč prebivalcev, od katerih so tri četrtine židje. Glavna trdnjava je zgrajena ob otoku reke Bug in ima zelo močno utrjeno obmostje. Brest-Litovvsk je v vojaškem ozirii
velevažno križišče železnic in cest. V Brest-Litovvsk se stekajo štiri železnico vseh strani ruskega carstva. Bližnja okolica je zelo rodovitna, južno in jugovzhodno od Brest-Litowska se razprostirajo velikanska močvirja, takozvana Rokitno a« Pripjet-močvirja.	,.
Velikanski napori naših čet. Veliko hudega morajo naše čete, ki prodirajo"» Rusko prestati. Posebno težaven je J«; voz. Mostove čez reke so Rusi za sc podrli, železnice so poškodovane, cese spremenjene v blatne klance. \ endar naše armadno vodstvo vse potrebno ukr*" nilo. da je armada pred BrestLtovsk® z vsem dobro preskrbljena. Na tisoče v se pomika za armado, mnogo tisoč r^ popravlja železnice, ceste in mostove. , Berolinski listi poročajo, da so sc -^vstr'' v Siedlcah. Radzynu. Wlodavi, Parcze^j" in Miedvrzeczah polastili toliko zalog ^ in moke, da sta avstrijska in nemška, mada za več mcsecev preskrbljeni s
liom. Tudi veliko število goveje živine so naši zajeli.
Riga je prazna. Pristanišče Riga, ki jc obkoljena na suhem od nemških čet, so Rusi popolnoma izpraznili. Več hiš z bakreno streho je odkritih. Tovarne so zaprte. Cestna železnica ne vozi več,
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Boji med Krnom in Tolminom. Štiri dni tam okrog cesarjevega rojstnega dne smo culi tudi po Gorenjskem in v Ljubljani močno streljanje, ki nas je vedno in vedno opozarjalo na hud ogenj na krnsko-tolininskih strminah. Uradno dunajsko obvestilo nas je vselej potolažilo z izjavo: Italijanski napadi odbiti.
Na Goriškem so bili odbiti štirje napadi Italijanov na goro sv. Martina.
Ljuta borba za tolminsko obmostje. Zadnji čas so se sovražne čete vrgle bolj na prostor ob Tolminu, kajti ob dobrdob-ski planoti so jo Italijani že prevečkrat skupili. Ob tolminskih višinah so divjali hudi boji zlasti 17., pa tudi 18. in 19. avgusta. Šest napadov se je popolnoma izjalovilo. Dne 19. in 20 avgusta bi se bili Italijani radi prilastili Mrzli vrh {1360 m) severovzhodno od Tolmina. Dva napada so naši odbili s hudim porazom italijanskih planincev. — Ob dobrdobski planoti delno arf.iljerijsko streljanje pač ne preneha nikdar — razen za malo časa. Naši topničarji ne odgovarjajo brezmiselno, ampak samo takrat, kadar vedo, da bo kaj uspeha. Tako je n. pr. podrla Lahom most pri Zagraju; pri Pierisu je obstreljevala zbrane italijanske čete, v Tržiču pa zažgala Ita'i:ansk« municijsko skladišče.
V Tirolah boji težke artiljerije. V zadnjih dneh so Lahi tudi pritisnili na Tirole, P< v.orišče hudih in dolgotrajnih artilje-rijskih bo;ev je bila planota Folgarija. Italijani so imeli 200 mrtvih; poražena sta bilo dva niihova bataljona.
Novi italijanski porazi. Uradna obvestila od oretečene nedelje in pondeljka si naznanjala, da so bile naše postojanke na Tirolskem (Tonale in utrdbe na planotah Lavarone in Folgarija) pod težkim, trajnim ognjem. Tudi na koroškem obmejnem ozemlju trajajo običajni topovski boji dalje. Kakor povsod, so bili brezuspešni navali novih in močnejših italijanskih sij proti odsekom Bovca — Tolmin, Pred Mrzlim Vrhom je izgulbi sovražnik vsaj 800 mož.
Sedem ponovnih sunkov na tolminske a obmoslju. Do 22, avgusta so se vrstili sunki italijanskih čet na postojanke Pri Kozarščah in južno od tega kraja. Vsi (sedem) naoadi so se razbili ob vztrajni hrabrosti naših čet.
l'obrdobska planota zopet v ognju, (Uradno poročilo 22. avgusta.) Dobrdob-s«o kraško planoto je sovražni ogenj topov včeraj pričel zelo živahno obstreljevati Napad, ki so ga bili izvedli ber-saglieri na Griže brdo, se je zlomil ponoči v ognju ored našo postojanko. Severni del yisoke planote so napadli Italijani v široki Crh a bili so deloma vrženi v boju moža z Nožem, deloma jih je ustavil ogenj naših topov. Popoldne je obstreljeval sovražnik cez naše postojanke s poljskimi in s težki-lopovi posamezne mestne dele Gorice,
Ponovni sunek proti našim postojankam severno od Sela in ponočni napad na most čez Sočo zahodno od Tolmina se je izjalovil s težkimi izgubami za sovražnika.
V ozemlju Krna, v prostoru pri Bovcu in ob koroški meji mestoma boji s topovi. Na tirolski bojni črti sta dva laška bataljona dvakrat napadla gorske prelaze vzhodno od Tresassi. Izgubila sta 300 mrtvih in imela mnogo ranjencev. Ogenj na utrdbe na Folgariji, Lavarone in Tonale se vzdržuje z rastočo silo.
NA MORJU.
Obstreljevanje Pelagruža. Naše mornariško poveljstvo naznaja: Dne 17. avgusta je naše brodovje tretjič obstreljevalo po Italijanih zaseden Pelagruž, medtem ko je istočasno pomagal neki letalec nad otokom z bombami, s strojno puško in z letalnimi pšicami. Porušen je bil ob tej priliki od zadnjega obstreljevanja za stanovanje prirejeni svetilnik, nadalje so bile lope in šotori zažgani, ena postojanka topov je bila razrušena, uničenih je bilo nekaj na obrežju nakupičenih kupov mate-rijala in več čolnov, Posadka se je skrivala v strelskih jarkih in v podzemeljskih prostorih in ni izvajala odpora. Sovražnih pomorskih sil ni bilo videti.
Angleška križarica in rušilec potopljena.. Zračni napad na London. 17. avgusta ob 10. uri zvečer je napadlo 5 čolnov našega brodovja torpedovk pri Horns Riff svetilnik ob jeliškem zahodnem obrežju neko angleško križarko in 8 torpednih ru-šilcev in so z torpednimi streli potopili križarko in en angleški rušilec.
Ponoči od 17. do 18. avgusta so nemški mornariški zrakoplovi zopet napadli London; City v Londonu in važne zgradbe ob Temzi so bile uspešno obstreljevane z bombami in se je opazovalo, da so bombe dobro učinkovale. Poleg tega so ss- bombe uspešno metale na tvornice in na plavže pri Woodbridge in pri Ipswich. Zrakoplovi dasi močno obstreljevani, niso bili poškodovani in so se vsi vrnili.
Potopljeni angleški prevozni parnik, »Royal Edvard«, ki ga je torpediral v Egejskem- morju podmorski čoln-potap-ljač, je vozil 1382 vojakov, med njimi 32 častnikov in 200 mož stalne posadke. Rešenih je bilo 600 oseb.
Angleški čoln-potapljač »O XIII« je bil 19. avgusta ob južnem izhodu Sunda torpediran in potopljen. Enako je bil uničen tudi angleški prevozni parnik »Ara-bic«, ki je obsegal 10.000 ton.
Nemško brodovje vdrlo v zaliv Rigo, Nemške pomorske sile na Vzhodnem morju so vdrle v zaliv Rigo, ko so si napravile pot skozi številna spretno položena polja min in skozi zatvornice z mrežami. Pri bojih s sprednjimi silami je bila uničena ruska torpedovka vrste Emil Bub-harski. Druge torpedovke, med njimi »No-vik« in neka večja ladja, so bile močno poškodovane. Med umikanjem Rusov zvečer 19. avgusta v Uonsund sta bili ruski top-ničarki »Sywutch« in »Korejec« po hrabrem boju potopljeni z ognjem artiljerije in s torpednimi napadi. 40 mož posadke, med njimi 2 častnika, so rešile nemške torpedovke; bili so deloma težko ranjeni. Z minami so bile poškodovane 3 nemške
torpedovke. Od njih se je en čoln potopil, enega so mogli zapeljati na obrežje, tretjega v pristanišče. Nemške izgube so malenkostne.
FRANCOSKO BOJIŠČE.
Obvestilo najvišjega vojnega vodstva nemške armade z dne 20. avgusta poroča o ljutih francoskih bojih pri Angres Sou-chezu in v Vogezih, Franco'ski napadi so Je deloma uspeli in bodo v kratkem nemške čete, kakor se je to dozdaj še vedno zgodilo, vzravnale položaj, v kolikor ga še niso. Francozi so postali živahnejši, ker pritiskajo nanje in na Angleže Rusi, da naj napadajo in da tako razbremene Ruse, Poleg tega je pa v francoski republiki med poslanci nevolja radi nedelavnosti francoske generalitete že tako velika, da ni izključen odstop sedanje francoske vlade in morebiti celo predsednika Poincareja, ki je na željo Rusov postal predsednik francoske republike, ker je bilo znano, da želi vojsko z Nemčijo.
Dne 19, avgusta so bili francoski vojaki vrženi med krajema Angres in Sou-chez iz onih jarkov, ki so jih prejšnji večer zasedli. — V Vogezih so izgubili Nemci del svojih sprednjih postojank,
TURŠKA VOJSKA.
Napadi, ki so jih francoski in angleški vojaki v velikem obsegu ponavljali od 6, do 12, avgusta na turške postojanke, so se zopet polegli. Turške brambe so ostale trdne in neupogljive. Angleži so se zastonj zaganjali v neke višine pri jezeru Tula, Turške čete so jele same napadati ter so prizadejale angleški armadi strašne izgube. Turk' so uplenili 12 strojnih pušk ter jih namerili na sovražnika, ki je imel na obeh krilih do 12.000 mrtvih. — Na Kavkazu ni brez bojev, toda malo uspehov.
ITALIJA JE NAPOVEDALA TURČIJI VOJSKO.
Anglija in Francija se zastonj trudita že šest mesecev ob Dardanelah. Iskali sta zaveznikov na Balkanu, — menda zastonj. Zdaj je Anglija zapretila Italiji, naj vendar priskoči na pomoč. Italija je v kleščah angleških denarnih mogotcev, ki so ji obljubili, da jo bodo zalagali z drobižem; zraven pa je šlo upanje skoraj po vodi, da bi italijanska armada prodrla našo bojno črto ter mogla pokazati kaj vidnega uspeha: to in pa izgovor na turško proglasitev »Svete vojske« vsled katere so se uprli nikdar podjarmljeni mohamedanci v italijanski (?) Tripolitaniji, je napetilo razdra-pano Italijo, da je napovedala vojsko Turčiji. — Ali bo poslala tja proti Dardane-lam svoje čete, ali bojne ladje, ali oboje, bomo kmalu videli. Upamo pa, da bodo za eno blamažo bogatejši.
Zahvala cesarjeva našim romarjem. Na brzojavno izrečeno udanostno poklo-nitev udeležencev narodnega romanja je došla od presvetlega cesarja sledeča brzojavka:
Preblagorodnemu gospodu deželnemu glavarju dr. Šusteršiču, Ljubljana.
Schonbrunn.
Nj. ces. in kr. apostolsko Vebčanstvo se najprisrčnejše zahvaljuje na božji poti Marije na Brezjah zbranim slovenskim romarjem za pobožne molitve in za izraz zveste udanosti.
Na najvišje povelje: baron Schiessl.
Cesarjev rojstni dan bojnega leta 1915 se je povsod praznoval s posebnim velič-jem in izredno iskrenostjo. Vojaštvo je tekmovalo s civilnim prebivalstvom, kako bi se dostojneje in primerneje poveličal dan IS. avgusta. Ljubljana je bila praznično okrašena; odlikovale so se zlasti trgo.ine. ki so svoje izložbe primerno olepšale z okusnimi okraski cesarjeve podobe. Na predvečer je bilo vse mesto razsvetljeno. Grad je plaval v lučicah. Vse ulice in trgi »o bili polni občinstva, ki ie deloma spremljalo velikanski sprevod pred in za vojaško godbo. Vojaška budnica je bila tudi v jutro na cesarjev rojstni dan. Dopoldne ob devetih je bila vojaška maša v cerkvi sv. Petra, ob desetih pa pontifikalna sv. maša ki jo je opravil knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič. Cerkev je bila odločena samo za številno osobje vseh vrst uradništva in vojaštva. — Po sv. maši se je izvršilo na magistratu slovesno odkritje brambnega ščita v železju in zabiianje žebljev na korist vdovam in sirotam v vojni padlih mož. Svečanosti so prisostvovali vsi dostojanstveniki ljubljanski in nebroj občinstva.
Toča je Dobila v župniji Podgrad na Dolenjskem. Prizadete so vasi: Grm, Konec, Pristava ter Vinavas. Uničeni so skoraj vsi pridelki; mnogo škode je napravil tudi naliv. Ljudstvo je potrto, ker se tudi prvega žita ni toliko namlatilo, kot se jc pričakovalo. — Nevihta s točo je pustošila 14. avg. zvečer v suhorski občini na Beiokraniskem; divjala je celo uro in lomila drevesa. Druga setev je uničena, vinogradi opustošenj. Ob tej draginji so prizadeti posestniki vsekako potrebni izdatne državne in deželne podpore.
Pokopali so v sredo, dne 25. avgusta č. g. Ivana Trpina, župnika v Mošnjah na Gorenjskem. Pokojni ie dalj časa bolehal. Ob zadnjem romanju je bil še na Brezjah. N. p. v m.!
Dar. Katoliški Slovenci iz Meerbecka v Nemčiji so poslali po č. g. kaplanu He-genkotterju 20 K za oslepele vojake. — Bog plačaj!
Umrl je v Brucku n. M .vojak France Krv ina iz Dobrove pri Ljubljani. Ranjen je bil na bojišču ob Soči.
Hrvatski junak. V vojaški bolnišnici v Ljubljani so operirali nekega težko ranjenega hrvatskega vojaka. Operacija, ki je trajala pol ure, se je končala s tem. da je zdravnik potegnil vojaku iz stegna velik kos granate. Bolestnik je pretrpel operacijo čisto mirno, je odšel iz operacijske sobe pojoč: Još, Hrvatska ni propala!
Uršulinski samostan v Gorici je med obstreljevanjem največ trpel. Škoda znaša po iziavah očividcev okrog 80.000 K — Tako je tudi v prav mnogih drugih slučajih človekoljubno delo laških kulturonos-cev!
Ukaz deželnega predsednika barona Scbwarza o prodaji moke. Za nadrobno prodajo moke se določajo za 1 klg naslednje prodajne cene: Pšenična moka za peko, pšenični zdrob, debela pšenična moka (Graham-krušna moka) 76 vinariev; pše-; nična moka za kuho 66 vin., pšenična krušna moka 4S vin.; pšenična enotna moka 60 vin.; ržena enotna moka 48 vin. — \ sak prodajalec moke je dolžan, z razločnim vidnim napisom označiti moko, ki jo ima v svoji prodajalni, po posameznih vrstah in poleg te označbe hkrati razločno označiti cene posameznih vrst moke po teži. V sako mešanje ali drugo izpreminjar.ie kakovosti moke, ki je pripravljena za prodajo, je najstrožje prepovedano. Vsak prodajalec moke mora nabiti odtis tega ukaza na dobro vidnem, pozcrrost vzbujajočem mestu.
Podkovanje in vsa druga v kovaško stroko spadajoča dela so se izvrševala v pockovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani na Spodnjih Poljanah v polnem obsegu ves čas, odkar traja vojna in se vrše tudi vnaprej ter so vse drugačne, temu nesprotu oče govorice neutemeljene in brez vsake pod-lage.
Slovenske zastave so vihrale poleg cesarskih na cesarjev rojstni dan tudi v Trstu.
Vojaški kurat g. Iv. Maračic jc postal divi-zi'ski župnik. Nahaja se pri nafih ob Dn;e-stru. Pred vojno je služboval kot vojaški duhovnik v Ljubljani. — Kurat Rant je prevzel vodstvo voinega superiorata pri neki armadi na Rusko-Poljskem.
Mestna aprovizacijska pisarna in skladišča za moko in druga živila, nameniena ljubljanskemu prebivalstvu se nahaja v nedodelani cerkvi pri sv. Jožefu. Predstojni-štvo jezuitske hiše ie svojevoljno prepustilo cerkvene protore v ta blagi namen.
Odlok o nemškem jeziku pri državnih železnicah so nekoliko omilili. Ministrstvo ga je izdalo zato, ker se vojaštvo s predstojniki in načelniki postaj za časa vojske po Galici'i ni razumelo.
Za oskrbovanje ranjencev je podaril nadvojvoda Evgen, vrhovni poveljnik naših armad proti Italijanom, 20.000 K.
Duhovniški zaslužni križec II. vrste na j>elordečem traku je dobil voj. kurat v rezervi 5. domobranskega pešpolka č. g. Leopold Turšič, prideljen 27. domobranskemu pešpolku.
Mariborska škofija. Nastavl eni so čč. gg. novomašniki kot kaplani: Josip Jeraj v Celje, Konrad Jarh v Galicijo. Maks Šlan-der v Dramlje. Josip Rehar v Laporje. — Prestavljen je č. g. kaplan Anton Čečko iz Dramelj v Poljčane.
Pogrešajo se: Katarina Mavric iz Go-renjega polja št. 86, občine Anhovo pri Gorici. Pojasnil prosi njen mož Gabriel Mav-rič, vojak (.Militarbauleitung), Steržišče, p. Hudajužna na Primorskem. — Elizabeta Marcola iz Podbele št. 12 (tolminsko gk--vrstvo). Poizveduje zanjo njen mož Fr?.n> Marcola. M. A. A 21 97, Sarafelva bei Lu-gas — Ungarn. — Prusnik Silvester pri 7. lov. bataljonu na italijanskem bojišču. Obvestila prosi g. Ana Prusnik, Skaruči-na, p. Vodice na Gorenjskem.
Kdo ve za naslov Andreja Tuta, vo-jaka-pionirja. 3. bataljona? Nahaja se na bo-
jišču nekje na Tirolskem ali pa na Koro. škem; dalje za naslov vojaka Jožeta Tuta ki se je nahajal 15. julija v Ljubljani kot dragonec. Obvestila želi in stroške povrne Mihael Tuta, Aschbach 25, a, d. Wes!bahn, Nižje Avstrijsko (Nieder Oesterreich).
Kopališki gostje v Gradežu so sedaj italijanski kralj in njegov generalni štab, Prihodnje leto ob tem času bo imel kralj le še skomine po prijetni kopeli v Gradežu,
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
ha
11
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvici
sprejema hranilne vloge, za katere an či teže.:a Kranjska, in nh obre-stnie po 43 4°/o brez kakega odbitka.
■m ure od MUri (0 Mirnimi.
_Gle* inserat!
Razne novice.
Naš cesar — papežu Benediktu XV,
Sv. oče ie baje dobil lastnoročno pismo cesar a Franca Jožefa L, ki mu častita, ker se tako trudi za mir.
U.ti je hotel v ženski obleki. Na kolodvoru v Lincu je neki črnovojnik. stoječ na straži, zagledal sumljivo žensko, ki se je hotela odpeljati na Dunaj. Žensko so ustavili in jo preiskali. Izkazalo sc ie, da je ta ženska ruski častnik, ki je pobegnil iz ujetniškega tabora v Wegscheidu.
Nestor med evropskimi knezi. Grmenje strašnih topovskih orjakov sedanje svetovne vojske je proslavljalo pretekli teden 85letnico častitljivega avstre-ogrske-ga vladarja: cesarja Frančiška Jožefa I. Naš ljublieni vladar ima prvo starostno mesto med vsemi evropskimi vladajočimi knezi. Najstarejši za njim je knez Janez II. Liechtensteinski, ki je pa vendar >ccelo desetletje mlajši. V dolgi vrsti avstrijskih regentov ni v letih nobeden dosegel našega cesarja Franca Jožefa. Samo enemu jc bilo prisojeno, da je živel 80 let, namreč njegovemu neposrednemu predhodniku Ferdinandu I., ki je umrl 29. junija leta 1S'5., star 82 let, a se je že 27 let poprej bil odpovedal cesarski kroni.
Vsled res železne telesne čvrstosti m žilavosti se počuti naš 85leini s'avljenec še izredno dobro. Kljub veliki skrbi, kii ža ob silni vojski navdaja, izvršuje šc vedno sam vse vladne posle. Naj bi skorajšni' častni mir venčal večer njegovega truda-polnega življenja!	^
Govori se, la je za nakup varnih in P'' poročljivih srečk z zaiamfenimi dobas' l 630,000 kioni sedaj že radi tega nai^->'dnej« fas. ker dobi vsak naročnik v srečnem s'«™ 4 00 frankov popolnoma zastonj. - Opozarjal" na današnji zadevni oglas ..SrečkovneK« stopstva" v Ljubljani.
Dopisi.
Sostro. Zidar Jožef Mlakar je delal nov vodnjak pri Pulcu v Sadinji vasi. Ravno je mislil dne 18, avgusta začeti z delom; stal je na robu izkopanega vodnjaka, kjer je bilo približno tri metre na visoko vode. Prime ga padavica, kateri je bil podvržen, pade v vodnjak, iz katerega so ga izvlekli mrtvega in odpeljali v mrtvašnico k Sv. Lenartu. Pokojni zapušča vdovo in osmero nepreskrbljenih otrok.
Iz Tržiča. Pred kratkim smo dobili v našo faro Ruse ujetnike. V gozdovih barona g. dr. Karola Borna jih je zaposlenih okrog 60; stanujejo pa na Puterhofu.
Zvirče na Dolenjskem. Dosti je krajev, ki so nam bili pred vojno čisto tuji. Sedaj pa je postala tudi marsikatera vasica znamenita. Zvirče na Dolenj. so poslale več fantov in mož v obrambo domovine. Mnogo jih je, ki že mesece in mesece molče, vaščani jih objokujejo kot mrtve, — Po devetmesečnem molku pa se oglašajo iz ruskega ujetništva. Tako na primer nas je razveselila zadnje dni karta Jos. Boben, Dospela je iz Bobiowa (evropska Rusija). Jože je bil pri odločilnem nočnem napadu pri Grodeku hudo ranjen. Zaostal je za vrsto. Njegov prijatelj Jože Novak je obvestil o tem starše s pripombo, da ga ne more zaslediti,in da je gotovo podlegel ranam. Sedaj pa se je oglasil vsem v tolažbo, Mogoče se oglasijo še drugi, ki smo jih poslali v ljuti boj s sovragom.
Sv. Križ pri Kostanjevici. Na praznik Marijinega Vnebovzetja je obhajal zlato mašo č. g. Kozma Pavlič, duhovni svetnik in župnik pri Sv. Križu. Svete maše se je udeležil brat jubilanta, zlatomašnik Damijan Pavlič, župnik v Kostanjevici, ki je teden poprej v svoji župniji imel zlato mašo. Poleg duhovnikov domače dekanije z g, dekanom, ki je imel slavnostni govor, je prišla večina jubilantovih gosnodov kaplanov, da se udeleže lepe slovesnosti in izkažejo zlatomašniku svojo ljubezen in vdanost. Velika nova župnijska cerkev, ki je bila zidana po trudu gospoda jubilanta pred 8, leli, je bila vsa v vencih in cvetju, nešte-vilni mlaji in zastave in bajna razsvetljava na predvečer živo pričajo, kako zelo ljubijo in spoštujejo župljani svojega dušnega pastirja, ki že 28 let neumorno deluje za njihov dušni blagor. Lepo ubrano petje pod spretnim vodstvom gdč. M. Hladnikove je slavnost Povzdignilo, — Na) poplača Vsemogočni g, zlatomašniku ves trud in delo in naj ga ohrani še dolgo vrsto let v polni moči!
Žužemberk. Na Šmaren smo bili pri zlati sveti maši, ki jo jc daroval naš rojak č. gospod Matija Kadunc, vpokojeni župnik iz Preloke, ki se je sedaj naselil v svojem rojstnem kraju. Gospodu jubilantu voščimo prav iz srca; Še biserno sveto mašo daj Vam dočakati dobri Bogi
Na dan sv. Roka smo šli v procesiji k božjepotni cerkvi sv. Roka prosit za skorajšnji mir, za naše vojake in pa za to, da nas bi obvaroval ljubi Bog na prošnjo sv. Roka nalezljivih bolezni,
Kruta smrt nam je že zopet pokopala na bojnih poljanah par najboljših vojakov. V Galiciji je padel Adamov Jožef
iz Zafare, skrben, pošten in veren gospodar in oče. Škoda ga je.
Sedaj je zopet došla žalostna vest, da je umrl v Inomostu v bolnišnici Glavičev Lojze iz Zalisca. Brat njegov pa tudi leži v bolnišnici. Od nas bodo ravno najboljši ostali v tuji zemlji pokopani. — Begunce iz Galicije imamo še vedno. Razdeljeni po hišah pomagajo pri poljskem delu. Navadili smo se jih in kar težko nam je, ko se vrnejo te dni domov v Galicijo, — Letina je kazala najlepše., pa je nas zelo nrevari-Ia, Malo bolje je, kakor lani. Sadja tukaj skoraj nič ni.
Zidan most. (Uslišana prošnja.) Stara mati Elizabeta Poglajen (Dole pri Litiji) je tako iskreno prosila Boga, da bi ji še Bog poslal vnuka Antona Dolenc, ki je bil na bojišču, in da bi ga še videla pred smrtjo. Nihče se ni nadejal, da bi ji bila prošnja uslišana; toda ženica je bila uver-jen^, da pride kljub temu, dasi že dolgo ni bilo nobene vesti o njem. In res dne 1, avgusta pride nepričakovan kot ranjenec domov. Stara mati, ki ji je že 90 let, ga spozna. Ko izpregovori z njim nekaj tolažilnih besed, mu seže v roko in kmalu začne umirati. Res redek slučaj!
Slike in črtice z bojišč.
Očetovo pismo,
Črnovojnik B. N, iz fare T. na Gorenjskem je oisal svoji družini ljubeznivo pismo, ki zasluži, da pride v javnost;
Draga žena!
Bližajo se dnevi, ko bom moral iti pred sovražnika; ne vem ravno kdaj, pa tudi ne vem, ali pridem kdaj nazaj ali ne. Zato Te prosim, uči lepo otroke delati, pa tudi moliti, kakor smo delali do zdaj ali pa še bolj. Molijo naj zame, moli pa tudi Ti, ker bo morda težka moja smrt, pa ne vem, kje. Prosim Te pa, nikar preveč ne žaluj, ker žalost škoduje. Misli si, da je že božja volja tako. Odpusti mi vse, kar sem Te kdaj razžalil in tudi jaz Ti odpustim, Ako bo božja volja, se bova pa še videla.
Ljubi mi otroci!
Prosim Vas, lepo ubogajte nu ,=io; spoštujte jo in molite zanjo in zame. Hodite radi v cerkev in pogosto prejemajte svete zakramente. Pa pridige lepo poslušajte in spoštujte duhovnike. Pojdite vsako leto na Brezje, ker nimate daleč, pa prosite Marijo, da Vam bo ona pomagala, da boste zamogli prav živeti, Ako boste Marijo prosili, Vas tudi Marija ne bo zapustila, Bodite prijatelji med seboj in eden drugemu pomagajte, ter eden za drugega molite, pa tudi zame, ker bom za Vas težak odgovor dajal. Če umrjem, molite za mojo dušo; vselej po povzdigovanju molite en Očenaš in Češčenomarijo zame in Bog jim daj večni mir in pokoj! Bojte se Boga in varujte se greha! Ohranite si nedolžno, čisto srce! Zapišite se v Marijino družbo, potem Vam bo Marija še raje pomagala. In pridno delajte pa molite! Prosim Vas, nikar ne zaničujte mame, ne zdaj pa tudi ne pozneje v starosti ne, ker je že veliko trpela z Vami, pa se
bo, preden boste vsi odrasli. Še enkrat Vam rečem; Živite po zapovedih božjih, da boste za menoj v nebesa prišli. Pa berite večkrat to moje pismo, ki ga je še moja roka napisala; naredite si vsak svoj listek, pa večkrat ga preberite. Naj pride nad Vas blagoslov nebeškega Očeta in Sina in Svetega Duha in ljubi angeli naj Vas varujejo in vodijo po pravi poti v sveti raj! Z Bogom!
Pozdrav »Domoljubu«.
Fantje 30, črnovoj. bataljona so poslali uredništvu kartico s sledečo vsebino;
Ob Soči, 16, avgusta 1915.
Sprejmi, dragi »Domoljub« in vsi Tvoji bralci kakor tudi vsi slovenski rojaki, presrčne pozdrave od braniteljev mile slovenske domovine — z dobrdobske planote, Tu sem najbolj obrača svojo moč nezvesti Emanuel ter njegov širokoustni ter lažnivi general Cadorna, ki najraje napada s svojimi pijanimi četami ob deževnem viharju ponoči, ali pa, v najhujši vročini opoldne. Toda vsako pot mora s krvavimi buticami nazaj bežati; v poročilu Cador-novem je potem poraza seveda krivo vselej slabo vreme, — Mi pa po premaganih' težavah krepko zapojemo:
Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni. Vse za dom in za cesarja —» za cesarja damo kri.
Zanimiv prizor iz II. goriške vojske.
Strašna je bila borba med Italijani in našimi četami v dneh od 18. do 28. julija. Manjkalo pa ni smešnih prizorov, Evo enega! Na večer 22. julija so naše čete priredile protisunek proti laškim postojankam zanadno od Kalvarije, Protisunelc je uspel. Naši so se ustalili in zakopali v neposredni bližini laških strelskih jarkov. Tudi naš Toni se je nahajal tu v zakopu, še 30 metrov ne oddaljen od laškega za-kopa.
Pričelo se je daniti. Toni straži. Gleda, in gleda naprej. Menca si oči, a ne more verjeti. Počaka; zapet gleda in buli in si menca oči. Konečno pa se mu izvije nehote in nenadoma iz prsi:
»O, Gigi! — Ti ti sei qua?«
»Toni, anehe tu qui?«
(»O, Gigi! — Ti si tu?«
»Toni, tudi ti tu?«)
Prijateba sta se našla, Gigi in Toni sta službovala na nekem parniku v Trstu, Gigi je bil »cameriere«, Toni »fogista«^ To je bilo do izbruha vojske. Potem se nista videla več. Toni je bil avstrijski državljan in Hrvat (nriimek mu je Novako-vič), Gigi pa je bil laški podanik. Toni je moral odriniti k vojakom v avstrijsko vojsko, Čez nekaj mesecev je bil poklican tudi Gigi ter odšel v vojsko na Laško, Prijatelja sta bila daleč, daleč narazen. Kdo ve, če se bosta zopet videla.
In glej — našla sta se kot »sovražnika« na bojišču. Toni je spoznal svojega bivšega souslužbenca v laškem zakopu pred seboj! »Cameriere« in »fogista« sta si gledala iz oči v oči kot srdita sovražnika. Pa kri ni voda. Toni je v srcu začutil staro ljubezen ...
»Vien qua, vien qua, caro Gigi!«
»Vegncmo tulti, soltanto non state tirare!«
»Non tircmo, no! Ma vien qua!«
(Pridi sem, pridi sem, dragi Gigi!«
Pridemo vsi, samo nikar ne streljajte!«
»Ne bomo streljali, ne! Le pridi!«)
In Gigi se je vzdignil, brez puške in brez tornistra in brez patron, in ž njim se jih je vzdignilo prav tako še petnajst drugih. Dalmatinci so dobili 16 ujetnikov v 'svoje roke in jih odpeljali. Hotela se je predati cela laška kompanija; toda to je bilo nevarno; zato jih naši niso sprejeti, ampak s streli zapodili nazaj. Gigi pa je šel naprej, vesel, da Toni ne bo več streljal nanj.
XXX
Praznovanje rojstnega dne cesarjeve-oa na gorskih grebenih. Piše vojak Fr. Vide,	. .	dne 19.' avgusta 1915. Dragi -Domoljub«! Ni še dolgo,"kar sem Te prosil za skromen kotiček v Tvojih predalih. Danes Te zopet nadlegujem, da Ti poročam, kako še kaj živimo na teh gorskih grebenih ob koro-ško-italijanski meji. Včeraj, ko so po celi naši državi praznovali rojstni dan našega presvetlega vladarja, smo se tudi mi udeležili cesarskega slavlja, kolikor so nam razmere dopuščale. Na vrhu gorskih grebenov med sivimi skalami in smrekami smo poiskali primeren prostor; tam smo postavili oltarček in ga okrasili, kolikor smo pač mogli. Iz smrekovega lesa smo naredili križ ter nanj pritrdili sveto razpelo. Preprog tudi ni manjkalo; naredili smo jih iz smrekove ga lubja. Še tudi lestence smo imeli, seveda ne pozlačenih ali srebrnih; poiskali smo namreč take smreke, ki so imele še storže. Vse je izgledalo še lepše, kakor doma v cerkvi: vse naravno, toda praznično. Okrog 9. ure je daroval g. vojni kurat sveto mašo; po sveti maši je pa imel primeren nagovor. Ta dan smo imeli sicer praznik, ampak jaz in še nekaj tovarišev smo morali po končanem svetem opravilu iti takoj po oves, seno, kruh, tobak; pa tudi sladkega vina smo dostavili. Našega hinavskega prijatelja smo bili en dan zopet prav pošteno nasekali, tako da imamo zdaj že precej časa mir, če ni to le mir pred nevihto. Kadar bo zopet kaj novega, bom že sporočil, ako me božja previdnost ohrani zdravega. Ali to še rečem, ne samo jaz, ampak tisoči in sto: da Lah polente po Slovenskem jedel ne bo. — Mnogo pozdravov vsem prijateljem in bralcem ^Domoljuba«, posebno še udom »Izobraževalnega društva« in članom Orla. Dal Bog veselo svidenje!
XXX
Kaj se v vojski vse pripeti. Zelo pretresljiv slučaj se je dogodil 7, avgusta blizu Podgore pri Gorici, Avstrijski odde1ek, ki je naskočil italijansko postojanko, je šel z golimi bajoneti nad Italijane, Postojanka, ki so jo sovražniki dobro utrdili, je bila v četrt uri v naši lasti. Ko je bil juriš končan, so vojaki avstrijskega sanitetnega oddelka našli v neki jami dva vojaka, enega Avstrijca in enega Italijana, ki sta ležala v mlaki krvi. Italijan, star okoli 45 let, je imel v trebuhu avstrijski bajonet in Avstrijec italijanskega. Oba nasprotnika sta se zvi-52
jala v groznih mukah. Sanitejci so oba za silo obvezali in položili na skupno nosil-nico. Iz ust avstrijskega vojaka, ki je bit star 20 let, se je izvil naenkrat bolesten vzdih: »Oče, očel« Tudi Italijan je odprl oči in zaklical: >Giuseppe, Giuseppc!« Končno se je dognalo, da sta bila ranjenca oče in — sin. Oče .Tirolec, je pred leti zbežal v Italijo, kjer so ga sedaj vtaknili med vojake, sin pa je bil uvrščen med tirolske strelce. Po preteku pol ure je oče izdihnil, sin pa je umrl na obvezališču.
Gospodarske vesti.
GOSPODARSKI IN TRŽNI PREGLED.
Po naši deželi je letos zelo slaba pesa, ker jo je rja strla. Le gospodarji, ki so spomladi njivo z gnojnico dobro zalili, imajo lepo peso, čeprav se tudi pri tej rja pozna. Poskusil sem slabi pesi, katere se je rja prijela, malo pomagati z gnojnico. Koncem julija so pripeljali sod k njivi in potem gnojnico v škafe nalili in razškro-pili. Rja je izginila, pesa se je pomladila in zdaj raste, da je veselje.
Prav isto je bilo videti pri krompirju, ki se je precej prehitro posušil. Na slabih njivah in zlasti tam, kjer so plitvo orali in le malo gnojili, je bil krompir naenkrat suh in od plevela zaraščen. Če je bila pa njiva spomladi ali pred oranjem ali po oranju z gnojnico zalita, so štible še zdaj lepo zelene. Vse to nam kaže, da smo gnojnico za njive še veliko premalo rabili. Kdor hoče imeti veliko krompirja, turšči-ce ali pa pese, mora vselej njivo z gnojnico zaliti. Ko bi svet naši gospodarji bolje obdelovali, bi se lahko še enkrat toliko pridelalo.
Zmota je tudi, da je za krompir najboljše plitvo orati, ker drugače ne pride izpod brazde. Mogoče je res, da kakšen slabič zaostane pri globokem oranju in ne more rušnje prodreti. Toda teh je prav malo, pri drugih je pa tem več pridelka. Le z globokim oranjem se plevel nekoliko pokonča, da se njiva očisti. — Za žita je tudi zelo koristna globoka brazda, ker imajo potem korenine večjo moč in varujejo, da žito precej ne pade.
Splošno se je letos namlatilo veliko manj, kakor smo pričakovali. Pšenica se je usušila, ječmen pa nikjer ni bil prida. Lani je bil ječmen res dober, prej pa tudi že več let ni poratal. Mnogo gospodarjev je vanj izgubilo zaupanje.
Pri nas imamo za žita maksimalne cene. Na Romunskem gredo cene žita nazaj, ker je blaga toliko, da ga skoraj ne morejo spravili. Začetkom avgusta je veljalo ondi 100 kilogramov rži 16.20 lei, v našem denarju bi bilo okoli 14 K. Seveda ne vzamejo zdaj naših kron za isto ceno, kakor pred vojsko. Torej bi veljalo 100 kg rži našega denarja 17 do 18 K. Ječmen so prodajali po 11.50 lei 1 q. Pšenica je nekoliko dražja, kakor rž, Čudno je, da gre romunsko žito večinoma na Nemško, naši trgovci pa čakajo le na mernike ubogega kmeta. Saj bi pri teh cenah kmetje ječmen in turščico kljub visoki carini radi za živino kupili.
Nekaj se bo moralo tudi v tem storiti. De-belih prašičev bo letos jako malo. Pese bo komaj za tretji del navadnega pridelka, krompir se je prezgodaj posušil, žita pa tako ni za krmo. Kar imamo sami, se bo za živež porabilo. Ker kmetijska družba naroča krmila, bi bilo želeti, da bi poskusila iz Romunije dobiti nekaj vagonov tur-ščice in ječmena. Žito bi prodajala za lastne stroške živinorejcem. Brez dobre oblo-de ne bodo imeli kmetje ne zase ne za mesta potrebne zabele debelih prašičev, V naši okolici se zelo pozna, da vsi s prašiči naprej silijo, ker se jih ne upajo zde-beliti
Po celem Avstrijskem zelo masla primanjkuje. Veliko kmetov zlasti v naših deželah in še bolj v severnih jc prodalo krave, ker ne morejo dobiti močnili krmil, Dosti mleka gre zdaj v mesta za civilno prebivalstvo in vojake. Cene mleku so zelo visoke, toda še vedno nižje kakor za druga živila. Nekatere mlekarne so se oprijele sirarstva, ker se sir prav dobro proda. Danes plačujejo za 100 q dobrega polemendolca, kakor se imenuje naš in tirolski mastni sir, 340 do 360 K. Ker se napravi iz 100 litrov mleka okoli 9 kg sira, je razvidno, da se zdaj sirarstvo najbolj izplača, Švicarji prav neradi pustijo svoj sir čez mejo. Navadno zahtevajo, da se jim dajo druga živila v zameno, od nas posebno sladkor.
Kave je zdaj toliko v Evropi in Ameriki, kakor še nikdar poprej. Za enkrat se ni prav nič bati, da bi pri nas kofeta« zmanjkalo.
Goveje živine je bilo dne 16, t. m. 4743 na dunajskem trgu. r.e iz Češke je pnslo 2784 glav, Plačevali so za vole: Ia, 2 N 80 vin, do 3 K 6 vin., najlepše do 3 K JU vin., Ha. 2 K 42 vin. do 2 K 77 vin., 11U. 2 K 10 do 2 K 40 vin., krave 2 K 04 v, do
2	K 54 vin. Zaradi velikega števila je ™ cena nekoliko nazaj.
Dne 17. avgusta je bilo na Dunaju 3995 prašičev na prodaj. Prodajali so mlade zj meso: Ia. 3 K 76 vin. do 3 K 92 vin, H«-
3	K 58 vin. do 3 K 74 vin., lila. 3 K 20 vin. do 3 K 56 vin., debele: Ia. 3 K 56 vin, « 3 K 64 vin., Ha. 3 K 46 vin. do 3 K 55 vin, lila. 3 K 34 vin. do 3 K 44 vin. Treba. w
tudi misliti, kako bi mi naše prašiče
boljše
prodali, ker je še vedno glavni dohodek naših kmetov v prašičereji.
g te v. 34
Za naše gospodinje.
Sadni sokovi.
Splošna pojasnila. Iz surovega sadja iztisnjen sok, kateremu se pridene po potrebi in okusu več ali manj sladkorja, ki se pravilno vkuha ter spravi v steklenice, in ki se uživa močno razredčen s stu-denčnico ali sodavico ali pa s kako naravno kislo vodo, imenujemo vobče sadni sok. Kdo ne pozna malinovca in jagodo v c a ! To je sadna konserva, ki je pri nas precej znana in razširjena. Pa tudi iz raznega drugega sadja se da pripraviti prav dober sok, posebno iz g r o z d i č j a, v i š e n j, končno tudi iz jabolk in hrušek. Vsak sadni sok mora biti popolnoma čist, imeti mora lepo barvo, fin vonj in okus. Ako ga hranimo še tako dolgo, ne sme imeti na dnu gošče, kakor se to vidi prav mnogokrat. Najbolje je, da je sadni sok zaprt neprodušno, kakor druge sadne kon-serve. Za silo so ohrani tudi zamašen z navadnim zamaškom.
Za sadni sok vzamemo zrelo, a ne pre-zrelo sadje, ki ga najprej preberemo in operemo, Potem ga na primeren način zdrobimo ali zmečkamo in sok s stiskalnico ali kako drugače iztisnemo, Ker iz stiskalnice nikdar ne priteče popolnoma čista tekočina, je neobhodno potrebno, da jo precedimo (filtriramo) skozi gost prtič, sito ali kako nalašč zato prirejeno pripravo (filter). Očiščen sok se potem naglo vkuha s sladkorjem (tričetrt do 1 kg na liter soka), nalije vroč v razgrete steklenice in neprodušno zapre s pečatnim voskom ali p a r a f i n o m.
Malinovec. Dobro zrele maline zmeljemo s posebnim mlinom ali jih zma-stimo z roko. Zdrobljene maline se postavijo nato v pokriti posodi kake 3 do 5 dni na nepremrzel prostor. Sok na tropinah kipi in med tem časom ga je treba vsak dan dvakrat dobro premešati. Kipenje mnogo pripomore, da se malinovec pozneje lepše učisti in da dobi bolj zagorelo barvo. Potem se s kako orimerno stiskalnico ali pa v platnenih rutah sok iztisne, precedi skozi gosto tkanino in takoj doda nekako na vsak liter še mrzlega soka tri četrt do 1 kg sladkorja, in sicer kar v koscih. Sladkor se mora pred vkuhavanjem popolnoma raztopiti v tekočini. Malinovčev okus se izboljša in okrepi, ako soku pridenemo pred vkuhavanjem na vsak liter dva do tri grame citronove kisline,
Za vkuhavanje je najboljša oosoda bakren ali meden kotliček, zadostuje pa tudi emajlirana železna posoda. Važno je, kako dolgo se sok vkuhava. V tem oziru velja pravilo, da ne sme vreti več kot tri do 5 minut, pa še to vretje naj se vrši pri lahkem ognju, da ni preburno in valovito. Med vrenjem pobiramo pene, ki se zbirajo na vrhu. Ako se sok vkuhava dalj časa in pri hudem ognju, da močno vre, se pozneje v steklenicah iz njega izloča sladkor. Vsled predolgega vkuhavanja trpi tudi barva in okus.
Še preden denemo sok k ognju, je treba pripraviti steklenice, kamor se bo pozneje spravil malinovec. Te naj se skrbno umijejo z vročo vodo (soda!), naposled pa večkrat izplaknejo.z mrzlo studenčnico in |
___ DomoHufi 191 f),_
i potem popolnoma posuše. Med vkuhava-njm soka jih previdno postavimo ob robu štedilnika, da se razgrejejo. Vkuhan malinovec je treba kolikor mogoče še vroč nalili v steklenice in nemudoma zamašiti z novimi opranimi zamaški. Noben plutov zamašek pa trajno ne zapira neprodušno, zato naše gospodinje pečatijo malinovčeve steklenice s pečatnim voskom. Boljša in pripravnejša tvarina za ta namen je p a -r a f i n, ki se dobi v vsaki drogeriji. Nekaj koscev parafina se dene v železni skledici ali ponvici na vroč štedilnik, da se raztopi, kakor na primer mast ali vosek. V raztopljenem parafinu se potem parkrat pomoči s pluto zamašen steklenični vrat in steklenica je zaprta popolnoma neprodušno. Za domačo rabo so najboljše majhne steklenice, na primer po četrt do pol litra, da se vsebina hitro porabi, ko se enkrat načne, kajti malinovec začne rad kipeti, ako stoji, posebno poleti, dalj časa v slabo za-mašeni posodi.
Tako pripravljen malinovec ima krasno barvo in aromo (duh). Edina napaka bi bila, da se navadno na dnu steklenice nabere nekaj gošče, kar pa v navadnih razmerah ne pride v poštev.
Kjer delajo malinovec v veliki meri, napolnijo sok, takoj ko priteče iz stiskalnice, v velike steklenice, ki drže po 20 litrov in še več; tam ga puste tako dolgo, da pokipi in se popolnoma očisti. Šele tedaj mu pridenejo potrebni sladkor in ga vku-hajo.
Na ta način prirejen malinovec je brez gošče in čistejši kakor tedaj, ako pokipi na drozgi, sicer pa ni prav nič boljši,
Tuintam pridevajo pri napravi malinovca na vsak liter soka do 1 in pol kg sladkorja. To ni le velika potrata v go^~ spodinjstvu, ampak se s tem pravi malinovčev okus pokvari.
Tudi iz grozdičja (ribezlja) se naredi prav dober sadni sok. Izdelovanje groz-dičjevca se prav nič ne razločuje od izdelovanja malinovca, samo citronova kislina naj se ne prideva, ker ima grozdičje itak samonasebi dovolj, da, celo preveč kisline. Pač pa vzamemo pri grozdičju malo več sladkorja, navadno na vsak liter soka 1 kg.
Samoposebi je umevno, da se prav tako lahko izdela izvrsten sok iz borov-n i c in r o b i d n i c, ki jih je v mnogih krajih jako veliko in jih otroci z veseljem nabirajo. Tudi češnje, zlasti višnje, nam izvrstno služijo v ta namen.
Jagodovec. Kjer je veliko jagod, se lahko s pridom uporabijo za jagodovec, ki sicer ni tako dobrega okusa kakor malinovec in tudi barve ni tako lepe, a je kljub temu prav dobra, osvežujoča pijača. Ker shlapi jagodov vonj zelo hitro in je ta sad zelo mehak, ga ne kaže mastiti, ampak se sok izvleče iz njega s pomočjo sladkorja. V ta namen se potresejo jagode v kaki porcelanasti posodi s stolčenim sladkorjem (na 1 kg jagod 1 kg sladkorja), in sicer se mora pri pretresanju sladkor popolnoma pomešati z jagodami, ne da bi se kaj zdrobile. Posoda se potem dobro pokrije in postavi v hladno klet. Sladkor izvleče iz jagod sok in z njim tudi fini vonj. Čez kake tri dni stresemo vsebino na prav gosto sito ali kako drugo cedilo in počakamo, da
_____Stran 501
se sok odcedi samodsebe, ne da bi kaj stiskali ali mečkali. Tako pridobljen sok pustimo nekaj dni v velikih dobro zama-šenih steklenicah, da se kolikor mogoče očisti, potem ga previdno odlijemo in napolnimo z njim manjše steklenice in jih denemo odprte vkuhavati ravno tako, kakor kompot ali vkuhano sadje ( v vrelo vodo). Ko so se razgrevale kakih 10 do 15 minut, jih vzamemo ven in jih nemudoma zamašimo s snažnimi zamaški, nazadnje pa pomočimo steklenične vratove v raztopljen parafin.
Pred vkuhavanjem pridenemo soku lahko na vsak liter po 2 do 3 gr citronove kisline.
Mesnati ostanek od jagod se ne sme zavreči, ker je še zelo sočen in sladek. Pretlačimo ga skozi gosto sito in naredimo iz njega jagodovo marmelado.
Gozdne jagode so za jagodovec boljše kakor vrtne.
Tedenska pratika.
27.	avgusta.
t. Sv. Jožef Kalasancij, ustanovitelj šolskega reda »Pijaristov«, je bil rojen iz plemenitaškega rodu leta 1556, v Aragoniji na Španskem. Ko je opazoval poulično zapuščeno mladino, se je zavzel zanjo ter ustanavljal takoimenovane »pobožne šole« (piaristi). Sveti mož je umrl leta 1648,, bogat v čednostih in dobrih delih.
2.	Sv. Gebhart, škof, deželni patron na Pred-arlskem.
3.	Sv. Natalija.
Solnce v. 5. u. 10 m. — z. 6. u. 52 m.
Luna v. 7. u, 35 m. — z. 8. u. 3 m,
28.	avgusta.
1. Sveti Avguštin (lat. beseda pomeni: vzvišen, vznesen; iz tega je izpeljano skrajšano Avgust, švedski »Gustav«), cerkveni učenik in škof v afriškem mesfu Hipo, se prišteva med najbolj slovite modroslovce in prve bogoslovce ali bogoslovne učenjake katoliške Cerkve. Njegovo hrupno življenje v mladih letih in njegovo odkritosrčno in stanovitno izpreobrnjenjc, ki je je izprosila od Boga njegova sveta mati Monika, je dovoli znano. Kdor ga je posnemal v mladostni zaslepljenosti, naj ga tudi posnema v njegovi spokornosti. Leta 400. jc napisal občudovanja vredno in odkritosrčno pisano knjigo »Izpovedi« (Confessiones), kjer je opisal zmote in pregreške svoje mladosti. Razen tega je izdal tudi veliko spisov o milosti, o sv. zakramentih, o božji previdnosti, o izveliča-nju itd. Umrl leta 430.
2.	Sv, Hermet, muč.
3.	Sv. Julijan.
4.	Sv. Pelagij.
5.	Sv. Cezarij.
Solnce v. 5. u, 12 m. — z. 6. u. 50 m.
Luna v. 7, u. 52 m. — z. 9. u. 15 m.
29.	avgusta.
1.	Obglavljenje sv. Janeza Krsiitelja. Ta dogodek jc dovolj znan iz sv. pisma (Mat. 14, 6—12).
2.	Sv. Pavel, mučen v Antijohiji.
3.	Sv. Evtimij (grška beseda pomeni: dobro-miseln, Dobroslav).
4.	Sveta Sabina, plemenita Rimljanka, je bila obglavljena ob času cesarja Hadrijana.
5.	Sveta Kandida (lat. beseda pomeni: Bela).
Solnce v. 5. u. 13 m. — z. 6, u. 48 m.
Luna v. 8. u. 11 m. — z. 10 u. 27 m.
30.	avgusta.
1.	Sv. Feliks in Adavkt, muč.
2.	Sv. Krispin iz Viterba, kapucin, je izkazoval veliko-dobrot .Umrl leta 1750,
3.	Sv, Pamahij.
4.	Sv. Moderat, škof,
5.	Sv. Roza Limanska, rojena v Limi, glavnem mestu južnoameriške republike Peru, Roza je bila tiha, krotkega srca in neizmerno ljubezniv otrok, Velika je bila v zatajevanju, Ko je nekoč premiš-
42

tjevala trpljenje Jezusovo, je jela misliti, kako bi moda vsaj malo posnemati trpečega Zveličana. Napravi si kronico iz kositarja, vanjo natakne žeb-licv in trnja, ter jo nosi več let zakrito z lasm, in tančico. Prav posebno je Roza ljubila starše; pomagala jc, kjer je mogla, da b. jim nc bilo treba pomanjkanja trpeti. Če sta oče ali mati zbolela, fc noč in dan čula pri postcln in iima stregla. — Njena pokorščina je bila tako velika, da |C za vsako najmanjšo stvar prosila. Čc jc mati rekla: -Zika) prosiš, saj lahko sama vzameš« (kako )ed ali kako orodje), je odgovorila: »Zato da imam večje zaslužcnjc.«
6 Sv. Edigna iz kraljevskega rodu na francoskem. je živela kot puščavnica na Bavarskem.
Umrla leta 1109.	.	.. ,
7. Sveta Ascelina, nuna iz cistcrci)anskega
reda.	, .,
Solnce v. 5. u. 15 m. — z. 6. u. 46 m.
1	una v. 8. u. 35 m. — z. 11. u. 37 m.
31, avgusta.
1.	Rajmund Nonatski je bil sin pobožnih, plemenitih staršev iz Katalonije, rojen 1. 1200. Izkazal sc ic že v mladosti kot zgled čednostnega človeka, da so ga vsi občudovali. Po posebnem od prcbl. Device Marije razodetem naklepu je stopil v red, k: c bil prav takrat ustanovljen v Barceloni in sc ie imenoval red za reševanje jetnikov Odlikoval SC jc v mladosti in pozneje po izredni svetosti, nedolžnosti in devištvu. Da bi temveč kristjanov, ki so bili v ujetništvu, rešil, se jc podal v Atriko, kjer ic z gorečim pridigovanjem izpreobrnil tudi mnogo poganov. Bil jc tudi sam ujet ter kot tak mnogo pretrpel. Papež Gregorij IX. ga jc imenoval za kardinala, a vsled skromnosti sc je branil, da bi sprejel to čast.
2	Izabela, kraljica in devica.
Solnce v 5. u. 16 m. — z. 6. u. 44 m.
Luna v. 9. u. 3 m. — z. 12. u. 46 m.
1.	september.
1 Sv. Egidij (Šcnt Ilj). opat, deželni varih na Ko škem, je bil rojen v prvi polovici VII. stoletja \ Alenah. glavnem mestu grške dežele. Bil jc iz odlične rodbine. V rojstnem mestu sc je tudi olikal v vseh znanostih, toda svet ga prav nič ni mikal. Zato jc razdelil svoje premoženje revežem ter odšel v Galijo Iscdanja Francoska), kjer je živel kot puščavnik. Poučeval jc ljudi, zraven se jc pa tudi pečal z zdravilstvom. Deželni poglavar ga jc nekoč. ko je bil na lovu. zasledil v puščavi ter mu dal sezidati samostan, okoli katerega je pozneje zraslo cclo mesto, imenovano po svetniku Saint Ciliics. Sv. Ilj je priljubljen palron kmečkega ljudstva. Umrl leta 700.
2.	St. Emigdij.
3.	Sv. Aleksander.
4.	12 bratov mučencev.
5.	Sv. Liberat, muč.. umrl leta 433.
6.	Sveta Verena, dcv. muč.
Solnce v. 5. u. 17 m. — z. 6. u. 42 m.
Luna v. 9. u. 39 m. — z. 1. u. 50 m.
2,	septembra.
1.	Sv. Šteian, ogrski kralj. Krstil ga je v Ostrogonu (Gran) češki škof sv, Vojteh (Adalbert). Papež Silvester II. ga je odlikoval s častnim naslovom: >-rex apostolict»»« (apostolsk ikfalj), in zato sc dozdaj avstrijski cesar kot ogrski kralj na-Eivlje Apostolsko Veličanstvo«. Sv. Štefan je ustanovil v svoji deželi deset škofij, nadškofijo v Ostrogonu in štiri benediktinske opatije. Umrl leta 1038. in papež Benedikt IX. ga je prištel med svetnike.
2.	Sv. Antonin, muč.
3.	St. Diomed.
4 St. Maksim.
Solnce v. 5. u. 19 m. — z. 6. u, 40 m.
Luna v. 10. u. 26 m. — z. 2. u. 49 m.
Vprašanja in odgovori.
G. Ivan Hvastja — vojna pošta 614:
Obrnite se sami še enkrat na komisijo pri Vašem glavarstvu, ki odmerja prispevke družinam v vojsko poklicanih mož. Pojasnite natanko, kakšne so Vaše gmotne razmere-
Najnovejše z bojišč.
Nemške čete so zasedle trdnjavo Oso-vjec. To je zadnja postojanka ob narevski črti, ki so jo Rusi trdovratno branili. Zajetih je bilo 4000 ruskih vojakov.
Dobre knjige.
Izšel je nov molitvenik -Krščanski vojak«, ki ga je c. kr. profesor dr. Pečjak sestavil nalašč za to izredno hudo vojsko. Vsakega daru iz domovine sc dober vojak razveseli, četudi je le malotraine vrednosti Upamo, da bodo vojaki tem boI|se sprejeli dar, ki daje več tolažbe in koristi, kakor jo morejo dati svetne dobrine. 1 o naročilu dr. Pečjaka izrečno poudarjamo, da jc dosedanji Hafnerjev molitvenik dober in da sc bo vsaj po vojski moral nanovo natisniti. Toda za vojake na bojišču in za ranjence v teh razmerah, kakoršnih pred vojsko noben človek ni mogel poznati, ni bil pisan. Novi molitvenik je veliko manjši, pa ima ravno za vojske veliko več. Kdor bo pazno preudaril zbrane misli, ki se nudijo v premislek, se bo obvaroval pokvarjenosti in po vojski ne bo v domovino zanesel slabih vplivov. Kogar bo v vojski zadela smrt, ne bo nesrečen, ker bo za smrt pripravljen, ako se bo trudil, kakor uči »Krščanski vojak«. Izbrane s0 najlepše molitve, s katerimi naj se vojaki priporočijo v božje varstvo, in kako naj Boga prosijo za vrnitev v domovino. Ranjencev, katerim ostane trajna onemoglost, človeška tolažba ne more pomiriti, le verska tolažba je dovolj močna, zato je tudi za ranjence v knjižici veliko berila. Je pa tudi drugih molitev toliko, da bo molitvenik še po vojski poraben, in ga bodo vojaki najbrž radi hranili kot ginljiv spominek velike preteklosti.
Ne vemo boljšega daru za vojake. Kdor le more naj pomaga, da bo »Krščanski vojak« vzor našim vojakom: čist, trezen, hraber, zvest domovini in Bogu,
S podporo deželnega odbora se bo dalo brezplačno 7.000 vezanih izvodov. Oglasijo naj se zanje v Katoliški bukvami v Ljubljani vojaški k u r a t i i n d u h o v s k i predstojniki po vojaških bolnišnicah. Prosijo naj le toliko izvodov, kolikor upajo dobiti hvaležnih vojakov. Usiljevati ni treba, ker jih bo itak zmanjkalo.
Drugim prijateljem vojakov bo Katoliška bukvama knjigo prodajala brez vsake odškodnine, za ceno, ki je omogočena samo zavoljo podpore deželnega odbora, Če hočejo tudi druge bukvarne ali prodajalne prodajati brez dobička, jim bomo hvaležni, a od Katoliške bukvarne ne morejo dobiti nobenega popusta, ker ga Katoliška bukvama sama nima nič. Po vojski bo cena seveda zvišana, takrat bo >lo po redu tudi s popustom.
Cena v vojnem času: Vezan molitvenik v rdeči obrezi 30 vin.; \ najboljši pergamoid vezan in v zlati obrezi 50 vinarjev.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Brno, 18. avgusta: 3, 26, 68, 49, 63.
Gradec, 18. avgusta: 67, 73, 1, 51. 88,
Line, 21. avgusta: 34, 17, 80, 78, 22.
Mama, kje pa ste?
Hranilnica kmečkih o
VB
v Ljubljani
Nasproti »Bavarskemu dvoru" v bližini milnice
Dunajska cesta St. 38 v diši Zadružne Zveze
s
PfDlPPPlDl[q[Dl~^s:anovlicna leta 1911. -
Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega.— Vložne knjižice drugih denarn. za-
vodov sprejema kot gotov denar ter se obrestova-nje ne prekine. —
Hraniln. kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo c. kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika c.kr. dež. vlade v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijatn na amortizacijo.
Izjava.
Obžalujem psovko, ki sem jo izrekel ob priliki požara v Dolu dno 12. avgusta 1.1. o gasilnem dru-jtvu iz lic riževega, in so zahvaljujem, da sc ni kn-jenskiin potom proti meni postopalo.
Dol, dno 15. avgusta 1915. 16211	Avguštin Hnbjan, organist.
Ako naročite
in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budimpeštanske bazilike. 1 dob tni list 3°/0 zemlj. srečk Iz leta 1880, 1 do-bitni list 4% ogrskih hip. srečk iz leta 1884. {Mesetni obrok za vseh pet srečk ozir. do bitnih listov samo 5 kron 12 žrebanj vsako teto, glavni dobitki 630.000 kron)
rflhifP igralno pravico do dobitkov UUMiic ene turške srečke v znesku do
4.000 frankov popolnoma zastonj 1
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana.

tako se sliši mnogokrat popraševati ijudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
iiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiitiiiiMiimimiimiiiiMii:
E E
..........................................IIIIIIIIIIIIIMI Mil lllll IIIIIIHIIIIIIIIIIIIH lllll
Št.
(100 Žepna ura z radijem, ki so
ponoči sveti......K 8-40
„ 410 Nikei,-anker-Roskopf ura „ 4-10 „ 705 Rosiiopf ura, kolesje v kamnih tekoče.........5-90
„ 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 7 80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1450 Bela kovinasta verižica . , „ 2-80
nikelnasta........ 1*—
„ 916 Srebrna verižica.......3-20
, 89 Double zlata verižica. , . „ 5-90
Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem
ceniku z mnogimi podobami
katerega zahtevajte zastonj In poštnine prostega.
Razpošilja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna tovarna nr v Švici
Nima nobene podružnice.
Nerottlifoost In
dobičkaželjnost
sta imela žo večkrat usodne posledico, ker so ljudje, ki iz hudobnosti nofejo gledati uspehov drugih. Sedaj na primer, ko je za razkužilo I.ysoform, že skozi 14 let izborno preizkušeno, zaradi pričakovanih nalezljivih bolezni večja poraba — pa ponarejajo naš izdelek po materijalu in imenu. Občinstvo se pa no bo obrnilo od preizkušeno dobrega Lysoformn, da bi dobivalo slabe ponaredbo od danes pojavljajočih so in jutri poginjajočlh podjetij dvomljivega slovesa.
Preskrbimo so pravočasno, pred nastopom velike vročine z Lysoformom in pazimo na to, da je na vsaki steklenici ali ročki vtisnjena firma: dr. Keletl & Muranyl, kemična tvornica, Ujpest in varstvena znamka.
Ceno so za sedaj še neizpremenjene te-le: Vsebina steklenice: g 100 250 500 1000 2'/2kg
Cena steklenici: K -'90 1*80 310 5'" 10""
Zanesljivo razkuževalno moč Lysotorma potrjujejo znanstvene preiskave v zavodih profesorjev: L&ffler, Liebrelcb, Vas, Pertik, Proskauer, di Vestea, Tauszk, Verlun, Pfuhl, Perroncito, Pfeii-ier, Loir, Ujhely 1. t. d.
Na željo pošljemo vsakemu zastonj in prosto poštnine zanimivo knjigo „Zdravje in desinfekcija" od odličnega zdravnika. Knjiga nas uči smotrenega razkuževanja.
KEMIK HUBMANN,
referent Lysoformwerke, Dunaj XX., Petraschgaase 4.
Eksistenco
•i lahko zag-otove Izurjeni prodajalci s zastopstvom dobro ldo61h predmetov v mestih ln na deželi. Dopisi pod „0 6700" na Baasensteln & Vog-lor A. G.Dunaj I., Soholerstr.il.
!! Agitirajte za „Domol uba"!!
ii. a. dež, živli. In rertne. f
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živlienski zavarov. že po prvem ietu.
Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490 838 — Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732X22-76 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah
čistega dobička.....K 432.232-66
KHor namerava skleniti 2ivl|ensko zavarovanje veljavno hkrati za vojno zavarovanje, na) ie v lastno korit* obrne de gori Imenovane podružnicc.
Prospekti zastonj ln poštnine prosto. ■ l Sposobni zas'opniki se sprej- j——i mejo po najugodnejšimi pogoji. | "SU' |
II Marije Terezije cesta 12.
Posestvo
se odda v najem, obstoječe iz hiše z gospodarskimi poslopji, travnikov in njiv. Naslov pove uprava tega lista pod štev. 1GG8 (Znamka za odgovor.)
Kupi se posestvo
na katerem bi bilo mogoče 3 ali 4 glave goveje živine. Ponudbo z navedbo obsega in cene na upravo „Domoljuba" pod št. 1635.	1635
VOLNO
ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množinp po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti.
Veletrgovina R. STERMECKI, Celje štev. 16, Štajersko.	1622
Ustanovljeno leta 1803.
Ustanovljeno leta 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl-
5
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila t odsekih na 7 % 15 ali 22 >/2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 E. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2498 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
Predsedniki Andrej Kalan, preJat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsedniki	n. podpredsednik!
Ivan Bolnik, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol PoUak ml., tovarnar v Ljubljani.
Člani: Fran Borštnik, o. kr. profesor v p. T Ljubljani: Ignaolj Zaplotnlk, katebet v Ljubljani: Ivan •	'■ • ■ " nI; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v
Doleno, O. kr. protesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton »ODlsr, oonan v Kranju- dr. Jakob MohorlS, odvetniški kandidat v Ljubljani! dr.Fran Papež, odvetnik v Ljubljani B.Bemec, favnatolj tig.Tole v Ljubljani; Anton SuSnlk, o. kr. (rimn. proiosor v Ljubljani; ar. Viljem Sohweitz.r, odvetnik v Ljubljani; dr. Al«* UScnlčnlk, prot. bogoslovja v Ljubljani; FranVerblo, o. kr. gimn. prol. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
ik: Anton KržlB, o. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Cadež, katoliet v Liu-n Mlakar, protesor v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fln. rad. oftoijal v Ljubljani; AvguSttn Zajo, o. kr. rad. revidont in posestnik v Ljubljani.
Predsodn bljani; Ivan
nr Sijajna naložitev kapitala.
Hiša v Ljubljani
v zdravi solnčni legi, poleg postaje elektr. cestne železnice, tronadstropna, nova, Se 13 let davka prosla, s k snialim doneskom 12.000 K, čistim doneskom lO.OCO K, se pod ugodnimi pogoji proda. Glavnica se obrestuie čisio po &>/,% Naslov pove upravništvo »Domoljuba" pod št. 1545.	1545
3 VAJENCE 3
za sodarsko obrt s proslo hrano in stanovanjem sprejme takoj A REPIČ, Ljubljana, Kolezljska ulica.	1610
1
za tkalnico platna, tudi sukalke dobe trajno in dobro plačano delo v tovarni
Thondorf, p. Liebenau
pri Gradcu. U94
Vam plačam nko Vaši) kurjih očes, bradavlo ir. trde kože tekom 3 dni b korenino, brez bolečin ne odpravi RIA- BALSAM, Cena lončku z jamstvenim pismom K 1'—, 3 lončki K 2-50, 6 Ion« kov K 4 • 60.
Kemeny, Kaschau (Kaosa'* I., po&tni predal 12 12. Ogrpko.
Kaua
50 , ceneje!
Ameriška Štedilna kava, lepo dišeča, Izdatna in
stedljiva & k£ vreča za po-skušnjo K 11*-post prosto l>o povzetju. Pol kilograma prvovrstnega finega čaja v,a K 2*20 posije tudi 50 kom. razi lepih razglednic za 1 K A. Schaplra št. 473, izvo£ Kave in čaia.
TISZABOGDANY,
Ung-ara.
1 litrov zdrave domače ii
'h, •UN-r.lKUJM^lV.I^J
■PORODNIŠNICA,
7 LJUBLJANA • kohenskeoa-ulica-4 ^ DRFR.DERGANG 1
(ŽELODČNA TINKTURA ] lekarnarja PICCOLhja
v Ljubljani
RAZPOŠILJA
osvežujoče, dobro in žejo ga " "i i(li k' VHiik sam priredi z malimi stnr.ij y ® JoKi so snovi r.a ananan, Jabolčnlk J'" nadine, mallnovoo, poprova meta' nT!" šbatolec, pomoraninlk, l|š„{a ' vifenjoveo. ia |iljnua so lal ! „ poloti ,r vživu hladna. pozunl pa vi-» , ,, ma m žganja. Skaziti so no ,,. ... SnJ5 v. natančnim navodilom sin. k a,Ji iranko po povzetju No 5 iiil.ij, ,.„„,,: P" dam ono povrliu. '/.a gospodarstva, tovarno, \ un-e itd noproecnljive vrednosti, kor doluvco ta pi';i.\L osvežim no upiiani, vsled česar no zruIio nič na svoji d"!.i/iiLožnostL
Jan Grolicb, drooerija ,Pri anijelu', Brno 641.1
1351
POVZETJU
t steklenica 20 uinarjeu.
Naročila po povzetji.
vinar
stane dopisnica, potom katero izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4000 slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo ralio in darila: cenik se pošlje vsakomur zasloni in poštnine prosto.
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
o. In kr. dvorni založnik, Briix št. 782 (Češko).
Pristno nikeln. žepne ure po 4"20 K, 5-— K. V srebru 8-40 K, 0 50 K, Nikeln. budilka 2 90 K, uie s kukavico 7-85 K, ure z nibalom 9'— K. Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče se za-572	menja ali denar nazai.
Stanje vlog čez 23 milijonov kfon.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
LJubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v las rl hiši r.sspctl ftefela „Cnicn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne = samo njeni zadružniki, temveč =
tudi cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4%%
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto.

Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Odgovorni urednik Jožol Gostinčar, državni poslanec.
Tiskala Katoliška tiskarna.