ERNESTINA JELOVŠEK

SPOMINI na
PREŠERNA

LJUBLJANA 1903
ZALOŽIL L. SCHWENTNER.

SPOMINI m

PREŠERNA

NAPISALA

ERNESTINA JELOUŠEK

(PREŠERNOUfl HČI)

>t*E

CA,  L O hLŠ

<j/- j ližfro bv

V LJUBLJANI 1903 ^

ZALOŽIL L. 5CNWENTNER
) tk -y^-y+

* Bib// t


fll-v-f


TISK J, BLASNIKA NASLEDNIKOV) U LJUBLJANI.

Pregled vsebine

Stran

Predgovor . .VI

Namesto uvoda.X

I.

Dr. Razlag. — Verodostojnost glavnega vira »Spo¬
minom*. — Prešeren, njegova zunanjost. —
Nekoliko potez iz njegovega značaja. — Nje¬
govi nazori o ženstvu. — Iz njegovih dijaških
let. — V Ljubljani. 1

II.

Julija Primic. — Dr. Chrobat. — Emil Korytko
in grof Horodynski. — Langus. — Kastelic. —

Prešeren se seznani z Ano Jelovšekovo . . 13

III.

Matija čop. — Andrej Smole.34

IV.

Ane Jelovšekove čimdalje bolj intimno razmerje
s Prešernom. — Tega razmerja svetle in temne
strani.38

v.

Stran

Prešeren se preseli v Kranj za odvetnika. -— Poskus
samomora. — Prešeren zboli. — Ana Jelovšekova
se poslovi s svojima dvema otrokoma od Pre¬
šerna, ležečega na smrtni postelji. — Dagarin.

— Prešernova smrt. — Dr. Bieiweis. — Pre¬
šernova oporoka.. 53

VI.

H karakteristiki Prešernove dobe.62

VII.

Pripomnje k nekaterim pesmim Prešernovim . . 76

VIII.

Pesnik Prešeren in tedanje družabne razmere v
Ljubljani. — Nekaj o tedanjih advokatih. —
Poezija in advokatura. — Opazke o Prešernovi
oporoki.— Svobodnomiselnost, največji greh Pre¬
šernov. — Prešeren, Cop in Smole — zastopniki
napredne smeri na Slovenskem.113

IX.

Prešernova narodno-napredna (liberalna) pa duhov¬
niška konservativna (klerikalna) stranka z
dr. Janezom Bleiweisom na čelu. — Politikar
dr. Janez Bleiweis. — Bleiweisovo mnenje o
Prešernovi literarni zapuščini v letopisu „Slov.
Matice 1 * (1875). -— Ali je sežgal Dagarin kaj
Prešernovih rokopisov? •— Jurij Prešeren. —

Dr. Pogačnik. — In še enkrat: Prešeren in
Bleiweis. — Prešeren in Vraz.130

Predgovor

k slovenski izdaji mojih „Spominov na
Prešerna."

J' e „Spomine“ sem bila napisala v letih 1875. in
1876. na prigovarjanje pokojnega drja. Razlaga
in jih bila tudi njemn izročila s pogojem, da jih
sme samo on porabiti.

,,Spomine" sem bila napisala v nemškem
jeziku ter jim dala zaglavje: „Erinn er ungen
an Dr. Franz Prešeren."

Da sem pisala takrat po nemški, temu,
mislim, se pač ne bode čudil nobeden rojak, če
pomisli, da sem hodila v nemške šole, s štirinaj¬
stimi leti ostavila rojstno mesto in odsihdob ob¬
čevala z ljudmi samo po nemški. Poleg tega sem
živela le med Nemci ter mi je bilo nemško čtivo
v obilici na razpolago, dočim nisem imela, žal,
dvajset let slovenske knjige v rokali. Danes pišem
lahko tudi v svojem materinem jeziku.

V

Ko je bil dr. Razlag umrl, dobila sem od
njegove udove svoje ,,Spomine" nazaj.

Leta 1877. sem se bila v Ljubljani seznanila
s pokojnim Levstikom, skriptorjem licejske knjiž¬
nice. Poznala sva se komaj kakih štirinajst dnij,
ko me nekega dne vpraša, ali mu ne bi izročila
literarne zapuščine svojega očeta, katero mi je
bil poslal dr. Janez BleLveis po drju. F. Pogačniku.
Prosil me je tudi za beležke, katere sem bila na
Dunaju spisala o svojem očetu — t. j. ravno te
„Spomine" — o katerih je izvedel, da jih ima z
„zapuščino“ vred dr. Razlag. Levstik je dejal, da
bi zame rad priredil novo izdajo Prešernovih
„Poezij,“ Samo ob sebi se razume, da sem rada
sprejela to ponudbo. Dne 5. avgusta 1877. sem
izročila Levstiku literarno zapuščino Prešernovo
in 14. istega meseca nekaj beležk o Prešernu, ker
rokopisa, ki sem ga bila poslala drju. Razlagu,
nisem hotela od njega hazaj zahtevati. Dotičnih
beležk je bilo sedem pismenih pol v osmerki in
nosijo datum 12. avgusta 1877. Napisala sem jih
bila v Ljubljani iz spomina po svojem večjem
prvem manuskriptu, samo da sem ustregla Lev¬
stikovi želji.

Dotične moje beležke so so še ohranile ter
so priložene moji knjigi „Erinnerungen“, kojo sem
podarila ob stoletnici Prešernovega rojstva gospodu
Aškercu ...

Poleti 1. 1881. sem bila še enkrat prosila
Levstika, da naj porabi „literarno zapuščino", potem

Vi

naj jo podari ljubljanski licejski knjižnici. Toda
Levstik ni bil izpolnil svoje obljube ter ni bil
izdal Prešernovih ,.Poezij . .

Tiste življenjepisne beležke je bil pozneje
porabil g. prof. Levec, ko je pisal Prešernov živ¬
ljenjepis za Stritarjev ,,Zvon“ (1. 1879.).

Gospod Levec začenja svoj članek z istimi
besedami kakor jaz svoje „Erinnerungen;“ g. Levec
je bil začetek  mojega rokopisa namreč kar pre¬
vedel. To omenjam samo zato, da ne bode kdo
mislil, da sem morebiti jaz prepisala začetek
Levčevega članka.

Ponašam se, da je bil že g. Levec v svojem
temeljitem članku marsikaj porabil iz mojega
rokopisa, ki je bil, kakor pravim, samo kratek
izvleček iz mojih drju. Eazlagu darovanih ,,Erin-
nerungen“.

Nekaj motivov sem bila podala iz svojih za¬
piskov tudi g. Govčkarju za njegovo novelo „Mala
rokavičarica“, ki jo je objavil v „Prešernovem
Albumu ? *)

Ker g. Aškerc v svoji izdaji Prešernovih
„Poezij' 1  **) omenja na več krajih moje pisane

*) »Prešernov Album«. Ob stoletnici pesnikovega
rojstva (1800 — 3. decembra 1900) izdal »Ljubljanski
Zvon«, uredil A. Aškerc. Ljubljana 1900. Založila in
natisnila »Narodna Tiskarna«. 10 pol. (Prodaje, knjigarna
L. Schwentner).

**) Prešernove poezije. Uredil A. Ašlcerc. Založil
L. Schvventner. V Ljubljani 1902.

VII

„Spomine“ in se parkrat sklicuje nanje, začeli so
se bili nekateri literati bolj zanimati za mojo
rokopisno knjigo. Poleg tega so mi prigovarjali
tudi nekateri znanci ter čestilci Prešernovi, da
naj že vendar pridem na dan s svojimi zapiski.

Sklenila sem torej, da izdam svoje „Erin-
nerungen an dr. Prešeren 1 * v slovenskem prevodu,
naj rojaki in drugi naši slovanski bratje izvedo,
kaj sem bila napisala po izpovedbah svoje matere
o pesniku Prešernu že pred sedemindvajsetimi leti.

Slovenski prevod, ki je potekel izpod peresa
g. Janka Kesslerja, sem primerjala sama s svojim
nemškim originalom in se uverila, da je točen in
zanesljiv.

Marsikaj pa, kar ni bilo v nikaki notranji
zvezi s spomini na mojega očeta, sem prečrtala
še v prevodu.

Morebiti utegne kakega konservativnega ro¬
jaka osupniti moja sodba o dr ju. Janezu Bleiweisu.
Stvar je taka: Razume se samo ob sebi, da
kritikujem samo politikarja,  ne pa človeka
Bleiweisa. Svoje nazore o politikarju Bleiweisu
pa sem bila napisala pod vplivom tedanje
mladoslovenske  svobodnomiselne struje. Zato
mislim, da je vredno vedeti, kako so že takrat
sodili nekateri rodoljubi  (n. pr. dr. Razlag,
Levstik in dr.) politikarja Bleiweisa.

V slovenskem prevodu sem samo na par
mestih ublažila izraze, drugače sem pustila vse

VIII

tako kakor stoji v originalu, saj pripada vse to
že naši domači zgodovini.

Ker nisem učena pisateljica, napisala sem bila
te svoje „Spomine“ kar tako kakor so mi prihajali
pod pero, torej nimajo prav nič strokovnjaškega
na sebi. Tudi bi jih ne bila mogla izdati sama
brez moške pomoči. To ne baš lahko delo je
prevzel g. A. Aškerc. Uredil je prevod „Spominov“,
ga razdelil zaradi preglednosti, kolikor se je dalo.
v poglavja ter ga priredil za tisk. Naj se mu
na tem mestu iskreno zahvalim.

Za vsebino knjige sem odgovorna seveda

sama.

Če bi ti moji skromni zapiski kaj pripomogli
h globljemu razumevanju Prešernove poezije, do¬
segla bi bila ž njimi svoj najvišji namen.

Moji rojaki pa naj sprejmejo te „Spomine“
z isto ljubeznijo do Prešerna, s katero sem jih
pisala jaz.

V Ljubljani, dne 1. avgusta 1903.

Ernestina Jelovšek.

*)  - \-JVr  v  j,-£

. fui. .

IX


L, X '■

ft



■»

.




Namesto uvoda.

Dne 17. julija 1. 1895. sem bila prvikrat v Kranju.

Izpolnila se mi je bila najiskrenejša želja, katero
sem gojila več nego dvajset let, ali bolje, vse
svoje življenje: videla sem gomilo svojega očeta
ter molila na njej! Tukaj mi je postalo jasno, da
nisem nikdar in nikogar ljubila tako prisrčno ko
svojega očeta, katerega se spominjam samo še
kakor v megli, dasiravno mi plava njegov pogled
in smehljaj neprestano pred očmi.

Moj oče mi je ideal, po katerem sodim
vsakogar, kdor se mi bliža.

Če je sploh kako svidenje, kak sestanek po
smrti, tedaj prosim Boga, naj mi da sniti se z
očetom. Poleg mrtvaške krste rajne matere, katero
sem tudi ljubila in kateri sem marsikaj žrtvovala,
nisem občutila tolike žalosti, kakor oh tej gomili,
pod katero sniva Prešeren.

Kdorkoli dobi v roke te „Spomine“,  naj
mu bodo te vrstice uvod in ključ. Marsikaj bi

X

bila sedaj morda drugače razumela in napisala,
kajti izkušnja in pa vpogled v naše razmere sta
mi deloma omilila, deloma poostrila nazore. Cesto
sem se že tudi namenila, da uničim to knjigo.
Čemu naj bi drugi gledali življenje, katerega ne
razumejo, mislila sem si pogosto. Kaj pa jim je
bil Prešeren . ..!

Grenko trpljenje, pomanjkanje, samota in
boj za obstanek — vse to me je zopet približalo
Bogu; moji religijozni nazori so postali milejši in
idealnejši. In vendar, kar sem pisala, naj ostane,
kajti še enkrat se ne bi rada lotila takega dela,
ker mi manjka časa in miru, poleg tega pa mi
je vid tako opešal, da mi več ne dovoljuje takega
napora.

A kar se tiče Prešernovih nazorov, katere
sem opisala, na njih pač ne morem in ne smem
spremeniti ničesar.

E. J.

XI

I.

Verodostojnost glavnega vira „Spominom“. — Prešeren,
njegova zunanjost. — Nekoliko potez iz njegovega značaja.
- Njegovi nazori o ženstvu. — Iz njegovih dijaških let. —
V Ljubljani.

„Vodnik je vsaj sam lahko spisal svojo zanimivo
avtobiografijo, jaz pa še tega ne morem, ker
moje življenje ima tako malo zanimivega! Včasi
sem mislil, da bodo tudi meni veljali Vodnikovi
stihi:

»Ne sina, ne hčere
po meni ne bo« . . .

Sedaj pa je drugače; rodila se mi je hčerka in
tako mi je še bolj všeč. ;1

Te besede je govoril moj oče materi, ko ji
je izročil Vodnikove poezije z njegovo avto¬
biografijo.

Toda bilo je drugače, kakor je mislil Prešeren.
Kmalu po njegovi smrti prednašali so se omenjeni
stihi, nanašajoč se na Prešerna, pri neki dile-

1

tantski predstavi, katero so priredili, da bi s
čistim dohodkom prispevali za njegov nagrobni
spomenik. Spisali so tudi njegov življenjepis; in
njegovi „čestilci“ so menili, da ga morajo kazati
v taki luči, kakor ga opravičuje edino le njegov
genij. Pa, tudi to je minulo . . .

„Zakaj se dr. Prešeren ni bil oženil?“

To vprašanje sem cesto čula iz ust moža
katerega sem visoko čislala ter mu bila dolžna
posebne hvale. Meni ni bilo vsejedno, kaj misli
o mojem očetu rojak, ki je pokazal z dejanjem,
kako visoko ceni genija Prešernovega. In tako
sem začela pisati o božiču 1. 1875. spomine na svo¬
jega očeta dr. Prešerna dr. Razlagu, ki me je bil
vzpodbudil k temu. Če imajo torej ti spomini
kako vrednost, je to v prvi vrsti zasluga tega
plemenitega, sedaj že pokojnega moža. Kajti sicer
bi se bila takrat le težko odločila za to nalogo,
do sedaj pa bi bila že pozabila marsikaj. Res je
tega od takrat samo šest let*) toda tedaj je bilo
kmalu po smrti moje matere, in malo pred njeno
smrtjo t, j. nekako dve leti prej je često govorila
z menoj o Prešernu.

Opisati ga morem torej le tako, kakor mi
ga je opisavala moja mati, ki je trinajst let obče¬
vala ž njim. Kar pripovedujem, vem od svoje
matere.

*) To je bilo leta 1881., ko sem bila začela pisati
Spomine«. E. J.

2

Navada je, in prav pametna, da si človeka,
ki nam kaj pripoveduje, ogledamo malo natančneje.
Kdo si? — Ali se ti sme verjeti? — Imaš li
tisto navado, da vidiš stvar v višnjevi roman¬
tični luči?

Ali se je moji materi smelo verjeti? Smelo!
Meni ni nikdar govorila neresnice. Še tiste ne¬
dolžne laži nisem slišala od nje,- s katero včasih
matere utešijo preveliko radovednost otrokovo. Če
.sem jo kaj takega vprašala, na kar ni vedela ali
ni marala odgovoriti, zavrnila me je kratko: Že
še izveš, ako bodeš živela; umrješ pa lahko, ako
me veš vsega. In prav je imela!

Tudi hinavstva ni poznala. Bila je skrajno
odkritosrčna do brezobzirnosti. Preprosta hči, pre¬
prostega slovenskega ljudstva.

Na tem mestu lahko ponovim, kar sem pisala
pred šestimi leti dr. Razlagu. Kdorkoli dobi v roke
te „Spomine“ — upam, da postane čestilec mojega
■očeta, čeprav ni moj osebni prijatelj. Pripovedo¬
vati vam hočem, kar mi je znanega, naslikati vam
hočem podobo očetovo, ki živi v mojem srcu. Spo¬
znajte Prešerna, kakor ga poznam jaz; morda ga
začnete ljubiti tudi vi!.

Ne samo dr. Razlag, ampak tudi drugi moji
rojaki so vpraševali: ,.Zakaj se dr. Prešeren ni bil
oženil ? 11  Zategadel opišem njegovo razmerje z mojo
materjo bolj obširno, kakor mi ga je pripovedovala
;sama; morda se potem pojasni to vprašanje.

1 *

H

Neki pesnik pravi, da je zakon grob lju¬
bezni — jaz pa menim, da je uboštvo njen grobokop.
To velja posebno ljudem, ki ne poznajo one lju¬
bezni, ki se v trpljenju čisti in vekša; — moja
mati je bila dobra, požrtvovalna, kakor vse ženske,
toda idealistka ni bila.

Tudi mislim, da se spozna značaj Prešernov
mnogo bolje, če ga opišem v občevanju z mojo
materjo, ker se je pri njej vedel mnogo bolj na¬
ravno in neprisiljeno, čeprav tudi njej nasproti
ni nikdar pozabil svoje visoke naobrazbe in ni
izgubil dostojnosti. Čeprav mu je provzročila
marsikatero bridko uro, ni imel nikdar besede, ki
bi bila ranila njeno ženstvo. Razen tega je dr. Pre¬
šeren nekoč sam dejal moji materi — bilo je še
pred rojstvom njegove hčerke — da namerava spi¬
sati roman o dogodkih pri dr. Chrobathu. Tudi zato
menim, da smem pisati nekoliko bolj obširno . . .

* *

Da je bil dr. Franc Prešeren 3. decembra
1. 1800. v Vrbi na Gorenjskem rojen, je že znano
dovolj.

Ker kmalu ne bode nikogar več, ki bi ga
bil poznal, in ker tudi nimamo nobene njegove
slike po naravi, hočem ga naslikati, kakor mi ga
je opisovala mati, ki je trdila, da bi ga še sedaj
naslikala, „ko bi znala slikati/'

Kakor sam pravi, je meril „pet črevljev in
palcev pet“, imel je torej predpisano vojaško mero.
Nekoč je tožil: S svojini krojačem imam križ!
Prej, dokler sem bil še suh. je dejal: „Za tako
vitkega gospoda, je težko delati.“ S tridesetim
letom sem se začel rediti in s svojim štiridesetim
letom sem mu že predebel, ker pravi, da je jako
težko napraviti lepo se prilegajočo obleko tako
korpulentnemu gospodu.

Obraz mu je bil zdravo rudeč in nekoli k o
od solnca zagorel; čelo belo in neprevisoko, ker
je bil zelo bujnih las; moja mati je trdila, da je
bilo to čelo najlepše, kar jih je kdaj videla. Oči,
sive in bolj majhne, je imel le napol odprte;
njegov pogled je bil navadno resen in je dajal
očem nekaj motnega, vsled česar so ljudje uganili,
da gleda temno. Samo kadar je bil razburjen,
n. pr. vesel ali jezen, zaiskrilo se mu je oko in
mogočen žarek je zadel predmet njegove ljubezni
ali njegovega srda. Moji materi je rekel, da vidi
v dno človeške duše, in nemogoče bi bilo nala¬
gati ga. Obrvi so mu bile svetle in košate; nos
podolgast in nekoliko zakrivljen; usta majhna;
ustnice fine, gorenja je molela nekoliko preko
spodnje. Kadar se mu je tresla spodnja ustnica,
se je vedelo, da je razburjen; kajti nikdar ni
izgubil treznega prevdarka. Brada mu je bila
mehka in okrogla s plitvo jamico. Njegov pogled
je bil skoro oster, a okrog ustnic je imel potezo
iskrene dobrosrčnosti in miline. Lase, ki so bili

zelo gosti, mehki in svetli, temnorujavi, skoro črni,,
je nosil navadno zelo dolge. Posebno mu je uga¬
jalo, če ga je mati počesala, ker so ga potem
zbadali njegovi znanci, češ, da ga je počesalo'
njegovo dekle. Prijalo mu je tudi, da mu je moja
mati pulila posamezne sive lase, ki so se začeli
prikazovati. Večkrat ji je dejal, naj mu jih le
populi, ker mu jih je naredila sive. Nekega dne
se moji materi ni ljubilo brskati po teh gostih
laseh in iskati tedaj še redkih sivih eksemplarjev.
Dejala je torej: „Če bi hotela poiskati vse sive
lase, populiti bi morala kar vse od kraja,“

Užaljen jo zavrne: „Moj Bog, meni se pač
vsako veselje zagreni! „Le čakaj, tudi ti osiviš!' 4
In res se je izpolnilo to njegovo prerokovanje še
pred njenim tridesetim letom.

Obraz mu je bil podolgast, Hodil ni nikdar
pokoncu, ampak bil je navadno nekoliko upognjen.
Korakal je naglo; kadar je bil razvnet, hud, pa
je skoro tekal; včasi zopet je stopal neskončna
počasi in povešeno. Stopinje so mu bile kratke in
goste, in eno nogo je vlekel nekoliko za seboj.
In čeprav je bil kmečki sin, imel je majhne roke
in noge.

Njegova pisava je bila čedna in razločna.

Bil je izvrstnega spomina.

Najneznatnejšo stvar, katero mu je pripo¬
vedovala moja mati, si je zapomnil ter jo vedel
še čez dolgo skoro doslovno. Že iz tega vzroka
bi ne bilo dobro nalagati ga, česar bi tudi izlabka

6

ne bil oprostil. Dejal je, da ni nikdar vzroka
zlagati se; on da se ne bi zlagal, čeprav bi mu
šlo za glavo.

Moja mati ga je vprašala prilično, zakaj nima
verižice pri svoji uri; on pa se je nasmehnil, češ,
da ni treba vsakomur vedeti, da ima uro, ter pri¬
pomnil: „Svoboden mož tudi ne nosi drugih verig
kakor ljubezenskih 41 ....

Reklo se je, da je Prešeren pijanec, zaprav¬
ljivec in — babjek!

Ali je rad pil? — Da! Ali rad igral? — Da!
In tudi ljubil je mlado, čedno dekle, toda ljubil
ni žensk!

Njegova nezaupnost do ženstva je bila na¬
ravnost obžalovanja vredna; zaupal ni nobeni. In
ta njegova nesrečna nezaupnost je bila vir pre¬
mnogim bridkim uram, ki jih je imel sam, kakor
tudi deklici, ki je postala moja mati.

Kadar čitam njegovo ,,Žensko zvestobo“,
vselej me prešine bridka žalost.

Kdor izgubi vero v ženo, izgubil je vero v
človeštvo sploh.

Ta pesem nam kaže najbolj jasno njegove
nazore o ženski in izbriše mnogo pomena in vred¬
nosti sonetnemu vencu, ki ga je spletel „Julijr‘,
kakor izbrišeš barvni prašek z metuljevih kril,
če se ga dotakneš s svojo okorno roko. Na eni
strani krasno-pisani metuljček — nežna ljubezen
— na drugi ostudna gosenica, pomilovanja vredne
nezaupnosti!

Kako velike udanosti, brezmejne potrpež¬
ljivosti in neskončne ljubezni je bilo treba, da je
ozdravelo to srce! In to nalogo je imelo —
ubogo dete!

Zaničeval je vse ženstvo kar od kraja. Žen¬
skam iz boljših krogov se je poredno posmehoval,
dekleta pa je rad popraševal, kdaj se omože, kar
mu je nakopalo marsikak piker odgovor, zlasti,
če je dotična vedela, da najbrže obsedi. Večkrat
je trdil, da dekleta vselej vedo, kdaj se pomože,
ker jim moški to obetajo. Tudi dvoril je deklicam
rad; seveda so bile potem prepričane, da je
dr. Prešeren vanje zaljubljen.

Imel je znanca, ki je imel edino hčer in dve
lepi hiši. Dekle je bilo zelo muzikalno in je tudi
podučevalo klavir. Tej deklici je dr. Prešeren
pridno dvoril. Ta okoliščina je napotila njenega
očeta, da mu ponudi njeno roko. Toda Prešeren
je obžalovaje odklonil to ponudbo, češ, da je že
davno izbral, in da je že oče; nikdar pa da ne
vzame druge, kakor matere svojega otroka. To je
pripovedoval dotični Prešernov znanec sam moji
materi po očetovi smrti. Tudi Prešeren ji je to
že prej pravil rekoč: ,.H. mi ponuja svojo škro-
fulozno hčer, toda vkljub njenemu denarju je ne
maram!“

Cesto je tudi dejal, da ni noben oženjen mož
tako zvest svoji ženi, kakor on moji materi. In
tega moža so nazivali nemoralnega!

8

In kar se tiče pijače in igre! Moja mati ga
je poznala trinajst let, a videla ga je samo enkrat
vinjenega — pa še takrat je bila ona kriva! Ees
je, da je rad pil, toda ne zaradi pijače same. Bil je
izmed onih globokih, strastnih narav, ki ne iz¬
tresejo svojega srda, ampak na tihem kuhajo jezo
in žolč, ne da bi njih obližje kaj vedelo o tem.
Teka in spanja ni — ženska joka in vene — mož
pa pije, da bi se omamil in privabil spanje; in
vino, ki sicer krepi zdravje, mu postane strup.

In njegova strast do igre?! V tistih časih
je živela v Ljubljani gostilničarica „Podbojeva
Metka 11  po imenu. Imela je tri hčere. Ena se je
omožila z nekim K., ki je bil v svoji mladosti na¬
vaden postopač; kaj je bil pozneje, ne vem. Druga
je vzela nekega Ogra, katerega so potem obesili
radi razbojništva. In tretja, o kateri so govorili,
da jo vzame moj oče, je vzela nekega Angleža,
ki je bil baje tako grd, da ga v vsej Ljubljani
ni maralo nobeno dekle. Bil je strojnik v takratni
„cukrarni“ in razmeroma bogat — imel je celo
svojo lastno ekvipažo.

Pri tej gostilničarki se je torej takrat igralo
vsak večer — ona sama je imela „banko“; in
medtem ko je mati igrala, stregle so hčere igralcem.
Tja je Prešeren pogosto zahajal in najbrže pnstil
ondi prenekateri goldinar . . . Kaj zato! Nihče ni
brez napak! Kakor sem čula od nepristranih ljudij,
ljubijo igro skoro vsi Jugoslovani.

Iz Prešernove mladosti ne vem mnogo, samo
to mi je znano, da je bil ljubljenec svoje matere,,
katero je tudi on ljubil z vsem ognjem nežno
ljubečega srca.

Samo kadar je imela „žehto" in je — po
navadi razvajenih otrok, ki so najbolj sitni, kadar
ima mati največ opravka — skinčal za njenim
hrbtom, jih je dobil. Poslej je tudi vedel, da so-
ženske hude, kadar imajo perilo, tako je trdil
sam moji babici.

Ko je še študiral v Ljubljani, je prišel neko
poletje domov, ko so ravno želi. Ker je tudi njegova
mati žela, hotel ji je nekoliko pomagati; vzame
torej njen srp in začne žeti. Pa ker ni bil dela
vajen, se globoko užanje v kazalec svoje levice.
Obrunek na prstu je imel vse svoje življenje za
spomin. Veliki hlapec ga je — šestnajstletnega
mladeniča — poučil prijazno o razliki med obema
spoloma in o medsebojnih razmerah. Tudi to je
Prešeren sam pripovedoval moji materi.

Dr. Prešeren je imel tri strice; eden izmed
njih je živel in umrl kot župnik v pokoju v Rožnih
ulicah. Pri tem je tudi stanoval do njegove smrti in
podedoval njegove knjige in brevirje. Gospodinjila
mu je Prešernova sestra Katra, ki je podedovala
hišno opravo, katero je rabil moj oče do svoje smrti.

Drugi Prešernov stric je umrl leta 1836.,
mislim, na Šmarni gori kot župnik. Zato je imel
navado šaliti se, da je Mati Božja s Šmarne gore
njegova teta; večkrat je tudi moji materi svetoval,

10

v

naj se v potrebi le k njej zateče, kajti usliši jo
gotovo.

Tretji stric pa je umrl kot župnik na Skaručni.
Vsi trije so se pisali za Prešerna. Sestra skaručen-
skega župnika in obenem tudi njegova gospodinja
pa je preživela celo mojega očeta.

Zdi se, da omenjeni strici niso dovolj izdatno
podpirali Prešerna, ker se je moral pečati tudi s
poučevanjem. Tako je bil tudi nekaj časa za
domačega učitelja pri deželno-sodnem svetniku
Lavrinu; Lavrinova gospa pa je bila sestra Prim¬
čeve gospe, Julijine matere. Prešeren je nekoč
zatrjeval moji babici, da gospa Lavrinova ni bila
zvesta svojemu možu, in da dvomi, da bi gospod
svetnik Lavrin bil v resnici oče teh otrok. Moja
babica, ki je zelo čislala Lavrinovo gospo, je bila
všled tega silno razdražena . . .

G-ospod Lavrin je umrl leta 1848. v Milanu
kot predsednik nekega sodišča in sicer od žalosti
radi svojih sinov, ki so pod laško zastavo streljali
v stanovanje svojega lastnega, tedaj že priletnega
in bolnega očeta, To je pripovedovala njegova
druga žena mojemu dedu, ter mu hkrati pokazala
kroglje, ki jih je bila pobrala pred posteljo svojega
bolnega moža. Ta gospa se je morala po moževi
smrti celo izkazati, da ni mati onih sinov, ki so
se uprli, kajti sicer bi ne bila dobila nikakšne
pokojnine.

Ko se je Prešeren še šolal v Ljubljani, se
je primerilo, da je dobil v nekem predmetu dvojko.

ll

Prepričan pa, da se mu godi krivica, raztrga
spričevalo na kosce ter jih vrže profesorju pred
noge. Nikdar ni storil nikomur nobene krivice,
zato je tudi ni mogel prenašati.

Iz njegovega dijaškega življenja na Dunaju
vem samo sledeče, kar je sam pravil moji materi:
„Na Dunaj prišedši sem stanoval pri neki vdovi,
ki je imela mlado hčerko. Obe ženski sta se živo
zanimali zame, in zlasti hči je bila silno ljube¬
zniva. Vabili sta me na sprehode, dajali si mnogo
opraviti z menoj, toda jaz nisem razumel — ničesar.
Dekle sem imel v posebnih časteh, smatral
jo za Venero, za Madono. katere si še dotakniti
nisem upal. Ah, kakšen osel sem bil takrat! Na
srečo sem dobil kmalu potem mesto domačega
učitelja in odšel od omenjenih žensk." Kasneje
mu je nekdo potegnil mreno z očij ter mu povedal,
da je imela njegova „Madona“ pregrešno znanje,
in da bi bila rada njemu nakopala posledice njegove.

Toliko z Dunaja.

Leta 1829. je vstopil kot praktikant v komorno
prokuraturo, kjer mu pa služba ni ugajala. Ko je
izstopil iz državne službe, je bilo tudi konec
njegovi uradniški karijeri. „Svoboden mož ne nosi
jarma!"

Vstopil je torej za koncipijenta pri dr. Chro-
bathu ter ostal ondi do meseca avgusta leta 1846.
Tega leta je bilo v Kranju ustanovljeno mesto
okrajnega odvetnika, in Prešernu se je dalo na

12

izbor iti v Kranj ali Postojno. Ker je izprevidel,
da v Ljubljani sploh nikdar ne dobi odvetniškega
mesta, je hotela nesreča, da se je odločil za Kranj.

II.

Julija Primic. — Dr. Chrobat. — Emil Korytko in grof
Horodynski. — Langus. — Kastelic. — Prešeren se seznani
z Ano Jelovšekovo.

J^akor sam pripoveduje v nekem svojem sonetu,
prišlo mu je leta 1833. na misel opevati trgov¬
čevo hčer „Primčevo Julijo". Ali je bil Prešeren
res tako navdušen od te ljubezni, kakor nam pri¬
poveduje v svojih krasnih sonetih, kdo ve? Osebno
morda niti nikdar občeval ni ž njo.

.Julijana Primic je bila rojena leta 1816. ljub¬
ljanskemu trgovcu Primcu; dekliško ime materino
se je zvalo Hartel; bila je zelo bogate in odlične
rodbine. Trgovec Primic je umrl, ko je štela Julija
komaj pol leta. Poslej jo je vzgajala mati, ki je
bila ošabna, silno pobožnjaška in skopa ženska.
Ko je Julijin dvaindvajsetletni brat umrl na snšici,
bila je Julija najbogatejše dekle v Ljubljani. Julija
je rada pletla in je imela navado, da je čitala
pri tem; pečala se je tudi z vezljanjem in šivanjem.
Le redkokdaj je šla v gledališče ali kazino. Dami
nista radi hodili na posete, tudi gostov nista marali;

13

izjemo so delali samo nekateri posebno odlikovani
duhovniki. Julija je rada občevala z mladino —
seveda le iz boljših rodbin. Ž njo se je šalila in
smejala, tudi zapela jim je včasi; tudi to veselje
ji je dovoljevala mati le redkokdaj.

Julija je bila plavolasa. Imela je modre oči,
posebno lepo bleščečo polt in rudeče, rožnato obličje.
Bila je majhna in nežna. Njena mati je večkrat
zdihovala: „Ko bi bila Julija vsaj za glavo večja! ;<
Tudi je držala jedno ramo nekoliko više nego drugo.

Ivo je leta 1833. prišla moja mati v hišo, je
bila Julija že zaročena z gospodom pl. Scheuchen-
stuelom, ki sicer ni bil kdovekako ljubezniv, pač
pa zelo bogat; toda gospa Primčeva ni dovolila
svoji hčeri omožiti se pred 24. letom.

Kadar je bila Julija jezna, zadobile so njene
sivo-modre oči trd, hudoben izraz: ,.Dva jezna
Keruba z mečem ognjenim."

Primčeva gospa je bila krstna botra moji
materi; v hišo jo je vzela, ko je imela deset let.
Eno leto naj bi hodila še v šolo, potem pa naj
bi se učila šivati in drugih takih opravil, katera
mora znati lina hišna. Primčeva je hotela vzgojiti
svoji hčeri dobrega posla.

Toda moja mati s svojim živahnim, ognjevitim
temperamentom, s svojo trmo in navado, imeti
svoje srce vedno na jeziku, ni bila za hišo, kjer
so se šopirile hinavščina, pobožnjaštvo in oholost,
kjer se je celo edina hčerka morala pokoravati
brezpogojno materini volji. Julija je bila dobra in

u

prijazna z materjo, učila jo je plesti in znamkati.
In ko je jeseni leta 1835. zapustila Primčevo hišo,
je Julija plakala . . .

Julija je govorila izključno le nemški, kadar
pa bi bila morala govoriti slovenski, je rajši molčala.
Na tem mestu še mal dokaz o domišljavosti Prim¬
čeve gospe.

Ko je leta 1835. začela po Ljubljani razsajati
kolera, odpotovali sta dami na Dvor, ki je bil
takrat last nekega Urbančiča. Tamkaj sta se
seznali z nekim Trpinčeni, doktorjem medicine, ki
se je strastno zaljubil v Julijo. Kadar je potem
prišel v Ljubljano, posetil je dami in gospa ga
je tudi povabila na kosilo, toda Julija je morala
vselej iti b kaki teti na obed, d asi ravno ni sicer
nikdar kosila izven hiše. Doktor Trpine je končno
opazil to stvar in izostal popolnoma. Primčeva
gospa pa je dejala nekega dne svoji kuharici,
kateri je običajno vse povedala: „Pa tak-le si
domišljuje, da mu bodem dala svojo hčer!“ Ta
njen vsklik tudi kaže, koliko upanja bi bil imel
dr. Prešeren v tej hiši.

Ta deklica torej je bila, kakor priznava
Prešeren sam, njegova prva ljubezen. Jaz pa
menim, da bi se reklo pravilneje: Primčeva Julija
je bila Prešernova pesniška ljubezen.

Leta 1836. je prišla moja mati k dr. Chrobathu
za pesterno. Imela je komaj trinajst let, a bila
je, kakor trdijo ljudje, ki so jo poznali, že precej
razvita.

15

In tisti, ki se je najmanj brigal za dekletca,
je bil dr. Prešeren.

. Takrat sta živela v Ljubljani internirana
dva Poljaka, ki sta bila pri dr. Chrobathu na
hrani. Eden izmed njiju, Emil Korytko, je umrl
v Ljubljani; drugi grof Horodvnski pa se je vrnil
1. 1839. v svojo domovino.

Emil Korytko je izdal zbirko slovenskih na¬
rodnih pesmij ter si tako ohranil hvaležen spomin
med Slovenci.

Dr. Chrobath je bil prvi zapazil mojo mater
ter tudi opozoril oba Poljaka na njo.

Nekega dne je spremil Prešeren dr. Chrobatha
k Langusu, ki je ravno slikal dvoje Chrobathovih
otrok — Lujizo in Evgena. Tedaj pa vpraša Langus
prijatelja Prešerna: „No, gospod doktor, kdaj pa
se bodete Vi dali slikati? Vaš portret utegne še
kdaj biti jako dragocen."

„Kadar se oženim; sedaj pa še nimam neveste
in si jo moram še-le izbrati, tako kakšno čedno
in brhko hišno; z gospicami pa ne maram imeti
ničesar opraviti!"

„„Pa vzemi mojo „kratkokrilko.““ — Tako
je nazival dr. Chrobath mojo mater, ki je takrat
bila ravno v najboljši rasti in so ji bila vsa krila
prekratka.

„Kdo pa je to?" je vprašal Langus.

„No, »guvernanta" mojega dečka. Kaj, slikar,
pa še niste opazili tega dekletca?! To ste mi

16

pravi možje! Ko bi bil samec, bi to dekle moralo
biti moje.“

Ta pogovor je pripovedoval kasneje dr. Pre¬
šeren sam moji materi.

Še le poslej se je začel Prešeren malo bolj
zanimati za deklico, in to s tem, da je dražil
njenega varovanca, Evgenčka, ki je bil tudi njen
milček. Prešeren je imel namreč navado, da je
šel vsako jutro ob devetih pozdravit Chrobathovo
gospo; in pri tem je imel vedno nekaj dvoumnih
poklonov za gospejino polusestro, ki je stanovala
pri njej.

Tudi M. Kastelic, ki je bil nastavljen v licejski
knjižnici in je poleg tega pisal pri dr. Chrobathu,
se je začel zanimati za mojo mater.

To vse je napotilo gospo Chrobathovo, da ji
je rekla nekega dne:

„Čuvaj se Kastelca! Prešeren je sicer muhast,
toda pošten; Kastelic pa je zvita kača!" Chro-
bathova gospa je bila blaga in vse časti vredna
žena, ki je zelo rada imela mojo mater. Večkrat
jo je pohvalila tudi Prešernu, kako je pridna v
šivanju in spretna v drugih opravilih. „Zvesto srce
in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka,
bi bil dobil z izvoljeno devico."

Tako je prišel maj 1. 1837. Dr. Chrobathovi
so imeli nekak vrt, kjer so se otroci igrali. Bilo
pa je tam tudi kegljišče, kjer so se včasi, zlasti ob
nedeljah, gospodje zabavali s kegljanjem. Kegljali
so navadno: dr. Chrobath, oba Poljaka, kanonik

17

Jerin in včasi tudi dr. Prešeren. Ta vrt pa ni
bil pri hiši, ampak nekoliko proč (ob današnji
Barvarski stezi.) Tja je morala torej moja mati
vsak dan po obedu z malim Evgenčkom. Nekega
dne se je splazil Korytko za njo ter jo napadel
kakor blaznik. Ona je klicala na pomoč, praskala
ga, grizla in tudi mali Evgen se je drl na vse
grlo videč, da vleče Korvtko njegovo ,.Neti“ v
lopo; tedaj pa se prikaže Prešeren. Kaj sta potem
imela moža, ni mogla umeti, ker sta govorila poljski,
vendar pa je imela poslej mir pred Korytkom, ne
pa pred Horodynskim, ki pa ni bil tako nasilen.
Gospa Chrobathova ji je torej nasvetovala, naj
vselej vrata za seboj zaklene in nikogar noter ne
pusti. Toda „Neti“ jo je ubogala le deloma . . .

Nekega dne je bil odšel dr. Chrobatli z družino
na kmete, doma je ostala samo moja mati z malim
Evgenčkom. Po kosilu je šla z dečkom na vrt in
prišel je tudi dr. Prešeren tja kakor po navadi.
Zakasnil se je nekoliko in prišel v pisarno malo
prepozno. Ko se je zvečer vrnila z dečkom, je
bila gospoda že doma. Gospe ni prišla nič več
pred oči, dr. Chrobatli pa ji je dejal, da je od¬
slovljena, že ve, zakaj. Obenem jo je izplačal in
še tisti večer je šla k staršem domov. Mati jo je
že pričakovala, kajti že zjutraj so jo bili obvestili,
da pride dekle domov, ker ima znanje — z nekim
vojakom. Odsihdob ni videla Prešerna več mesecev,
ker tudi ni vedel, kam je prešla, in skoro bi ga
bila pozabila popolnoma.

18

Na tem mestu naj pripomnim, da je dr. Pre¬
šeren skrajno vestno in natančno izpolnjeval svoje
stanovske dolžnosti. Točno z zadnjim udarcem ob
osmih zjutraj je že sedel pri svoji mizi, ravno
tako popoludne ob treh; če pa se je primerilo,
da je prišel prekasno, delal je toliko časa čez
uro. Nekoč je potožil nekemu znancu, kako malo
■ceni dr. Chrobath njegove zasluge. Vsak odvetnik,
ki ima posla s kmeti, ve, koliko truda in železnega
potrpljenja je treba, da se tem ljudem kaj dopove.
Dr. Chrobath ni bil po obedu za nobeno rabo več,
ker se ni streznil do drugega jutra, Moral se je
torej dr. Prešeren ubijati s kmeti ter jim raz¬
kladati stvari, katerih niso mogli ali hoteli umeti.
In, kadar je bil že ves hripav, prekinil ga je njegov
šef: „Pojdi, pojdi, nikar ne čenčaj toliko!“ ...
„Sedaj pa imam!“ pristavil je bridko. In pomisliti
je treba, da je dr. Prešeren prenašal to življenje
celih trinajst let. . .

Ko so torej pri dr. Chrobathovih odslovili
mojo mater, šla je domov in se začela učiti šivati.
Kakor sem že omenila, ni videla več mesecev
dr. Prešerna, in tudi mislila ni več nanj. Nekega
dne pa sta se srečala nepričakovano. Spoštljivo
jo je pozdravil, ustavil se ter jo vprašal, kod hodi,
da je ni nič na izpregled. Ne le, da si je vedno
želel srečati jo, tudi v skrbeh je bil radi nje, da ne
bi zašla med slabo tovarišijo, kajti v Ljubljani so
ženske, ki speljujejo mlade deklice na napačna
pota, in on je čul, da nima nič svojcev. Povedala

19

'*'*■'* /lf-r£*-i 6-ty^y^ //*}/&¥£.  _ /k J* *^+4-*r*

^p V/« g  - ^ ^iUXM^f^L ~r * + y< (* * }  ■» ^ ‘ ^ r *  ' j/* * ‘ *

mu je, da ima starše.An da stanuje pri njih, kar
mu je bilo jako pogodu.

Poslej sta se videla bolj pogosto. Kadar jo
je ugledal, pozdravil jo je spoštljivo z globokim
poklonom — kar je bilo za štirinajstletno dekle
več ko preveč — ter jo spremil, če je deževalo,
z dežnikom do doma.

Bilo je menda 1. 1838., ko si Prešeren izmisli,
da bi šla na Skaručino na božjo pot; in res mu
je izpolnila željo, čeprav je bilo po zimi. In vendar
še niso bile takrat njiju medsebojne razmere,
kolikor smem z gotovostjo sklepati iz materinega
pripovedovanja, take, da bi se smele imenovati
„intimne.“

Kmalu po tisti božji poti, tako nekako okrog
novega leta 1839. se je bil šel Prešeren v mrazu in
snegu ž njo sprehajat, Ker je bilo mrzlo, zavil je
tudi njo v svojo suknjo, čeprav je ni slekel; „zeblo
ga je, da so mu zobje šklepetali." Pri slovesu je
dejal, da se je prehladil, in da hoče piti kuhano
vino, predno gre spat. „Če me jutri ne bo, vedi,
da sem bolan in pridi me obiskat."

In res je zbolel... Če ga je takrat obiskala,
ne vem. Zdravnik mu je puščal in svetoval, naj se
oženi, ker prepogosto puščanje, katero rabi, preveč
slabi kri. Prešeren je bil tudi v svojem 30. letu
zelo bolan; mislim, da je že takrat imel vode¬
nico ... Zdravniki so mu zabičili, da mora zelo
redno in zmerno živeti, če hoče dočakati starosti.

20

Po tisti bolezni, katero sem omenila prej,
sta se videla vsak dan. In dne 15. oktobra 1. 1839.
se je rodila Prešernu hči prvorojenka. Tisto leto
je bilo najsrečnejše leto, kar jih je moja mati
preživela ž njim. Pred pustom jo je pregovoril,
da se je udeležila maškarade s svojo prijateljico;
tudi on je šel tja in smela je plesati, kolikor je
hotela, sam pa ni plesal nikdar, še celo v svoji
mladosti ne.

Moja mati je imela lepo deklico za prijateljico,
katero je imela zelo rada, in katere se je celo v
svojih poznejših letih spominjala s posebno ljubez¬
nijo, a morala se ji je odpovedati, ker je Prešeren to
želel. Videti je ni mogel zato, ker se je neprestano
smejala; „kdor pa se vedno smeje“ — je dejal
— „je norec.“

Spomladi je začela moja mati bolehati, kar
je tudi njemu potožila. Prinesel ji je knjig o
bledici in nosečnosti ter njenih znakih in pojavih.
Toda ona ni razumela ničesar o vsem tem, mati
njena pa je molčala še vedno.

Prišlo je poletje. Neko nedeljo se je moja
mati ravno napravljala v cerkev, ko začne njena
mati: „Povej mi vendar, kaj je s teboj; ali si res
tako neumna? Ali te ni nič sram? In pa še ta
človek, ali je tudi on tako neumen? In kaj misli,
ker ga ni nič blizu ?“

Ko je njena mati odprla usta, bilo ji je
hipoma znano njeno stanje. Ves dan je potem
jokala, kajti moja babica ji je pravila grozne reči

21

o najdenišnici in vseh bridkostih, ki zadenejo ubogo,,
zapeljano deklico. »Nikakor ne more verjeti, da
bi imel ta človek resne namene, ker' sicer bi
vendar že bil prišel v hišo.“

Na srečo mine vsak dan in minul je tudi ta.
Vedela je, da je Prešeren zvečer pričakuje. Ko
sta se sešla, povedala mu je najprej, da je noseča,
in potem tudi materino nevihto. Dolgo časa se je
trudil, da jo je potolažil zatrjevaje, da precej drugi
dan poseti njeno mater. Davno se je že čudil, da
ga nihče ne pozove, brez povabila pa vendar ne
more v tujo hišo. Sedaj je častna stvar za njo
skrbeti in sveta dolžnost vsakega moža, skrbeti
za svoje dete; zlasti še, ker se mu smili njena
mladost, ne privoli nikdar, da bi šla v najde-
nišnico, in naj bi bil še ubožnejši, kakor je. Toliko
že zasluži, česar potrebuje otrok. In dokler bode
mogel delati, ne bode njegov otrok nikomur v
nadlego,

Vobče pa se je čutil srečnega, ko mu je
povedala, da postane v kratkem oče.

Drugi dan je obiskal mojo babico. Med raz¬
govorom, ki se je bil razvnel med njima, je morala
moja mati iti ven. V bistvu ji je rekel isto, kakor
prejšnji večer moji materi. Ko mu je babica oči¬
tala, da morda misli, da sme briti norce iz deklice,
ker je revna, je odvrnil odločno, da je pač že
prestar za kaj takega, in da je sploh nevredno
moža, igrati se s srečo svojega bližnjega. Tudi on
da je ubog, toda enega otroka že preredi. Ako bi

žž

bil bogat, bi pač ne bilo treba nikomur opozarjati
ga na njegove dolžnosti; zato se poroči z materjo
svojega deteta še le tedaj, ko mu bodo dovolje¬
vale gmotne razmere. Če bi je pa ne mogel vzeti,
ali pa, da bi se izkazala kdaj njega nevredno,
tedaj tudi ne vzame nobene druge. Da je revna, je
vedel že prej; torej ni nikakega zadržka zaraditega,
ker lioče biti popolnoma samostojen in povsem
neodvisen od svoje žene. In ravno vsled tega se
tudi ne more poročiti, dokler ne postane sam svoj
gospod. Prosil je še babice, naj ji gre na roko s
svojim svetom povodom hčerinega poroda; rad tudi
poravna vse tozadevne stroške. Najljubše bi mu
bilo, ko bi mati ostala doma ter ne dala otroka
od sebe. Žal, da babica ni hotela ničesar čuti o
tem — „že zaradi jezikov ne. : ‘

In rodil se mu je zopet oni zli in nesrečni
dvom o ženskem poštenju: „Babica naj se le briga
za te reči, ker pač bolj gotovo ve, da je res
babica, kakor pa on, da je res oče ...“

Stara mati mu je na to odvrnila mirno: „Če
pa je tako, da niste prepričani o svojem očetovstvu,
me ta reč ne briga prav nič; naj mi le pripelje
pravega, ali pa naj gre, kamor hoče!" Sploh pa
— je nadaljevala — da ga le sram ni, kaj takega
reči, ker je pač dovolj star in učen tudi da ve,
pri čem da je.

Smeje jo je vprašal, kdaj se bode vršila
ta stvar.

„Če bode dekle, utegne biti Rezika ...“

23

Odsihdob je prihajal vsak dan; vodil je mojo
mater na sprehod, pesnil medpotoma; in če je
bil posebno dobre volje, je celo pel; imel je dokaj
prijeten gdas, toda pevec pravzaprav ni bil.

Stara mati mu je nasvetovala, naj jo da na
kmete h kaki babici; in res jo je dobila na Viču.

Bilo je sredi poletja, ko zboli moja mati.
Ker ji je postajalo vedno huje, ga je šla njena
mati klicat, čeravno je bilo že okrog desetih
zvečer, naj odvede hčer, misleča, da se bliža njena
ura. Prešeren je hitro dobil voz, zanesel vanj
deklico ter se odpeljal ž njo na Vič. Drugi dan
pa ji je zopet odleglo.

Skoro vsak dan proti večeru je hodil k njej,
medtem ko je opoludne hodil k njeni materi. Tam
zunaj pa ni bilo moji materi nič kaj všeč; tudi
se je bala za Prešerna, ker je zvedela, da so se
fantje nagrozili, da ga pretepo, kadar ga dobe v
pest. On pa je vstrajal pri tem, da ostane, „ker
se fantov ne boji.“

Moja stara mati in njena sestra, ki sta se
bali, da utegne dekle umreti na porodu vsled
svoje mladosti, sta ji svetovali, naj gre še prej
k spovedi. Teta ji je povrhu še predlagala, naj
si svojo vest razbremeni pri spovedniku, h kate¬
remu ona zahaja; in res jo je ubogala. Nekega
lepega jutra se torej napoti v mesto. Prvi znanec,
ki ji pride nasproti — je bil dr. Prešeren. Srečala
sta se na sv. Petra cesti; pozdravil jo je ter šel
molče mimo. Zvečer je prihitel ves zasopihan na

24

Vič ter jo najprej vprašal, česa je iskala na vse
zgodaj v mestu. Dejala je, da si je morala marsikaj
nakupiti, česar ji pa seveda ni verjel.

Kmalu pa opazi, da je zelo zamišljena in
otožna, kaj ji torej manjka?! Deklica globoko
vzdihne in vpraša, kaj so „sodomski“ grehi. —

Prešeren jo vpraša, kje je čula to besedo in
ji pogleda vprašujoče v oči. Dekle povesi svoj
pogled.

„Ah, sedaj še le vem! Zato si bila torej v
mestu! Vprašaj rajša popa, ki ti je to natvezil; jaz
ne vem!“ zaklical je razdraženo. „Vidiš“, nada¬
ljeval je, „to imaš, ker ravnaš, ne da bi bila mene
prej vprašala. Saj si bila pri spovedi, ali ne?“
Deklica pritrdi. „In sedaj? . . . Kaj ne, dejal ti
je, da ti ne more dati drugače odveze, kakor da
me zapustiš? In, ali moreš storiti kaj takega, ali
moreš zapustiti moža, ki te ljubi; ali moreš in
smeš ostaviti očeta svojega otroka ? .. . Ali veš,
kaj je greh? Greli je varati one, ki nam zaupajo;
greh je žaliti ljubeče srce ter ga slepiti. Ko bi
se bila spovedala meni, bi bilo stokrat bolje. Sedaj
pa živi v zavesti, da si storila sodomski greh!“
Nadaljeval je mileje: „Če pa misliš, da se že moraš
spovedati, povej meni in jaz ti nasvetujem spo¬
vednika, kajti še je nekaj pametnih duhovnikov!"

Tu mi je navesti nekaj splošnih Prešernovih
opazk o spovedi. O neki priliki, ko ga je moja
mati vprašala, če tudi on hodi k spovedi, je dejal:
„Nič ni za moža bolj poniževalnega — skoro bi

25

rekel onečaščujočega — kakor spoved. Če je človek
storil kako krivico in to tudi uvidi, tedaj naj jo
skuša poravnati. Greh je namreč škodovati svojemu
bližnjemu. Če pa krivice ne poravna, mu ne more
dati odveze noben duhovnik v imenu Boga vsega-
pravičnega...“

In ta mož naj bi bil tako skesan, kakor se
je govorilo po njegovi smrti? Jaz tega ne ver¬
jamem! Kaj pa bi bil imel obžalovati Prešeren?
Ali je bil morda zločin njegov genij, ali vsaj
način, kako ga je uporabljal? Ali se ni to godilo,
ker je ljubil svoj narod, v procvit vsega lepega,
resničnega in plemenitega? In, ali ni ta brezimni
tisto, kar imenujemo božanstvo ...?

Pa dalje!

Moji materi ni ugajalo torej na Viču, toda
Prešeren ni hotel ničesar čuti o tem, da bi se
zopet vrnila v Ljubljano.

Nekega dne mn je rekla babica, da jo skrbi,
če se vse gladko izteče, „ker je dekle še zelo
mlado.“ Ko ga je zvečer nekoliko spremila domov,
ji reče Prešeren, da bode treba poiskati druge
babice, ker tej ne zaupa dovolj. Moja mati si ni
dala tega dvakrat veleti. Precej drugi dan se
napoti v Ljubljano ter kmalu najde babico, pri
kateri bi počakala svoje ure, ki ni bila že več
daleč. Ko je prišel Prešeren tja, je vprašal najprej,
če se nadeja, da pojde vse po sreči, ker je njegova
„Nanr‘ še tako mlada. Žena je bila pametna dovolj,
da je odvrnila, da upa, da se vse srečno izteče.

26

Prešeren je bil pomirjen in žena si je na mah
pridobila njegovo zaupanje.

Za boljšo karakteristiko Prešernovo, naj
povem sledečo dogodbico:

Za časa, ko je bila moja mati pri omenjeni
ženski — bilo je že meseca septembra — je bil
dr. Prešeren povabljen pri odvetniku Wurzbachu,
očetu sedaj živečih Wurzbachov. Bilo je že blizu
polnoči, ko je prišel precej Židane volje mimo hiše,
kjer je stanovala moja mati. Kar mu šine misel
v glavo, da bi šel pogledat, kaj „ delajo". Stano¬
vanje je bilo pritlično, in ker je bila tudi vojaška
straža noč in dan pred hišo, niso zapirali vrat,
česar pa Prešeren ni vedel. Ko potrka, so bili že
vsi v postelji in žena se oglasi: ,.Kdo pa je?“

„Odprite, boste že videli."

„Saj je odprto."

Prešeren odpre, pogleda v temno sobo, zapre
zopet vrata za seboj in izgine. Dotična babica pa
ni nikdar izvedela, kdo da je bil oni pozni pri¬
šlec ...

Ko se mu je rodila prva hčerka, je rekel
moji materi, da ni treba dati otroka krstit. Mati
se je zelo čudila tej njegovi opomnji, zlasti, ker
je še pristavil, da si otrok, ko dorase, lahko sam
izvoli vero, po kateri hoče živeti.

Njegovi nazori o otroški vzgoji so bili zelo
podobni onim, katere razvija J. J. Rousseau v
svojem „Emilu“. Pa tudi sicer se je precej nagibal
k nazorom genevskih filozofov: „Le kdor res malo

27

potrebuje, je v resnici svoboden." ... In Prešer¬
nove potrebe so bile vedno neznatne. Samo v jedni
točki se Prešern ni strinjal z Rousseauom. Ta
namreč pravi nekje, da je sladko, če ima človek
kolikor mogoče mnogo od svoje žene; in ko bi
bil bogat, bi dal vse svoji ženi, samo da bi se
uveril, če ga ljubi radi njega samega, „kajti, vzame
tudi lahko denar, a njega zapusti." Prešeren pa
je dejal, da ne mara biti odvisen od svoje žene
v nikakem oziru . . .

Otroka so krstili za Reziko in moja mati jo
je dala na kmete v rejo; sama pa se je zopet
vrnila k svojim starišem. Meseca novembra, torej
čez tri mesece, ga je obiskala v spremstvu svojih
starišev. Dete je bilo zelo bolno, in ko je dejala,
da bi ga rada vzela s seboj, je oče privolil. Me¬
seca maja 1. 1840. je otrok umrl. Prešeren je bil
zelo žalosten po svoji prvorojenki.

Za časa, ko je bilo dete doma, je bodil mater
redno vsak dan obiskat. Cesto je dejal, da oče
lahko tudi o polunoči obišče svojega otroka, in
nihče nima pravice mu to zabraniti, zlasti še, če
je dete bolno.

Ko je tako prišel nekega dne, potožila mu
je mati, da je otrok strašno siten, da cele noči
preupije. Prešeren je potolaži, da dete itak umrje
toda deklica je bila še bolj otožna vsled tega.
Reče ji torej, da je vendar bolje, če umrje otrok,
kakor pa, če bi smrt ugrabila njega,  in bi njej
dete ostalo. Stvar je razpletal bolj obširno, dokler

28

ni začela jokati. Da bi jo torej spravil na druge
misli, jo vpraša, če ga ljubi dovolj, da bi mu
lahko odpustila vse, karkoli bi ji utegnil storiti,
in če ga nikdar ne zapusti.

Seveda mu je zatrdila, da je ni stvari, ka¬
tere bi mu ne odpustila; tudi ga nikdar ne zapusti.

„Črna pa si kakor ciganka,“ vsklikne Pre¬
šeren nenadoma.*)

Jezna ga vpraša: Čemu ji to pravi, in če
misli biti surov in žaljiv, bilo bi bolje, da bi. ..
i. t. d. Nekaj časa se je smejal njeni jezi, kar jo
je najbrže še bolj razljutilo, da je jezljala, dokler
se tudi on ni raztogotil: „Dobro, grem, toda to
le malo punico vzamem tudi s seboj, ker je moja!“

„Le vzemi jo!“

„Torej, ti vse lahko odpustiš, samo če se
razžali tvoja nečimurnost, lahko ostaviš ne le
mene ampak tudi svojega otroka!“

Da je govoril resnico, pokazalo se je pet
let kasneje.

Po otrokovi smrti je moja stara mati ne¬
prestano tiščala v mater, naj pusti Prešerna, zato
bi bilo najbolje, če gre iz Ljubljane. Prešeren se
je temu upiral in vprašal deklico, če more res
kaj takega storiti ter njega pustiti. ,,Zvesta si
hočeva biti, drug drugega ne pozabiti in čakati,
dokler se razmere zasučejo tako, da te bom mogel
vzeti!“ Te besede je večkrat in z vso resnobo

*) Bila je zagorele polti (brunetka.) E. J.

29

ponovil. Pa, ker ni šlo zlepa, moralo je iti zgrda.
Stara mati je nahujskala deda in moja mati je
morala ponoči zbežati iz hiše. Šla je k svoji teti,
ki je bila na Poljanah omožena z nekim mizarjem.

V tistem času je dr. Prešeren vdrugič prosil
odvetniškega mesta v Ljubljani in dal je mojo
mater učit se kuhati.

Takrat je umrl materin ujec. Kakor običajno
so šli sorodniki pokojnikovi po pogrebu v go¬
stilno. Slučajno moja mati ni bila jedla ničesar tisti
dan in tudi v gostilni ni nič prigriznila. Domov
prišedši je šla v kuhinjo ter se začela sezuvati.
Na to je prišel Prešeren. Ko se je poslovil, spre¬
mila ga je nekoliko — bosa. Bilo je predpustom,
sneg je ležal kroginkrog, torej je bilo zelo mrzlo. Kri
ji je začela siliti v glavo, nekoliko vsled zavžite
pijače, še bolj pa vsled mraza. Izgubila je zavest.
Po njenem zmedenem govorjenju je spoznal, kaj
ji je; in ko je opazil, da je bosa, ga je začelo
skrbeti. Mimo pride neki vojak, katerega poprosi,
naj mu pomaga spraviti deklico domov. Pa slabo
je naletel, kajti vojak je šel preklinjevaje dalje.
Ujezil se je, pograbil nezavestno deklico ter jo
nesel domov. Ker se je bal, da utegne dobiti vro¬
čico, je poslal takoj po. zdravnika dr. Melcerja,
ki pa ni mogel priti, ampak poslal je samo neke
praške. Tisto noč je ostal Prešeren poleg njene
postelje ter ji dajal zdravila; zapustil jo je še le
zjutraj, ko je malo zadremala. Predno je šel v pi¬
sarno, se je še enkrat napotil k njej, a gredoč je

30

srečal tetine otroke, ki so mu povedali, da je
,,Nani“ zopet zdrava. Prešeren se je obrnil in ni
šel k njej. Tudi potem se nista dolgo videla, da
je naposled že mislila, da jo je pustil.

Tako je minul pust in bližala se je velika
noč. Neko nedeljo je mati sedela pri oknu. Po
cesti, ki vodi k ,.Božjemu grobu,“ je prišlo več
gospodov v gosjem redu, ker je bilo blatno, in
zadnji med njimi je bil — Prešeren. Tudi on gre
mimo. Čez nekaj časa pa začuje moja mati njegovo
karakteristično trkanje. Ker ni bila sama doma,
pokliče jo ven ter nekoliko ošteje. Mati mu seveda
ni ostala nobene dolžna, kakor imajo sploh navado
ljudje, ki nikdar ne priznajo svojih slabostij in
napak. Ker pa je bila le presrečna, da je ljubljeni
mož vendar le prišel, je kmalu odjenjala in bila
sta zopet dobra. Toda stara mati, ki je smatrala
za srečo in spas svojega otroka, če pretrga vse
vezi s Prešernom, je naščuvala še teto, da je po¬
gnala od hiše mojo mater — v pozni noči!...

Iskala si je torej službe s privoljenjem Pre¬
šernovim, ki je menil, da bode v kaki solidni hiši
najbolj na varnem. Toda to ni bilo tako lahko,
kakor bi kdo mislil. Nekatera hiša ni ugajala
Prešernu, v drugi zopet je dejala gospa, da si ne
da streči od n j e i. t. d. In tako je prišla k Kecherju,
kjer je služila za hišno od 1. 1841. do 1. marcija
1842. Dr. Recher, sin njenega gospodarja in osebni
prijatelj Prešernov, ji je dovolil, da je smela Pre¬
šerna sprejemati v gosposki sobici vsak večer;

31

stari Kecher je namreč redno pohajal ali v gle¬
dališče, ali v kazino, za to je bila prosta.

Cesto ji je Prešeren dejal: „0, ko bi jaz
imel tako-le sobico! Kako rad bi ostajal doma
in bi v prijaznem pomenku preživela dolge ve¬
čere ali pa bi delal. Koliko več bi lahko pisal,
ko bi imel tako-le mehko gnezdiceP

Kakor znano, je imel stari Kecher veliko
trgovino z žitom in vsled tega tudi mnogo usluž¬
bencev. Ker je bil Kočevar, bili so tudi njegovi
posli po večini Kočevarji in povrh še v bližnjem
ali daljnjem sorodstvu ž njim.

Prešeren je bil ljubosumen na jednega teh
gospodov; seveda je sodil krivo!

Kes da je imela napake, ki so po večini izvi¬
rale iz njene strastne nravi, toda sebičnost, laž in
hinavščina so bile tej čisti, otroški duši tuje! Lju¬
bila je moža, radi katerega je toliko trpela, ki
je razdrl vso srečo njenega življenja — česar
seveda takrat še ni slutila — ljubila ga je, kakor
ga je mogla, kakor je sploh umela ljubezen in
moža, kateremu je darovala svoje srce. Zato je
prišlo cesto do burnih prizorov, katere je povzro¬
čila njegova ljubosumnost, in kateri se ni znala
ogniti njena razburljivost.

Nekoč ji je zaklical: „Ali misliš, da se me
res tako naglo iznebiš! Prej bi se bila premislila,
sedaj te več ne pustim!“

In prav nežensko in neljubeznivo mu je od¬
vrnila, če mu je morda ona vzela „mladeništvo/‘

32

Poslej ga zopet ni bilo nekaj časa, dokler mu ni
pisala, naj pride.

In tako je prišel marcij 1. 1842., ko je službo
pustila, ker ji je on dejal, da ji ni treba služiti,
trdno namreč upa, da postane prav kmalu sam
svoj gospod. Takrat je vtretjič prosil odvetniške
službe v Ljubljani...

Kmalu pa ju je imela zopet zbližati nova
vez . ..

*

Predno nadaljujem, moram na tem mestu
zopet pristaviti in omeniti nekatere stvari.

Bilo je nekako v začetku štiridesetih let, ko
se je Prešernu ponudila dobro plačana služba v
cesarski ruski knjižnici moskovski — če se ne
motim. Toda Prešeren je ponudbo odklonil, ker ni
maral zapustiti svoje domovine.

Ko ga je mati vprašala, zakaj ni vsprejel
tako dobre službe, odvrnil ji je, „če bi ga z lahkim
srcem pustila v tujino,“ in poleg tega, „še maček
rad doma pogine.

V tem času je tudi bilo, ko ji je pravil, da
mu je nekdo pisal, zakaj ničesar več ne spiše. Pri¬
pomnil je tudi, da so mn skrbi potisnile poezijo
v kot, in razen tega da nima niti pravega doma,
da bi zvečer delal. Končno ga cesto tudi njegov
poklic utrudi, da mora, žalibog,  iskati svojega
razvedrila izven hiše. Pogosto je tudi potožil, da
ne more spati.

33

Njegova sestra, ki je ostala vse svoje življenje
priprosta kmečka ženica, mn je stregla kakor je
vedela in znala, vendar ne tako, kakor bi potre¬
boval. Nekoč je celo svojo spalnico delil z dvema
učencema — s svojima nečakoma, Jakobom in
Ivanom Vovkom — pol leta, če ne dalje.

Kolikrat je bridko vskliknil: ,.Ko bi bil
črevljar, ne bi potreboval drugega, kakor svoje
orodje in stol, pa bi delal in imel svoje otroke
pri sebi ter jih sam vzgajal, sedaj pa jih moram
imeti pri tujih ljudeh!“

III.

Matija Čop. — Andrej Smole.

jMoja mati ga je vprašala nekoč o nekom, če je
njegov prijatelj. „Dete, jaz nimam prijateljev —
znancev pač, toda ti niso moji prijatelji!"

In bodočnost je pokazala, da je govoril
resnico.

Samo Čopa in Smoleta je nazival prijatelja.
Da je Matija Čop utonil v Savi, ko se je kopal,
je znana stvar...  In kdo ve, če se je to zgodilo
le slučajno? Tudi temu velikemu možu se je živ¬
ljenje grenilo po možnosti; kajti Matija Čop je
bil, kakor Prešeren in njegov prijatelj Smole,

34

v spodtiko vsem »pravičnimkaterih ni nikdar
manjkalo v Ljubljani.

Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840.
za kapjo, potem ko si je za svojega večletnega
bivanja na tujem pokvaril popolnoma svoje živčevje.

Bil je ravno njegov god in povabil je bil
več gospodov na večerjo „na zajca.' 1  Samo ob sebi
se razume, da je bil tudi Prešeren povabljen. Ko
je Prešeren vstopil, zgrudil se je Smole od kapi
zadet v njegovo naročje. Hitro so poslali po
zdravnika in duhovnika — toda Smole je bil ob
besedo.

Ves zasopel, potrt in prepaden pride Pre¬
šeren moji materi povedat, da je izgubil svojega
naj zvestejšega prijatelja. Moja uboga, otročja mati
pa, mesto da bi kazala sočutje v njegovi bolesti,
ga vpraša, „kdo je potem zajca snedel." Globoko
užaljen se obrne Prešeren proč.

To pa je prišlo tako-le: Ljudje so moji ma¬
teri vedno zatrjevali, da je Prešeren nikdar ne
vzame, dokler bode občeval s Smoletom, ki je
sprijen „prostomislec.“ Zato je poročilo o njegovi
smrti ni nič kaj ganilo. „Še le kasneje" — dejala
mi je sama — „sem uvidela, da bi mi Smole
nikdar ne bil mogel škodovati, in da je bil tudi
Prešeren boljši, dokler je imel Smoleta." Smole je
Prešernu večkrat dejal, da bi rad videl njegovo
dekle, Prešeren pa je odvrnil, da tega pač ni treba.

Ker je Smole prevedel neko gledališko igro
iz angleščine, in je tudi zbiral narodne pesmi

3  *

85

ter imel sploh „odprto srce in roko“ za narodna
stvar, naj mi je dovoljeno pripovedovati o njem
kot najboljšem prijatelju Prešernovem, kar vem
od svoje matere, kateri je vse to pripovedoval
najprej Prešeren sam, potem pa tudi neka Smole¬
tova prijateljica, ki ga ni mogla nikdar pozabiti.

Smole je bil bogatih roditeljev sin. Njegov
oče, gostilničar ali žitni trgovec — mislim, da.
zadnje — je svojo hišo popravljal ali prezidavah
Pri kopanju tal nateli so njegovi delavci na sod,
ki je globoko tičal v zemlji. Poklicali so starega
Smoleta. Ker je bilo ravno okrog poludne, jih je
poslal domov z opomnjo, da dvignejo sod po ko¬
silu. Toda, ko so se vrnili, so pač našli luknja
v zemlji, o sodu pa ni bilo ne duha ne sluha. In
od tedaj so bili Smoletovi starši zelo bogati,,
medtem ko so prej veljali samo za premožne.
Tako je pravil moj ded. Andrej Smole — najbrže
Prešernov sošolec — je bil materin ljubček, ki
ga je vedno z denarjem zalagala, vsled tega je
bil tudi tako lahkoživ. O njem se je pripovedo¬
valo, da si je smodke z bankovci prižigal. Moja
mati je nekega dne vprašala Prešerna, če je res,
kar ljudje govore, čemur je pritrdil rekoč: „E, to
so bile mladostne bedarije!“

Smole se je bil zameril zelo občutljivi Metter¬
nichovi vladi, ki ga je hotela prijeti; toda pravo¬
časno opozorjen, je pobegnil ponoči iz Ljubljane
ter se napotil preko Trsta na Angleško. Poslej
je preživel več let na tujem. Pred svojim begom

36

je imel Smole intimno znanje z neko deklico, ka¬
tero jo ob slovesu priporočil svoji materi. In res
je plemenita gospa po materino skrbela za njo,
kakor tudi za dečka, ki je kmalu potem prišel na
svet. Toda, še predno se je Smole vrnil, zapustila
je omenjena deklica z nekim častnikom Ljubljano
in ostavila svojega otroka. Smole je prišel čez
nekaj let zopet nazaj, a na tujem je bil zapravil
svoje zdravje in premoženje. Njegovi živci so bili
tako slabotni, da ni mogel hoditi brez opore, ako-
ravno še ni bil štirideset let star. Njegova mati
je naložila zanj dvajset tisoč goldinarjev, da ga
obvaruje bede. Porabiti pa bi smel le obresti, in
glavnica naj bi po njegovi smrti pripala sinu.
Smole je bil popolnoma zadovoljen s tem ukrepom
svoje matere, izgovoril si je samo, če postane sin
Rudolf duhovnik, da ne dobi on tega premoženja,
ampak otroci Smoletovega brata.

Ko je umrl Andrej Smole, ni imel deček ni¬
kogar, ki bi se kaj brigal zanj. Tako se je zgo¬
dilo, da je kot štirinajstletni trgovinski učenec
storil neko nerodnost. Čeravno bi bil škodo, ki
itak ni bila velika, lahko poravnal, dal ga je
njegov varuh (dr. Napret) zapreti. Ko pa je Pre¬
šeren to izvedel, je bil skrajno užaljen in se je
precej kar najtopleje zavzel za dečka. Naprej je
poskrbel, da so ga takoj izpustili; in ko se je
kmalu potem preselil v Kranj, ga je vzel s seboj.
Ostal je do njegove smrti pri njem. Kaj se je
potem zgodilo z Rudolfom, mi ni znano.

37

Ko se je Prešeren tako živo zavzel za dečka,,
čudila se je moja mati, češ, zakaj se toliko zanima
za lahkomiselnega paglavca. Prešeren pa ji je od¬
govoril: „Rudolf je nesrečen! Njegov oče je mrtev,
mati pa ga je zapustila, ko je bil še v povojih,,
sicer pa nima nikogar, ki hi se količkaj zanimal
zanj. In. on je tudi sin mojega najboljšega pri-
jatelja!“

O Čopu sem še pozabila omeniti, da je imel
pri sebi sestro, katero je po njegovi smrti vzel'
v službo modri škof Wolf, ker je bila popolnoma
osamljena . . .

IV.

Ane Jelovšekove čimdalje bolj intimno razmerje s Prešernom.
— Tega razmerja svetle in temne strani.

Prešeren je moji materi nasvetoval, naj mnoga
čita, ,,kajti iz vsake knjige se človek lahko kaj,
nauči.“ In v tem ga je ubogala prav rada.

Prešernova posebnost je tudi bila, da ni
nikdar govoril z mojo materjo slovenski, ampak
vedno le nemški,  tako da je mnogo ljudij;
menilo, da Prešern sploh slovenskega jezika ne zna.

Stara mati, katero je jezilo, če se je vpričo
nje nemški govorilo, ker ni razumela tega jezika,,
je pripomnila nekoč, če ne zna njena hči sloven-

38

skega. »Ne, ne, ne zna ne, 44  ji odvrne Prešeren,
»kajti ljubljansko narečje  ni  slovensko! 41

Ce je moji materi obljubil, da pride, bil je
na vsak način mož beseda. Celo, kadar je nepri¬
čakovano zašel v družbo, jo je pustil, četudi samo
za tako dolgo, da je videl deklico ter ji povedal,
da je zadržan. Tako jo je hotel uveriti tudi v ma¬
lenkostnih stvareh, da sme računati na njegovo
besedo. Pa tudi on ni hotel čakati zaman.

Bilo je malo pred mojim rojstvom, ko si je
moja mati vtepla v glavo, da mora Prešeren drugi
dan priti k njej. Odgovoril ji je, da nikakor
ne more.

„Pa mi moraš obljubiti,“ silila je dalje.

»Dobro, če na vsak način hočeš, da ti ob¬
ljubim, da pridem! Seveda ga ni bilo, ker ni mogel,
kakor ji je bil povedal že prej. Zato se je hotela
maščevati in ni šla na sestanek, dasiravno je ve¬
dela za trdno, da je pričakuje. Razjarjen je prišel
tedaj k njeni materi, „naj pove svoji »Nani -4 , da
ji ni treba norcev briti iz njega. 14

Ona gostilničarka — Metka — o kateri sem
že govorila, mu je dejala nekoč, da bode z že¬
nitvijo odlašal tako dolgo, da ga ne bode maralo
niti najgrje staro babše.

„0, prijateljica, ko bi poznali moje dekle,
mlajše in lepše je, kakor vaša najmlajša hčerka! 44

»Gotovo je že obupala nad vsem svetom,“
pripomnila je častitljiva dama pikirano . . .

39

Prešeren je bil vedno povabljen na godo-
vanje gospe Chrobathove, ki je bila Josipina in
je o svetem Jožefu praznovala svoj god. O tej
priliki se je dal vselej obriti, kakor tudi sicer
vsak drugi dan, in vrhutega tudi ostriči, kar pa
sicer ni bila njegova navada. Ko je bil tako
pomlajen, pripomnila je Chrobathova kuharica:
„Grospod doktor, danes ste pa za dvajset let
mlajši .' 1  Jako dobre volje je prišel zvečer k moji
materi, da tudi ona vidi, kako dobro izgleda.

Moji materi je pisal samo jedno pismo, pa
še za tisto ni bil dobil pota. Ko se je potem pre¬
mislil in šel sam tja, izročil ji je list osebno. Mati
pa mu je pošiljala svoja pisma po svojih mlajših
bratih, ki so dobivali navadno srebrno dvajsetico
za dostavnino.

Kadar je bila moja mati v blagoslovljenem
stanu, je skrbno pazil na to, da ni nikdar šla
mimo berača, ne da bi mu kaj darovala. Zato ji
je dal vedno nekaj novcev s seboj in nekoč je
pripomnil: „Taki otroci so dobrega srca in tudi
svojih starišev ne pozabijo in ne zapuste nikdar . 11

Moji materi je pripovedoval tudi sledeče:
,,Nocoj sem šel domov, kar pride neka deklina za
menoj ter me začne nagovarjati, naj grem ž njo.
Ko sem jo odločno zavrnil, je šla nekaj časa molče
za menoj, potem pa je začela: „Gospod doktor,
lačna sem, od včeraj nisem imela še ničesar v
ustih . 11  Podarim ji torej dvajsetico, na kar je

40

izginila v temi; sploh pa je bil to moj zadnji
denar “

Ker moja mati ni mogla umeti, kako se
more človeka smiliti tako bitje, je pristavil še:
„To so uboge, izgubljene duše in glad boli! -1

Približalo se je bilo poletje 1. 1842. in moja
mati je bila zopet nosna. Sedaj jo je moj oče zopet
vsak večer vodil na sprehod. Tako je bilo tudi
nekega dne, ko mu pride na misel, biti ljubo¬
sumen. Pričel je s tem, da pride otrok skoro go¬
tovo z brkami na svet. Mati je sprva mislila, da
se šali, in se je smejala. Ko pa jo je zbadal še
nadalje, je videla, da se gre zares, je začela
jokati. To pa ga je tako razkačilo, da ji je rekel
„hinavka“, kajti joka ni mogel prenašati. Ker je
bila jako razdražljiva, kakor lahko umevno, so jo
začeli viti krči tako silno, da se je zgrudila. Poslej
je bila podvržena takim nervoznim krčem, in ta
bolezen je prestrigla tudi nit njenemu življenju . ..

Ko je uvidel, kaj je storil, je bil precej
ozdravljen in jo naljubezniveje prosil, naj se vsaj
sedaj še pomiri in potolaži, saj ni mislil tega
resno, ampak samo siten je včasi tako. Na to je
slekel s uku j o ter jo zavil v njo. Še le čez eno
uro se je pomirila, da jo je mogel peljati domov.
O tej priliki ji je tudi naročal, kako se mora
varovati in paziti zlasti razburjenja.

Vzpodbujal jo je tudi, naj gre večkrat v
gledališče ter ji dal potrebnih novcev za to. Restav¬
racijo v gledališču je imela neka njena prijateljica,

41

in k tej je zahajala moja mati pogosto, čeprav
to Prešernu ni bilo všeč. Seveda je prihajalo
mnogo ljudi tja. Čudno, da jih je imelo mnogo
navado, kadar so jo videli nosečo, njej sami ali
pa njeni materi v velikih skrbeh sporočati, da se
širi govorica, Prešeren vzame to ali ono. Seveda
so take novice povzročile mnogo burnih prizorov.

Tista prijateljica moja matere je bila ljubica
dr. Eecherjeva in ji je bilo tudi Ana ime, kakor
moji materi; zato sta sklenili napraviti skupno-
godovanje. Ko je moj oče prišel zvečer tja po
mater, peljal jo je še nekoliko na sprehod in potem,
domov. Medtem pa je bilo že deset ura in mati,,
ki je vedela, da je oče o tem času že doma, se-
je bala, da jo bodo zmerjali, če pride tako pozno'
domov. Dejala je torej, da gre rajši nazaj k
prijateljici prenočit, Dobro, jaz te spremim , 14  je
odvrnil moj oče. In tako se je tudi zgodilo. Prosil
je torej omenjeno žensko, naj dovoli, da moja mati
leže na zofo. In čeravno je ona vljudno ponudila
svojo posteljo, je morala ležati na zofi, sam pa je
sedel poleg na stol. In tako je bedel pri njej do
polu petih, ne da bi bil črhnil besedice, samo včasi
je zdihnil globoko. Ko jo je zjutraj spremil domov,
dal ji je na izbor: „Ali ne zahajaj k „Neti“, ali
pa sva ločena na veke . 11  Obljubila mu je ubogati
ga — toda obljube ni izpolnila.

Kmalu potem je župnik Svetličič svetoval
moji materi, naj gre k dr. Chrobathu ter ga vpraša,
če bi še obdržal dr. Prešerna, ko bi se oženil. Če

42

bi pritrdil, potem naj bi se duhovnik Zupan (1.1881.
stolni prošt ljubljanski) spovednik in prijatelj Prim¬
čeve gospe, obrnil do nje, ter jo prosil, naj bi
moji materi, kateri je bila botra, preskrbela balo.
Prav verjetno je, da je Primčeva gospa sama
sprožila to stvar, in da bi ji bila rada preskrbela
potrebnih reči, ker je tudi tedaj, ko je še služila*)
pri njej, bila pri volji, preskrbeti vse potrebno,
če bi šla v samostan. Naj si bo tako ali tako,
moja mati je poslušala svet šempeterskega župnika
ter šla k dr. Chrobathu.

Odgovor se je glasil tako-le: „Radi mene se
dr. Prešeren oženi, kadar hoče. Kar ima pri meni,
dobi povsod, in vsak odvetnik ga sprejme z ve¬
seljem. Sploh pa, ali vam je dr. Prešeren kdaj
obljubil, da vas vzame?"

„Da, rekel mi je, kadar bode mogel."

„Zanesite se torej na njegove besede, kakor
na evangelij. Ne kot njegov prijatelj, ampak kot
mož vam pravim, dr. Prešeren je poštenjak, ki še
nikdar ni prelomil svoje besede. Če je rekel: da,
drži kot pribito; če je dejal: ne, ga tudi nihče ne
pregovori."

Dr. Chrobath je poznal Prešerna dovolj dolgo,
da se sme brezpogojno verjeti njegovi sodbi, zlasti
ker dr. Chrobath ni rad mnogo govoril. Pristavil
je še: „Dr. Prešeren je dober človek, toda potrebuje

*) Pri Primčevih pravzaprav ni služila, ampak imeli
so jo za rejenko;  ni dobivala namreč nikake mezde.

E. .1.

43

roke, ki bi ga varno vodila. Ali si upate Prešerna
voditi. . .? Jaz ne vem!"

Ko je Prešeren prišel v pisarno, seveda mu
je povedal njegov šef, da je bila moja mati pri
njem. Jako razburjen je prišel zvečer k njej:
,Yse je razbobnala in zopet ravnala brez njegove
vednosti, zato se poslej ločita njiju poti. Rednika
otroku že dobi, od nikogar pa ne potrebuje bale
za njo, če pa se hoče omožiti na vsak način, naj
pa vzame — župnika Svetličiča.'

„Pa, saj me ta ne more vzeti!"

To je bilo končno tudi njemu presmešno,
da se je začel smejati, in nazadnje sta se pobo¬
tala znova.

Takrat si je domišljaval in tudi srčno želel
dobiti sina. Pravil je torej večkrat, kako ga bode
vzgajal. Nekoč je dejal: „Moj sin ne bode nikdar
duhovnik, in če bi bil — tedaj ni moj otrok."
Včasi zopet: „Lahko je tudi deklica, to bi mi bilo
skoro še bolj všeč, ker deklica je bolj ljubka in
prisrčna; za deklico so pa tudi skrbi večje." Moja
mati tega ni mogla razumeti. „I)eklici brez pre¬
moženja je le malo potov odprtih, in moje dete
vendar ne bode služilo! Da bi imela lep glas,
lahko postane pevka ali igralka." Temu je zopet
mati ugovarjala, predvsem radi žalostnih razmer
teh ljudij, posebno v Ljubljani.

„Sedaj je temu res tako, toda črez nekoliko
let pridejo ti ljudje do veljave in ugleda, in

44

zaslužili bodo mnogo, seveda po svoji nadarjenosti.
Moji otroci pa morajo biti nadarjeni! -1

Dne 18. decembra leta 1842. sem prišla jaz
na svet.

Ko mu je mati sporočila to novico, je prišel
nemudoma. Njegove prve besede so bile: „Zopet
deklica? Kje je? -1  Ker je bilo zvečer, in je hotela
mati zahtevati luč, ji je to zabranil ter si sam
prižgal svečo. „To bode moja kuharica,“ rekel je,
vzevši me v roke. ,,Škoda, da se ni rodila, že
pred desetimi leti. Pa nikar ne daj otroka v rejo,
bom že skrbel za vaju po svojih močeh, nekaj pa
tudi lahko sama delaš. 41  Ta iskrena, srčna želja
pa se mu ni bila izpolnila. Ker so mater začele boleti
prsi, in se tudi sploh ni rada ukvarjala z otroki,
dala me je neki ženski na Ig v rejo. Ta njen
korak je storil, da sve bili brez domovja vse
svoje življenje, na srečo da tega ni uvidela nikdar.

Položivši me nazaj k materi je dejal: „Kako
pa bode ime mali dami? 44

»Ernestina. 44

„N6, to je vendar nemško ime. 44

»Kako pa naj se glasi? -4

»Svoje otroke lahko daš krstiti kakor hočeš.

Naziva! me je Tinko in tudi doma so me
klicali tako. »Tinka moja, ti prideš k meni za
kuharico, mama pa naj s svojim fantom ostane v
Ljubljani! 44  mi je dejal, ko nas je obiskal 1. 1847.
Vzel me je tudi na kolena ter mi gledal nepopisno
ljubeznivo v oči. Moja stara mati je potem pravila,

45

da ga ni nikdar videla tako veselega in srečnega.
Ugajala mu je moja resna nrav, katero so drugi
grajali. Moja mati je dejala, da je najbrže mislil,
da sem iz stekla, tako rahlo in previdno me je
vselej prijel, kakor bi se bal, da se razdrobim.

Ko me je bila dala v rejo, ji je rekel, naj
se priuči kakemu opravilu, od katerega bi se —
če treba — živila. Nekako takrat je bilo tudi,
da je odprl rokovičar Horak — prvi v Ljubljani
—» svojo prodajalnico; mati se je tedaj učila šivati
rokovice.

Takrat sta stanovala ravno nasproti, le vrt
je bil vmes; kadar je hotel govoriti ž njo, ji je
lahko dal znamenje z roko. Ondi je stanoval,
dokler ni odšel v Kranj.

Neko nedeljo popoludne je prišla k njemu;
bil je nenavadno dobre volje. Dejal je, da se čuti
zelo srečnega, da ima hčerko, kadar umrje, bode
vsaj kdo plakal za njim. ,.Tudi ti bodeš jokala;
izpoznaš še-le, kaj imaš, ko me že več ne bo,
kajti sedaj me ne umeš! Moja sestra ne bode
jokala po meni, kajti tercijalka nima srca!“ Mati
mu je pripomnila nato, kako ga more veseliti
zavest, da bode za njim jokalo dete, ki samo ob
sebi ne more kaj.

„Vrag vedi, v vsakem človeku je nekoliko
egoista! S tem sem le hotel reči, da sem srečen,
ker imam bitje, kateremu je moje življenje res
potrebno, in kateremu je mar moje dejanje in
nehanje; to pa je samo pri otroku. In to me dela

46

•srečnega, in za to srečo imam zahvaliti Tebe..  !
Tudi še ne mislim umreti, saj sem zdrav in čvrst
in prav lahko doživim svojih sedemdeset let . . .
O, ko bi tudi tebe mogel res osrečiti!' 1

,.Vzemi me, saj veš, da bi bilo to moja
največja sreča."

Prešeren je globoko vzdihnil, podprl se s
komolci, zakril si oči ter se zamislil. Črez dolgo
se je sklonil — bil je za deset let starejši. Nato
je vstal, prijel mojo mater za rameni ter jo potisnil
ven rekoč: „Idi sedaj . . .!“

Po tem dogodku ga ni bilo dolgo, kajti še
• celo po denar je morala hoditi moja dojilka.

Ta dogodek, ki sem ga pripovedovala ravnokar,
se je zdel moji materi tako čudovit in skrivnosten,
-da mi ga je več ko enkrat pravila od besede do
besede tako, kakor sem ga zapisala. Ali res ni
poznala ta ženska prave, srečne ljubezni, ki je
edino le v tem, da je srečno ljubljeno bitje ... ?
Ko sem imela že skoro dve leti, vzela me je mati
vsled očetove želje domov, kjer pa se nisem mogla
dolgo privaditi.

Moj oče me je prišel nekega večera obiskat
— bil je ravno njegov rojstni dan in god obenem;
jaz ga takrat še nisem poznala ter nisem hotela
iti k njemu. „Glej, glej, noče me pripoznati," je
vskliknil šaleč se. Mati pa je dejala, naj pride
bolj pogosto, da se ga privadim.

Namenil sem se, da sploh ne pridem več,
da se vaju preveč ne navadim. Toda včasi seme

47

loti taka otožnost, da me kar s silo žene k vama.
In tega mi pač ne more nihče prepovedati, če
hočem videti svojega otroka, makari o polunoči! 11

Ko sem hila še na kmetih, je vprašal mojo
mater, kako kličem svojo dojilko.

„1, kako neki — mati ji pravi!“

„In to je tebi prav?“

Toda matere kaj takega ni ganilo.

Kasneje sem ga poznala in vselej, kadar je
prišel, zaklicala veselo: „Mama, vidiš papa!“
Smehljaje je tedaj dejal: „Vidiš, pozna me!“

Pogosto je naročil svoji sestri, da je na¬
pravila sladkarij in mati me je morala tja peljati,
ker ga je posebno veselilo, da mi je sam dajal
peciva. Sestra pa ga je zato morala speči, ker
je menil, da ima večjo vrednost, če ga sestra
speče njegovi hčerki, kakor pa kupljeno pri sla¬
ščičarju.

Čeprav ni nikdar hotel pritrditi, mu je bilo
vendar všeč, če je kdo dejal, da sem njemu podobna.

Nekega dne me je dolgo motril, potem pa
dejal materi: „Tvojo hčer bodem sam vzgajal,
sam bodem pazil na njo, da je kdo ne zapelje
tako rano, kakor njeno mater. Deklica se mora
vzgajati z ljubeznijo, da dobi zaupanje do svojih
starišev, ti pa tega nočeš umeti. Toda zapomni
si vsaj to, da mi pač otroka ne preteplješ!“ Nekoč
ji je celo zagrozil, da me ji vzame, ko mu je
njegova sestra povedala, da me je čula jokati
noter v svoje, oziroma Prešernovo stanovanje.

48

Prišlo je leto 1845.

Bilo je sredi poletja, ko se je Prešeren ob
šestih zvečer zgrudil nezavesten pred pisarno.
Dr. Chrobath je imel tedaj svoj urad v Slonovih
(Prešernovih) ulicah, v Lukmanovi hiši.*) Prenesli
so ga v sobo ter mu puščali; ko mu je odleglo,
peljali so ga domov. Vendar pa se je čudovito
naglo razširila po mestu govorica, da je dr. Pre¬
šerna zadela kap, in da najbrže ne okreva nikdar
več. Še tisti večer je poslal neki Prešernov pri¬
jatelj svojo ženo moji materi, ki je bila že blizu
poroda, „previdno“ povedat pretresljivo novico.

Drugo jutro ga je obiskala na vse zgodaj.
Bala se je, da je mrtvouden, z veseljem pa je
•videla, da je pri popolni zavesti. Da bi jo pomiril,
je celo vstal ter šel parkrat po sobi semtertja.
Tudi v pisarno je šel še isti dan, „ker se plača
vendar ne more vleči zastonj." Vprašal jo je, če
se je zelo prestrašila. Ker je jokala, tolažil jo je
rekoč: ,.Saj mi je že bolje, kmalu bodem zopet
.zdrav. Ne jokaj! Saj še živim; če bi se pa vendar¬
le zgodilo, da bi umrl, predno bodo otroci pre¬
skrbljeni, pa upam, da moji otroci ne bodo zapu¬
ščeni. Še le po moji smrti uvidi moj narod, kaj
sem storil zanj! Kadar bom mrtev, bodeš tudi ti
vedela, kdo sem bil...  Moji otroci ne bodo
sirote!"

*) Tam, kjer aloji sedaj posta.

49

Dne 18. septembra je bil rojen moj brat
France. Bil je tretji in zadnji otrok moje matere
z dr. Prešernom.

Moj oče je moral biti tedaj v hudih denarnih
stiskah, kajti prišel ni pogledat svojega sina. dasi-
ravno ga je moja mati obvestila o tem dogodku
po svoji materi. In to dete, čigar rojstvo bi jo
bilo skoro stalo življenje, ta deček ji je bil naj¬
dražji na svetu. Kako vesel bi ga bil moral biti
oče, ker se mu je bila izpolnila najiskrenejša želja;
in sedaj ga niti blizu ni!...  In vendar je tu
dejstvo bolj užalilo morda žensko  nego pa
mater.

Ko mi je pripovedovala te dogodke, mi je
dejala: „Tako za malo se mi je zdelo, da ga ni
bilo blizu, ko si vendar sicer ni dal dvakrat reči/

Tretji dan po rojstvu je dala dečka oni
dojilki v rejo, pri kateri sem že jaz bila.

Kdo bi torej zameril ubogi ženski, da je, od
njega zanemarjena in nahujskana od nespametnih
ljudij, storila veliko napako?!

Ker je vedela, da ga bode to najbolj glo¬
boko ranilo, zapustila je v začetku meseca oktobra
1. 1845. Ljubljano ter se napotila služit v Trst.
Pred svojim odhodom pa mu je pisala pismo,
(in v tem je hila prava mojsterica) polno najtrp-
kejših očitanj, ter mu tudi naznanila uro. kdaj se
odpelje. In ravno ko je hotela sesti v poštni voz,
ga je zagledala priti iz gostilne „pri Maliču - ',
bledega in opotekajočega se. Bil je — pijan h

50

Takšnega ga je videla prvič, odkar sta se poznala.
In odpeljala se je brez slovesa.

,,Sedaj pa je otroke in mene pustila na cedilu
in je šla“, dejal je tisti večer nekemu znancu, ki
je kasneje to njej povedal.

Da ga pa ni bilo nič blizu, ko se mu je
rodil sin, je bilo najbrže to vzrok, ker ni imel
ravno denarja; kajti črez nekaj dnij ga je pri¬
nesel, in kakor po navadi plačal vse.

Prvi mesec po materinem odhodu je prinesel
denar M. Kastelic.

V Trstu je ostala moja mati le nekaj me¬
secev; bila je skoro ves čas bolna, in tudi njena
mati ji je bila sporočila, naj se povrne. In tako
se je vrnila meseca maja 1. 1846.

Za materine odsotnosti je Kastelic prinašal
redno vsak mesec denar moji stari materi in tudi
Prešeren je prišel večkrat pogledat, kaj delam.

Zakaj je ravno Kastelic denar nosil, o tem
je pravil sam moji materi sledeče: „Koncem sep¬
tembra ali v začetku oktobra je dobil moj oče
denar — več sto goldinarjev; imel pa je tudi
mnogo dolgov. Toda sicer tako točni in natančni
mož ni plačal ne dolgov in tudi v pisarno ni prišel.
Udal se je bil pijači. Upniki so šli k dr. Chro-
bathu; in ta je torej naročil Kastelcu, naj gre k
Prešernu, naj mu pobere denar in ga pozove, da
zopet pride v pisarno. Moj oče je bil še v postelji
in ni črhnil ne besedice, ko je prišel Kastelic ter
mu pobral denar. Nato je zopet prišel v pisarno.

4 *

51

Dr. Chrobathu je moral našteti vse svoje dolgove.

Najprej za moje otroke“, je dejal in še le potem
so prišli drugi upniki na vrsto. On sam je bil
zadovoljen z jedno dvajsetico na dan, dokler ni
vsega poplačal, kar se je kmalu zgodilo.

Od tedaj je pošiljal moj oče vedno po Ka¬
stelcu denar. In tako je bilo tudi takrat, ko je
bivala moja mati v Trstu. Nekoč mi je dejala:
„Yselej, kadar sva se kaj sporekla, je popival/'

Kakor sem že povedala, se je vrnila moja
mati meseca maja 1.1846., in mojega očeta ni
bilo več k meni. Neko nedeljo zjutraj, ko se je
moja mati ravno vračala iz cerkve, sta se srečala
,.za vodo" (na Poljanskem nasipu), na voglu
Keichove hiše. Cula ga je, ko je zaječal, in zavila
na Suknarsko stezo, da ji ne bi bilo treba iti
mimo. Skrivaj se je potem ozrla in videla, da je
slonel na ograji ter strmel v vodo.

Dne 15. avgusta ji je pomigal z roko skozi
okno, naj pride k njemu. Po kratkem obotavljanju
je~vendar šla. Sprejel jo je prijazno rekoč: „Saj
sem vedel, da prideš. Ali že veš, dekle moje, da
pojdem iz Ljubljane?"

„Nekaj sem slišala."

„Ne bodi žalostna, sedaj bode kmalu vse
dobro. Jutri pojdi po dečka, da se te privadi.
Kaj ne, da bi ti ne mogel storiti večjega veselja?...
In kaj pravi tvoja mati ?

,.Kaj pa naj pravi? Nič!"

52

„Le reci, da pridem potlej Tinko obiskat;
dolgo je že nisem videl. - *

Takrat še nisem štela štirih let, toda tistega
dne se še prav živo spominjam. Vzel me je v
naročje, pokazal mi uro, zibal me ter vprašal, če
pojdem ž njim, ko pride po-me. Predno se je po¬
slovil, me je vprašal, katerega imam rajši, njega
ali mater: odločila sem se zanj. In še sedaj vidim
pred seboj to drago obličje s solnčnim smehljajem,
te oči, polne ljubezni, in nepopisno sladko potezo
okrog usten, kojih poljub je bil blagoslov mojemu
življenju! . . .

Moj oče, tvoje dete objokuje danes svoje
izgubljeno življenje! . ..

V.

Prešeren se preseli v Kranj za odvetnika. — Poskus samo¬
mora. — Prešeren zboli. - Ana Jelovšekova se poslovi s
svojima dvema otrokoma od Prešerna, ležečega na smrtni
postelji. — Dagarin. — Prešernova smrt. — Dr. Bleivveis.
— Prešernova oporoka.

I/ z<y

rvoncem septembra ali prve dni oktobra h 1846.

je Prešeren ostavil Ljubljano ter se naselil v
Kranju kot okrajni odvetnik.

Do začetka 1. 1848. mu je šlo najbrže prav
dobro, kajti poplačal je več sto goldinarjev dolga,
katere si je bil izposodil za selitev in razne takse.

53

Tudi moji materi je poslal včasi .še kaj posebej.
Tako li. pr. 1. 1847. za Miklavža pet'goldinarjev z
izrecnim naročilom, da mora za ves denar nakupiti
daril za nas. Nekolikokrat nas je tudi prišel
obiskat in se vselej poslovil z obljubo, da v
kratkem pride po svojo „malo kuharico. 1 '

Ko je dečka prvič videl, tlesknil je z rokami
in vskliknil: ,,Kakšen je pa ta?!“  Kajti komaj
je Francelj shodil, mu je mati že naredila hlače;
tudi se je morda očetu zdelo čudno, ker je bil
deček plavolas — dasi jih je bilo baje več v
njegovi rodovini plavolasih.

Moj bratec je bil lep otrok, svetlih las,
prijaznih rkjavih očij, ljubezniv in prikupljiv —
v živem nasprotju z menoj ...

Leta 1848. mu že najbrže ni šlo tako dobro,
ker ga dolgo ni bilo. Prišel je še-le meseca sep¬
tembra, ko je pripeljal Rudolfa Smoleta na vojaški
nabor; tedaj je obiskal tudi nas. In že takrat si
je bil denar za nas izposodil pri svoji teti. Moja
mati ga je videla skozi okno in se zelo prestrašila,
ker se je bil tako spremenil. Ko je vstopil v sobo,
sem mu poljubila roko, ravno tako tudi moj bratec;
vsakemu je podaril srebrno dvajsetico — to je bil
zadnji dar iz očetove roke .. .

Prisedel je k materi, ki je šivala. Očitala
mu je, da tako redko prihaja, in videti je, kakor
bi bil nas vse pozabil.

Žalosten odgovori: „Nisem vas pozabil ne,
toda bolje je, da ne prihajam prepogosto ... Ne

54

veš, kako osamljen sem tam gori; ti imaš vsaj
otroke, jaz pa — prav ničesar...! Kadar začuješ
mrtvaški zvonček, moli z otroki za-me!“

Moja mati ga je vprašala, čemu ji to pravi,
saj do Ljubljane se ne bode čul mrtvaški zvonček.

Ko ji je dal roko v slovo, ga je vprašala,
kdaj zopet pride; in odgovoril ji je: „Moja ženka,
bo smrt grenka!"

Bil je zadnjič pri nas. Poslej tudi ni poslal
nič več denarja. Enkrat je bila pri njem moja
stara mati; dal ji je pet goldinarjev, ,.ni imel
več.“ Kasneje je bila moja mati pri njem: „ Taft e
tolar imam," je rekel, „potreboval bi ga za kolke,
pa ga dam tebi."

,.Le imej ga . . .!“

Bilo je menda koncem oktobra, ko se je
sklenil usmrtiti — sam Bog ga je obvaroval te
grozne nesreče! V kuhinji*) Maierjeve gostilne se
je z ovratnico 1  skusil obesiti. Na srečo je prišla o
pravem času gostilničarka ter ga rešila. Odvedli
so ga domov. Poslej ni šel več iz hiše, ker je bil
bolan, in je tudi bolezen najbrže največ pripomogla
do tega nesrečnega sklepa.

Vse to je pravil Kastelic moji materi, in jaz
sem čula vse to, ko sta se pogovarjali mati in
babica meneč, da se igram. Drugače mi morda
mati ne bi bila povedala tega.

*) Kakor sem izvedela kasneje iz zanesljivega vira,
je bilo to v sobi  Pisateljica. -

Meseca novembra ga je obiskal Kastelic.
Rekel mu je, da ne more ven, ker ima otekle
noge; tudi spati ne more, zato dela noč in dan.
Meseca decembra je že ležal; zdravniki so obupali
nad njim, samo on je še pričakoval zdravja.

Moji materi je nekdo nasvetoval, naj skrbi,
da nas pripozna.

Toda bolj iz ozirov na njegovo bližnjo smrt
nas je peljala mati v Kranj očeta obiskat. Z nami
je šla tudi neka materina teta.

Najprej smo šli k dekanu Dagarinu. Rekel
je: „Ker me dr. Prešeren še ni dal poklicati, ga
še nisem obiskal; tudi ne vem, če me sploh pokliče . 11

K očetu nas je peljala teta, medtem ko je
imela mati — nevem že kak opravek — pri
okrajnem sodišču.

Ko smo prišli s teto v očetovo stanovanje,
nas njegova sestra Katra ni pustila k njemu
rekoč: „Zdaj ga pa vzemite, pa ga v grob nesite ! 11
Ko ji je teta nekaj tečnih povedala, hotela nas
je pa kar snesti; toda moj bratec se je skril za
teto in jaz sem se obrnila v stran.

Medtem je bil moj oče zaslišal besedičenje
in resnico sluteč poslal ven Rudolfa Smoleta gledat,
kaj je. Precej nato nas je pozval k sebi.

V prednji sobi je stala surova pisalna miza
in ravno taka omara za spise; v predalu spodaj
pa je ležalo par še blatnih škornjev.

V drugi sobi je bila postelja, omara s predali,
na kateri je stala ura, miza s papirjem in pisalnim

56

orodjem — kajti Smole je pisal, kar mu je oče
narekoval. Še nekaj stolov je spopolnjevalo ono
pohištvo, katero je imel Prešeren že v Ljubljani.

Na postelji je ležal moj oče. Pri njem sta
bila dva krepka kmeta. Starejši je bil njegov
svak Janez Vovk, za mlajšega pa ne vem, kdo je
bil. Prišla sta ga bila prevzdigavat, ker ga sestra
sama ni mogla.

Hotela sva mu poljubiti roko, česar pa ni
dovolil, ker mu je solzila že sokrovica iz kože.

S teto se je pogovarjal o svoji bolezni; imel je
še vedno upanje, da kmalu ozdravi. Moj štiriletni -
bratec se je zelo temeljito zanimal za omaro, jaz
pa sem stopila k vratom nasproti postelje, da
sem mogla zreti očetu v obraz, ter jokala. Videla
sem, da je moj „dragi papa“ bolan, in mislila, da
je hud na-me, ker si ni dal poljubiti roke. O
smrti pa še nisem imela pojma.

„Tinka, le jokaj za svojega dobrega pa pa.
ki tako lepo skrbi zafte!“ Te besede je izgovorila
za menoj moja mati, ki je bila ravnokar vstopila.

„Kdo pa skrbi za njo, če ne jaz ?!“ je donelo
s postelje nazaj.

Tukaj mi je pripomniti, da sem napisala
dogodke tega nepozabnega dne iz lastnega spomina,
le nekaj malega je spopolnila moja mati, ko sem
jo na to opozorila črez šestindvajset let.

Pa s tem dnem še nisem pri kraju!

Mati je stopila k postelji in on ji je prijazno
pomolil roko. Potlej je dal kmetoma znamenje z.

57

roko, naj gresta ven, kar sta le nerada in obotavljaje
se storila. In šefle potem je govoril z mojo materjo.
Eahlo ji je očital, da je z nama prišla v takem
snegu in mrazu. Kmalu okreva in ozdravi, potem
tudi uredi vse;  za vse slučaje pa ve, kaj je
njegova dolžnost.

Ravno ko mu je dejala, da naju pusti pri
njem, ker naju ne more rediti, je vstopila njegova
sestra Katra, ki je imela navado, da je planila iz
jedne skrajnosti v drugo. Precej je bila zadovoljna
s predlogom rekoč: „Le jih pustite, jaz imam
otroke rada!“ Ko pa jo je kmalu potem teta
spomnila, naj odreže vsakemu kosec kruha, je
dejala: „Ga nimamo sami nič!“

Moj oče je globoko vzdihnil, in tako smo
se poslovili.

Kmalu potem so ga imeli operirati, in po¬
klical je Dagarina. Poslej je dekan Dagarin večkrat
jako spoštljivo pisal moji materi ter ji poročal,
kako gre očetu.

Od očeta smo šli v gostilno ,,k stari pošti“
na kosilo. Gostilničar Maier je prišel takoj k nam
ter nas vprašal: ,,Kaj ne, to sta Prešernova otroka?“
Ko mu je mati pritrdila, je nadaljeval: ,.Precej
sem bil uganil; seveda, še zelo majhna sta. Gospod
doktor mi je večkrat dejal: „V Ljubljani imam
dvoje otrok, ko bi bila le nekoliko večja, in moja
sestra ne tako odurna, precej bi ju vzel k sebi.
Deklica bi lahko kmalu hodila v šolo, poučeval
bi jo sam. Imel bi vsaj razvedrilo in ne bi bil

58

tako sam.““ Pripovedoval je tudi, da bi si bil
lahko prislužil mnogo več, ko bi bil sprejel vsako
tožbo. Tudi je bil preveč dobrih rok, da bi si bil
kaj prihranil. Ge je imel dve suknji ali dva para
črevljev, in je srečal reveža, precej ga je oblekel
ali obul. Tako gostilničar Maier o mojem očetu.

Dne 8. februarja 1. 1849. ob desetih pred-
poludnem oglasili so se mrtvaški zvonovi s stolpov
ljubljanskih cerkva, da je umrl dr. Prešeren. Ko
je poslanec iz Kranja s pismom dekana Dagarina
v roki prestopil prag skromne sobice, kjer je
ždela še mlada ženska pri svojem napornem delu,
in se je igralo dvoje ničesar hudega slutečih
otrok, je smrtno prebledela.

„Dr. Prešeren je pripoznal svoje
otroke in mirno  umrl, 11  glasil se je konec
tega pisma . ..

*

Šest tednov in še dalje je ležal moj oče
bolan in dekan Dagarin je 'zatrjeval moji materi:
„Do sedaj me ni še nihče poklical, in tudi ne vem,
če me sploh bodo! 11  Ali čaka prijatelj, da ga pri¬
dejo iskat, če mu leži prijatelj na smrtni postelji?
In dr. Blenveis trdi črez sedemindvajset let, da je
bil dekan Dagarin Prešernov prijatelj.

Škoda, da nam dr. Blei\veis ne pove, kolikrat
je bil on z baronom Cojzom pri Prešernu v Kranju.
Samo iz baronove plemenitosti se da sklepati, da
sta nemara z Bleiweisom parkrat obiskala mojega

B9

očeta. Gospoda sta seveda prinesla ,,zapuščenemu
prijatelju vsakeršne tolažbe. 1 ' Od koga pa je bil
zapuščen Prešeren . . . ?

Potem ko smo ga obiskali v Kranju, je prišel
nekega dne M. Kastelic k nam. Nasvetoval je moji
materi, naj gre k dr. Bleiweisu. Ta ima namreč
od „Slovenskega društva" za očeta 100 goldinarjev
— baron Cojz je bil dal sam 50 gld. — Bolniku
pa se poreče, da se je razprodalo toliko izvodov
njegovih „Poezij !i . Zato denar izroči založnik
Blaznik, ker se je bati, da bi Prešeren podpore
ne sprejel.

Moja mati je torej šla k dr. Bleiweisu, ter
vzela naju oba s seboj. Dr. Blehveis je zelo na¬
tančno povpraševal po razmerah, o katerih pa je
bil zelo dobro poučen. Končno je obžaloval, da
ni prišla prej: ..kajti sedaj je denar že odposlan."
Materi je bilo prav, če dobi bolnik vse, čeprav
je tudi sama zelo potrebna, ker ga najbrže jako
potrebuje.

„E, kaj,“ vskliknil je dr. Bleiweis, ,,vendar
bi bilo bolje, da bi bili vi kaj dobili za otroke,
kakor pa da to zapije njegova sestra!"

Ko je mati Kastelicu pokazala Dagarinovo
pismo, v katerem ji naznanja, da nas je Prešeren
pripoznal, je vskliknil skoro obupno: „To je storil?!"
Sestavil ji je tudi prošnjo, da se nam postavi
varuh, samo prepisala naj bi jo, ker noče, da bi
pri deželnem sodišču poznali njegovo pisavo.

60

Kastelic jo je tudi vprašal, če je zapustil
kaj literarnih del, „ker v Kranju itak ni delal
mnogo.” Med očetevo boleznijo pa je bil ravno
Kastelic največkrat pri njem.

Po očetovi smrti je nekoč moja mati omenila
dr. Blehveisu, da nas je hotela očetova sestra pri¬
držati v Kranju, česar pa on ni dovolil, temveč
jo pozval, naj nas vzame s seboj. „Otrok bi že
nikdar ne dala na kmete,“ je pristavila.

,.Zakaj pa ne," je vskliknil dr. Bleiweis. ,.Ali
ne bi bilo dobro za otroke? Mar menite, da je
sramotno biti krnet? 1 '

„Tega pač ne mislim, gospod doktor, 1 ' je od¬
govorila mati, ,.ali otroci so mestni; in tudi kmet
pošilja svoje otroke v mesto, da se nauče kaj
koristnega, kmečki otrok pa postane hlapec ali
dekla svojega premožnejšega soseda. 1 '

*

Kdor bode kdaj prebiral to knjigo, utegne
ga morda tudi zanimati Prešernova oporoka ali
poslednja volja.

Evo je!

„Am 6.Februar 1849 errichtete Dr. Franz
Prešeren in Gegemvart der Zeugen Matthaus
Mayr, Anton Ahčin und Valentin Čimžer eine
mlindliche letztwillige Anordnung, welche am
15. Februar 1849, Zalil 9651, sub ■/. von dem
k. k. Bezirksgericbte Krainburg protocollirt
w u rde. “

61

In dieser Anordnung verfiigte er wortlich
folgendes:

„Weil mich eine Person stets belastiget,
meinen letzten Willen zu erklaren, so time
jeli dies jetzt nachstehend: VermOgen besitze
ich ohnediess keines, solite aber doch etwas
znruckbleiben, so sollen dasselbe die zwei
Kinder beerben, \velche ich mit einer sicheren
Jelovšek  in Laibach habe. Die Zimmer-
einrichtung und das Bettgewand vermachte ich
aber meiner Seli \vester, die bei mir war, namlich
der Katharina Prešeren; meine iibrigen G-e-
schwister haben bei meinem Verlasse gar
nichts zu fordern."

Zum Schlusse setzte er noch bei:

„Auch die goldene Sackuhr soli obigen
zwei Kindern der Jelovšek gehoren.“

Nadi dem dr. Prešeren noch wiederholte,
diess sei sein letzter Wille setzte er bei:

„Sollte ich mich spater eines anderen
besinnen, werde ich wieder um Sie schicken.“

VI.

H karakteristiki Prešernove dobe.

Gitatelji

lju te knjige se bode morda zdelo, da skušam
kazati svojega očeta v milejši luči, kakor pa
je bil v resnici, toda jaz tega ne verjamem, ker

G2

si prizadevam biti kolikor mogoče objektivna. Pač
pa piše te vrstice roka hčere, ki želi, da bi tudi
drugi spoznali njenega ljubljenega, dobrega očeta.
Roka ljubeče hčere je, ki riše in slika očetovo
podobo, saj je ljubezen solnce življenja.

Kakor stori solnčni žarek tudi najtemnejši
kotiček prijazen, tako poveliča tudi ljubezen napake;
in kjer drugi obsojajo, skuša ljubezen opraščati.
Prizadevala sem si tudi, vedno najti vzroke, zakaj
je moj oče ravnal tako in ne drugače.

Pravzaprav bi imela le malo pripomniti tem
mojim ..Spominom’ 1 , pa tudi mnogo, če bi ga hotela
pokazati takšnega, kakor ga poznam jaz.

Komur torej stvar ugaja, naj gre za menoj!

Ko bi bila moški, in bi se bila izpolnila ta
očetova želja, ki jo je imel pred mojim rojstvom
— bi se tudi jaz uvrstila med boritelje za narodno
blaginjo. Pričela bi tam, kjer je bil prenehal moj
oče utrujen in ves obupan. Tam, pravim, kjer je
moj oče preminul potrt in pobit. . .

Če bi si bila jaz postavila nalog delovati
za svoj narod, ne bi hotela nikakor imeti svoje
lastne družine. Kajti mož, ki si je stavil nalogo
kazati svojemu narodu pot do prosvete, mora biti
nedotakljiv v deželi, kjer gospodujejo duhovniki
in egoisti. Da človek preveč ne občuti revščine,
mora biti pred vsem sam. Nihče ne sme biti
odvisen od njegove blaginje ali nesreče, kajti sicer
ni več prost in svoboden mož. Kdor pa hoče kaj
doseči, zlasti pri nas na Kranjskem, moral bi imeti

63

božanske čednosti, in še vedno bi se kaj slabega
— za silo izmišljenega — govorilo o njem. Tudi
pohvale ali priznanja naj pri nas nihče ne pričakuje,
dokler živi dr. Blehveis. Kras je premajhen, da bi
se izklesalo podnožje, kamor bi postavili Kranjci
kip svojega „očeta“. — Jako dvomljivo je tudi,
če bi se pa sploh dobil primeren kamen ali dovolj
dragocena kovina za tak spomenik! In vsi Kranjci
skupaj ne zmorejo tega, da bi primerno nagradili
njegove zasluge, ki si jih je prodobil za nje. Sploh
pa, tudi zanj pride nepristran mož-sodnik, ki pre¬
sodi, če res odtehtajo njegove zasluge to, kar je
velikega, dobrega in resničnega pre¬
prečil in onemogočil  . . .

Ah, kaj se pač lahko ne naredi iz naše dežele,
iz našega naroda! Poglejmo le našega kmeta, in
le on in njegovi potomci so pravi, resnični Slo¬
venci! Saj so vendar vsi odlični kranjski možje
bili kmečki sinovi!

Tudi na mojega očeta je razmerje z materjo
vplivalo bolj ovirajoče, nego pospešujoče, ne da
bi mu bilo tudi sicer na kak način koristno. Da,
celo kratilo mu je ugled in veljavo; kajti opravljivci
so imeli sedaj vsaj nekaj podlage S tem razmerjem
pa si je nakopal tudi ženstvo za sovražnika. Jezilo
jih sicer ni, ker je ni vzel, ampak zato, ker mu
je bila uboga, a lepa delavčeva hči ravno toliko,
kakor kaka gospodična, in ker je tej preprosti in
nepokvarjeni deklici tudi več zaupal.

64

Svoje posebne vzroke imam, če trdim, da bi
bil Prešeren lahko našel tudi ,,gospodično", s
katero bi bil živel leta in leta. Tako so pa dejale
naše „blagorodne“: „G-lejte, glejte, vsaka mu je
dobra!“ In vendar je bila ta ,, vsaka" samo jedna!
Gotovo pa bi mu bilo vse odpuščeno, ko bi bil
mojo mater z otroki vred zapustil in se oženil s
kako „gospodično 1 '. In jaz menim, da je bil po¬
glavitni vzrok, da se ni nihče zmenil za nas, le
uboštvo moje matere.

Tukaj še opomnim, da je bila moja babica
po svoji materi Gorenjki — nekaj v rodu s
Prešernom.

Sedaj pa še nekaj drugega, kar osvetljuje
dobo, o kateri govorim.

Kdo ne pozna Prešernove pesmi „Nuna in
kanarček?" Prešeren jo je zložil 1. 1836. ter jo
posvetil uršulinski nuni m. Ignaciji.*) Dr. Chrobath
je bil njen in njene sestre varuh. M. Ignacija je prišla
kot triletna sirota v samostan, katerega ni več za¬
pustila. Tudi jaz sem jo poznala, ker je bila moja
učiteljica. Bila je bolj majhna in posebno finega,
bledega obličja s tisto bolestno potezo okrog ust.
Uboga ženska! Tudi samostansko zidovje ne ob¬
varuje človeka bridkosti in ne da blagoslova, ki
bi bil dovolj močen, da bi čuval človeka pred
viharjem strasti j .. .

*) Grofici Engelsiiausovi.

65

Bilo je torej 1. 1839., ko se je po Ljubljani
razširila govorica, da je uršulinka m. Ignacija s
takratnim nršulinskim ravnateljem — duhovnikom
Šlakarjem — v blagoslovljenem stanu. Šlakar je
bil pozneje, če se ne motim, ravnatelj ljudske šole.

V Ljubljani je bila takrat ne posebno lepa
navada, da so navihanci in drugi dovtipneži pisali
takozvane „paskile“. Ker pa niso imeli poguma
tudi zagovarjati svoje nazore, prilepljali so po
noči svoje brezimne izdelke na kak zelo očiten
in javen vogel. Za vsako tako pobalinstvo pa so
obdolžili Prešerna. Bilo je ravno takrat, ko se je
vobče govorilo o m. Ignaciji in Šlakarju, ko so
nekega dne našli — ne vem že kje — tak ,,paskih 1 .
Kolikor mi je mogla o tem povedati mati, je bil
slovenski in se je začenjal z besedami: „Zakaj
farji trebuhe rede 11  i. t. d. Potem je udrihal po
nunah, uradništvu in drugih. Vse skupaj pa je
bila surova in abotna brozga.

Tisti večer je prišel Prešeren sila razburjen
k moji materi. Prečital ji je „pesem“ ter jo vprašal,
če misli, da jo je on zložil. In mati mu je odgo¬
vorila, da bi njemu sploh ne bilo mogoče narediti
kaj tako surovega in bedastega. Vidno razveseljen,
da ga je prav sodila, ji reče, če bi to povedala
tudi, ko bi jo kdo vprašal, in če to trdi „s popolnim
prepričanjem. 1 ' Mati mu je tudi to potrdila in ga
skušala pomiriti. Radi te „pesmi“ pa je ni nihče
ničesar vprašal. Med drugim je takrat tudi rekel:

66

„Jaz ne razumem, vsako blatenje, ki ga kdo
prilepi na kak vogel, se pripisuje meni.  Prej se
nisem brigal za to, sedaj pa, ko mi je skrbeti za
svoj obstanek, za tebe in otroka, sedaj si ne bi rad
nakopal sovražnikov/'

Sicer pa se vidi, da so takrat edino le Pre¬
šernu prisojevali toliko duhovitosti, da zamore
kritikovati druge. Seveda niso pomislili, da je
Prešeren vedno pogumno vztrajal pri svojih nazorih,
navadnega pobalinstva pa ni bil nikdar zmožen.
Tudi se vidi, da Prešernu ni bilo vsejedno, kako
se misli o njem, ampak da je moral imeti različne
ozire. Zato je nekoč bridko zaklical moji materi:
„Ako bi se midva ne bila nikdar sešla, bi bil
danes jaz drugačen mož!"

Orel kmalu spozna, da ni ustvarjen za va¬
ruha golobjemu gnezdu, pozabi ojnic, v katere se
je bil sam prostovoljno vpregel, ter se povzpne v
krepkem poletu v svoje višave, v kraljestvo duhov.
Ali mu je mogla slediti uboga golobica? In ker
ga ni umela, je menila, da ima tekmovalko, ter
mučila s tem njega in sebe.

Pač, imela je tekmovalko. Kako se je že
zvala pri Grkih muza pesništva? Ženska ne deli
rada moževega srca, zato tudi pesnika ljubezen
ne osreči nikdar. Ta dvojna ljubezen zmede tudi
moža; včasi pahne od sebe ubogo ženo, ker ni
boginja — in vrnivšemu se s svojega poleta na
prozaično zemljo mu žena ni dovolj ženska. Kako

67

redko, skoro nikdar, ne najde pesnik žene, ki bi
ga umela, in ljubila dovolj, da bi prenašala ž njim
njegov ,,pekel". Navadno pa najde Samson svojo

Dalilo . . .

Ko se je bilo sklenilo ljubavno razmerje med
Prešernom in mojo materjo, res ni literarno več
toliko delal kakor poprej; to se razvidi tudi iz
pisem njegovih prijateljev.

Prešeren ni rad pisal pisem; bil je bolj za¬
krknjenega značaja. Vendar pa mislim, da bi mu
bilo všeč, ko bi se bila moja mati vsaj nekoliko
bolj potrudila razumevati njegove ideje. Sama mi
je pravila, koliko si je prizadeval, da bi ji vzbudil
razum za književnost. Ko je prečitala njegov
„Krst“, jo je vprašal, kako ji ugaja.

„0, prav izvrstno, doma smo z materjo in
teto kar jokale."

Smeje je Prešeren pripomnil: „ Jokati se ravno
ni bilo treba." Cesto ji je pravil tudi odlomke iz
mitologije, toda to je ni posebno zanimalo: „Saj
si tega ne morem zapomniti."

Petek mu je bil srečen dan, „ker je bil
posvečen boginji ljubezni." Kakor se vidi, je smatral
ljubezen za srečo.

Moja mati je imela najlepšo priliko, da bi
se česa naučila, in kaj pridobila. Kdo pa — in
naj si je še bolj tih, si ne želi imeti srca, ki bi
mu bilo sorodno, ki bi ga umelo! ?

68

Izprevidela je še le sedaj — ko je bilo že
prepozno. „Ti me ne uineš", je vzdihnil cesto,
..in ne veš, koga imaš! - '

Ali pa bi bil tedaj sploh našel na Kranj¬
skem ženo, ki bi ga bila umela? Kajti moja mati
je bila pravzaprav dobra in tudi inteligentna, toda
bila je tudi vročekrvna in trmasta.

Moj oče je dejal često: „Jaz le tega ne
razumem, zakaj sem tako razupit!" In res je ni
menda strasti, katere bi ne bili obdolžili mojega
ubogega očeta. Tudi jaz sem mnogo razmišljala
o tem. Res je, imel je svoje slabosti in napake,
toda kdo je brez njih! ? Jaz bi se celo bala člo¬
veka brez napak! Največjo slabost pa, ki se mu
je mogla očitati, imajo tudi ,.pobožne duše", zlasti
božji namestniki: Rad je pil! Seveda, bil ni
tercijal.. .! Toda vedno pijan, kakor se rado trdi
o njem, ni bil.

Zjutraj je šel brez zajutrka v pisarno. Kave
ni pil, vsaj zjutraj ne. O poludne je obedoval, a
brez pijače; pil je torej še-le zvečer; zvečer pa
se celo Sokrates ni branil rujne kapljice.

Neka vrsta ljudij ima navado, dobro pre¬
mišljeno navado, pravim, da predstavlja za posebne
grešnike može, ki so si postavili nalogo, razširjati
prosveto. Pravijo namreč: „Čuvajte se tega!" In
zakaj ?

Seveda ne morejo reči: Glejte, mi hočemo,
da zatajite svoj naravni razum, on pa hoče, da

69

ga rabite; on tudi hoče, da verujete v Boga,
neskončno dobrotljivega, ne pa takšnega, kakor-
šnega vam ga kažemo mi. On vas uči ljubezni,
miroljubja in samostojnosti, želi, da bi bili srečni,
mi pa vam tega ne smemo želeti, ker hočemo vam
gospodovati.

Zato se torej pravi: „Čuvajte se tega bogo¬
kletnika, zapeljivca, pijanca, igralca tega „prosto-
zidarja!“ In kateri tepec se ne bi prekrižal, če
začuje to besedo ! ?

Vrhutega so ljudje, ki zavidajo svojemu
bližnjemu nadarjenost in genijalnost, mesto da bi
jo občudovali in se veselili, da ima narod moža,
katerega imenuje s ponosom svojega sina. Ti ljudje
vidijo, da jih prekaša in nadkriljuje, pa začno
iskati njegovih napak, samo da bi mogli reči:
Glejte, ta, katerega občudujete in smatrate za
nekakega svojega odrešenika, je vendar le samo
človek, umrljiv, kakor vsi, in še na pol ne tako
kreposten kakor — mi! Ljudstvo pa, ki vedno
rajše graja nego občuduje, blebeče za njimi: Človek
je, ali pa: Bedak je bedak . . . !

Moja mati je dejala, da ga nikdar ni videla
iti s kom drugim kakor s Smoletom; če ni bil v
večji družbi gospodov, je bil sam. Zdi se mi,
kakor bi se bili ljudje bali jezikov, če bi bili
preveč občevali ž njim. Danes je to precej drugače
in marsikdo trdi s ponosom, da je bil Prešernov
prijatelj.

70

Zakaj Prešeren ni dobil v Ljubljani odvet¬
niškega mesta? O tem pravi sam: „Če me tudi
potrdijo v Celovcu, odklonijo me na Bunaju.“
Včasi so ga pa tudi v Celovcu že odklonili. Vsega
skupaj je prosil štirikrat zaman. Takrat je moral
odvetniški kandidat priložiti svoji prošnji celo
spričevalo o nravnosti.

Kako neki pride dr. Blehveis do tega, da trdi
v letopisu „Matice Slovenske 11  (1875.), da je bil
Kastelic koncipijent pri dr. Chrobathu, ko je bil
le njegov pisar. Korvtka pa imenuje „pregnanega 11
Poljaka.

Korytko, kakor tudi njegov rojak grof Horo-
dynski sta bila v Ljubljani „internirana“  in
pod policijskim nadzorstvom.

Korytko je bil čuden značaj, in le iz sočutja
in radi njegovega bratovskega naroda so se zanimali
zanj možje, kakor Prešeren in Stanko Vraz. Mislil
je, da je med poljskim robstvom, kadar je stal
pred kako deklico, kajti bil je vselej silovit. Mož
pa, ki ne spoštuje ženske, ki se ne more braniti,
ne pozna niti po imenu prave svobode.

Čudno, da poskuša dr. Blehveis v letopisu
„Slovenske Matice 11  iz 1. 1875. grajati dr. Prešerna,
ker se ni bil oklenil Stanka Vraza. Sploh pa je
Blehveisov princip grajati, kar je storil Prešeren.

In pravi nezmisel je trditi, da Prešeren ni
imel pravega razuma za slovansko idejo!

71

»Največ sveta otrokom sliši Slave!

Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi
si prosti voPjo vero in postave.«

Prešeren je bil že od narave ponosen in rad
neodvisen. Bil je sangvinik, kakor pravi poet,
izgubil pa je tudi prav lahko pogum. Moja mati
mi je dejala nekoč: „Včasi se je poln življenja
kar zibal v najlepših nadejali; nič se mu ni zdelo
nedosegljivo. Toda najmanjša stvarica, ki se ni
iztekla po njegovi volji, ga je pripravila ob ves
pogum, da je obupal nad vsem.“

Prešeren je bil samozavesten. Nad vse je
ljubil neodvisnost ter jo tudi želel svoji domovini.

Prešeren je bil nesebičen in z malim zado¬
voljen, in nikdar ni mislil, da bi se živil ob
dohodkih svojih literarnih del; kar se itak nikdar
ne posreči nobenemu slovenskemu književniku.
Prešeren je bil jurist in „gospa pravica" ga je
morala rediti.

Ali ni mogel sanjati samo o duševnem prvaštvu
Slovencev med Jugoslovani? In zakaj tudi ne? Ali
se še ni nikdar dogodilo, da so mali narodiči
vsled svoje duševne zmožnosti prevzeli vodstvo
nad svojimi, mnogo večjimi bratskimi rodovi ? !

Stanko Vraz, ki Prešerna ni poznal dovolj,
se je trudil navdušiti ga za svojo stvar z razlogi,
ki bi morali zapeljati vsakega častihlepnega in za
svoj obstanek skrbečega moža.

72

Prešeren pa je bil onega starinskega ponosa,
ki se dobro počuti celo na razvalinah svoje domo¬
vine, ki se ne da odvrniti od stvari, o kateri je
bil prepričan, da je potrebna.

Le poglejmo, kako je bilo tedaj na Kranjskem!
Po šolah so otrokom ubijali v glavo „ edino zve-
ličavno“ nemščino; in da povem po pravici, stariši
so jih samo zaradi te pošiljali v šolo.

V ljubljanskih meščanskih hišah se je govorilo
le nemški. Včasi je bil res v kaki družini kak
posamezen rodbinski član Nemec, po večini moški
in sicer trgovci ali uradniki. Plemstvo je pri nas
nemško. Slovenci nimamo narodnega plemstva kakor
drugi Slovani.

Slovenski se je govorilo samo doma s posli
in na trgu. Tudi so domačini govorili „po domače“,
medtem, ko so otroci že poskušali blebetati nemški.

Predvsem je bilo ljudem treba vzbuditi zaspalo
ljubezen do materinskega jezika. Kateremu Slovencu
ne ugaja lepa pesem? V trpljenju nas tolaži molitev,
pa tudi pesem, če nam izraža naša lastna čuvstva.
Kako mehko, blagodejno in hladilno se prilega
pesem trpečemu srcu!

Tedaj je vstal in zapel Prešeren; zapel je
vedno staro, vedno novo pesem, visoko pesem
ljubezni. Slovenski Petrarka. Začel je pripove¬
dovati v materinem jeziku Slovencem o strasteh
človeškega srca.

73

V svojem „Krstu pri Savi  c i“ pripoveduje
Slovencem njihovo lastno zgodovino. Pripoveduje
jim, kako so se borili za svobodo in bogove svoje
ter končno uklonili svoj tilnik tujemu jarmu. Kako
hrabro so branili vero in običaje svojih očetov,
kako so potlej postali navdušeni apostoli krščan¬
stva,  čigar svečeniki jim obetajo mir in ljubezen
na zemlji, po smrti pa nebesa. Toda mesto lju¬
bezni je prišlo preganjanje, mesto svobode sužnost
in trpljenje! Angel miru je odplaval v nebo, ki je
ostalo edino tolažilo in upanje zatiranih sirot.

Ženska, prej služabnica boginje ljubezni, kleči
sedaj pred Marijo, ki je tudi mati ljubezni. Ker
meni, da služi Bogu, če se odpove možu, ki ga
ljubi, z nadejo, da se snide ž njim onkraj groba,
pregovori še moža, ki je že itak zbegan in potrt,
da se ji odpove ter se posveti Gospodovi službi.
Tako čisto in nesebično ljubi še dandanes Slo¬
venka, če se pretaka po njenih žilah čista in
neskaljena kri.

Tako je Prešeren začel buditi Slovencem
ljubezen do materinega jezika. Dokazal je, da se
tudi v tem jeziku lahko vse pove, kar občuti srce
in pogodi razum.

Ali bi se bili Slovenci v Prešernovem času
potrudili citati njegove poezije, ko bi jih bil spisal
v srbskohrvaškem jeziku? Jaz menim, da ne. Posa¬
mezniki morda, nekateri bi se mu bili smejali, in
nekateri bi ga pa celo pitali izdajico. Kdor bi

74

imel ravno čas in veselje, ali ne bi lahko čital
nemške knjige, saj se je nemščina poučevala v
šoli; slovenščina pa se giblje v domačem ozračju,
vsak jo zna, če je na Kranjskem doma. Kdo pa
naj bi nas bil naučil hrvaščine?

Tudi je vprašanje, če bi bila vlada trpela kako
združenje, vlada, ki je mirno gledala, kako hodijo
slovanski rodovi vsak svojo pot ? Kdor bi kaj
takega nameraval, smejali bi se mu bili ter ga na-
zivali fantasta. Proti združitvi pa Prešeren itak
ni bil nikoli. Pač pa je mislil morda, da ni treba
Slovencem izgubljati svoje individualnosti.

Danes je stvar drugačna. Združitev
je vedno bolj potrebna, in druga jugo¬
slovanska plemena pridobe pri tem ravno
toliko, kakor Slovenci.  Tem se znova vzbuja
narodni ponos, da rajši podado roko bratu, kakor
pa uklonijo vrat pred tujcem.

Zato ne smemo grajati Prešerna, če je sledeč
svojim idealom, zaklical Stanku Vrazu v obraz
otožno in pikro obenem, oni znani epigram. Iz
njega zveni bol za prijatelja, o katerem je menil,
da je čestihlepen in lakomen, in ne morda želja
biti dovtipen.

Poslej sta hodila vsak svojo pot, toda cilj
jima je bil isti: blagor in bodočnost narodova...

75

VIL

Pripomnje k nekaterim pesmim Prešernovim.

»Razlagajo, ko pride v Akvilejo
mu sveta pisma, prosta zmote vsake.

Postane mašnik, v prsih umrjejo
nekdanji upi. Med svoje rojake
Slovence gre in dalje čez njih mejo,

Do smrti tam preganja zmot oblake.

Domov je Bogomila šla k očetu.

Nič več se nista videla na svetu.«

Dasiravno je čudovito lep njegov „ Sonetni venec
ne zaostaja nič za njim, kar se tiče lepote,
njegov ,,Krst pri Savici“, če tudi ne odgovarja
popolnoma pravilom ostre kritike. Epos je tako
bogat krasnih prispodob od začetka do konca, da
sili bralca nehote, zdaj tu zdaj tam obstati in
premišljevati. Kajti pesnik pripoveduje — kakor
sem že omenila —■ dogodbe iz domače zgodovine.

Ali ne odseva iz te pesnitve iskrena ljubezen
do svojega naroda? Ali ne povdarja pesnik vseh
vrlin, ki dičijo ta krepostni narod? Kot zastopnik
vrlin, pa tudi slabosti svojega naroda stoji junak
Črtomir pred nami; Bogomila pa je prava, nepo¬
kvarjena hči svojega rodu. Katera ženska pa ljubi
tako kakor Slovenka ? Kako odločno in stanovitno
še nam kaže to dekle v svojih sklepih! In, ali
pa je imelo tudi prav? Mogoče, morda tudi ne!

Ko bi s$ šlo le za Črtomira in Bogomilo, bi
dejala, vsekakor je prav, da se odreče poslednja,

76

ker ženska laglje menjava svoje prepričanje; njej
je namreč vse srčna zadeva:

»Se od veselja svet’ obraz device,
ki je bila podpora vere krive,
je opravljala službo bog’nje Žive.«

Črtomir pa bi ne bil smel tako naglo
odjenjati ter se dati krstiti samo  vsled
prošnje ljubljene deklice! Kajti on še
ni bil prepričan  o novih verskih resnicah

— on, ki je vodil v smrt toliko svojih
somišljenikov!

Toda voditelj je moral končati brezvspešni
boj, da reši peščico svojcev za boljšo bodočnost

— ki pa, žalibog, še do danes ni napočila . . .

Slovencem se ni posrečilo uiti povodnji
nemške kulture ter najti zavetja pri sosednih slo¬
vanskih rodovih, čeprav „največ sveta otrokom
sliši Slave .“  Ostali so za nasip, ob katerega zaman
butajo valovi nemškega nasilstva — ali kakor pra¬
vijo Nemci — nemške „ civilizacij e. “

V Prešernovi dobi se je morala resnica ,.dobro
zaviti v obleko poezije", zato se je tudi Prešeren
poslužil „obleke poezije" ter v eposu izrazil svoje
veroizpovedanje.

Ali niso to krasne in krepke besede:

»Menj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svitlim solncem sužnji dnovi!«

77

„Moj sin ne bo duhovnik, in če bo, ni moj
sin! In če študira, koliko časa potrebuje, da pride
do kruha — saj vidim pri sebi. — In kaj pa je
potem ? . .. Še svojih otrok ne morem imeti pri
sebi, ter jih moram puščati tujim ljudem. Ali ni
rokodelec mnogo na boljem ? Moj sin bo rajši
rokodelec ali pa vojak. Pri vojakih se pride ložje
naprej!“

Tako je govoril nekoč Prešeren moji materi.
In najbrže je zložil v takem razpoloženju svojo
pesem: „Soldaška.“ Pitajmo samo kitico:

»Učeni stan ja zanič’van ;
skrbi in huda leta
more uboz’ga kmeta;
najprvi stan soldaški stan;
soldat živi vesel v en dan,
saj cesar da pol hleba,
in kar je treba.«

Iz zadnjih stihov pa zopet zveni nekaka do-
vtipnost. Domislil se je najbrže častnikov, katere
so ljubljanske gospe gostile. Ljubljančanke —
tedanje dobe — zlasti omožene, so se sila zani¬
male za oficirje. Ti pa so se jim galantno klanjali,
ker so jih podpirale, razen tega pa je imel še
vsak svojo ljubico.

Moj oče je torej dejal, da mu je ljubše, če
postane njegov sin rokodelec ali vojak, kakor pa
duhovnik. Kajti učenjak ne more želeti svojemu
sinu tega stanu.

78

Pozabil pa je, da je bila mati njegovega
sina Kranjica. Kranjica pa ima rajša, da njen sin
pri knjigah strada leta in leta ter postane duhovnik
— če ni sredstev, da bi šel na vseučilišče —
kakor pa da postane rokodelec. Kmečka mati ne
pozna večjega veselja, kakor če more posvetiti
svojega sina Gospodovi službi. Iz teh „ljudskih
sinov - ', iz ubožnih in revnih družin izhajajo menihi.

Za gotovo vem, da bi moja mati rajša videla,
da postane njen sin „Kristusov bojevnik -1 , kakor
pa, da bi ga dala učit rokodelstva.

Kazen tega tudi dobrih dijakov niso jemali
v vojake, slabši pa so se zatekali v samostan,
samo da se odtegnejo temu, toliko črtenemu voja¬
škemu stanu.

Naš narod je nosil že različne jarme. Črtomir,
ta junaški bojevnik za pravico in svobodo, se je
odpovedal svetu ter šel v Oglej, ker je tako želela
deklica, katero je prisrčno ljubil. Upala je namreč,
če se tukaj odreče, da jo hode čakala na onem
svetu večja, vedno trajajoča srečna ljubezen. Še
več: s tem je dosegla od Boga, da se je ljubimec
rešil ter pokristjanil, torej večno vzveličal.

Če je ta vera samo prazno domnevanje, tedaj
je sicer lepo, toda nikakor srečno domnevanje!

Ali ni sam Bog vcepil ljubezni človeškemu
srcu? Ali ni ljubezen do moža deblo, iz katerega
poganjajo potem različne mladike, tvoreč najlepše
drevo, čegar vrh sega do nebes? V njegovi senci

79

si išče človeštvo počitka in sadovi ga delajo Bogu
podobnega. Korenina temu drevesu je večna lju¬
bezen, ki izhaja iz Boga! Ali je torej prav, če
človek popravlja večni božji zakon ter zameče ta
najdražji dar? Kar hoče Bog odvzeti, vzame
pač sam . .. !

Pri nas se dečki le za kazen uče kakega
rokodelstva. In le, če se nikakor nočejo ali ne
morejo učiti, je sin dovolj dober za rokodelstvo. Če
se pa deček kolikor toliko lahko uči brati in
pisati, pa že velja za nadarjenega; škoda bi ga
bilo za rokodelstvo, naj rajši študira! Če postane
duhovnik, je preskrbljen, in materin egoizem se
še tolaži z zavestjo, da ne sme ljubiti nobene
druge kakor nje. Kajti vezi med materjo in otrokom
tudi duhovska prisega ne pretrga. In tako ostane
— njej . . . !

Ker misli, da je Bogu bolj všeč, če služi
njen sin oltarju, pozabi, kako samotno in žalostno
je življenje katoliškega duhovnika. Ne pomisli,
koliko težkih bojev ga stane, predno se nauči
samega sebe zatajevati, predno je samega sebe
premagal.

V knjigah je nauk, v življenju dokaz!

Poprej je marsikdo povesil svojo glavo, da bi
bil maziljen za duhovnika, ki je zmagonosno do¬
končal boj s svojim lastnim srcem, ki je ljubil in
se odrekel svetu. V mlajših letih se človek ložje
navduši, ložje žrtvuje in tudi ložje odpove po¬
svetnosti. Mlad človek še ne pozna polne veljave

80

ljubečega srca. In če se je mladenič odrekel svetu,
svest si svojega prihodnjega poklica, ostane mu
spomin prve ljubezni kot nekak talisman proti
kasnejšim zmotam. Včasi je tudi kesanje človeku
v svarilo. Menda ga ni človeka, ki bi ne bil
nikdar ljubil, ki bi ne bil nikdar ljubljen! Tudi
se je dogodilo včasi, da je uvidel kak tak bogo¬
slovec, da ni kos žrtvam duhovskega stanu, zato
se je vrnil nazaj med svet.

Tudi popačil se je marsikateri, vdal se pijači
ali pa se izgubil kako drugače. To je dalo povod,
da so morali bogoslovci precej v začetku svojih
stanovskih študij vstopiti v semenišče.

Kasneje je ustanovil škof Wolf „Collegium
Aloysianum“. Taka mala semenišča so vzgajališča
današnje duhovščine; voditelji so seveda duhovniki.

Pa ne samo to, da se tak duhovnik popol¬
noma navzame duha, ki je lasten njegovemu stanu,
moška vzgoja stori človeka tudi preveč robatega,
okornega in prozaičnega. S komer se ni nikdar
ravnalo ljubeznivo, postane ali sam brezčuten, ali
pa se mu vname v prsih taka potreba ljubezni,
da se uda o prvi priliki svojim strastem.

Ako bi svet lahko obstal brez ženske, bi
Bog ne bil ustvaril radovedne in lahkoverne Eve!

Ah, kako se bogoslovcu predstavlja ženska
kot povzročiteljica vsega zlega, vsega greha! Uče
ga, žensko sovražiti in zaničevati. Komaj da še
ljubi in spoštuje svojo lastno mater. Ljubezen in
češčenje daruje samo še Materi Božji. In tak stopi

81

med svet, da bi učil in tolažil, zavezoval in od¬
vezoval v imenu Boga vsegavednega, čeprav še
ne pozna ljudij, čeprav še ne ve, kaj razpali srce,
kaj potare duha! In bližajo se mu ljudje, ki imajo
obremenjeno vest. Ali ima dovolj ljubezni, da ne
zavrže, ampak poživi, okrepi in pripelje izgubljeno
ovco zopet nazaj na pravo pot?

Duhovnik, duhovnik! — Ali ne bi mogel
biti duhovnik vsakdo brez razlike . .. ? Toda gorje
onim, ki so obteženi, pa iščejo pri ljudeh tolažbe
in pomoči: „0e si bil nesrečen, si kriv . . . !“

K duhovniku prihajajo ljudje z vsem tem,
kar imenujejo „greh“. Mladi nerazsodnež izve
skrivnosti, ki so preveč sladke za ušesa onega,
ki naj ne hi nikdar poznal življenja največje slasti.

Končno je pa tudi on človek .. . !

Pred kakimi štirimi leti me je vprašal gospod
Levstik, kakšna je bila moja mati, ko je bila še
mlada.

Iz njene mladosti nimam nobene podobe, toda
smelo trdim, da jo je pesnik orisal v „Krstu“ kot
nBogomilo^, sem mu odgovorila. Bogomila je sicer
le ideal, toda njena zunanjost se popolnoma prilega
moji materi.

»Ko zarja, kadar jasen dan obeta,
zarumeni podoba njena bleda.«

Po teh in naslednjih stihih spoznala hi svojo
mater.

82

»Nedolžnost vnema ji oči in lica,
lepote svoje sama le ne vidi.

Priliznjena mladen’čev govorica
je ne napihne, srca ji ne spridi.

Spolnila komaj je šestnajsto leto;
srce mlado ni za noben’ga vneto.«

Taka je bila moja mati s šestnajstimi leti.
Zakaj ni imela moči, kakor Bogomila, odreči se,
dokler je bil še čas?! Koliko bede bi bilo manj
na svetu!

„ Zapuščena..." Prvotno se je glasil naslov:
,.Slovo Krištofbirtove Rez’ke svojemu ženinu Hof-
pauru.“

Z Reziko in Hofpaurom pa je bilo tako-le:
Hofpauer je več let zahajal k Reziki, ki je bila
čedna, toda ne bogata gostilničarjeva hčerka.
Splošno je veljal za njenega ženina. Primčeva
Julija pa je imela sestričino — Marijo Uršpaurovo.
Ta je bila Julijina najljubša in najintimnejša pri¬
jateljica. Bila pa ni ne lepa, ne bogata. Julijina
mati, Primčeva gospa, pa ji je dala napraviti, kar
je treba nevesti, kakor svoji lastni hčeri, in tudi
od druzih tet je dobila nekaj tisočakov. Ker je
torej imela nekaj premoženja in vgledne sorodnike,
se je Hofpauer ženil pri njej ... To je torej
napotilo Prešerna, da je zložil omenjeno pesem.
Gospod Mallner, poslovodja pri Primčevih in znanec
mojega očeta, je pesem nekoč prinesel domov ter
jo damam na glas čital med obedom. Tudi moja
mati je bila takrat navzoča. Primčeva gospa in

83

6 *

hči sta molče poslušali — toda pesem ni naredila
nobenega vtiska, kajti Hofpauer je vzel svojo
Marijo..., Prešeren pa je izprevidel, da je njegova
»Julija 11  brez srca.

»Le sveta, čista glorija,
ki vera da jo, je prešla.«

»Strunam ... 11  Kdor je poznal Prešerna v
tistem času, ko je pisal to pesem, seveda ne more
verjeti, da bi smatral vse to resnim. Zato tudi
niso ganile vse njegove sladke pesmi Julijinega
srca; tudi če bi ji mati ne bila povedala, da ima
denar in pa mala besedica „plemenita“ več veljave,
kakor pa pesmi kakega „prostomisleca“.

»Kak bledi mi moje lice —«
in pesnik je izgledal izborno!

»Kak umira luč oči.«

Njegovo oko je bilo res temno in brez leska,
če je bil slabe volje, kadar pa je bil v živahnem
pogovoru, zaiskrilo se mu je nenavadno živo. Luči
teh oči ni zamorila „brezupna ljubezen' 1 , ampak
grenke skrbi in bridke skušnje, ki jih je imel
»visokoleteči 11  mož. Kdo je videl Prešerna jokati...?

Sladke, klasično lepe so Prešernove ljubimske
pesmi, toda ognjevite niso. V tej ljubezni Prešeren
ni izkrvavel. Kdor se torej spodtiče ob teh pesmih,
mora zavreči sploh vsako pesništvo.

Zakaj je Prešeren opeval ravno Primčevo
Julijo? Saj je ni poznal osebno, kakor se razvidi

84

iz njegovih poezij. Ali morda vendar? . . . Ali
Prešeren res ni nikdar občeval z Julijo? Jaz
pravim, da je ni nikdar poznal, in ravno zato se
mu je zdela ljubezni vredna. Koliko časa moramo
občevati s kom, če ga hočemo prav spoznati, in
to velja zlasti za ženske. Kakor si ženska za
poset rada spopolni svojo obleko, da naredi kar
najboljši vtisk, tako kaže često lastnosti, katerih
nikdar imela ni. Slišala sem že hvaliti in pove¬
ličevati ženske, na katere bi gledali z največjim
zaničevanjem, če bi se njihovo stališče v človeški
družbi ravnalo po njihovih lastnostih. Svet je v
resnici ostuden! Človek bi kar ne verjel, če čita
nekatere Prešernove pesmi, da ni nikdar občeval
osebno s Primčevo Julijo.

Mnogo se je ugibalo že o tem razmerju. Naj
tukaj še nekaj pripomnim. Mati mi je pravila, da
se je trdilo in ugibalo, češ oseba, o kateri se
govori je bil Prešeren sam. Da pa me boste
razumeli, moram poseči nekoliko nazaj.

Kakor sem že omenila, je bil Prešeren, še
predno je šel na Dunaj, nekaj časa domači učitelj
pri deželnosodnem svetniku Lavrinu, čigar žena
je bila sestra Primčeve gospe. Julija je bila takrat
komaj shodila.

Ali nima sonet: „Dve sestri videle so zmoti
vdane — oči“ svojega posebnega pomena, zlasti
mesto:

85

»Pobegnil tak sem, kakor srna plane,
od lovcev v prejšnjih časih ostreljena,
ko spet se strelcev truma ji zelena
prikaže in jo spomni stare rane.«

Julijino mater primerja Prešeren z Venero,
poslužujoč se najbrž pesniške pravice pretiranja,
ker je bila takrat že blizu svojim petdesetim —•
svojo petdesetletnico je praznovala 1.1835. ali 1834.
— Kmalu po smrti svojega moža pa je bila res
mnogooboževana in lepa žena. Ali ni morda tedaj
naredila posebnega vtiska na mlado, in za vse
lepo tako goreče srce . ..! ?

Sedaj pa k materini pripovesti!

Julija je imela starejšega brata, Ivana po
imenu, ki je študiral in umrl leta 1833. malo
poprej, ko je moja mati prišla k hiši.

Ivan Primic je imel v materinih in sestrinih
očeh neodpustljivo napako, da je bil preveč pri¬
jazen in- vljuden ter rad podpiral svoje ubožnejše
tovariše.

Mladi mož —• tako malo podoben svoji oholi
materi in mali sestri — je pripeljal v hišo nekega
mladega doktorja, ki mu naj bi bil pomagal v
njegovih študijah. Toda tega je bilo kmalu konec.
Nekega dne pred obedom je prišlo do ostrega
spopadka. Videl se je samo zadnji prizor: Doktor
je silno razburjen ostavil hišo, Ivan pa je planil
za njim ter tekel proti Ljubljanici. Ondi stoječi
delavci — kakor še dandanes stoje — so ga pre¬
stregli ter odvedli domov. Julija je jokala. Poslej

86

pa doktorja ni bilo več blizu. Vse to je pripo¬
vedovala moji materi Primčeva hišna, ki je nad
dvajset let služila v hiši.

Ko bi pa vendar le bil Prešeren ta „doktor“,
čigar imena hišna ali ni vedela, ali pa ga ni
hotela povedati, tedaj bi bilo umevno, ker je rekel,
da hoče le jeziti Primčevo gospo s svojimi pesmi¬
cami o Juliji.

Moja mati je bila, kakor že znano od 1. 1833.
pa do jeseni 1. 1835. pri Primčevih, in med tem
časom ni bilo Prešerna k hiši. „Takemu" Primčeva
gospa že nikdar ne bi bila dala svoje hčere.

Takrat je bilo mnogo lepših deklet v Ljub¬
ljani. Njeno bogastvo pa mu tudi ni menda impo-
niralo tako, ali morda vendar? Pretresajmo stvar
bolj natanko.

Moja mati, ki je sodila mnogo bolj realistično
nego jaz, je dejala, Prešeren je morda vendar-le
upal, da omeči s svojimi pesmimi Julijino srce,
ter si ž njenim premoženjem omogoči sijajnejšo
bodočnost. ,,Kajti bogatinu so odprta vsa pota,
katerih revež nikdar ne doseže!" Julija je bila
sicer čedna deklica, toda krasotica vendar-le ni
bila, kar je njena mati prav dobro vedela. In tudi
ona, dasiravno silno nečimerna s svojo hčerjo, si
je najbrž mislila, da navdušuje v prvi vrsti pesnika
le bogata dedinja.

Mnogo resnice utegne biti na tem. In pa še
neko prednost je imela Julija: njena preteklost
je bila brez madeža in graje.

Prešeren je pač nemara upal, da bode Pri¬
mičeva vedela ceniti njegov talent; uvideti pa,
da je on najznamenitejši mož vse Kranjske, ni
bila zmožna ne ona, ne njena brezčutna hčerka.
Prešeren je še le čez leta zvedel, kako so ga
sodili Primčevi.

Ko se je Julija zaročila z najbogatejšim ljub¬
ljanskim dedičem, je pač uvidel, katerim bogovom
se klanja ponosna Venus in njena „bogu ljubezni t!
podobna hčerka. Te svoje zmote se je kasneje
sramoval. Zato se je odločil moji materi očitno
dvoriti, ki je bila v popolnem nasprotju z Julijo
in vrhutega še takorekoč izrejena v Primčevi hiši.

Sprva mu stvar z mojo materjo ni bila resna,
kakor je sam priznal. Toda s srcem, tudi z lastnim
ne, se človek ne igraj, tudi če menimo, da smo
brez skrbi!

Ali je Prešeren ljubil mojo mater, kakor
sploh more moški ljubiti? Jaz mislim: da...!
Ali pa ga je ljubila tudi moja mati z vso globoko,
iskreno ljubeznijo, katere je sploh zmožno žensko
srce? Jaz pravim: ne ... !

„Ljubila sem ga,“ mi je dejala nekoč, „toda
kasneje, če bi otrok ne bilo . . . Tudi nisem marala,
dokler je bil živ, čuti očitanja, da sem sama vzrok,
če me ni vzel. Včasi sem bila že vsega sita, Ko
bi me bil pustil, predno si prišla ti na svet, bi
mi ne bilo toliko !“

In zakaj ne verjamem, da bi 1 'la moja mati
očeta res ljubila ? — Ker ga je pozabila prenaglo.

88

Ona ni nikdar poznala njegove vrednosti, ona ga
ni nikdar umela.

Pred seboj je vedno le videla moža, ki se
ji je v svojih slabih momentih dobrikal in je prosil
ljubezni, katerega je lahko „osrečila lepa mlada
ženka.“ On pa si je bil svest, da je izmed naj¬
odličnejših mož svojega naroda. In ta mož bi se
ji lahko klanjal, čeprav bi ga morala tudi ona
občudovati. Žena mora poznati vrednost svojega
moža, sicer se mu odtuji sama.

..Najbrž si je Prešeren domišljeval, da ga
Primčeva Julija morda vendar-le vzame, drugega
vzroka pač ni imel, da jo je opeval.“ Tako mi
je dejala mati nekega dne. Odkrito povedano, te
njene besede so me nekoliko osupnile in odgo¬
vorila sem razdraženo: „Neumna gos naj bi bila
vesela, ko bi si mogla kupiti s svojim denarjem
in svojimi modrimi očmi ime, ki bode slovelo, ko
bode Scheuchenstuel že davno pozabljen vzlic svo¬
jemu bogastvu in svojemu „pl.“ Uradnikov deželne
sodnije je mnogo, tudi predsednikov, toda Prešeren
je samo jeden!“

Kakšnega mnenja so bili Primčevi o Prešernu,
se da posneti iz sledečega dogodka:

Moja mati je srečala nekega dne Primčevo
kuharico, ki je imela Scheuchenstuelovo prvo¬
rojenko v naročju. V šali je opomnila mati, da se
otrok najbrže njej na čast zove Ana. Kuharici je
bil dovtip navidez všeč, pa reče: ,.Netka, reci: da;
pa jaz nisem za vsakega!"

89

„Jaz tudi ne, sem dolgo izbirala .' 1

Kuharica ironično: „Saj si tudi dobro izbrala ! 11

..Prav po svojem ukusu . 11

Ta kuharica pa je bila najintimnejša zaupnica
Primčeve gospe in njene hčere, ter je živela do
svoje smrti pri njih.

Zvečer je pripovedovala mati vse to očetu.
Dejal ji je, naj se rajša izogne takim ljudem, da
je ne bodo žalili. „Scheuchenstuelova hči pa pride
ravnotako pod kolo, kakor vsaka druga ! 11  To se
pravi, tudi ona bo ljubila.

Nič več ne bi omenila Primčevih, ako bi ne
bilo toliko vika in krika o tej „Prešernovi ljubezni' 1 ;
zato pač ne škoduje, če zadevo nekoliko pojasnim.

Jaz si mislim, da je dr. Prešeren potreboval
bitje, da je zložil svoje mojstersko delo, svoj
„Sonetni venec 11 . Ž njim je postavil sebi in svo¬
jemu narodu neminljiv spomenik. Iz teh sonetov,
ki temeljijo na Julijinem imenu, zveni bolj glasno
ljubezen do svojega naroda in domovine svoje,
kakor pa ljubezen do deklice, ljubezen, ki se samo
nežno blesti, bolj ob strani, ter daje pesnitvi nekako
rožnato zasenčje, da ne škoduje preveč topim in
svetlobe se boječim očem. Ta ljubezen je bila čista
in nesebična; tako ljubita samo pesnik in plemenita
ženska!

Nasproti pa je moška ljubezen poželjiva. Če
ljubi mož, hoče tudi že imeti, vživati, in naj si
je, kolikor hoče dolgo!

90

Pravzaprav varamo le sami sebe, če prise¬
gamo, da ostanemo na veke istih čutil, ki lahko
ugasnejo že jutri. Ljubezen je kakor tiča selilka:
Odleti kakor ta! In kaj je v resnici večno?

V svoji domišljivosti vidimo na ljubljenem bitju
lastnosti, katerih pa v resnici nikdar imelo ni.
Sčasoma uvidimo svojo zmoto, tedaj pa ne rečemo:
Zmotil sem se, ampak ogorčeni zakličemo: Ti me
varaš! Posebno pesniki se često varajo, kajti iščejo
in vidijo povsod le svoje ideale. Ideali pa so po¬
polnosti. In sedaj yidi pesnik v mladem, lepem
dekletu popolnost! Ah, kaj pa je popolnega pod
solncem? Deklica? Kaj še!

'Še nekaj bi rada vedela, zakaj je že pre-
nekateri čestilec mojega očeta vprašal, kako da
Prešeren ni bil vzel moje matere.

Odkrito priznavam, tudi meni je nerazum¬
ljivo, kje sta jemala potrpljenje, da sta imela
znanje celih trinajst let. Kajti povsem nemogoče
vendar-le ni bilo v takratnih časih •— okrog 1. 1840.
— z letnimi dohodki osemsto goldinarjev pričeti
samostojnega gospodarstva, ker je moj oče še
posebej nekaj zaslužil. Predvsem si je bil moj
oče vtepel v glavo, da se ne oženi, dokler bo
koncipijent. Najbrže si je mislil, da bo potem
preveč odvisen od svojega šefa. Vsekakor pa je
bilo uboštvo moje matere glavni vzrok; in kdo
ve, koliko časa bi še potreboval, da bi se odločil
k temu koraku, tudi že kot odvetnik v Kranju.
Kajti nekaterih stvari ne smemo odlašati predolgo,

91

ker sicer sploh ne pridemo morda do njih. In med
te spada tudi ženitev. Tudi je nastala v razmerju
mojih starišev leta 1845., takoj po rojstvu mojega
brata, vrzel, ki se ni dala več zadelati vzlic
očetovi velikodušnosti in materini lahko odpušča¬
joči dobrosrčnosti.

Oba sta bila — to posebno povdarjam —
tega kriva! Mati bi bila morala, ker je zaupala
sebe in usodo svojih otrok, ubogati ga v vseh
slučajih brezpogojno, kajti on bi je ne bil nikdar
varal. Pa tudi sam ni bil brez krivde!

Ko se je imelo roditi moji materi prvo dete,
ali bolje, ko ji je mati razodela, kaj jo čaka,
ter ji tudi naštela vse težave in bridkosti, je
jokala ves dan. Umevno je tedaj, da je jokala
tudi zvečer, ko je prišel moj oče k njej. Tisti
večer ji je dejal: »Poslej je moja častna zadeva
skrbeti za - te; in poleg tega znaš tudi delati,
ker nočem, da bi se reklo, da te vzdržujem. Toda
obljubi mi, enkrat za vselej, da ne storiš nikdar
ničesar brez moje vednosti!“

Obljubila mu je, toda besede ni držala.

Kolikrat ji je dejal, da so otroci nerazdružlj iva
vez, katere ni mogoče razrešiti. In ona je najiskre-
neje želela, da bi duhovnikov blagoslov ukrepil
to „vez“.

Kajpada je imela prav. Ali Prešeren je bil
ponavadi nejevoljen, če mu je omenila možitev.
Morebiti bi bila to poprej dosegla, da ga ni vedno
opominjala. Kaj hočemo! Bil je pač — Prešeren.

92

Sčasoma je začel moj oče tudi dvomiti o
njeni resnični materinski ljubezni. Umeti namreč
ni mogel, kako more dati mati svoje lastno dete
od sebe. Da pa ne delam nikomur krivice: Tu so
bile krive največ nesrečne razmere.

Pri Prešernovem značaju, ki je tako rad
dvomil, je bilo treba posebne previdnosti, one
udane ljubezni in trdnega, prepričevalnega za¬
upanja. Kjer pa ni vere, tudi ljubezni ni. Jedno
ne more biti brez drugega. In on je izgubil vero
v mojo mater!

Prešeren bi se bil pač rad oženil radi svojih
otrok. Vedel je kakor vsakdo, da se morajo vpo-
števati predsodki in zakoni človeške družbe, da
se grehi starišev ne maščujejo na njihovih otrokih.

No, to pot se je Nemezis kmalu maščevala.
Morda še nekaj let in poravnana bode krivica
mojih starišev: z mojo smrtjo se konča Prešernovo
potomstvo!-—.

Neverjetno je, kako se je duhovščina zani¬
mala za Prešernovo razmerje z mojo materjo.
Sila neprijetno jim je moralo biti, ker stvari niso
mogli do živega, nad Prešerna pa si niso upali;
tako n. pr. šentpeterski župnik Svetličič, ki je bil
Prešernov sošolec.

Ker je moral vsak svoji prošnji za odvetnika
priložiti tudi nravstveno spričevalo, stanoval je
najrajši v šempeterski župniji, da mu ga je na¬
redil Svetličič.

93

Tako je bilo tudi nekoč, ko je pravil moji
materi, da pojde k župniku Svetličiču po nrav-
nostno spričevalo. Dejal je, da je radoveden, kaj
mu poreče „far“, seveda mu ne ostane nobene na
dolgu. Ker je imela tudi moja mati slučajno nekaj
opraviti pri župniku, ji je dejal, da pride v kratkem
k njemu Prešeren, da pa mu jih že nekaj pove
v „brk“.

Sicer pa je bil Svetličič blagega srca in je
po smrti Prešernovi mnogo dobrega storil moji
materi, češ, da jo spoštuje, ker so njeni otroci
tako pridni.

Ko je Prešeren opravil pri Svetličiču, je
prišel takoj moji materi povedat, da mu je napisal
spričevalo „brez vsake opazke. 41  Torej Prešerna
lotiti se si niso upali, moji materi pa tudi niso
mogli ničesar, ker je bila, ali doma, ali pa v službi.
Jasno pa je, da bi ne bila imela ničesar zoper to,
če bi jo bil vzel.

Bilo je na veliki petek najbrž 1.1839. Kot
dobra katoličanka je obiskala, kakor je to že obi¬
čajno, več cerkva, da bi molila v grob položenega
Zveličarja, Prišla je tudi v stolno cerkev. Bilo
je popoludne za časa običajnih molitev. Pokleknila
je ter verno molila. Kar začuti med gnečo neko
gibanje in vretje; ljudje so se začeli razmikati.
In nenadoma se nekdo dotakne njene rame, jo
dvigne ter tira pred seboj iz cerkve.

Ljudje so mrmrali — bile so povečini ženske,
ter se zgražali nad tem početjem. Prešerna je itak

94

poznal vsak otrok v Ljubljani, menda za to, ker
se je tako sila razlikoval od drugih ljudij.

Jezo moje matere more umeti le oni, kdor
jo je poznal, Prešeren pa se je smejal.

Kaj pa, ko bi bila nemara v cerkvi Primčeva
gospa s svojo hčerko?! Nemogoče ni.

Iz tega se tudi vidi, da Prešeren ni skrival
znanja z mojo materjo, ter se ni sramoval pred
svetom svojega dekleta. Takrat tudi ni nihče
mislil, da bi ga zadrževalo njeno preprosto poko-
lenje, da se poroči ž njo. Tega bi mu tudi njegov
značaj ne bil dopuščal.

Rousseau pravi: „Ogljarjeva žena je več
vredna, nego pa knezova priležnica.“ Jaz pa trdim:
,.Najdenček, ki nima imena, je popolnoma jednak
princu, dokler sta še oba neomadeževana!“

Naše stoletje se imenuje stoletje prosvete in
humanitete, jaz pa ga nazivam dobo vretja in
prehoda.

Prosveta, humaniteta?! Mož zapelje deklico
ter jo pusti z detetom vred. Delavec ne stori tega.
Mislim namreč premožnega in uglednega moža.
Tak ponudi potem par Srebrnjakov, če more, kakor
da bi bile naravne pravice naprodaj. Ali se dobi
kaka mati iz takozvane boljše družbe, ki bi se
upirala, položiti hčerino roko v dlan takemu možu?
Jaz mislim, da je ni! „E, kako si more neki do¬
mišljati, da jo vzame tak mož! Čemu se mu je
pa nastavljala? Take osebe same zapeljujejo
moške !“•

Toda cesto ima taka „oseba“ čistejše srce,
nego pa marsikatera gospodična, katero skrbno
varujejo stariši in posli! . . .

In potem se toliko toži o prostituciji!

Ako bi moja mati ne bila dovolj „visoka“
Prešernu, ne smela bi bila postati mati njegovim
otrokom. Toda sam je dejal, da ne mara biti od¬
visen od svoje žene v nikakem oziru.

Njegova sestra Katra, ki se je včasi prav
dobro razumela z mojo materjo, ji je pripovedovala,
da je Prešernova mati na smrtni postelji srčno
želela, videti še enkrat svojega ljubljenca; prišel
je prepozno. Vendar pa je — tako je trdila Katra
— naročila svoji sestri, omoženi Vovkovi, naj mu
pove. da ga prosi, naj nikar ne pusti one lepe
deklice. Prešernova mati je poznala mojo mater.

Nekaj posebnega je bilo, da Prešeren ni bil
vzel moje matere. Predvsem mu je manjkalo po¬
trebne energije, da bi se resno lotil stvari. Energija!
Bil je Kranjec. In Kranjci so samozavestni, celo
trmasti včasi, toda le redkokdaj energični. Če ni
imel dovolj poguma, se ne čudim, kajti štediti ni
znal nikdar, kakor tudi mati ne.

Moj oče je bil blag in požrtvovalen, toda
naglo mu je upadlo srce. Mati pa je bila neznosna,
če ni šlo vse po njeni volji. Računati in štediti
pa absolutno ni znala. Imela je navado, da je z
goldinarji hranila krajcarje. Potemtakem bi človek
mislil, da je končno vendar le morala izhajati s
tako pičlimi dohodki. Samo jedno primero:

96

Ko sve prišli na Dunaj, sem sprva zaslužila
zelo malo, jedva 60 krajcarjev na dan. In ob tem
sve morali izhajati. Če sem bila pridna, to se
pravi, če sem delala od šestih zjutraj pa do polunoči
ali ene po noči — po dnevi mi je pomagala tudi
mati — sem zaslužila, če je bilo delo dobro, do
pet goldinarjev na teden. Leta 1869. sem dobila
šivalni stroj, poslej sem tudi več zaslužila.

Pa vrnimo se nazaj k očetu! Z dobroto in
ljubeznijo bi se bilo dalo kaj opraviti, toda s silo
in kljubovanjem ni šlo. Moja mati pa je bila nagla
in nepremišljena, da je včasi silno razžalila. In
vendar je bila blaga, krotka duša. Toda njena
dobrota je bila brez prevdarka, njena požrtvo¬
valnost ne vedno na pravem mestu!

In tudi oče ni znal štediti — kakor zvečine
vsi genijalni možje. Zanj je imel denar vrednost
le tedaj,  kadar ga ni imel. Tudi so ga preveč
vodila njegova čuvstva, kakor je to sploh navada
pri ljudeh, ki se prehitro udado temu ali onemu
pojavu svoje mehko-čuteče duše. Tako je postal
strasten pivec in tudi igral je morda. Poleg tega
je bil zelo radodaren, če je bilo le kaj „cvenka“
v žepu, čemur pač vsakdo rad pritrdi, kdor ga je
le poznal osebno.

Prešernovo razmerje z mojo materjo ni bilo
brez slabih posledic za njegovo literarno delovanje.
Kdor nam še kdaj spiše Prešernov življenjepis,
upoštevati bode moral tudi to razmerje, ker sicer

97

se ne dado pojasniti nekatere stvari v življenju
našega pesnika. . .

Morda se mi bode ugovarjalo, ko sem dejala,
da bi mu bila morala moja mati biti ne samo
ljubica, ampak tudi prijateljica. Utegne se tudi
reči, da je bila še premlada. Jaz pa pravim, česar
ne razume osemnajstletno dekle, ne bode umela
sploh nikdar.

Mnogo žen je, ki se prav dobro razumejo v
tem ali onem, toda z možem postopati ne znajo.
Citati zna v mnogih tujih jezikih, samo v srcu
svojega moža, svojega otroka ne!

In tako se ljudje odtujijo za vedno, čeprav
bi morali skupno živeti. Zakaj se ne bi vpoštevale
tudi moževe slabosti? Ali naj se jih odvadi? Da,
to bi se tudi često dogajalo, ako bi se mu ne
očitale neprenehoma!

Kaj pa ljubimo v prvi vrsti? Mladost? —
Sčasoma se vsakdo postara. Lepoto? Navada je
največja sovražnica lepote. Mladost, lepota in moč
— vse to mora preživeti ljubezen; kajti vse je
tudi sreča in bogastvo.

Nič ni trajnega, samo duševne lastnosti in
kreposti, in še te ne vedno!

Kaj pa je v resnici stalnega? Tedna spre¬
memba. Danes si domišljuje prepolno srce, da bode
večno ljubilo. In jutri. . .? Tečno? Kakor da bi
imela stvar kaj večnega! Često se zavrže tudi
najiskrenejša ljubezen; bila nam je samo nekaka
igrača. In končno se živi tudi brez srca, brez

98

sreče in ljubezni . . . ! Živi. . . ? Ne! Samo ve¬
getira se.

Marsikdo izgubTvso oporo in začne propadati,
videč, da je življenje tako vsakdanje, tako reali¬
stično. Mnogi obupajo in hite v smrt, mnogi pa
se skušajo omotiti s strastmi, kar je tudi nekak
samomor!

Ženska se izgubi, in moški zaničuje, kar mu
je bilo prej sveto.

Na svetu so pa tudi krepki značaji. Nekateri
nikdar ne obupajo in ne obsojajo vseh radi jednega
posameznika. Bili so varani, ali so se varali sami,
pa vendar ne verujejo, da bi bil svet, ljudje in
vse skupaj laž! Ker je Bog, je tudi nekaj višjega
kakor sreča pojedinca. Splošna sreča, ljubezen do
domovine, ideali, po katerih hrepeni, vse to povzroči,
da človek pozabi, da se je varal v ženski. Ostane
mu samo slavohlepje!

Kaj pa ostane ženski;?

Nekatera postane — pobožna, čedalje bolj
pobožna, dokler se popolnoma ne prelevi v „ter-
cijalko“.

Prešeren je bil v mnogih ozirih dosti bolj
brez predsodkov, kakor pa dandanes sicer svobodo¬
ljubni možje. Zato se mu tudi ni mudilo z ženitvijo.

Tako je dejal nekoč moji materi: ,.Ženska
še ni propala, če ima kako znanje, tudi žaliti je
ne sme nihče zaradi tega. Nasprotno pa mora
tudi ona paziti, da se ji ne more očitati, da bi
jili imela več.“ Besnica pa je, da moji materi ni

99

nikdar nihče očital, ker je imela ljubavno razmerje
z mojim očetom; in to, ne samo prej, ampak tudi
po njegovi smrti ne. Še celo duhovščina — tedanjih
časov — ne.

Tako rado se pripoveduje, da je bil vedno
zaljubljen, ko bi se mu le bilo ljubilo. Toda
Prešeren se jih rad šalil in dekleta imajo to slabost,
da mislijo precej, če jih le kak moški pogleda, da
je zaljubljen vanje.

Kakor sem že omenila, je sam dejal moji
stari materi, ko se je prvič pogajal ž njo, ,.da
ni imel nikdar prej nikakega znanja, ki
bi bilo lahko imelo tako  resne posledice."
Tudi ni mislil kaj takega, pa prišlo je drugače
in mora tudi tako prav biti. Sicer da res ni bogat,
vendar pa upa, da ne bodo njegovi otroci ,.nikdar
nikomur v nadlego."

Cesto je preračunih, da prav lahko učaka
svojih sedemdeset let, ker je „zdrav in krepek,"
torej zlahka preskrbi svoje otroke. Kaj neki je
bilo, da mu je namah podrlo ves pogum?!

Bolan, potrt in zbegan je bil, ker je videl,
da ne more več toliko zaslužiti, da bi preskrbel
svoje otroke, kojih mati je bila mrzla in osorna,
in ga je skoro zaničevala, in tedaj je obupal . . .!

Ubogi oče!

Morebiti nimam prav, ko trdim, da je vpliv
take žene, ki razume svojega moža, cesto odločilen
in usoden. Ne mislim pa onih slabotnežev, ki se
dado ženski voditi in strahovati; takega moža ni

100 '

mogoče spoštovati, nikar še ljubiti! „On bode tvoj
gospod/ 1  ne pa poslušen hlapec ženskih muh!

Če si žena, katero mož ljubi, resno trudi
uživeti se v njegove ideje, nazore in njegova
dejanja, postane mu nekaka potreba. Svoje zabave
ne išče po gostilnah, pri igri in drugih takih
„razvedrilih 11 , ki ga demoralizujejo, ali pa so na
kvar njegovemu zdravju.

Tudi mi je mati sama priznala, da ni umela
ravnati s Prešernom. Cesto je obžalovala, ker se
ni zanimala za stvari, katere bi ji bil rad zaupal.
Pa bodi tudi tega dovolj!

Omenila sem že, s kakšnimi upi je bil Pre¬
šeren prišel v Kranj; zato je bilo tudi razočaranje
tem večje. Dr. Razlag in tudi dr. Pogačnik z
Dunaja sta mi zatrjevala, da v Kranju jeden od¬
vetnik prav lahko izhaja. Rada verjamem.

In kdor ga je osebno poznal, tudi Kastelic,
mu je dejal, naj ne hodi v Kranj. Že naprej se
je videlo, da pride na nič. Tak mož je potreboval
vzpodbude in razvedrila. Ker ga pa ni našel nikjer
drugje, iskal ga je v vinu. Tako se je vsaj omamil
ter se vsega pozabil.

Že izza svojih dijaških let je bil sani sebi
prepuščen. Devetnajstleten je prišel na Dunaj.
Bil je seveda prost in neodvisen, toda moral je
tudi sam za-se skrbeti. Kdor je sam poskusil kaj
sličnega, kdor je bil dijak, si stvar lahko presoja !
Studiosus! Koliko poguma, samozavesti, nadej in
lahkomiselnosti! Kako ubog bi bil mladenič, ko

101

ne bi bil vnet kot dijak za vse dobro, lepo in
plemenito. Tudi med dijaki imajo resnica, svobodo¬
ljubje in ljubezen do bližnjega svoje vrle, navdu¬
šene zastopnike!

Eada priznavam, da z vidnim veseljem opa¬
zujem te mladeniče, ki s takim zaupanjem zro v
svojo bodočnost. Seveda, tudi njim bode grenko
razočaranje otemnilo ta jasni pogled.

Pogosto gledam, kako gredo učenci iz šole,
ne gredo, ampak vro, se pehajo, prerivajo, suvajo
brezskrbno in veselo, in kdor je močnejši, ima
prav! . . . Kako neznansko živ je tak mladič pri
15 do 20 letih! In kako se ti dečki nabijajo in
tolčejo! Kakor vnanjost, ne več otroška, pa tudi
ne moška, tak je tudi njegov razum. Nekaj zna
in ve, pa ne dovolj, da bi njegova pamet brzdala
moč in jo primerno krotila. Če sme, jo da občutiti
svojim bratom in sestram, vsekakor pa svojim so-
učencem, kajti tudi tukaj velja še pregovor: „Moe
je več nego pravica!" Vendar pa mislim, da
so to najlepša njegova leta! Jean Paul — če
se ne motim — jih imenuje dobo razposajenosti.

Dvakrat srečen mladenič, ki ima pametne
stariše, da vodijo njegovo mladost!

Nemcem traja doba razposajenosti dalje, ker
se tudi kasneje pričenja, podobna je tistim de¬
kliškim letom; Slovani, posebno Jugoslovani pa prej
dozore in pridejo tudi prej k pameti.

Vidim pa tudi vseučiliščnike, ko zapuščajo
svoje učne dvorane. Tu se jim čita na večjidel

102

inteligentnih in zato lepih obrazih življenje in
samozavest. Četudi se mora marsikateri boriti z
revščino in mu je lice nekoliko upadlo in bledo,
toda poguma ne izgubi. Lahkomiselno — to je
prava sreča za mladino — pozabi svoje revščine,
zavest, da se bliža svojemu smotru, mu daje moč,
da jo lahko prenaša. In nada, da doseže svoj
namen, ga dela vstrajnega.

Kaj pa se zdi nedosežno mlademu možu?
Saj so že mnogi dosegli smotre, o katerih se jim
poprej še nikdar sanjalo ni.

Odkar je Bonaparte dokazal, da se tudi brez
krone v zibeli lahko povzpne do cesarskega pre¬
stola, ve mladina, da ni nič nedosegljivega za
resnega  moža. Tudi Napoleon je imel svojo
misijo, čeprav ga pitajo s tiranom! Koliko spečih
močij in talentov je že vzdramil njegov vzgled!

Nič ostudnejšega pa ni, kakor če človek
zataji svoj rod ter ga izda iz samega dobičkarstva.
Na srečo je takih mož le malo.

,.Ko bi bil tvoj oče s svojim genijem in s svo¬
jimi zmožnostmi sin kakega drugega naroda, ali
pa, če bi se ne bil tako svojeglavno oklenil svoje
domovine, koliko bolje bi se bilo godilo ne samo
njemu, ampak tudi njegovi otroci bi ne bili tako
silno zapuščeni ! -<  Tako je dejala moja mati malo
pred svojo smrtjo.

Za vzgled mi je postavila Vincenca Kluna,
ki je bil v svoji mladosti navdušen, a reven, zelo
reven Slovenec. Kasneje ga je.usoda zanesla med

103

Nemce — tudi žena mu je bila Nemka iz Švice
— Nemci so mu dali kruha iu prišel je do ugleda
in premoženja! Toda žalostno bi bilo, ko bi vsi
možje tako mislili. Potemtakem bi ne mogel malo-
i številen in ubog narod nikdar imeti moža, ki bi
mu bil na čast!

Moj oče ni bil lakomen ali sebičen. Ljubezen
do domovine pa diči vsakogar. Dr. Prešeren bi ne
bil nikdar postal to, kar je, ko bi ne bil tako
goreče ljubil svoje domovine in svojega naroda.
In kar se nas tiče, pa tudi nismo pomrli od gladu
— kajti zgodaj sem se naučila delati. In Prešer¬
nova hči je vendar boljša kakor hči marsikakega
odličnega moža drugorodca, katera se sramuje
dela, ker je bil njen oče imeniten mož. Torej
vendar ni tako ničvreden ta narod slovenski!

Tudi Nemci so sestradali že marsikaterega
odličnega moža. Ako bi ne bil n. pr. Grillparzer
dvorni svetnik, kdo ve, kako bi mu bilo šlo! In celo
Schiller! Tudi on je moral imeti svoj poklic.

Kdor misli, da bode žel kako pohvalo za
svoje v resnici veliko in plemenito delo, se navadno
bridko moti. Samo zgodovina se ga bode spominjala
ter pisala: Da smo tudi mi imeli vrle, plemenite
in velike može! Tem se imamo zahvaliti, da nismo
podlegli v boju za svoj obstanek. Edino ta zavest
lahko moža tolaži in ga vzpodbuja k vztrajnosti.

Skoro bi dejala, da je sveta dolžnost vsakega
za idealnimi smotri stremečega moža našega naroda,
da posveti vse svoje moči domovini. Svojemu narodu

104

mora kazati ideale, po katerih mu je hrepeneti, da
postane jedin, prost, srečen in mogočen. Kajti tudi
njegovi nasprotniki ne mirujejo in si prizadevajo
na vse načine, da zmagajo v boju za obstoj svo¬
jega gospodstva!

Kes, boj je hud in vroč, zmaga še daleč,
toda zmagate gotovo, ker z vami gre duh časa...!

In tako se nadejam, da se bodo svetila tudi
druga odlična imena poleg imena mojega očeta v
zgodovini našega naroda!

Kako malo jih je, ki si ohranijo svoje mla¬
dostne ideale!

Včasi pridem mimo lesenega poslopja, kjer
je že šestnajsto leto začasno nastanjen avstrijski
državni zbor. Kadar zboruje parlament, srečam
može, katere so avstrijski narodi odposlali na
Dunaj kot svoje zaupnike in pravne zastopnike.
Ali nima avstrijska poslanska zbornica te poseb¬
nosti, da je sestavljena po večini iz pravnikov?
Narodi dokazujejo s tem morda več, nego sami
mislijo, da hočejo pred vsem imeti in si ohraniti
svoje pravice.

Kak. razloček med dijaki in temi dozorelemi
možmi! Koliko izmed njih jih more reči: Dosegel
sem, kar sem nameraval! Kdo pravi: Zadovoljen
sem s svojo usodo in srečen ? Le malokdo nosi še
v svojih prsih svoje mladostne vzore! Toda mož
ni sam kriv, da so njegovi ideali pobledeli; kriv
je tudi svet, ki idealista tako dolgo smeši in
zaničuje, da naposled sam uvidi, kako nespametno

105

je, če več ponuja, kakor zahtevajo. In boj za
obstanek se mora bojevati realistično.

Tako se človek spreminja. Toda popolnoma
zatajiti in zavreči se mladostni vzori ne dado, in
to provzroči napredek: ljudje so vedno boljši!

Pa vrnimo se zopet k očetu!

Kdor je bil sam dijak, pozna dijaško življenje
bolje, nego jaz, ki ga poznam samo iz pripove¬
dovanja.

Nekateri možje prineso izza svojih dijaških
let poleg bogatega znanja tudi strasti s seboj v
življenje. V dobi, ko je živel Prešeren, so imeli skoro
vsi duševno znameniti možje na Kranjskem kako
napako, ki jih je nazadnje uničila. „Velečastiti
gospodje" so že od nekdaj radi in verno častili
poganskega boga trt; in takrat nič manj!

Moj oče je bil prišel na Dunaj z devetnajstim
letom, kakor je dejal sam — drugi trdijo, da z
dvaindvajsetim — pa je bil še tako nespameten,
da ni razumel prijaznega bližanja mlade deklice.
Njegova „nravnost“ je bila za njegovih študij v
Ljubljani gotovo brez graje. Bil je izvrsten dijak,
in ne morda kak »izprijen genij

Pred več leti mi je prišel slučajno v roke
list iz tiskanega letnega šolskega poročila. Bil je
iz latinskih šol, samo ne vem, če iz pete ali šeste.
In med odličnjaki sem našla svojega očeta. Ako
bi ne bilo Prešernovo vedenje povsem pravilno in
brez vsake graje, bi ga ne bili tako odlikovali.

106

Kajti v tedanjih časih hi sam talent ne zadoščal,
ker je znano, da so bile šole pod zelo ostro cenzuro.

Pijači se je bil udal najbrž še le kasneje,
morda takrat, ko je bil za koncipijenta pri
dr. Chrobathu.

Prav dobro se še spominjam, če se je doma
govorilo o ljubljanskih gospodih, da se ni nobeden
branil vinu.

Pomislimo tudi: Ves dan biti v pisarni in
napenjati duha; ali je torej čudno, da se je vsakdo
rad nekoliko porazvedril in okrepčal? In sicer kje?
Doma? Redkokdaj! Zakaj? Saj je bilo vendar
tudi nekaj izobraženih gospa? Gotovo! Kaj pa
umemo, če pravimo „izobražena gospa“ ? Da zna
malo brenkati na klavir in par besed kakega tujega
jezika. Kako malo jih pa zna moža duhovito za¬
bavati in slediti njegovim mislim! Mesto da bi
jim odganjala skrbi, mu jih še množi, tožeč o tem
ali onem.

Za moške je gostilna, naj so oženjeni ali
samci. Po dr. Chrobatha n. pr. je prišel vsak večer
hlapec, da ga je varno spremil domov.

Takrat še niso imeli skoro nikjer navade,
da bi vabili znance in prijatelje na večerjo. Pa
je vendar zelo pametno in ne tako drago, kakor
če si mož izven hiše išče zabave in razvedrila
ter se odtujuje domu in rodbini vedno bolj in bolj.

V gostilno se je hodilo in se hodi zaradi
družbe. Za časa mojega očeta so bili tudi v naj¬
boljši družbi skrivni policijski agentje. Treba je

107

bilo torej vsako besedo dvakrat dobro premisliti.
S čim si torej preganjati čas? Zato se je pilo,
zabavalo z natakaricami in igralo.

Podlago za vso to lepo zabavo so prinesli
z vseučilišča. Kajti tudi kot vseučiliščniki si niso
vedeli preganjati dolgega časa drugače.

Pijača, ljubezen in igra niso bile ,,državi
nevarne" reči.

O mojem očetu se je trdilo, da je zlagal
svoje najlepše pesmi, kadar je bil malo vinski.
Jaz pa tega ne verjamem. Ko bi bilo to res,
moral bi prave čudeže delati v tem nesrečnem
Kranju, kajti zadnje  leto se je bil res malo
preveč udal pijači.. .

Mati mi je pravila: „Leta 1839. me je večkrat
peljal na izprehod daleč ven iz mesta. Če je bil
posebno dobre volje, je tudi zlagal pesmi. In
takrat vendar ni pil. . .

Skoro za gotovo trdim, da je dekan Dagarin
našel več v „literarni zapuščini" mojega očeta,
kakor to, kar je objavil dr. Blenveis. Ali je Dagarin
res kaj sežgal? Ali dr. Bleiweis utajil? To ve samo
Blervveis.

Ko je moj oče še v Ljubljani stanoval, imel
je pri sebi dva nečaka, sestrina sinova, Ivana in
Jakoba Vovka. Ne čudim se torej, da ni mogel
izhajati s svojo plačo. Čeravno sta imela dečka
hrano od doma, sta vendar-le nekaj stala mojega
očeta. In razmerje z mojo materjo ga je tudi
nekaj stalo, čeprav ni imela sama ničesar od tega.

108

Mnogi genijalni možje so v denarnih zadevah
nevedni in lahkomiselni kakor otroci. Taki možje
potrebujejo pametne žene, ki ga zna voditi.

Žena mora hiti svojemu možu, kadar je treba,
tudi mati.

Moja mati pa se ni nikdar spomnila, da po¬
trebuje oče perila, nogavic i. t. d. ter ga mora
kupiti. Človek ni samo iz mesa, pa tudi iz zgolj
duha ne!

Žena, ki ne more osrečiti moža, naj se mu rajša
umakne s poti. V resnici pametna žena lahko
mnogo pripomore, da je mož srečen, ali bolje, da
se mu godi dobro. Moja mati pa je sama priznala,
da je bila sila nespametna .. .

*

»Kdo zna

noč temno razjasnit’, ki tare duha!«

Komu ni znana ta krasna pesem („Pevcu“)?
Tu nam slika pesnik zavedno in prepričan o svoji
veljavi svojo nalogo, svoj pravi poklic. Tu se nam
kaže Prešeren takšnega, kakoršen je.

„Moj pomen in moje zasluge za domovino
bodo vedeli ceniti še le tedaj, ko bodem že davno
mrtev. Zato upam, da ne bodo moji otroci zapu¬
ščeni, že zaradi mene ne P

»Kdo zna

noč temno razjasnit’, ki tare duha!«

109

To zna pesnik, ki potegne človeku mreno z
oči j ter mu oznanja resnico v obliki pesmi, ker
je ljudem sicer neprijetna. Pesnik je izvoljeni
svečenik in mučenik resnice.

»Kdo ve

kragulja odgnati, ki kljuje srce
od zore do mraka, od mraka do dne!?«

Pevec, ki tolaži trpeča srca in razveseljuje
oblačno dušo, Leka ima celo za grenko, bridko
kesanje; kajti nič ni bridkejšega nego spoznanje
storjene krivice. In kar je storjenega, ne stori
niti Bog, da bi ne bilo storjeno. In še celo za
kesanje ima pesnik lečilo: ker napeljuje k spravi
in odpuščanju.

Kraljevi pevec David edini je mogel raz¬
vedriti duševno bolnega kralja Savla. Judje so
povzdignili ljubeznivega pevca za svojega mazilje¬
nega vladarja . ..

»Kdo uči

izbrisat’ ’z spomina nekdanje dni,
brezup prihodnjih odvzet’ spred oči,
praznoti vbežati, ki zdanje mori!«

Prešeren sam pravi, da se je zahvaliti samo
pesniku,  da se ni popolnoma pozabila lepota
Helenina, ki je toliko mož zvodila v smrt pred
Trojo.

Iz del velikih mož črpamo razvedrila in
tolažbe, kadar nas straši brezupna bodočnost in

110

prazna minulost. Pesnik nas navdahne z novimi
upi, ker vidi v bodočnost, hiteč pred nami in
živeč v njej. Ima pa tolažila tudi za sedanjo
praznoto, ker nas uči verovati, upati in ljubiti!

Pesnik ne sme skloniti glave pod težo last¬
nega gorja. Tudi veselje in srečo mora znati nositi
ter trpeti in se boriti, svest si svojega poklica za
ideale človeštva brez odmora in prestanka!

Tako razumem jaz to pesem in menim tudi
vsak le količkaj izobražen rojak. Zakaj je neki
dr. Blervveis zasukal pomen teh stihov? Pač se
nam pripoveduje v bajeslovju o Prometeju in kra¬
gulju, ki mu kljuje jetra. Tudi kesanje je kragulj,
ki kljuje človeško osrčje in človeška hvala je
vedno le nehvaležnost.

Česa pa naj bi se bil Prešeren toliko kesal ?
Krivice ni storil vse svoje življenje nobene. Vedno
je bil vnet za vse dobro, lepo in plemenito. Bil
je pravičen in vesten, kar je potrdila tudi moja
mati rekoč, da je bil sila natančen. Kesati bi se
mogel edino le tega, ker je sledil svojemu notra¬
njemu nagonu, svojemu poklicu. Ne, ne! Moj oče
ni bil kot pesnik in svečenik resnice in pravice
nikdar slabotnež! Poznal je ljudij ter vedel, da
ga ne razumejo.

Ne kragulj kesanja kljuje osrčje Prešerna,
pesnika najslajših pesmij, kar se jih je sploh kdaj
opevalo v slovenskem narečju, nego grenke skrbi
so mu grenile zadnje dneve njegove.

lil

Zavest, da ne more sebi in svojim otrokom
preskrbeti niti najpotrebnejših stvarij, in sramota,
da ga bodo otrokom opisovali kot očeta, ki ni dovolj
skrbel za nje, je gnala Prešerna v obup, v smrt.

Še celo na smrtni postelji — kakor je znano'
— so mu delale preglavice skrbi za bodočnost
svojih otrok. In kdo ga je rešil teh skrbij ? Na
Kranjskem ga ni bilo ne jed n e ga človeka, ki
bi bil to storil!

Oni redki, ki so poznali Prešernovo „opo-
roko“, so bili poparjeni in se zgražali nad njegovo
izjavo; za to ni nič koristila njegovim otrokom.

V posmrtnici, katero je dr. Blervveis v svojih
»Novicah 11  precej po Prešernovi smrti posvetil
njegovemu spominu, povdarja, kako potrpežljivo
in udan je bil Prešeren v svoji dolgi in mučni
bolezni. Moja mati ga je poznala trinajst let, in
ga ni čula nikdar tožiti o telesnih bolečinah.
Samo enkrat je dejal, naj položi dlan na njegovo
glavo, da vidi, kako mu v njej besni in razsaja.
Vprašala ga je, če ga glava boli. „Sedaj ne, včasi . -1

Ko so se nabirali prispevki za Prešernov
nagrobni spomenik, priredili so diletantje v gleda¬
lišču slovensko predstavo. Nekdo se je bil spomnil
tudi moje matere ter ji poslal vstopnico. Med
drugim se je deklamovala tudi Vodnikova:

»Ne hčere, ne sina
po meni ne bo . . .«

nanašajoča se na mojega očeta!

112

Bilo je kmalu po očetovi smrti — kajti bilo
je še mrzlo — ko se je prigodilo, da nam ni imela
ničesar dati jesti. Takih dnij pa pomnim vsega
skupaj samo dvoje.

VIII.

Pesnik Prešeren in tedanje družabne razmere v Ljubljani.
— Nekaj o tedanjih advokatih. — Poezija in advokatura. —
Opazke o Prešernovi oporoki. — Svobodnomiselnost, naj¬
večji greh Prešernov. — Prešeren, Cop in Smole — zastopniki
napredne smeri na Slovenskem.

Ob novem letu usodnega leta 1848. so izšle
Prešernove „Poezije : ‘. Tiskal jih je Blaznik,
založil pa Prešeren sam.

Moj oče se je uveril, da je imel Stanko Vraz
prav, ko je trdil, da slovenski pisatelj s svojim
skupičkom pokrije komaj tiskarske stroške. Sto
izvodov je bil Prešeren poslal članom „Slovenskega
društva" in drugim znancem.

Najbrž, da, skoro gotovo je moj oče mislil,
da se ves natisk, ki je štel 1200 izvodov, v kratkem
razpeča, in si kaj opomore s skupilom. Znano pa
je, da se je bridko varal, kajti o njegovi smrti
je bilo še 750 izvodov v zalogi. Prodalo se jih
je torej samo 350 in Blaznik je naznanil, da ima
še terjati 50 goldinarjev.

113

8

Hudo je, če si učen mož, kakoršen je bil
Prešeren, ne more z 48. leti postaviti svojega
ognjišča za-se in za svoje otroke! Ker je imel
moj oče svoje posebne nazore o otroški vzgoji,
mu je bilo toliko težje, da jih ni mogel vzgajati sam.

Kolikrat, ne enkrat, je dejal moji materi:
„Hčerko bom vzgajal sam. Sam bom pazil na njo,
kajti ti tega ne znaš! In imel je prav, kakor
vselej! Radi matere bi bila lahko zašla na napačna
pota, kakor bi bila hotela. Ne morda, da ne bi
bila dovolj ostra in skrbna, ampak narobe: Bila
je še celo kruta in ledena do skrajnosti z menoj!

Z materjo se nisve nikdar prav razumeli; in
kar se morem spominjati, je bila samo dvakrat z
menoj ljubezniva. Kasneje, malo pred svojo smrtjo, je
priznala, da sem po očetu podedovala svoj resni
in modri značaj, neupogljivo vestnost in veselje
do neodvisnosti. Srca pa po njeni misli nisem nikdar
imela.

,,Zdaj sem torej izgubila še zadnje, za kar
sem se vedno bala. Najprej Prešerna, potem mater
in sedaj še dečka! Nikogar nimam več na svetu!“
Tako je tožila moja mati ob sinovi krsti in jaz
sem stala poleg nje. Očitala ji sicer nisem nikdar,
pa tudi pozabila ne, da bi ji ne bilo mnogo, ko
bi izgubila mene. Ker je nisem mogla nikdar
ljubiti, skušala sem to nadomestiti z vestnim iz¬
polnjevanjem svojih dolžnosti in posebno odjen-
ljivostjo.' Stvar ji je bila znana! Mojega zaupanja
ni imela nikdar, toda jaz sem si pridobila sčasoma

114

njeno ljubezen — ne — njeno zaupanje! Jaz sem
jo poznala, ona pa me ni poznala nikoli. Umrla
je, ko sem bila stara 33 let.

Marsikdo pa utegne reči, čemu pa dr. Pre¬
šeren ni delal? Zakaj je zavračal naročila, ki bi
bila dajala mnogo zaslužka? Na ta vprašanja ne
vem pravega odgovora, prepričana pa sem, da je
tako delal iz drugih vzrokov in ne morda iz lenobe.

Marsikakemu naročilu se je upiralo njegovo
pravno naziranje, ali pa je bil že nasprotnikov
zastopnik.

Moj praded po materini strani je bil zelo
imovit kmet, pa je vse svoje premoženje zapravdal.
Neki dr. Baumgarten je bil njegov pravni zastopnik.
No, pa se je primerilo, da je isti odvetnik za¬
stopal tudi njegovega nasprotnika! Ko je praded
umrl, se je pravda končala, ker je otroci niso
hoteli nadaljevati. Moji babici so naročili, naj gre
k dr. Bamgartnu po spise. Dr. Baumgarten si je
torej dal od moje stare matere potrditi, da je
prejela vse spise; potem pa ji je vročil nekaj
ničvrednih prepisov. Tako se je končala pravda,
ki je trajala leta in leta in pognala po svetu
otroke bogatega kmeta s trebuhom za kruhom.
Dr. Baumgarten je propal tako, da si je prisvojil
-prihranke ubogih poslov. Kmalu potem pa je na-
gloma umrl.

Takrat je bil moj oče že pri dr. Chrobathu,
ki je prevzel inventar umrlega odvetnika. Več
tednov so sežigali akte, ki so pričali, da je pre-

8 *

115

vzel razne otroške deleže in odpravnine, denarja
pa ni bilo nikjer. Čez več tednov so našli v nje¬
govi miznici strup. Izkopali so truplo in raztele-
senje je dokazalo, da se je dr. Baumgarten, ki je
vžival popolno zaupanje svojih klijentov—zastrupil.

Čez nekaj časa potem je umrl dr. Paskali.
Tudi ta je pripravil mnogo sirot ob njih dedščino.
Dr. Paskalijeva vdova pa je imela kakih trideset
tisoč goldinarjev premoženja — tako se je govo¬
rilo — ter ga uživala brez vseh pomislekov.

Ne dolgo zatem je umrl tudi dr. Chrobath.
Pri njem pa niso izgubili samo njegovi klijenti in
sirote vse, kar so imeli, ampak tudi vdovi in
otrokom ni ostalo ničesar. Chrobathova gospa je;
nesla nekega večera prodajat edino stvarico, ki
je imela nekaj vrednosti — svojo namizno sre¬
brnino. Kajti po moževi smrti ji ni ostalo niti
za sol. Kasneje je dobila 300 gld. pokojnine in
s to je živela s svojimi otroci, katerih najstarejša
— Lujiza — je bila stara kakih dvaindvajset let..
Njen oče jo je na smrtni postelji zaročil s Pesjakom
ter jo tako preskrbel. Tudi z dr. Chrobathovimi
akti so kurili peči. V njegovi miznici se je našel
miniaturni portret deklice, katero je zelo ljubiL
Bila je sorodnica dr. Chrobathove gospe in on je
bil njen jerob. Dr. Chrobath jo je nekoč ponudil
mojemu očetu, kar pa je ta odklonil, ker ni hotel
imeti žene, ki je bila ljubica šefova.

Take so bile torej družabne razmere v Ljub¬
ljani pred štiridesetimi leti.

116

Moj oče je cesto dejal, da se mu gabi, kako
kmetje pogosto zapravdajo vse svoje premoženje
za stvari, ki nimajo v primeri s tem nikake vred¬
nosti. In tako je najbrže prišlo, da je zapodil
pravdajoče se kmete. -Prepričana sem, da je imel
pri tem vselej najboljše namene. In stokrat ljubše
mi je, da je moj oče umrl ubog, kakor pa, da bi
nam bil zapustil premoženje, na katerem bi se
poznale solze osleparjenega ljudstva. Bolje, mnogo
bolje pa bi bilo zanj, ko bi ne bil šel v Kranj!

„Odvetnik ne sme biti pesnik," dejal mi je
na Dunaju dr. Pogačnik, ki je bil rodom iz Kranja.
Moj oče pa ni mogel drugače kakor da je ostal
pesnik. Svojo poezijo je zanesel Prešeren v svoje
družinsko življenje, zanesel pa jo je tudi v svoj
odvetniški stan. Poezija in proza pa sta kakor
ogenj in voda. Voda pogasi ogenj, ali pa ogenj
vodo razkroji. Samo, dokler se suče v primernih
mejah, se proza življenja prijetno greje pri ognjišču
poezije!

Kakšno pa bi bilo življenje brez poezije?
Poezija nas uči ljubiti vse dobro in lepo ter krotiti
svoje poželenje. Ljubezen dviga človeka v božanske,
nadzemske višave, med tem ko bi, sledeč slepemu
nagonu, ne bil mnogo bolji od živali! Zato je
pesnik od Boga poklicani in izvoljeni svečenik, ki
ga ljudem kaže v njegovem pravem bistvu. In
kdor se giblje po takih višavah, ta bi moral biti
-oproščen od vsake skrbi za vsakdanje potrebščine.

117

Nič ne vleče človeka tako k tlom, kakor borba
za vsakdanji kruhek!

Prešeren ni imel v Kranju nikogar, komur
bi bil zaupal. Bil je prisiljen občevati s kramarji,
krčmarji, kmeti in rokodelci-. Kako so bili ti ljudje
izobraženi v tedanjih časih, se lahko presodi po
njih sedanji stopnji izobrazbe. Moj oče je bil
končno tudi potreben razvedrila; žal, da gaje moral
iskati po gostilnah in v taki družbi. Pil je, da bi
se omamil, izgubil moralno oporo ter obupal.
Najgenijalnejši mož na Kranjskem bi bil takrat
potreboval — o tem sem trdno prepričana — opore;
potreboval bi bil koga, ki bi mu bil vdahnil za¬
upanje v svojo lastno moč, mu vrnil vero v samega
sebe ter ga opomnil njegovih dolžnostij. Kajti imel
je dolžnosti do sebe, do svoje domovine, ki naj
bi bile možu pred vsem svete, imel pa jih je tudi
do svojih nežnih otrok. Prešeren bi bil moral tudi
sam priti do spoznanja, toda bilo je prepozno!
Bil je neozdravljiv in njegov ponos potrt. Smrti
si je zaželel in le nekaj mesecev mu je bilo še
odločenih! . . .

Dr. Bleiweis je pripovedoval v nekrologu,
katerega so bile prinesle „Novice“ o Prešernu,
kako potrpežljivo, udano in ,,z Bogom spravljen"
je umrl. „Kmalu bo treba iti pred sodbo,“ je rekel
baje uro pred svojo smrtjo sestri Katri, katere
neotesanost je pač sam najbolj poznal. Naj verjame,
kdor hoče, jaz tega ne morem! Ker so imeli na¬
vado, da so govorili o Prešernu kot silno velikem

118

grešniku, in ker je vsakdo vedel, da je svobodo¬
mislec, je bilo popolnoma prav, da se je ,,skesal
in z Bogom spravil.“ In končno je moral tudi
priznati, „da bo kmalu treba iti pred sodbo“ dajat
odgovor za svoje „zmote“, katere je tako brez¬
obzirno sejal med svet! Kdo more utajiti ta dejstva?
In pa še ta Dagarinov triumf, da je spreobrnil
takega skeptika!

Marsikdo morda ne razume, zakaj pripisujem
tej ,.posmrtnici“ toliko Važnosti. Jaz pa mislim,
da je imela svoje posebno jedro. Kajti sicer se
ne bi nihče potrudil praviti izmišljenih stvarij,
medtem ko so skrbno prikrivali, kar je Prešeren
pripoznal sam. Moj oče je bil pač zelo popularen.
Njegovo ime je bilo znano tudi najnižjim ljudskim
slojem. ,,Pobožne duše :<  so ga imenovale v svoji
sveti jezi „prostomisleca“, t. j. človeka, ki nima
ne vere, ne morale. Razumni k i pa so trdili, da
je učenjak. In kar se je dobrega, ali pa vsaj
dovtipnega naredilo, pripisovali so Prešernu!

Kasneje, pa tudi že ob času njegove smrti,
začeli so se dijaki zanimati zanj! Kakor povsod,
sta tudi tukaj najprej uvidela ljudstvo in mladina,
kdo je njihov resnični, pravi prijatelj. Povrhu pa je
bilo še leto 1848!

Zato se je moralo reči: „ G1 e j te. mož je iz-
previdel sam, da so bili njegovi nazori, ideali in
njegovo stremljenje zmota in žalitev Boga. Vsled
prijaznega posredovanja dekana Dagarina se je
spravil z Bogom, kajti „kmalu bo treba iti pred

119

sodbo! 1 ' Kesanje je kragulj, ki kljuje srce od
zore do mraka, od mraka do dne! 11

Nasproti vsem tem deklamacijam pa stoji
negwa ..poslednja volja 11  z dne 7. februarja 1849.,
kakor tudi razna prizadevanja, da bi ji zmanjšali
pomen, ali pa jo sploh prezrli. Hujšega Prešeren
ni mogel storiti svojim »prijateljem 11  in vrstnikom.
To so vsi jasno pokazali. Pesniku so postavili
spomenik na gomilo, njegove otroke pa uvrstili
med »mestne reveže 11 . Tako je namreč imenoval
dr. Burger mojega brata, ko je umrl 27. avgusta
leta 1855. za vnetjem črev.

Kakor sem že omenila, je dekan Dagarin
prvi sporočil moji materi vest o Prešernovi smrti.
Moj ded, ki je vedno čislal dr. Prešerna, je šel v
Kranj na pogreb očeta svojih ljubljencev. Ker je
bil ravno v Kranju, šel je tudi k okrajnemu sodišču.
Okrajni komisar, ali okrajni sodnik — ne vem
več natančno, je bil takrat neki Pajk. Ta je pravil
mojemu dedu, da je Prešeren še zadnji dan upal,
da ozdravi. Tudi je bil navzoč pri oporoki mojega
očeta, katere najvažnejša stvar je bila, da je pri-
poznal svoje otroke, in da je deklici volil »za
spomin 11  uro na stojalu. Kje neki je zaostala ta
ura...? Svojo zlato žepno uro pa je hotel dr. Pre¬
šeren voliti svojemu bratu, in še-le, ker mu je
Pajk prigovarjal, jo je namenil svojemu sinu. To
uro in pa poslovne knjige je našel naš varuh pri
okrajnem sodišču. Stanovanje pa so bili očetovi
sorodniki popolnoma oplenili, še predno je priš e

120

naš jerob in obenem pravni zastopnik v Kranj.
Ostalo je bilo edino le sledeče: Miza, par navadnih
stolov, že zelo ponošene hlače in par shojenih ter
blatnih črevljev. Dražbe pa po dr. Prešernu ni
nikdar bilo!

Nekako približno tako, kakor je pravil Pajk
mojemu dedu, je pisal tudi dekan Dagarin moji
materi.*)

V protislovju s tema obema pripovestima
pa je besedilo oporoke mojega očeta, ki je bilo
protokolovano pri kranjskem okrajnem sodišču.

Oblika in stava besedij v tem besedilu je
za onega, ki ne pozna razmer, nekaj posebnega.

„Nachdem mich eine Person fortrvahrend be-
lastigt, meinen letzten Willen zu erklaren, so thue
ich dies jetzt nachstehend“.

Kdo pa je bila ta „oseba“, ki je bolnika
»neprestano nadlegovala “ ? Pač le Dagarin? In
zakaj ? Še nikdar se ni slišalo, da bi bil kak
katoliški duhovnik svetoval umirajočemu, naj pri-
pozna svoje nezakonske otroke ter jih napraviti
za svoje dediče, prezrši svoje sorodnike. Dogodilo
pa se je že, da je spovednik — če mu je kazalo,
skušal preprečiti poroko na smrtni postelji, čeprav
jo je bolnik iskreno želel. Pa recimo, da je bil
Dagarin boljši — v kolikor mu je bilo sploh do¬
voljeno — nego njegovi stanovski tovariši, tedaj

*) Dagarinova pisma je moji materi ukradla še pred
koncem leta 1849. neka tercijalka.

121

bi bil moral zbrati ves svoj vpliv — če ga je
sploh kaj imel — da bi pregovoril mojega očeta,
naj se poroči na smrtni postelji. Tako pa je moj
oče le dokazal, da ni imel nihče nič vpliva nanj
in na njegove odločbe.

Za svoje otroke Prešeren ni smel storiti
ničesar, ,.kajti nezakonski otroci so sad greha,
grehu pa se mora umirajoči odpovedati. 1 ' Duhov¬
nikova odveza ga odveže tega greha, naravnih
pravic pa cerkev ne pripoznava.

Ali je bil morda Dagarin boljši ko drugi?

„Odkod pa imate te otroke ?" je vprašal mojo
mater, ko mu je naju predstavila.

Prešeren je imel dovolj sorodnikov. Njegov
brat je bil župnik; njegov nečak se je pripravljal
za duhovnika; oče tega nečaka, očetov svak Vovk
in pa še nekdo izmed sorodnikov sta mu stregla
med boleznijo, dasiravno ju ni nihče prosil, in
sestra je bila itak vedno pri njem. Ali. ni tedaj
več ko verjetno, da se je od te strani poskusilo
vse, da bi očeta nahujskali proti otrokom, katerih
ni bilo poleg, še bolj pa proti njihovi materi?

Tudi Miha Kastelic si je zelo prizadeval, da
bi razdvojil moje roditelje, precej ko je uvidel, da
Prešeren ne okreva nikdar več. Pri tem je najbolj
računal seveda na nespamet moje matere. Kaj in
kako je govoril Prešernu, sicer ne vem, toda
prepričana sem, da je tudi tam sejal razpor. Ka¬
stelic je pravil moji materi, da je bil v Kranju
ter govoril s Prešernom radi nje. Prešeren pa da

122

noče ničesar več čuti o njej, češ, zakaj pa je letala
za njim, kadar je bil „pijan.“ Tudi je rada
zahajala na plese, in „kdo ve, kje je otroka
iztaknila.“ To je bilo celo moji materi preveč.
Dejala je, da tega Prešeren pač ni govoril pri
zdravi pameti. Letala pa ni za njim, ker bi tega
sploh ne bil trpel in bi se je bil znal odkrižati,
če bi se je bil hotel. Vinjenega, ali celo pijanega,
pa ga je videla samo enkrat V vseh trinajstih
letih, kar sta se poznala s Prešernom, je bila
samo dvakrat na plesu, in še tedaj je šla ž njim.
Sploh pa Kastelic sam ve, koliko ji je pošiljal
Prešeren za otroke, torej se pač ne sme trditi,
da bi ga bila j-molzla’ 1 .*)

Kastelic je bil zvit in zloben človek in bi
bil nemara že poprej rad, da bi se bila razprla, naj¬
brž iz jeze, ker je moja mati imela Prešerna rajša
kakor njega,**)

V svoji izjavi nadaljuje moj oče:

.,,Vermdgen habe ich ohnedies keines, solite
jedoch etwas ubrigbleiben, so gehort es den beiden
Kindern, die ich mit einer sicheren Jelovšek in
Laibach habe.“

*) Edino Prešernovo darilo je bila neki molitvenik
in še tega ji je bil nekdo ukradel z Dagarinovimi pismi vred.

**) Dokler je bil moj oče še zdrav in čvrst, je Kastelic
rad »pošte« prinašal moji materi. Večkrat ji je pripovedoval,
da je Prešeren v to ali ono zaljubljen in da jo misli vzeti.

Pisateljica.

123

Svoji sestri je volil hišno opravo ter izrecno
povdaril, da drugi njegovi sorodniki nimajo ničesar
terjati iz njegove zapuščine. Tudi zlato uro dobita
njegova otroka.

Moja mati, ki ga je poznala trinajst let —
kakor že večkrat povedano — je dejala, da ga
ne bi ne prošnja, ne vsa zgovornost pripravila do
tega, da bi spremenil ali predrugačil storjeni sklep.
Isto je potrdil tudi dr. Chrobath.

Besedilo njegove oporoke torej meri na to,
kakor bi hotel reči: to je moja  volja, če je vam
prav ali ne! Tudi pravi: „das ist mein letzter
Wille!" In pa pristavek: „sollte ich mich spater
eines anderen besinnen, werde ich wieder um Sie
schicken." Ne vem, če je to juridično potrebno,
vsekakor pa je juristično pametno. Tako vsaj ne
more nihče privesti drugih prič, ki bi kasneje
čule kaj ravno nasprotnega.

V besedilu te izjave se zrcali vsa zgodovina
^spoštovanja" in „ prijateljstva";,, ljubezni" in
„skrbljivosti“, s katero je bil bolnik baje obdan.
Ubogi, dobri, nesrečni Prešeren!

Tukaj pa tudi imamo dokaz njegove trdne
volje in doslednosti, katere mu ni mogla upogniti
niti huda bolezen. Prešeren je kot jurist in človek
bil brez predsodkov. Ostal je sam sebi zvest do
zadnjega svojega vzdiha!*)

*) Zato kar ne morem verjeti, da bi bili sežgali
njegove rokopise, dokler je še živel. Pa o tem kasneje.

Pisateljica.

124

Potemtakem so dr. Bleiweisove besede v
,,Novicah 1 ', kakor tudi Dagarinove, izmišljene!
Kako se torej sploh more objaviti poslednja volja
Prešernova?! Zato so se maščevali nad nami!
Pa nič ne de: ,,Maščevanje je sladko, toda ima
grenek okus , 11  pravi Nestroy. Zame se sploh niso
brigali, dečka pa so pustili v pomanjkanju, kate¬
remu njegova rahla osebica ni bila kos — čeprav
je bil dr. Blervveis njegov birmski boter in očetov
,.prijatelj 11 .

Morda je bilo tako bolje.

Predvsem se gre za čast moža, ki je bil
moj oče; kaj nas drugih mar!

Ko bi se bil dal Prešeren poročiti na smrtni
postelji, podredil bi se bil ljudskim predsodkom
in cerkvenim naredbam. Mogoče bi jim tudi to
ne bilo prav in dovolj!

Tudi, ko bi mi Dagarin sam zatrdil, da se
mu je oče „spovedal“, bi mu ne verjela. Prepri¬
čana pa sem, da je prejel zakrament sv. posl. olja.
Mož je bil tako blag, pravičen in plemenit, njegovo
življenje in delovanje tako očitno, da bi bila
„spoved“ popolnoma odveč . . . Potrebna je le
skrivnim grešnikom in duševnim revežem ...!

Prešeren je bil dober kristjan, morda boljši
kakor marsikdo drugi . . .

»Ljubezni vere in miru in sprave,
ne branim se je vere Bogomile!«

125

Mož poštenjak ni storil nikomur nič žalega,
govoril je resnico; kadar je le mogel, je delil
dobrote in ljubil je vse dobro in plemenito. Zatiral
pa je krivico, laž in nedkritosrčnost ter državno,
kakor tudi cerkveno robstvo z ,.uma svetlim
mečem“!

Boga pač ni razžalil ,.javno“ nikdar tako
zelo, da bi se moral oficialno „spraviti“ ž njim.

Toda, kakor je dejal Ludovik XIV.: „Država
sem jaz,“ tako pravi hierarhija: „Bog sem jaz.“
Kdor se torej upre početju duhovščine, — raz¬
žali Boga.

Prešeren se pač ni mogel skesati radi tega,
ker je stremil za ideali, se boril za resnico in
pravico, ter se posvetil pesništvu. Preostalo bi
edino še njegovo znanje z mojo materjo. To pa
je očitno priznal, kakor pravi pravcati mož! In
ta ,.greh“ je skušal popraviti, kolikor le mogoče.

Bodi potolažen vsakdo, čegar srce si priza¬
deva iz ljubezni svojemu bližnjemu razkrivati
ideale, po katerih naj stremi, če ne doseže svojega
namena. Tudi če ga bodo za njegov trud sovražili
in preganjali, obrodi obilen sad. Za njim pridejo
še drugi, trudeč se in stremeč za ideali, želi bodo
tudi isto plačilo, toda človeštvo se vendar bolj in
bolj bliža svoji popolnosti. Počasi sicer, zelo počasi,
toda premice se naprej!

Da, res počasi! V 19. stoletju sploh ne križajo
več nikogar; tudi ne preganjajo na videz nikogar

126

več radi njegovega verskega naziranja. Tudi krivo¬
vercev več ne sežigajo, pač pa more veleizdajalce!

In če se prikaže na prizorišču javnega živ¬
ljenja nova moč, že ni več daleč „črni skušnjavec 44 .
Služi mi, in naredim te slavnega in bogatega.
Moji služabniki te bodo branili, da se ne spregleda
tvoje početje. Služil pa mi boš le na skrivnem,
ker je za oba tako bolje.

Mož, ki se zaveda svoje moči in svojih
zmožnostij, ki je prepojen ljubezni do človeštva
— katerega k sreči še ne pozna — mož, ki se
klanja idealom, resnici, svobodi in ljubezni, pred
vsem pa občuduje veličino svoje domovine in čisla
svojo čast: tak mož zapodi skušnjavca. S tem pa
si nakoplje sovražnikov, ki imajo povsod dovolj
svojih vernih pristašev. Kamorkoli se obrne, zadene
ob nasprotnika, ki neizprosno preganja svojo žrtev,
kaleč ji celo v družinskem življenju rodbinsko srečo.

Godi se mu, kakor poje pesnik:

»Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,
skrb vsak dan mu pomlajena nevesta,
trpljenje in obup mu hlapca zvesta,
in kes čuvaj, ki se nikdar ne vtrudi.«

Duhovščina ne pozna niti po smrti sprave,
kajti maščuje se nad otroki, če je oče umrl. „Tje,
kamor moč preganjalcev ne seže 41 , odpuščanja ne
poznajo.

Vedno pa so pripravljeni „spokorniku“ zidati
zlate gradove. Z razprostrtimi rokami sprejmo
,.izgubljenega sina 44  v svoje naročje.

127

Ah, mnogo spehanih in utrujenih, ki so se
poprej ljuto borili ž njimi, se zgrudi v to odprto
naročje!

Drugi se zopet odpovedo boju, ki je brez-
vspešno potratil njihove najboljše moči. Prav malo
pa jih ostane stanovitnih do konca. Velik in vsega
spoštovanja je vreden stanovitnih!

Neka posebnost mnogih je tudi, da stoje
vedno na istem mestu, ker ne razumejo toka čašovega
in vendar mislijo, da so napredni. In ker več ne
razumejo sveta, tožijo, da svet njih ne razume. Zlasti
mnogo preglavic jim dela mladina, ker sili naprej...

Duhovščina začuti najprej, če se začne ljud¬
stvo gibati in se boriti za svojo svobodo. Če ji
preti nevarnost, da utegne izgubiti svojo vrhovno
nadoblast, katere je navajena, že najde sredstvev
in potov, da se polasti tega novega gibanja ter ga
obrzda po svoji potrebi. Izkoristiti ga namreč hoče
za svoje namene, ki so seveda vedno isti; hočejo
namreč vodstvo in pa imetje svojega bližnjega.

So pa tudi ljudje, ki se ne dado neposredno
voditi duhovščini. Kar se jim zdi le količkaj sum¬
ljivo, da izvira od duhovščine, sprejmo z največjo
nezaupnostjo. Take ljudi — in teh je največ —
je treba pridobiti po kaki drugi osebi, ki se mora
polastiti njihovega zaupanja. Poiskati je torej
treba moža, ki zna ljudstvo slepiti s svobod¬
njaškimi, bobnečimi frazami ter si tako pridobiti
njih zaupanje, da jih odvrne od idealov, za kate¬
rimi streme, namreč od splošne jednakopravnosti

128

•svojega naroda ter jih privede duhovščini in re¬
akciji v naročje. Množica slepo časti izdajice svojih
svetinj, svojega svobodnega narodnega razvoja in
kamnja moralno one, ki imajo najčistejše namene.

Kolikor sem čitala, pričelo se je med avstrij¬
skimi Slovani narodno gibanje okrog 1. 1830. Na
Kranjskem sta bila takrat samo Čop in Prešeren,
katerima se je pridružil tudi Smole, ki pa ni bil
nikdar aktiven. Ti trije zastopajo napredno
smer.  Čop je bil v državni službi. Ker pa je bil
kot licejski knjižničar pod duhovskim nadzorstvom,
je moral najbrž marsikatero grenko požreti. Kajti
moja mati je posnela z nekaterih Prešernovih
opazk, da je Čop morda nalašč šel v Savo smrti
iskat. In s tem je bilo njegovo, komaj započeto
delovanje pri kraju. Sava je odnesla bogat zaklad
vede in znanja.

Kdo še ni čul ničesar o misijonarju Baragi,
ki je bil kasneje škof v Ameriki? Njegova ne¬
čakinja, vdova pl. Hoffern, je ljubila knjižničarja
Čopa, ob čemer se je njeno pobožno sorodstvo
Silno zgražalo. Kajti tudi Čop je bil kakor Pre¬
šeren na jako slabem glasu! Ko je Čop tako
nesrečno končal, je bila gospa pl. Hoffern jako
potrta. Namenila seje  bila iti k ujcu misijonarju v
Ameriko hoteč tam ustanoviti dekliško šolo. Ujec pa
in drugi njeni sorodniki so se zelo upirali temu nje¬
nemu sklepu. Ali je pozneje izvršila svoj namen,
ne vem, ker tudi moji materi ni bila stvar znana.

129

Tudi ne vem, če je Čop kaj slutil, da ga ljubi
in čisla ta gospa.

In jaz menim, da je moj oče najbrž pustil
državno službo ter postal odvetnik samo zato, da
je bil neodvisen in sam svoj gospod.

Smoletu se je godilo najbolje, ker je bil bogat
in neodvisen.

IX.

Prešernova narodno-napredna (liberalna) pa duhovniška
konservativna (klerikalna) stranka z dr. Jan. Bleivveisom
na čelu. — Politikar dr. Janez Bleiweis. — Bleiweisovo
mnenje o Prešernovi literarni zapuščini v letopisu „Slo-
venske Matice" leta 1875. — Prof. Levca članek o Prešernu
v dunajskem „Zvonu“ leta 1879. — Ali je sežgal Dagarin kaj
Prešernovih rokopisov? — Jurij Prešeren. — Dr. Pogačnik-
— In še enkrat: Prešeren in Bleiweis. — Prešeren in Vraz-

JNla Kranjskem torej vidimo nekaj mož, ki se-
bore za svobodo, pravico in prosveto, ki bude
svoje rojake ter jih opominjajo, da je tudi nji¬
hova dolžnost, pripomoči k vstajenju im osvobo¬
ditvi izpod tujega jarma!

Se pred koncem leta 1840. je bil Prešeren
osamljen!

Ni se še bil naveličal bodriti Slovence,, da so
del velikega slovanskega plemena,, v mehkem in

130

blagoglasnem materinskem jeziku, ki je vzlic vsem
„pnristom“ imel ravno pri njem največji čar.

»Na tleh leže Slovenstva stebri stari,
v domačih šegah vtrjene postave;
v deželi parski Tesel gospodari,
ječe pod težkim jarmom sini Slave.«

toži v svojem „Krstu.“

Kaj je njegova „Zclravica“ drugega, nego
krepek poziv svojemu narodu! Ker se končuje z
željo, naj bi živeli vsi v mirni bratski slogi, se
glasi ta krasna napitnica kakor nekaka Prešer¬
nova labudnica; tako jo nazivljejo danes.

Dejala sem že prej, da je bil Prešeren še
pred koncem 1. 1840. osamljen kot reprezentant
na rodno-napredne  stranke, toda vzlic temu
ni „vrgel puške v koruzo."

Duhovščina je kmalu uvidela, zakaj se-gre.
Treba je bilo torej izviti vajeti nesebičnemu možu,
ki je bil preveč čistih rok, in čegar oseba je stala
mnogo previsoko, da bi se bila dala podkupiti. Zato
tudi boj do zadnjega vzdiha, nespravljivost še po
smrti, da, celo otroci so morali okušati, kaj je
dosegel oče za svoje stremljenje! Kolikrat sem
morala čuti, kako velik ,.grešnik" je bil moj oče.
Toda „trmasti in grdogledi" otrok ni mogel umeti,
da ne bil papa dober, posebno ker so ga drugi
dobri ljudje hvalili.

Duhovščina se je torej polastila slovenstva,
da bi ž njim lovila Slovence na svoje limanice.

131

9 *

Mladi kleriki so se morali že v začetku štiridesetih
let kar čez noč začeti učiti slovenščine, čeprav
je niso potrebovali v taki obliki, kakor jo je učil
Metelko. Ne samo moj stric, ampak tudi drugi
duhovniki so dejali, da jih ne bo nihče razumel,
če bodo prepovedovali v ,.novr‘ slovenščini.

Treba pa je bilo tudi moža, ki bi delal v
zmislu duhovščine, toda tako, da drugi tega ne bi
opazili; moža, ki bi navidez korakal s Prešernom
a ob ugodnem trenutku ga izpodrinil. Ker je bil
Prešeren idealist, in se je pehal za svojimi vzori,
treba je bilo priti na dan z nekoliko bolj mate¬
rialističnimi nazori. Množica, ki lažje razume, kako
se obdeluje polje in množi dobiček, se bode opri¬
jela naglo onega, ki ji obeta, da ji pripomore do
gmotnega blagostanja.

»Bom pel: gosence kaj na repo varje,
kak prideluje se krompir najbolji;
kako odpravljajo se ovcam garje,
preganjajo ušivim glavam gnjide,
loviti miš’ učil bom gospodarje.«

Eazun tega pa se lahko ponudi tudi nekaj
bolj učenega, nekaj „neškodljive“ poezije, da vsakdo
nekaj dobi:

»O zlati vek zdaj muzam kranjskim pride!«

G-lavna stvar pa je bila, da bi z naprednimi
frazami vtihotapili neukemu ljudstvu reakcijonamo
politiko v zmislu duhovščine.

132

Ta smoter in to nalogo so imele „Novice“!
In mož, katerega so potrebovali in našli, je bil
dr. Janez Bleiweis!

Pod pritiskom in vplivom duhovščine in
reakcije je pričel dr. Blehveis svoje javno delo¬
vanje. Že takoj od začetka je imel nalogo, delati
zapreke stremljenju naprednih kranjskih mož. Tako
je prekrižaval in oviral, kar se je le dalo, tudi
stremljenje in namene Mladoslovencev.

Talent ima dr. Blehveis vsekakor, kajti vedno
dela ovire, kadar se rodi kaj novega, naprednega.
Če pa sprevidi, da vse upiranje nič ne pomaga,
zasuče in obrne vso stvar tako, da se vidi, kakor
da bi bil on vedno za njo in drugi proti njej!
In tako se mu posreči, da „novotarijo“ po svoje
v lasten prid prikroji. Če se mu pa ne posreči,
tedaj je ne prizna nikoli. Vse, kar se zgodi na
Kranjskem, se ne sme zgoditi brez njega.

Kako je torej sovražil dr. Blehveis mojega
očeta, ki ga je bil tako vrlo pregledal! Vendar,
dokler je Prešeren živel, si dr. Blehveis hi upal
ga javno obrekovati, kajti bal se ga je, kakor
so še ga bali in ga sovražili duhovniki.

Vzlic temu pa rada priznavam, da ima tudi
dr. Blehveis zasluge za domovino. „Edini"  pa
je bil vsled tega, ker ni trpel nikogar poleg
sebe!

Dr. Blehveis in klerikalci imajo res zaslugo,
da so zasejali seme narodne ideje med sloje, kamor
bi ne bila prišla tako zlepa.

133

Sedaj pa je treba pokazati ljudstvu svobodo
in jednakopravnost.

Opazke o Bleiweisovi publikaciji v Letopisu
Slovenske Matice“ sem pisala tudi na Dnnaju
leta 1876., sedaj sem samo nekaj dostavila in
spremenila, kar je bilo ravno treba.

Med takozvano Prešernovo ,.literarno zapu-
ščino“, katero je bil sedaj že pokojni Bleiweis poslal
na poziv dr. Ferd. Pogačnika 1. junija leta 1876.
meni, kot edini postavni dedinji, sta bili tudi oni
slovenski pismi, kateri je baje pisal dr. Janez
Bleiweis mojemu očetu leta 1845. povodom „Hra-
deckega slavja 4 '. Tudi ti dve pismi je objavil v
„Letopisu Slov. Matice 44  leta 1875. na strani 175.

Dr. Bleiweis omenja v svojem pismu, katero
je pisal dr. Pogačniku, da je „literarna zapuščina -4
Prešernova samo literarno-historičnega pomena, a
brez vsake materijalne vrednosti, kar moram uvi¬
deti, če le slovenski razumem.

Predvsem mi je dokazati, da sem slovenščine,
svoje materinščine, vešča dovolj, da razumem tudi
pomen Bleiweisovih razmotrivanj o Prešernu in
njegovih vrstnikih.

O smrti mojega očeta sem pisala že toliko,
da bi le ponavljala, ako bi hotela še kaj pristaviti.

Kako pa more dr. Bleiweis trditi, da Dagarin
ni ničesar uničil iz literarne zapuščine Prešernove,
ampak da jo je njemu izročil povsem celotno!?
Dobro! Kaj pa, če jaz in morda še drugi z menoj

134

nočemo verjeti, da bi dr. Prešeren ne bil zapustil
res nič drugega nego to, kar je že znano.

Seveda je bil Bleiweis sam objavil tekom
let, deloma v „Koledarčku“, deloma v ,,Novicah"
nekatere stvari, ki so se našle ob Prešernovi
smrti še ne natisnjene. Nekaj malega sem dobila
tudi jaz v „zapuščini“.

Dr. Blehves piše v Letopisu „Matice Slo¬
venske" 1. 1875., na strani 154: „Iz rok njegovih
(Dagarinovih) je meni došla literarna zapuščina
Prešernova. Celo majhen snopič je, in kar je še
največ v njej, to so nekatera pisma, ki jih je
dobil od prijateljev svojih v prejšnjih letih in jih
mimo drugih hranil; njegovih lastnih del, ki bi
ne bila že svetu znana, ni ne enega vmes, saj
tudi dr. Prešeren zadnja leta v Ljubljani in dve
leti svojega bivanja v Kranji ni skoro nič več
delal na pesniškem polji. Taka pač je pogostoma
z literarnimi zapuščinami; marsikak pisatelj velja
za Kreza literarnega — ko pa umrje, morajo se
razlogi iskati, s katerimi se zakriva spodletela
nada!“

Pa recimo, da Prešeren res ni zapustil ne
jedne še ne natisnjene vrstice (kar pa ni res,
kakor sem že omenila), recimo, da je tako, s čim
pa to dr. Blehveis dokaže?! Saj je vendar sam
priobčil nekatere še ne objavljene stvari, in razen
tega se je nekaj našlo tudi v tem, kar so meni
poslali. Sicer je res jako malo, toda nekaj vendar-le.
Dr. Blehveis pa pravi: „Njegovih lastnih  (raz-

135

koračeno) del. ki bi ne bila že svetu znana, ni
ne enega vmes .. Tu so možne samo dve reči:
Ali Bleiiveis ni vedel, kaj je že objavljenega, in
kaj ne, ali pa je hote ali nehote pozabil, trudeč
se zagovarjati Dagarina.

Dagarin naj bi bil sežgal duševno delo Pre¬
šernovo? Dagarin, ki je bil baje  prijatelj in
čestilec Prešernov? Mož, ki je zatrjeval, da je bil
navzoč pri njegovi oporoki; on. ki je vedel, da so-
pesnikovi otroci v največji bedi; duhovnik,  ki
je mojemu umirajočemu očetu podelil v imenu
pravičnega Boga tolažila naše vere; Dagarin naj
bi bil to storil?! Celo jaz kar skoro verjeti ne
morem; in vendar govori vse za to! Kako pa bi
bil prišel ta „ostanek“ v njegove roke, in čemu
ga je izročil dr. Blei\veisu?

Dr. Blervveis skuša dalje svojo trditev, da
Prešeren ni ničesar neobjavljenega zapustil, ute¬
meljevati tudi s tem, da pravi, da se Prešeren
od leta 1845. do svoje smrti ni skoro nič (torej
vendar nekoliko) pečal z literaturo.

V svojem pismu z dne 1. junija 1876. piše
namreč dr. Pogačniku o tem s čudovito pieteto,
ki posebno pesnikovi hčeri dobro de. Bleiweis
pravi, „da se je dr. Prešeren od leta 1845. preveč
klanjal prijatelju Bachu.“

Že iz mojih opazk se razvidi, da tudi jaz
mislim, da se moj oče ni mnogo bavil s književ¬
nostjo od napominanega leta, in da se je bil, žal,

136

udal preveč pijači. Toda spisal je bil marsikaj
poprej,  česar ni mogel objaviti radi predmarčnih
razmer. Leta 1847. je dal natisniti svoje „Poezije“,
na svetlo pa so prišle še-le o novem letu 1848.

Pa tudi z druge strani je ta Bleiweisova

opazka znamenita; pravi namreč: „Ker se je
dr. Prešeren preveč klanjal prijatelju Bachu, se
ni več pečal z literaturo. 1 ' Jaz pa vem, da so mi
pravili, ko sem bila še otrok: „Prešeren zlaga
svoje najlepše pesmi, kadar ga ima malo v glavi."
Videti pa je. da temu ni bilo tako.

Nehote in skoro brez premisleka pravi torej
dr. Blehveis: „Taka pač je pogostoma z literarnimi
zapuščinami; marsikak pisatelj velja za Kreza
literarnega — ko pa umrje, morajo se razlogi
iskati, s katerimi se zakriva spodletela nada!"

Pri Prešernu pa je še težje navesti razloge,
zakaj je, nada o njegovi literarni zapuščini tako
bridko razočarala, ker že skoro nihče več ne živi,
kateremu bi verjeli brezpogojno — ali, da povemo
prav po pravici: Nikogar ni več med živimi!

Tudi profesor Levec, ki se je gotovo mnogo
trudil, da bi zvedel kaj bolj natančnega o tej
zadevi, ni mogel najti ničesar pozitivnega. Kajti,
prvič niso stari ljudje vedno zanesljivi; mnogo
jih ima namreč navado, da si kako stvar toliko
časa vbijajo v glavo, da jo naposled celo sami
verjamejo. Drugič tudi ni vse tako, kakor se je
pripovedovalo profesorju Levcu. Sicer pa moram

137

tukaj hvaležno priznati, da je profesor Levec spisal
najtemeljitejšo in najzanesljivejšo biografijo mojega
očeta. Objavil jo je prof. Stritar v svojem „Zvonu“
leta 1879. Obema gospodoma iskrena hvala! Kajti
pri nas je resnica vredna vsega priznanja.

Sama ne vem, ali naj verjamem drugim ter
opustim svoje prepričanje, ali pa si naj tudi poslej
ohranim svoje lastne nazore ter dvomim o tem,
kar so povedali drugi. Žal bi mi bilo samo gospoda
Tomaža Pirca*), da bi mu ne verjela. Kajti meni
je naravnost neverjetno, da si je dekan Dagarin
drznil sežgati bodi si že knjige ali rokopise Prešer¬
nove, dokler je bil le-ta še živ. Vem namreč za
gotovo, da bi moj oče tega ne dovolil nikdar!
Pri tem bi se ne bila sklicevala nanj samo njegova
sestra, ampak gotovo bi tudi kar najhitreje raz¬
trosili med svet, da se je znani „prostomislec“,
Prešeren, tako spokoril, da je dal sežgati svoje
knjige in rokopise. Pomislimo le, kak triumf bi
bil to za našo ,,bojujočo se cerkev“!

Končno bi bil tudi dr. Janez Bleiweis, mesto
da je tajil, da je Dagarin sežgal literarno zapu¬
ščino Prešernovo, že davno razbobnal, da je dal
dr. Prešeren požgati svoje spise. In pa še krasni
komentar, ki bi se bil dal k temu spisati!

Prepričana sem, da se je po očetovi smrti
res marsikaj sežgalo in razvleklo. Toda tudi ko

*) Tomaž Pirc je umrl 18. junija 1880., star 67 let,
v Tržiču kot okrožni zdravnik.

138

bi bil Prešeren res dal požgati svoje rokopise, bi
bil gotovo bolj natančno vse prerešetal, predno
je kaj uničil, ker je tako skrbno hranil celo že
natisnjene stvari. To pa, kar je Dagarin izročil
dr. Blei\veisu, ne dela vtiska, da bi bilo shranjeno
vsled pazljivega razmotrivanja. Vsa ta žalostna
afera pa kaže le preočitno, da moj oče ni imel
nobenega odkritosrčnega prijatelja, kajti sicer bi
bil njemu zaupal usodo svojih rokopisov, kakor
tudi usodo svojih otrok.

Kakor poznam Dagarina iz njegovega vedenja
do moje matere, ga ne morem smatrati sposobnim,
da bi bil iz lastnega nagiba dal požgati rokopise
Prešernove. Poprej bi storil kaj takega moj stric,
Jurij Prešeren, ki je bil takrat nekje na Koroškem
za župnika in so ga videli na očetovem pogrebu.
Ali ni torej lahko on pripravil dekana Dagarina
do tega nesrečnega čina? Kajti moja mati je
vedno pravila, da je vzel očetove knjige njegov
brat Jurij; kje je bila to zvedela, ne vem. Morebiti
je Dagarin sam rešil oni zavojček, ki ga je izročil
dr. Blenveisu, „iz rok Vandala . 11  Vsekakor pa se
je to zgodilo po Prešernovi smrti, kajti prepričana
sem čedalje bolj, da bi se bili sicer sklicavali nanj.
Tudi mi ni znano, če ga je brat dobil še živega.
Čudno se bode morda zdelo, kako morem obdolžiti
takega čina očetovega brata? No, moj oče je sam
pravil moji materi, da je njegov brat silno ne¬
strpen. Končno pa še pristavljam sledeče, da se
lahko vsakdo uveri o nestrpnosti in brezsrčnosti

139

mojega strica. Po očetovi smrti je dr. Anton Rudolf
prevzel varuštvo ter nasvetoval moji materi, naj
piše očetovemu bratu za kako podporo. Ubogala
je, a naletela slabo. Župnik Juiij Prešeren ji je
zmerjaje odgovoril, da v tem oziru brata ne spo¬
znava za svojega. In če bi moja mati prišla z otroci
k njemu — naštel je vse gore zapored, ki ločijo
Ljubljano od gnezda, kjer je župnikoval — požene
jo kakor navadno vlačugo črez prag.

Dr. Rudolf je shranil to pismo in ga pokazal
škofu Wolfu. In prevzvišeni je dejal, da bi pozval
Jurija Prešerna na odgovor, ako bi bil v njegovi
škofiji; kako more pisati tako pismo kot du¬
hovnik?  Žal, da je obdržal to pismo dr. Rudolf
ali škof; natančno ne vem več . . .

Pornimo se zopet k Bleiiveisu in njegovi
publikaciji o literarni zapuščini mojega očeta!

Dr. Bleiweis je imel navado, — kolikorkrat
je govoril ali pisal o Prešernu — da je povdarjal
neko posebno zaupno prijateljstvo, ki ga je vezalo
z največjim pesnikom slovenskim. Obenem pa ni
pozabil nikdar kazati na Prešerna kot človeka,
katerega zasluge za književnost se dokaj prece¬
njujejo. Mimogrede mu je tudi rad oponašal člo¬
veške slabosti ter namigaval, da je velik vinski
bratec. V svojih pismih pa se povzpenja celo do
obrekovanja, da je bil moj oče velik babjek.

V že večkrat omenjenem pismu je dr. Blenveis
pisal dr. Pogačniku, naj mu potrdi, da je res prejel
literarno zapuščino, „kajti zgodi se lahko, da se

140

zopet kak Prešernov otrok oglasi, ter jo zase
reklamuje!“ Moje naravne pravice so Bleiweisa,
kakor je videti, kaj malo brigale! In tudi moj
prijatelj Josip Cimperman ima lastnoročno pismo
Bleiweisovo, v katerem povdarja Prešernovo veliko
nagnenje do ženstva.

Dr. Bleiweis je izjavil na občnem zboru
,,Matice Slovenske" 1. 1880., da so zasluge Kose¬
skega že zaradi tega večje za slovensko literaturo,
kakor pa Prešernove, ker je Koseski mnogo več
ustvaril nego Prešeren: „kajti dr. Prešeren od
1. 1845. ni ničesar več spisal, že vemo zakaj ne!“
Približno isto trdi tudi v svoji publikaciji.

Če bi verjeli Bleiweisu, ni bil Prešeren ni¬
kakor tako vnet za razvoj in napredek, kakor se
sploh misli o njem; kajti še vedno se ni mogel
ločiti od „bohoričice“, ko so se „Novice“ že 1.1844.
bile poprijele „gajice“. V Letopisu „Matice Slo¬
venske" za 1. 1875. na strani 154. in 155. pravi
dr. Bleiweis:

„Jaz, ki sem mnogokrat občil z ranjcim
Prešernom, morem zagotoviti, da se je Prešeren
jako težko ločil od bohoričice in da le nerad se je
lotil gajice; še leta 1844., ko so „Novice“ že
začele pisati z gajico, je spisal Prešeren svojo
,,Zdravico" o novini 1.1844., katero nahajamo v treh
prenaredbah (variantah), dvakrat z bohoričico."

Na strani 179. pravi zopet: Bohoričica je

kraljevala tako omnipotentno, da silno nerad se
je Prešeren ločil od nje in se gajice poprijel še-le

141

potem, ko je vedel, da ves upor nič ne pomaga
in je že leta 184 6. „Novicam‘* obveljalo vpeljati
gajico.**

Tudi če odštejemo, da je vsekakor težavno-
za 44 letnega moža učiti se nove pisave*), se
mi ti podatki ne zde povsem verjetni. Kajti če
ne vč — kakor se vidi — kot urednik „Novic“,.
kdaj so se poprijele gajice, kako more neki trditi,
da se je Prešeren še-le kasneje iste poprijel?
Tudi je bil Prešeren, kakor sam pravi v sonetu:
„Ali prav se piše kaša* 1  — sploh veljavnega
pametnega naziranja, da je precej jednako, katere
pisave se kdo poslužuje, samo da je jedro kaj
vredno. In končno je tudi dr. Prešeren pisal po¬
zneje z gajico ter tako pospeševal napredek.

Na strani 157. navedenega „Letopisa“ pravi
dr. Blei\veis: „Med dopisi, ki so najzanimiviši del
zapuščine, so vsi, razen mojih dveh v nemškem
jeziku pisani (dokaz, da oni čas niti Prešeren, niti
prijatelji njegovi niso si dopisavali slovenski). -1

Precej, ko sem prvič čitala te besede, rodili
so se mi dvomi, da bi bil dr. Bleiweis res pisal
ti dve pismi.

Čudno dovolj, da ju je poslal z drugo zapuščino«
vred dr. Pogačniku.**) Ko sem imela ta lista v rokah r
se mi je zdelo najprej čudno, kako to, da se glasi
nadpis ali ogovor: „Slavni gospod doktor,“ ki pa

*) V neki pesmi, ki jo je lastnoročno spisal, sem
opazila, da je zapisal f  mesto s  ter ga potem prečrtal.

**) Tudi ti pismi ima Fran Levstik.

142

je prečrtan in spodaj zapisano: „Dragi prijatelj.
Na vse zadnje pa celo tiče naslovnika. Kako se
to strinja?

Dr. Pagačiiik me je opozoril, da Bleiweisovi
pismi še nista prav nič preležani, medtem ko je
pismo grofa Turjaškega — tudi iz 1. 1845. — že
docela orumenelo. In še več nego to: dr. Pogačnik
ie dokazal, da dr. Bleiweis rabi v teh pismih, ki
sta baje spisani leta 1845. slovnico, ki je izšla
stoprav leta 1854. In tudi „Novice“ so bile pri¬
nesle meseca februarja 1. 1849. Prešernov nekrolog
v slovnici, ki je bila v navadi do leta 1854. Jaz
mislim, da ni potreba nikakšnega komentarja temu
čudnemu početju .. .

Prešeren, katerega Stanko Vraz ni mogel s
svojimi deloma pravimi nazori in pojasnili privesti
do prepričanja, da se zaman trudi s slovensko
literaturo — „ki nima nikake bodočnosti, ker v
pravem pomenu besede nikake slovenske litera¬
ture ne bo" — ta Prešeren naj bi bil obžaloval
dr. Bleiweisa, da goji „utopije“, če upa, da se kdaj
uvede slovenščina v urade in šole?! Ta Prešeren
da se ni ganil, da bi privedel narodno stvar do
ugleda in veljave, Prešeren, katerega so smatrali
za nekak orakelj in pri katerem so iskali sveta
in pomoči?!

Če čitamo „Sonetni venec", čujemo skoro v
vsakem sonetu, zdaj otožne, zdaj bridke tožbe o
nesreči narodovi.

143

Tako n. pr. v sonetu:

»Obdajale so vtrjene jih skale.«
ali;

»Viharjev jeznih mrzle domačije.«
ali:

»Želje, da zbudil bi Slovenšč’no celo,
da bi vrnili k nam se časi sreče,
jim moč so dale rasti neveselo.«

Ta mož, ki je tako iskreno želel vzdramiti
Slovence, da bi se jim vrnila z dobo delovanja
tudi doba sreče in blagostanja, ta mož naj bi sam
ne verjel svojemu stremljenju?!

Ali se Prešeren res ni ganil, da bi pokazal
Slovencem ideale človeštva?

In kdo more Prešerna obdolžiti le jedne
same laži? Ali je mogel Prešeren več storiti v
Metternichovi dobi, ki je vsako napredno gibanje
kruto zatrl takoj spočetka? Ali ni bilo hudo¬
delstvo, če je bil kdo svobodoljuben? Čemu ga
je tedaj preganjala birokracija? Zakaj so ga na-
zivali „prostomisleca“, kar je po tedanjih ultra-
montanskih in predmarčnih pojmih pomenilo člo¬
veka, katerega se mora ogibati vsakdo, kdor je
odvisen od vlade in duhovščine.

Zato so pripovedovali, kak grešnik je Pre¬
šeren, in vendar ni mogel nihče reči, kateri in
kakšni bi bili ti grehi. „Bachov čestilec j e! “ Čudno

144

pa je da, ravno nekatere pobožne duše“ tako
rade časte tega paganskega boga!

Leta 1850. sem začela hoditi v šolo; takrat
še nismo imeli nobene slovenske knjige. Toda po
novem letu 1. 1851. smo dobili prvo slovensko
čitanko. Tiskal jo je avstrijski Lloyd v Trstu in
je stala pet krajcarjev takratne veljave.

Spominjam se, da je bila navada, ko sem
bodila v šolo, da so se objavljali vsi odloki in
ukazi v nemščini in slovenščini, kakor se to še
dandanes godi.

Občinski svet ljubljanski in deželni odbor
kranjski pa sta uradovala nemški. Ali je to vse
in samo Bleiweisova zasluga?

Človek vendar ne more misliti, da bi se bili
možje: M. Čop, Prešeren, Smole in drugi, tudi
Kastelic, samo zabavali s svojim delovanjem, sicer
pa mlatili prazno slamo, uverjeni, da ostane slo¬
venščina na veke samo „za posle 11 , in da se bodo
Slovenci ponemčevali, kakor doslej.

In ravno zato, da bi zastavili pot napredu¬
jočemu germanstvu, so delali ti možje z vsemi
sredstvi, kar so jih imeli takrat na razpolago. To
pa ni bilo lahko, kajti vlada je delala že od
cesarju Jožefa II. na to, da čimpreje ponemči
Slovence.

145

10

Koliko hvale je torej dolžan narod slovenski
vsem onim možem, ki so si upali vzlic temu širiti
narodno zavest, možem, ki so ga budili z naj¬
slajšimi pesmi, naj se dvigne in s ponosom zakliče:
„Mi smo Slovenci!“

Od leta 1848. sem se je spremenilo marsikaj.
Vlada je začela dajati Slovanom iz političnih na¬
gibov tuintam kako malo koncesijo in ugodnost;
in pri tem je tudi Sloveniji priletelo kako zrnce.
Naši nasprotniki pa imajo v svojem načrtu, da ne
pripuščajo nikakega zbližanja raznih slovanskih
rodov. In Slovani s svojo neslogo sami pospešu¬
jejo to stremljenje.

Nadalje graja dr. Blenveis Prešerna tudi zato,
ker se je odločno branil pesniti v hrvatskem
jeziku, in pa, ker je pisal znani epigram Stanku
Vrazu, kot končni odgovor za njegovo prizade¬
vanje. Bleiweis meni, da je „malo taktno 11  da
je Prešeren poslal to — vsekakor trpko —
zabavljico „še živečemu prijatelju 11 . Morda res ni
bilo taktno, toda bilo je pošteno in moško: „Zdaj
veš, brani se! 11

Tudi Prešeren ni bil nezmotljiv. In če je
bilo njegovo stremljenje, da bi pridobil svojemu
materinskemu jeziku popolno jednakopravnost z
drugimi kulturnimi jeziki, napačno, moral ga je
plačati pač drago.

146

In vzlic temu je prerokoval boljših časov
svojemu narodu:

»Vremena bodo Kranjcem se zjasnile,
jim milše zvezde, kakor zdaj sijale,
jim pesmi bolj sloveče se glasile.

Vendčr te bodo morebit’ ostale,
med njimi, ker njih poezije mile
iz srca svoje so kali pognale.« .

^<r-o£6-4


147

COBISS

— Ernestina Jelovškova f. Danes ob
7. zjutraj je preminula v mestni Jubilejni
Ubožnici na Japljevi cesti Ernestina Je¬
lovškova,  hči našega pesnika dr. Frana
Prešerna. Dosegla je r  visoko starost 74 let
in si je ohranila do zadnjega, dasiravno
bolna in skoro popolnoma oslepela, čil duh
in odličen, rezek značaj, ki jo je odlikoval
vse njeno življenje. Rojena leta 1842. v
šentjakobski fari v Ljubljani, je bivala s
svojo materjo dalj časa na Dunaju. Od
tam se je na prigovarjanje dr. Razlaga
preselila v Ljubljano, .kjer se je preživljala
s šivanjem perila in pozneje otvorila sama
šolo za belo šivanje. Učenke -so jo ohranile
v dobrem spominu in se je tudi v poznejših
letih prav pogosto spominjale. V Ljubljani
se je hitro spoznala z vsemi možmi, ki so
delovali na literarnem polju. Zlasti pa je
rada pohajala v družbo pokojnih pisateljev
in pesnikov Aškerca, Cimpermana in Vatro-
slava Holca. Aškerc ji je pomagal sesta¬
viti njene »Spomine na'dr. Prešerna«, pa
tudi pisatelj g. Govekar je črpal iz njenih
pripovedovanj gradivo tako za povest o
mali rokavičarici. Bila je ižredno podučena •

v naši literaturi, ob kateri se je naslajata
tja v zadnja svoja življenjska leta. Ener¬
gična in z rezkim dovtipom obdarjena žena
je bila ves čas svojega življenja napred¬
nega mišljenja in navdušena za naše narod¬
ne zadeve. Zadnji čas, ko je že bolehala,
so jo podpirali zlasti Pisateljsko^ podporno
društvo,*županja gospa dr. Tavčarjeva in
monsinjor Tomo Zupan, mestna občina pa
ji je oskrbela brezplačno stanovanje v
svdji ubožnici. Vrli slovenski ženi časten
sgpmin! N. v m. p.! *

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000502163

m&i: ■

— Ernestina Jelovšek f.  K včerajšnji
'notici je treba še dodati, da je zadnja leta
bila v veliko podporo in uteho ' pokojnici,
gdč. Antonija K a d i v č e v a. Redno vsak I
teden in tudi še večkrat je pokojnico obi_
skovala in nikdar praznih rok. Vse svoje
težnje in potrebe je Ernestina vselej nje |
potolažila, a gdč. K a d i v č e v a je skrbe- j
la za njo in jo čuvala. Ko je pred par me.
seči umrla gospodinja, kjer. je Ernestina j
stanovala in hranila, preskrbela je omenje¬
na dobrotnica, da je bila 'sprejeta v mest¬
no ubožnico, v posebno spjbico, kjer ni ni_ j
česar pogrešala. Vse te" udobnosti je pa j
pokojnica le malo uživala in šla je za dru¬
gimi tudi ona v večnost. Vsa čast in hvala I
vsem že omenjenim dobrotnikom, ki so
skrbeli, da hči našega velikega pesnika
Prešerna, ni preživela večera svojega živ_
ljenja v pomanjkanju.

__ * Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljub-

i* liani ; je unirj včeraj zjutraj magistratni pi-
sarmški ravnatelj, g. Janko K e s s 1 e r„ Sele
v *  Pred dvema mesecema je. stopil v pokoj in
legel .potem kmalu na bolniško posteljo,- iz
katere ni več vstal. Pokojnik je bil v Ljub¬
ljani splošno znana oseba in se je udejstvo¬
val tudi na pisateljskem polju. Napisal je
svoječasno za Letopis Slov. Matice študijo
o ljubljanskem židovsfvu y, preteklih sto-
I letjih, več novelet za »Slovana« pod psev¬
donimom Podgor Janški, dalje je prevedel iz
nemščine Ernestine JeloVškove »Spomine na
Fr. Prešerna« ter več iger za ljubljansko
slovensko gledališče. V magistratno službo
je stopil 1. 1898 in dolga leta sestavljal ime¬
nike voliloev ter določal volišča, vodil zapis
nike novorojencev in mrličev ter bil eden
najboljših poznavalcev bivališč, poklicev in
rojstnih podatkov Ljubljančanov. Pokojni¬
kovo truplo prepeljejo danes ob 3. popoldne
iz mrtvašnice splbštie. bolnice do mestne
meje na Dolenjski cesti in je nato položijo
v njegovem rojstnem kraju v St. Jerneju na
__Doienjskem k večnemu počitku. Včeraj z jut