"........T r I E s Tj
DELO
*' A ’ k " T^I
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTjJE TRZAŠ K E G A O Z E M L J A
ILcto VIII. štev. 36 (415)
TRST • SOBOTA, 22. SEPTEMBRA 1956
Posamezna štev. 25 lir
Za rešitev
tržaškega
ospodarstva
_ davne težave nekale-an( Hianih tržaških pod-nted katerimi jih je padlo celo v kon-postavljajo zopet z 'esnostjo pred tržaško #st problem končne u. ,ye krajevnega gospoda, česar se do sedaj dio.
ana industrijska pod-n« ’ ki so prejela svojčas
■hi°
siisi '----------------------
mulinili
fcST
INSKI odbor je bil
irt'
J
20
“j ‘°ačno sestavljen. Zade.
ie precej zavlekla, ker so , kajšnji demokristj anski j'ojj »kušali na vse načine v *I> sporazumu e PSDI gle-f| “^županovega mesta in ijr 'jave odborniških mest Je °fu. Čeprav je bilo med “ PSDI točno domenje-j* bo podžupan social-ld‘jJ krat, je DC v Trstu kaj ji 1 pozabila na obvezo, in se je precej zaostrila . edalo je že, da bo pri-;ti “ imenovanja komisarja f*h volitev. Prav tega se ft ■ !,‘hije vodstvo DC v Ri-aK» prašilo in zato je takoj l. ^10 v zadevo, dobro ve-^ bi nove volitve izpa-“ttanko večine povrazno-fj j*’1 je še pripomogel pri-'ji Aajšnjega javnega mne-|jjji 'i se je zgražalo nad 3 i ‘“mi in manevri. INi pre-jU I1 torej drugega, kot da '““'ujejo sprejete obvez-P io tako so prišli trža-"“'aldemokrati do mesta •S‘Pana in 2 odbornikov, °dbornika pa ima PRI. 'kleni občinskega odbo-P°Vzročil zastoj v vsem kem delu} vključno zase. občinskega sveta. Če septembra končno iz-■jli seja občinskega sveta, l! Usluga naše skupine, ki 1 Cvzela pobudo za skli-v svoje roke in jo s
'»k,
y
A
A
n
p
i*
p'%
*1
°m drugih strank o-,e tudi izvedla. Izjave, i*h dali socialdemokrat, korniki na prvi seji od-s° do gotove mere po-1 kot so pozitivne ne-hjave, ki jih je dal v mestnem svetu. ^ i°l>činski svet, ki se bo Prihodnji teden, se Jo cela vrsta važnih ^ov, ki jih ni mogo-f “ odlagati. Zato bo ta °' vse nadaljnje delo-"Prave preizkusni ka-!'1 socialdemokrate kot ** DC. Volivci bodo so-dejanjih. Trst je imel že večkrat slišati do-A i '-‘‘Ve, toda vse je nato Ph starem. Zato bodo v°livci tokrat tembolj
M
IH'11
hi
i.
y
y
£C'
i
yiPT
tednu je napetost kosanja Sueškega pregi; j,llfecej popustila. Pred-v * 18 držav, ki so pri-
I, konferenco v London | J kolebajo za ustano-| združenja koristnikov el prekopa, kar je pre-/, itfižalo račune Angli-. ranci ji. Tudi predlog ^otiranje prekopa ni navdušil drnce dr-
v A, - navdušil druge ^	* se še predobro zave-
to* bi imele od tega sa-- *° gospodarsko škodo,
'e jim Amerika obljub-0,Uoč». Dejstvo je, da
à>ni.
1'	in pogajanj z
gg1' y Pobudnikom uporab s*le, ki so se pa med-Precej streznili, je oči-zmešal štreno
, cUa izmed povabljenih , “Prejela v celoti po-n*b predlogov, ki bi Slabšali položaj. Sko-8° se izjavile za reši-posredova-
E-
(,fecej
Jnji Bulganinov pred-|) “klicanje konference 6 i1 ^ lžav, ki naj bi našla Uri m o in pravično re-1,1 toblema Sueškega pre-
izdatna državna posojila za obnovo ali modernizacijo naprav, so se znašla pred nepremostljivimi tež-kočami, ki so privedle podjetja v propast. Pojav ni nič novega n. pr. v industrijski coni v Ž a vi j ah. Vladni organi, ki so nakazovali posojila, so bili pri tem zelo površni. Niso i-meli jasnega vpogleda kako naj bi se nova podjetja skladala s tržaškim gospodarstvom, to je, niso si za-stavili vprašanja gospodarske perspektive našega mesta.
Podatki o zaposlitvi delovne sile in brezposelnosti, čeprav dozdevno v protislovju med seboj, dokazujejo isto stvar. Zaposlitev je v primeri s 1954 rahlo narasla. Med zaposlenimi je v zadovoljivem porastku delovna sila, ki je zaposlena neposredno v proizvodnji, dočim pada število zaposlenih v javnih službah. Toda število brezposelnih se še vedno suče okrog 18 do 19 tisoč enot. Po dveh letih italijanske uprave je treba ugotoviti — ne oziraje se na izseljevanje in vpis beguncev iz Istre in cone B v seznam stalnega prebivalstva — da novi upravi ni uspelo ublažiti brezposeb-nosti. Priznati je treba, da se je glede tega napravilo premalo, upoštevajoč resne potrebe.
Tudi to kaže pomanjkanje perspektive v akciji vlade za rešitev tržaških problemov.
Ko je prišel v Trst podtajnik Ferrari Aggradi in povedal, da je vlada negativno usmerjena pri zahtevi Tržačanov za ustanovitev integralne proste cone, je obenem dostavil, da vlada še vedno preučuje načrt za pomoč Trstu, ti to izjavo je dejansko priznal, da je bilo vse kar je rimska vlada do sedaj napravila za Trst, sad pritiska, ki so ga izvajali Tržačani, več ali manj posrečeno, toda bilo je izven enotnega vpogleda na bodočnost našega mesta.
Kakšne so posledice tega položaja, ki je v kričečem protislovju s svečanimi obljubami, ki jih je s polnimi rokami trosila rimska vlada Tržačanom tik pred prevzemom uprave ?
Pojav nezaupanja in a-senteizma, ki ga kažejo Tržačani ter zastoj energij in pobud je pripisati stagnaciji precejšnjega dela tržaške industrije, še vedno visokemu številu brezposelnih, predvsem pa so ti pojavi posledica pomanjkanja organičnega načrta ukrepov za izboljšanje gospodarstva našega mesta.
To je najbolj resna in najbolj zaskrbljujoča po-sledica. V bolehnem in anemičnem organizmu ni slabšega, kot so pomanjkanje optimizma in zaupanja v izboljšanje.
Na vsak način pa se v mestu opaža pričakovanje delovanja občinskega sveta. Tržačani upajo, da bo ta mestni organ začel kon čno resno in s čutom od govornosti preučevati ve like in bistvene probleme ter da bo znal ustvariti najširšo enotnost za obram bo koristi vseh Tržačanov
Novoizvoljeni občinski odbor je dal na zadnji seji nekaj zanimivih program skih izjav in se je obvezal, da bo postavil v diskusijo pred občinskim svetom vse gornje probleme. Slabo je, da se je diskusija glede izvolitve novega občinskega odbora predolgo zavlekla, ko je pa znano, da so nekateri problemi povezani z neodložljivimi roki zapadlosti. Slabo je, da je občinski odbor pokazal zelo malo razumevanja tako, da je bila opozicija prisiljena vzeti v svoje roke pobudo za sklicanje izredne seje občinskega sveta. Vsekakor pa je želeti, da se to ne bo moralo tolmačiti kot nadaljevanje tistih usmeritev, ki so prevladovale v prejšnji občinski upravi. Pričakovati je, da bosta občinski odbor kot tudi občinski svet znala poiskati sporazum o liniji energične, aktivne in enotne obrambe življenjskih koristi Tržačanov.
UMBERTO SAJOVITZ
Jutri bo v Trstu
zborovanje
• Problemi na dnevnem redu
S CRDA in tuja konkurenca
® V podjetjih IRI je treba ustvariti novo ozračje
Jutri, v nedeljo 23. septembra s pričetkom ob 9.30 bo v mali dvorani gledališča «Rossetti» zborovanje kovinarjev CRDA, ki ga sklicuje Vsedržavna zveza kovinarjev (FIOM). Na dnevnem redu je točka: «Ureditev novih delovnih odnosov v CRDA, v katerih naj potrebni tehnični proizvajalni razvoj zajamči delavcem boljše delovne pogoje in višjo življenjsko raven». Poročilo bo podal posl. Vittorio Foa, vsedržavni tajnik FIOM, zaključke pa Agostino Novella, glavni tajnik FIOM.
Preučevanje problemov, ki-
bodo na dnevnem redu jutrišnje-
ga zborovanja kovinarjev CRDA se je začelo pomladi. Že takrat se je razpravljalo o gospodarskem položaju delavcev kot tudi o potrebi madernizacije la-djedelniških naprav in reorganizaciji procesa proizvodnje v ladjedelnicah.
Čim se je boljše spoznalo realno stanje v tovarnah in posameznih oddelkih, so delavci sprožili agitacije za akordne in subakordne tarife, postavili so listino svojih zahtev ter vrsto zahtev za posamezne oddelke, kot varilce, topilnico Tovarne
strojev in trasantov v ladjedelnici Sv. Marka.
Diskusija o teh problemih je postala živahna še posebno tik pred dopustom ; prepleta pa jo zaskrbljenost zaradi krize, ki se pojavlja v sektorju za opremo ladjevja. To krizo je pripisati prepočasnim investicijam kapitalov, kar občutita predvsem ladjedelnici Sv. Marka in Sv. Roka ; krivda pa tiči tudi v oči, vidni dezorganizaciji v mnogih oddelkih.
Z vsakim dnem, ki je za nami, izgubljajo naše ladjedelnice naročila, ker se nihče ne po-
ZSSR je pripravljena
udeležiti se konference šestih za rešitev sueškega spora
A Izjave Bulganina o mirni rešitvi sueškega vprašanja A Solidarnost CK KP TO z egiptovskim ljudstvom
Covjetska vlada je pripravljena udeležiti se konference šestih držav za ureditev sueškega spora. Države, ki naj bi se u-
deležile konference so : Sovjetska zveza, Združene države, Anglija, Francija, Indija in Egipt. Konferenca naj bi se vršila v Ženevi ali pa kje drugje. To je izjavil sovjetski ministrski predsednik Bulganin v intervju, vu, ki ga je v sredo podal ame-
riški informacijski agenciji INS. V tem intervjuvu je predsednik sovjetske vlade izjavil nadalje:
«Sovjetska vlada se je že izrekla za pravično in mirno rešitev sueškega spora s pogajanji in gotovo je, da bi se taka mirna rešitev lahko našla. Kakor je znano je egiptovska vlada it, pokazala svojo voljo, da skupno z drugimi državami revidira carigrajsko konvencijo iz leta 1888 in da sklene sporazum o svobodi plovbe po prekopu. Ta epiptovski predlog odpira mož-nost mirne rešitve sueškega vprašanja. Jasno je, da bo treba sporazum o svobodi plovbe uresničiti potem, ko bo zadevo proučila široka mednarodna konferenca, ki naj se je udeležijo vse prizadete države».
Agencija INS je nadalje postavila vprašanje, ali bi bila sovjetska vlada pripravljena predložiti mirnim potom doseženi sporazum v potrditev OZN, na kar je Bulganin odgovoril, da se njegova vlada ne bi pro-tivila predložitvi takega dogovora OZN.
Medtem se v Londonu nadaljuje konferenca 18 držav, ki so se svojčas izrekle za zahodni načrt glede internacionalizacije Sueškega prekopa. Izgleda pa, da gre z načrti glede konkretizacije sklepov o ustanovitvi družbe koristnikov prekopa bolj počasi. Več držav se ni izreklo za pristop k omenjenemu udru. ženju. Italija pa je pristopila k temu udruženju s pridržki.
Novella o sindikalni enotnosti
Na nekem zborovanju v Aosti je tajnik CGIL Agostino Novella dal nekaj važnih izjav glede sindikalne enotnosti. Uresničitev sindikalne enotnosti — je dejal Novella — pomeni ustanoviti eno samo sindikalno organizacijo. V sedanjih pogojih
italijanskega sindikalnega gibanja bi taka organizacija ne mogla biti ne CISL, ne UIL in niti ne CGIL. V takih pogojih ni mogoče govoriti o vključitvi ene sindikalne organizacije v drugo, marveč o združitvi, ki naj ustvari novo organizacijo.
Grožnje z bojkotiranjem plovbe po prekopu so se zadnje dni nekoliko polegle. Marsikdo prihaja do spoznanje, da bi tako bojkotiranje, zlasti pa pot preko rta Dobre nade bila združena s prevelikimi stroški. O tem vprašanju so mnogo pisali časopisi na Zapadu. Tudi na londonski konferenci se razpravlja o tem vprašanju. Skandinavski predstavniki imajo precej pomislekov o praktičnosti zamisli o združenju uporabnikov prekopa. Pakistanski delegat je napovedal, da bo glasoval proti ustanovitvi združenja. Te izjave, kot poroča tisk, so sprejeli v Londonu kot mrzlo prho.
Dullesovi
predlogi
Ameriškj državni tajnik Dul. les je na londonski konferenci postavil nove predloge, ki vsebujejo sledeče točke :	Države,
ki se udeležujejo konference morajo nadaljevati in razširiti svoje sodelovanje v zadevi Sueškega prekopa ; še nadalje naj ostanejo v veljavi predlogi, ki so bili postavljeni na prvi konferenci, toda služiti morajo le kot podlaga ; zniža naj se u-pravno osebje in nudi možnost Egiptu, da sodeluje pri upravi prekopa ; ustanovi naj se u-pravni svet ; nadalje je postavil še druge točke glede ustanovitve fonda novega udruženja itd. Dulles je tudi izjavil, da bi OZN lahko upoštevala predloge kot praktično podlago začasnega značaja pri iskanju do. končne rešitve sueškega spora.
V egiptovskih krogih prevladuje mnenje, da se je nevarnost anglo-francoske vojaške intervencije pri reševanju sueškega vprašanja precej oddaljila.
Solidarnost z Egiptom se vedno bolj širi. Arabski svet, ki se je že od vsega početka, razen malih izjem, postavil na stran egiptovske vlade, je svojo solidarnost v zadnjem času še bolj manifestiral. Prav tako so na strani Egipta ves socialističen svet, Indija, Grčija in druge države. Arabska liga je obsodi, la sklepe londonske konference ter gospodarski in vojaški pri-
tisk, ki ga uporabljata Anglija in Francija. Ista liga je pozvala države, naj spoštujejo listino OZN.
Solidarnost naše partije
Tudi naša partija se je uradno izjavila o vprašanju sueškega spora. Na svoji sobotni seji je Centralni komite izglasoval resolucijo v kateri ugotavlja re-skrbljenost tržaškega prebivalstva zaradi omenjenega spora in možnih posledic za mir na Sredozemlju ter zlasti neugodnih posledic, do katerih bi lahko prišlo v tržaškem pristanišču zaradi omejenega prometa. Cen. traini komite obsoja vse poizkuse zapadnih sil, da bi vsilile «rešitev» spora z vojaškimi intervencijami in enostranskimi ukrepi obenem pa izraža vso
kovinarjev
CRDA
briga, da bi se slednje uvrstile z drugimi ladjedelnicami v Italiji in inozemstvu. Ni dovolj če imajo zagotovljeno delo za nekaj let. Že danes je treba vedeti, kako in koliko bodo tukaj, šnje ladjedelnice lahko proizvajale in v kakšnem stanju so ladjedelniške naprave, da bomo lahko vzdržali pred inozemsko konkurenco.
Iz raznih krajev sveta prihajajo vesti o novih usmeritvah brodolastnikov. Danes se že govori o gradnjah 80 do 100.000 tonskih petrolejskih ladjah. Tu. di potniške ladje bodo imele večjo tonažo zaradi večjega števila turističnih razredov, ki bodo lahko sprejeli več potnikov. Ne bo mogoče začeti z modernizacijo naprav v naših ladje, delnicah, če nas bodo medtem prehiteli pobudnejši industrije! iz drugih dežel.
Izboljšanje ladjedelniških naprav
Ravnateljstvo CRDA misli, da bo lahko kljubovalo tuji konkurenci, če bo obdržalo delavske plače na isti ravni. Danes nas prehitevajo v konkurenci dežele, kjer je plača delavca dvakrat do trikrat višja, kot pri nas. Prehitevajo nas tudi italijanske ladjedelnice, kjer zasluži kovinar povprečno 8 do 10.000 lir več na mesec kot pa tržaški ali tržiški -kovinar.
Zato je treba, da se vzporedno z resno in solidno investicijo kapitalov za izboljšanje ladjedelniških naprav in ra-cionelno organizacijo dela precej izboljša tudi življenjske po. goje delavcev. Tako se bodo po eni strani uresničile težnje delavstva za pravično pripozna-nje njihovega doprinosa k proč-vitu podjetja, po drugi strani pa to kar je izjavil poslanec Fascetti : «Ne gre za podjetja, ki morajo kopičiti kapitale za dobičke kapitalistov, marveč za državna podjetja, podpirana z denarjem davkoplačevalcev, ki J morajo zopet spraviti v obtok kapital za preureditev in obnovitev naprav, za dviganje socialnega napredka in življenjske ravni delavcev».
Kakšni naj bodo odnosi v CRDA
Omenjeni je še dodal, da se morajo vsi čutiti kot sestavni del ene same družine, ki ima za cilj večjo blaginjo kolektiva. Tudi s to izjavo se popolnoma strinjamo. Niki kor pa ni opravičljivo, da se v družini ravna svojo solidarnost z egiptovskim slabše z enim sinom kot pa z
drugim. Zato je nedopustno, da se v državnih podjetjih, v odnosih med ravnateljstvi in delavci izvajajo diskriminacije. V podjetjih IRI v Trstu in Tržiču je treba ustvariti novo ozračje. Spoštovanje političnih in sindikalnih idej mora postati vsakodnevna praksa. Sicer se v tem pogledu opaža že danes majhno 'zboljšanje. Po dolgih letih so imeli delavci končno
ljudstvom, ki se bori proti kolonialistični politiki in za spoštovanje suverenosti egiptovske države. Centralni komite poziva delavce in vse prebivalstvo, naj podpro italijanske komunistične parlamentarce, ki zahtevajo tako vladno politiko, ki omogoča mirno rešitev sueškega spora, zagotovitev svobodne plovbe in ostale neokrnjene pravice egiptovske države.
Tov. Hruščev v Jugoslaviji
V sredo je prispel z letalom v Jugoslavijo tov. Nikita Hruščev, generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze. Na beograjskem letališču so visokega gosta sprejeli predsednik FLRJ Tito, Edvard. Kardelj, Koča Popovič in sovjetski veleposlanik v Beogradu Firju-bin.
Kot pravi uradno poročilo je obisk privatnega značaja. Tov. Hruščev se bo zadržal nekaj dni v Jugoslaviji na počitnicah in bo verjetno obiskal nekatere kraje dežele.
Kot zaključek razgovorov in obiska predsednika Indonezije dr. Sukama, je bila v ponede-
ljek podpisana v Beogradu skupna izjava, ki govori o razširitvi in okrepitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Indonezijo na kulturnem, tehničnem in gospodarskem področju. Obe vladi izjavljata nadalje, da je treba mednarodna nerešena vprašanja rešiti izključno na mi. roljuben način. Vprašanje Sueškega prekopa je treba rešiti tako, da se spoštuje suverenost Egipta in načelo svobodne plovbe. Obe deželi poudarjata potrebo, da se sprejmejo v OZN države, ki še niso članice, med temi Kitajska.
Predsednik Indonezije je odpotoval iz Jugoslavije v torek.
lahko svoja zborovanja v notranjosti tovarn, kar so pozdravili z zadovoljstvom.
Toda to je šele začetek. Bor. ba za spoštovanje ustave na de-
Resolucija KP o občinski upravi
Na zasedanju, ki je bilo prejšnji petek, je Izvršni komite naše partije obravnaval med drugimi tudi pr-blem občinske uprave ter v zaključku te diskusije odobril naslednjo resolucijo :
«Končno je bila kriza v občinski upravi glede imenovanja podžupana, ki je trajala več kot dva meseca, rešena z imenovanjem socialdemokratskega podžupana. Krščanska
loviščih, ki jo vodijo vsi italijan- demokracija je vsilila občinskemu svetu večtedensko Škodljivo nedelovanje, medtem ko je na dnevnem redu mnogo nujnih nerešenih vprašanj. Zato gre Krščanski demokraciji velika odgovornost, ker je hotela
ski delavci že več let, mora da ti svoje sadove najprej v podjetjih IRI in v naših krajih prav v CRDA, ki so eden izmed najvažnejših kompleksov te velike državne ustanove.
30. septembra
na Opčinah praznik
“DELA“
Z vsakim tednom narašča število praznikov tiska, ki se vrstijo v mestnih in okoliških sekcijah. Tako smo imeli od sobote do ponedeljek kar pet lepih in nadvse uspelih praznikov.
V soboto zvečer je organizirala veselico sekcija Sv. Ana, ki si je izbrala za prireditev prostrani vrt Ljudskega doma v ul. Madonnina. Na istem prostoru je bila v nedeljo zvečer veselica sekcije Curiel, ki je imela na sporedu celo vrsto zabavnih in šaljivih točk.
Kar se tiče udeležbe pa je vse prekosila nedeljska veselica v Griži, ki je bila združena z otvoritvijo novega Ljudskega doma. Ta dogodek, ki je za malo vasico Miljskih hribov iz. rednega pomena, je privabil že v prvih popoldanskih urah veliko število obiskovalcev tudi iz Trsta in okolice. Tudi v Griži program ni nikakor zaosta-lal za drugimi. Za to sta poskrbela predvsem godba na pihala iz Čampor in proseški oktet. Udeležencem sta prinesla pozdrave tov. Vidali in tov.ca Marina.
Tudi tovariši sekcije pri Magdaleni so zadovoljni z uspehom njihovega nedeljskega praznika tiska, na katerem je prišla na svoj račun tudi mladina z izvolitvijo «zvezde ti. ska» in plesom, ki je trajal pozno v noč.
Jutrišnje veselice
Škedenjci pa so si izbrali za svojo veselico tiska ponedeljek. Kljub delavniku je udeležba presegla vsako pričakovanje.
Na vseh praznikih so bili kratki govori voditeljev naše partije, ki so podčrtali pomen demokratičnega tiska, njegove naloge ter vzpodbujali tovariše
De Nicola odstopil
V	sredo je predsednik ustavnega sodišča, senator Enrico De Nicola podal ostavko s predsedniškega mesta. Razloge, ki so ga privedli do tega koraka je baje podrobno navedel v pismu naslovljenem predsedniku republike Gronchiju. Vse kaže, da je De Nicola podal o-stavko v znak protesta, ker je vlada precej zavlačevala izvajanje nekaterih sklepov ustavne, ga sodišča.
V	rimskih krogih prevladuje
mnenje, da bo De Nicola umakni ostavko.	....
Napredovanje
komunistov na Švedskem
Politične volitve na Švedskem za novi parlament beležijo dober napredek Komunistične partije. Komunisti so pridobili glasove v vseh okrajih, posebno pa v Stockholmu, ki je dal o-dločilen doprinos, da so v parlamentu dvignili število svojih poslancev od 5 na 6.
naj vložijo vse svoje sile zato, da bo naš tisk vedno bolj prodrl v široke množice.
Za jutri, v nedeljo so napove, dani trije prazniki tiska. Na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina organizira veselico sekcija Pončane. Spregovoril bo tov. Paolo Sema. Tovariši iz Rocola pa združijo svojo veselico s slovesno otvoritvijo novega sedeža. Pozdrave naše partije bosta prinesla tovariša Vidali in Gombač.
Greta . bo imela praznik posvečen «Delu» in «Lavoratoru».
Za prihodnjo nedeljo se marljivo pripravljajo tovariši z Opčin, ki bodo priredili praz-nik «Dela». Tokrat bomo imeli zopet priliko poslušati odlični pevski zbor iz Trebč, ki šteje preko 70 pevcev in pevk. S svoje strani pa pripravljajo Openci ponovitev Šurekove ko-medije v 3 dejanjih «Pesem s ceste». Ponovitev te zabavne igre bo na splošno željo Opencev, zato se openski dramski skupini obeta — poleg uspehov v domači vasi, na Kontovelu in v Trebčah — še nov uspeh.
na vsak način obdržati monopol v občinski upravi 2> vsemi škodljivimi posledicami. S tem je KD samovoljno povzročila zastoj delovanja občinskega sveta in razpravo o nujnih vprašanih.
Kot po navadi, so tudi sedaj izključili iz pogajanj našo partijo in druge demokratične sile, ki so na zadnjih volitvah dobile veliko število glasov in ki bi morale sodelovati pri rešitvi te krize, da bi prispevale k socialni usmeritvi občinske uprave, ki jo zahteva večina prebivalstva.
Po dosedanjih izjavah socialdemokratov lahko tolmačimo, da bo njihovo sodelovanje v občinskem odboru prispevalo k socialni usmeritvi občinske u-prave.
Skupina naših svetovalcev bo v občinskem svetu vodila politiko aktivne, odkritosrčne in konstruktivne kritike za demokrati, zacijo uprave. Jasno je, da bomo sodelovali v vseh občinskih komisijah. S tem bomo vršili tisto dejansko nadzorstvo javne upra-ve, ki ga zahtevajo demokratična načela in ki nam ga je prejšnja uprava onemogočila.
Medtem ko poudarjamo u-spep naše iniciative za sklicanje izredne seje občinskega sveta za razpravo o prizivu Tržaške unije potrjujemo, da bo skupina naših svetovalcev zahtevala takojšnjo razpravo o najvažnejših vprašanjih področja, in sicer ; prosta cona, področna avtonomija, povečanje prometa, obnova pomorstva, re. šitev vprašanja brezposelnih, borba proti draginji, ljudska stanovanja in ureditev vprašanja uslužbencev bivše ZVU. Hkrati pa bo zahtevala demokratizacijo upravnih organov javnih ustanov, ki mora zagotoviti njihovo avtonomijo in popolno uveljavitev Posebnega statuta londonskega Memoranduma v prid slovenskega prebivalstva. Poseben statut je treba uveljaviti v občinski upravi in v vseh javnih ustanovah.
Izvršni olbor poziva vse par-tijske sekcije, naj sodelujejo v tej dejavnosti in naj pospešijo svojo akcijo za rešitev vseh o-menjenih vprašanj. Zato naj mobilizirajo okrog sebe vse ljudske množice».
V Pekingu zaseda 8. kongres Kompartije Kitajske
♦ 1.100 delegatov zastopa na kongresu 10 milijonov 700 tisoč članov
V soboto je začelo v Pekingu zasedanje VIII. kongresa Komunistične partije Kitajske. Na kongresu je prisotnih nad 1.000 izvoljenih delegatov, ki zastopajo 10 milijonov 700 tisoč članov. Poleg delegatov in povabljencev so na kongresu tu. di številne delegacije bratskih Kompartiji iz vseh delov sveta . Sovjetsko delegacijo vodi tov. Mikojan. Delegacijo KPI sestavljajo tovariši Mauro Scoc. cimarro, Giuliano Pajetta in Davide Lajolo, odgovorni ured. nik milanske izdaje «Unità».
Na kongres je poslala — prvič po vzpostavitvi odnosov —. svojo delegacijo tudi Zveza komunistov Jugoslavije. Dele. gacijo vodi član CK ZKJ Vese. linov. Naša partija je poslala kongresu pozdravno brzojavko.
Predvideno je, da bo kongres trajal deset dni. Na dnevnem redu so štiri točke : poročilo CK od zadnjega kongresa, ki je bil 1945, do danes ; predlogi za drugo petletko ; revizija statuta partije ; izvolitev Centralnega komiteja.
Kongres izvoljen za 5 let
Otvoritveni govor je imel v soboto tov. Mao Ce Dun, predsednik L.R. Kitajske, ki je že uvodoma iznesel vprašanje Sue. škega prekopa. Podčrtal je, da
Kitajska v celoti podpira n*-cionalizacijo družbe za Sueški prekop s strani egiptovske vlade in je odločno nasprotna vsakemu poskusu uporabljanja sile. Dejal je tudi, da mora Kitajska podpreti osvobodilna gibanja, ki se borijo za narodno samostojnost v državah Latinske Amerike, Azije in Afrike. Poročilo o delovanju CK v razdobju med dvema kongresoma je podal član politbiroja Teng Šao Ping, ki je obravnaval politična in organizacijska vprašanja partije. Omenil je tudi nekatere spremembe partijskega statuta, o katerih bodo razpravljali delegati. Tako je bil stavljen predlog, da ostane kongres partije opolno-močen za dobo 5 let. Kongres se bo sestal vsako leto, da sliši poročilo CK o njegovem delovanju. V pokrajinskem in o-krožnem merilu pa bodo kongresi partijske organizacije izvoljeni za dobo 3 in 2 let. Tudi slednjim bo moral vodilni organ podati vsako leto poročilo.
V ponedeljek je v imenu sovjetske delegacije govoril tov. Mikojan, v sredo pa je imel polurni govor v imenu delegacije KPI tov. Scoccimarro. Isti dan so prinesli pozdrav tov. Duclos za KP Francije, Kope-eky za KP ČSR, Hodža za KP Albanije in drugi. V sredo je pozdravil kongres v imenu ZKJ vodja delegacije Veselinov.
DISKUSIJA
Zakaj je potrebno
ustanoviti federacijo KPI
o
o
o
o
o
o
Po združitvi s KPI se bomo boljše borili za rešitev vseh naših problemov
ooooooooooooooooooooo
X Z prašanje federacije KPI v ’ Trstu ni stvar zadnjih mesecev al tednov. Že več časa vztrajamo na potrebi, da se naša partija spremeni v federacijo Komunistične partije Italije. Sicer pa so že vse politične stranke v Trstu pristopile k svojim vsedržavnim centralam, Tako se je napravilo tudi z demokratičnimi množičnimi organizacijami, začenši z novo Delavsko zbornico.
To je tudi logično : naše gospodarstvo je sestavni del italijanskega, na naše področje se je raztegnilo zakone Italijanske republike ; mi zahtevamo, da se na našem Ozemlju spoštuje italijanska ustava. To so dejstva. Vedno smo trdili, da se je krivično barantanje izvedlo za našim hrbtom ter da so vlade, ki so ga odobrile, dobro vedele, da je definitivno. «Začasnost» je le juridična potvorba, ki je bila drago plačana z delom milj. ske občine. Nazaj torej ni več
mogoče, ker tako so hotele via. de v Kirnu, Beogradu, Washing-tonu in Londonu. Komu naj torej služi ta hlinjena začasnost? Sovražnikom Trsta, tistim, ki hočejo da v Trstu vlada generalni komisar, odgovoren pred italijansko vlado, ki vedri in oblači ; tistim, ki v nekaterih okoliščinah nočejo raztegniti na naše področje italijanskih zako. nov, kateri bi bili v korist prebivalstvu in ne ozki peščici privilegirancev ; tistim, ki nočejo, da se spoštujejo narodne pravice Slovencev ; tistim, ki hočejo, da Trst še nadalje živi brez rešitve svojih osnovnih problemov, ker «začasnost» gotovo ni faktor politične in gospodar, ske stabilnosti.
To smo trdili že od oktobra 1954, kot tudi, da je bilo STO v določeni situaciji najboljša rešitev, in bila bi še danes. Toda pokopali so ga, neglede na to, da bi se pretežna večina prebivalstva s plebiscitom, ki ga
niso hoteli, izrekla za STO. Sanjati danes o STO bi pa bila utopija in to bi pomenilo samo podaljšanje tega stanja, ki nam prinaša že navedene posledice.
Pomen združitve s KPJ
Naša združitev s KPI, z veliko partijo, pomeni okrepitev naše organizacije, združitev z močno armado, ki se junaško bori za socialistično Italijo. Mnenja sem, da se bomo po združitvi s KPI, boljše borili za rešitev vseh naših problemov, začenši s problemom teritorialne avtonomije.
Kaj pomeni spremeniti našo partijo v federacijo KPI? 0 tem se razpravlja v naši partiji in našem tisku, toda morda ne dovolj jasno. Spremeniti našo partijo v federacijo (kar lahko napravi iz formalnega vidi-
ka nedvomno samo izredni kongres) pomeni sprejeti politično linijo, statute, oziroma zakone, ki urejajo partijo dveh in pol milijonov članov, kot je KPI, s katero se čutimo bratsko in tudi organično združeni še od 1948.
Nekareteri tovariši bi želeli postaviti ali določiti pogoje glede meja avtonomije ali glede even-tuelnega vstopa določenih vodi. tel je v NSZ v našo partijo. Mislim, da ni pravilno postavljati pogojev, ker bosta — po mojem mnenju — značaj in obseg naše avtonomije določena oziraje se na nacionalne in gospodarske posebnosti našega ozemlja in oziraje se na to, kar predvideva glede tega statut KPI. Kar se tiče voditeljev ali članov NSZ, ki bi eventuclno hoteli vstopiti v našo partijo — sem mnenja — da bodo lahko to zaprosili in da bodo vedno organizmi naše partije, to je, da bomo mi tržaški komunisti tisti, ki bomo o tem odločali, v skladu s pravili, katera urejujejo notranje življenje naše organizacije. Isto tako bomo mi diskutirali o problemih, ki se nas tičejo in izrazili svoje mnenje v raznih instancah partije.
Nove usmeritve pri delu med ženami
P otreba boljše poglobitve po-* litike in proučitve novih
Posledice
zgrešenih
pojmov
Vsekakor pa je — po mojem mnenju — osnovni problem tisti, ki sem ga nakazal v začetku, to je, naša perspektiva, in da moramo prepričati vse tovariše o potrebi, da se naša partija spremeni v federacijo KPI. Prepričati bomo morali vse tovariše s kapilarnim, vztrajnim in potrpežljivim delom. Razumeti bo treba tudi, da je odpor, ki se ponekod opaža, predvsem posledica ostankov ali zgrešenih pojmov o avtonomiji, iluzije o povratku k mirovni pogodbi, kot tudi posledica propagande zadnjih dvanajstih let proti italijanskemu narodu, ki so jo delali včeraj odkrito tisti, (in jo delajo podtalno še danes) kateri so kaj radi namenoma mešali italijansko demokracijo z reakcijo in fašizmom.
MARIO COLLI
nalog, ki se danes postavljajo ženskem gibanju je živa. Teme ženske emancipacije so si ženske množice res že osvojile, toda žal smo še vedno ostali pri geslu «boriti se za emancipacijo» in nismo znali spremeniti tega gesla v «borbo za e-mancipacijo».
Od česa zavisi dejstvo, da politika ženske emancipacije še ni postala dragocena imovina vse ženske demokratične organizacije?
Odgovori na to vprašanje so različni, mislim pa, da bi mogel bili odgovor, ki se najbolj približuje razlagi, naslednji : propagandistična akcija ZDŽ, borba za žensko emancipacijo, splošno delovanje organizacije je bilo vsa ta leta označeno s skrbno akcijo, ki je težila za tem, da pomakne žene v smer demokratičnih političnih pozicij, včasih točno določenih, pozabljajoč na sam namen ženske organizacije. Tako je borba za žensko emancipacijo služila kot orodje in Zveza demokratičnih žena je zadobivala ziiačaj enega od sektorjev demokratičnega gibanja z edinim ciljem delovati med ženami.
Naravno, kljub številnim diskusijam v ZDŽ in diskusijam komunistk v partiji, se je skušalo opravičiti to ali ono akcijo, kdo jo bo izvedel, kdo jo bo začel itd. In evo kameleona, o katerem mnogi govore, — zdaj ZDŽ zdaj ženske celice — včasih površnih mišljenj o akciji, ki bi jò komunistke, ki delujejo v ZDŽ hotele razviti, z opozarjanjem na potrebo, da ne pozabijo kaj so itd. itd. Takšna usmeritev je logično u-stvarila naslednjo situacijo: voditeljice na centru in na bazi so se čutile (in ne samo individualno, kot članice te ali one stranke, marveč prav zaradi svoje funkcije voditeljic ZDŽ) kot sestavni del določene politične vzpos«?ditVe. Lahko bi naštela mnogo takšnih primerov.
ZDŽ pa mora biti mnogo bolj široka ženska organizacija in možnosti za to obstajajo. Njena propagandistična akcija mora biti bolj sproščena, njene teme emancipacije morajo doseči najširše ljudske in siromašne plasti ženskih množic, a tudi druge sektorje, .skušajoč
združiti težnje vseh žena. V tej akciji morajo žene ZDŽ, voditeljice in aktivistke, gledati na druge žene ne samo kot na elemente, s katerimi je treba priti v «stike», se jim «približati», jih «mobilizirati» itd., marveč kot na žene, do katerih je treba imeti popolnoma drugačno zadržanje. Nismo samo me izključni čuvarji velikih resnic. Potrebno je poslušati mišljenja in nasvete vseh žena sleherne politične struje, nuditi jim pogoje enakopravnosti v naši ženski organizaciji.
Kako je treba analiziratlC preteklost
FN iskusija, ki se razvija v mednarodnem komunističnem
Za široko organizacijo
Potem ko smo izrazili ta mnenja bo dobro podčrtati, da ne smemo smatrati vse, kar je bilo doslej napravljenega za popolnoma zgrešeno. Prav gotovo da ne. Obstaja pa danes nova zahteva, položaj, ki terja od ženske organizacije večjo sposobnost presojanja, upoštevajoč kako žive danes žene in kakšne velike in male težnje imajo.
Danes bolj kot kdaj vsiljuje stvarnost enotno in avtonomno žensko organizacijo prav zaradi tega, ker teži žene posebno zatiranje, ki se izraža v vseh momentih življenja, doma, pri delu, v družini.
Zveza demokratičnih žena mora biti zato sposobna določiti svojo politično akcijo neodvisno od kakršne koli stranke ; vodili jo mora njen osnovni cilj, to je postati opora in vodič interesov žena. ZDŽ se ne postavlja proti ali v prid nobeni politični sili niti ne proti ali v prid nobeni upravni ali vladni formaciji, le če slednje ne zatajijo idealov osvobodilne borbe in antifašizma.
Enotnost ZDŽ je tudi v dejstvu, da se ne sme obračati izključno na žene, marveč tudi na politične sile in vse institucije družbe.
Da bo bila enotna mora ZDŽ preiti iz propagandne akcije na akcijo konkretne borbe. Narav, no, teme so vsem skupne. In tudi pri začenjanju določene akcije je potrebno izbrati eno od točk in voditi resno borbo, da bomo dosegle kaj konkretnega.
JOLE DEFERRI
gibanju, se ne tiče samo komunistov, marveč vseh, ki se v praksi in doktrini sklicujejo na socializem. Prav zaradi tega se zelo zanimajo, poklicani ali tudi nepoklicani, sposobni ali nesposobni ljudje, ki pripadajo skoro vsem političnim strujam, ki so ali se nazivajo «levičarske». Od vsega kar se o tem govori, naj prihaja iz katere koli strani, moramo komunisti črpati kar je lahko poštenega, doslednega in koristnega. Istočasno pa moramo ugotoviti kar bi bilo lahko nepoštenega, nedoslednega in nekoristnega za napredovanje delavskega gibanja v mednarodnem in krajevnem merilu.
Zato se lahko, — po mojem mnenju — v tej diskusiji vzame v poštev nekatere članke iz «Orientamenti socialisti», glasila - NSZ (št. 3 od 22. julija).
Želim predpostaviti, da smatram docela zgrešeno vsako kategorično trditev glede domnevne možnosti gladke ločitve sedanje politike od pretekle, v kateri so korenine novih dogod. kov. Tudi če je naše gibanje karakterizirano po stalnem obnavljanju, po nenehni groma-ditvi izkušenj, ki nas — na podlagi jasnih in točnih načel — privedejo do poudarjanja različnih plati naše borbe, z ozirom na položaje in možnosti, ki se sproti pojavljajo. Kljub temu pa ni mogoče enostavno «obrniti stran» v smislu, da se «v celoti» pozabi na vse, kar je bilo do takrat pozitivnega. Zgleda pa, da je to kriterij po katerem se hočejo ravnati člankarji NSZ, kar je vse preveč enostavno. Kaj radi govo-rij o o procesa revizije stalinizma, kot prakse in doktrine ter v uvodnem članku navede, nega biltena kritizirajo našo partijo, v kateri so činitelji obnove še šibki in se izražajo bolj v formalnem kot pa v bistvenem smislu. Pojavil naj bi se psihološki odpor pred novimi velikimi dogodki, ki se odvijajo v delavskem gibanju in zaradi tega šibko napredovanje novih idej v notranjosti partije in šibko napredovanje (naših) odnosov z drugimi socialističnimi in naprednimi gibanji, ki bi se morali postopoma uresni. bevati na novih podlagah.
V članku se tudi trdi, da o-
Glede na nekatere opazke NSZ o naši diskusiji
stajamo raje dosledni položajem, ki so jih ustvarile napake preteklosti, namesto da bi delali z voljo in iskrenostjo za. to, da se ti položaji kot tudi napake odpravijo.
Treba
je precizirati
Po mojem mnenju, na tak na-čin ni mogoče diskutirati. Če se hoče v resnici prispevati v diskusiji, je treba biti predvsem manj sikajoči, treba je precizirati za katere napake gre in povedati v kateri dobi naj bi se te napake pojavile.
Napak ni manjkalo in ne manjka, v našem kot v vseh drugih gibanjih. Toda pri nas se je na žalost preizkusilo celo vrsto strašnih napak, ki se nanašajo približno na razdobje 1944-1948. Naša dolžnost je, da nikdar ne pozabimo na breme tega kompleksa napak, ker je to — vsaj zame — jedro tako-zvanega «starega toka». In na noben način ne bi rada videla, da bi delavsko gibanje zopet padlo v ta tok, prav iz razloga, ker živo želim, da napreduje. Ko se govori o «novem» in to prav posebno v Trstu, sc je treba sklicevati na vedno popolnejšo premostitev vsega kar je bilo zlonosnega v naši politi, ki tedanje dobe, ki so jo v o-snovi karakterizirala kar najbolj pogubna nacionalistična nagnjenja najbolj tuja marksistično - leninskim pojmovanjem), razen še pomanjkanja notranje demokracije, surovost in birokratizacija. Ker člankarji NSZ s lemi zadnjimi izrazi označujejo stalinizem, ni bilo za nas slabše stalinske degeneracije od tiste, ki se jih pravi «titovstvo». Točneje povedano : «proces stalinizmu», proces ki je začel za nas 1948, bi se lahko imenoval proces proti vsem odklonom, predvsem proti nacionalističnim in proti vsaki kori-formistični prilagoditvi na metode in kriterije, tuje našim načelom, vsiljene s strani ko-
gar koli si je lastil to prat*
V	tem smislu smo se usp^ trudili v našem delu osem Če bi «nov tok» moral po to1 ti — kot zgleda, da m^ člankarji krajevne NSZ, —' petni povratek v stari, vse sodbe vredni tok, če bi biti napake, na katere se cujejo, tiste, ki — po mnenju — predstavljajo pr#l osvoboditve od napak, k3*1 je začel 1948, bi bilo že do'11 da gre vse naše gibanje v gubo.
Na vsak način, vsakdo 1^ pripiše napake drugim, mora jih istočasno doku®3* rati, točno povedati in °e izogibati svojim odgovO1’ stim. Samo tako je debata ko dosledna, poštena in stna.
V	isti številki biltena članek o problemih sindikat tudi v tem se določenim torjem nove DZ CGIL P1 sujejo degeneracije staiino Govori se celo o tisočih 1,1 sočih delavcev, ki naj bi 58 li oddaljili od sindikalne oIj nizacije, ker so bili brU(f prisiljeni ali ker so se Ur no odstranili, da se ne pletli v srdito in pogubno 1 loško kreganje, ki se ga je telo vsiliti v sindikatu l!‘ lavcem.
Let
Sindikalni
razkol
Trdno sem prepričana, v resnici prišlo do ideol6’* kreganja in spominjam se gičmh plati 1915 in poznaj3 je prišlo do sindikalnega 11 ta
in bi do tega verjet110
prišlo, prav posebno v *
razmotriv*f
o#i
Toda tudi NSZ ni treba posebnega ga napora, da se razume
Ne gradi bili , muni Infor na C Albai li so druži rjeli je za ja Sc narod V tuj v hrv ki so >n lui radijs dili c Po nosov želam J ugos šel ti nejo ■ bodo do. B v zaj proces kazni.
niki « lutino na 8 5 let. leto, pl »a 19 Vanski
se ta poplava ne nanaša iz g0
Po zaslugi požrtvovalnih in predanih tovarišev ima tudi okraj Rojan svoj sedež, ki se nahaja v ulici Apiari 31. V nedeljo popoldne so rojanski tovariši v prisotnosti večjega števila povabljencev otvorili novi sedež. Našo partijo sta na otvoritvi zastopala tov. Vidali in tov. Marina, ki s,ta imela kratek priložnostni nagovor, v katerem sta podčrtala važnost, da ima tudi ta okraj svoj sedež, ki naj bo dom vseh tovarišev in simpatizerjev, vseh delovnih ljudi. Poleg tega sta izrekla v imenu partije priznanje tovarišem, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri obnovitvi prostorov. Med temi so se še posebno odlikovali tov. Franc Žgur in njegov sin Klavdij, tov. Giuseppe Oss Meli in tovarišica Maria Stulle.
Za Rojanom je jutri na vrsti Rocol. Tudi ta sekcija ima sedaj svoj sedež, ki ga bodo tovariši otvorili jutri ob priliki krajetie veselice
tiska
Federacija KPI
• e
in značaj avtonomije
\Z sekcijskem komiteju pri Stari Mitnici se je diskusija o ohranitvi partije kot samostojnega organa ali njeni spremembi v avtonomno federacijo Komunistične partije Italije v določenem trenutku povezala s problemom odnosov z Zvezo komunistov Jugoslavije in z zadevo odnosov s krajevno NSZ.
Pozneje bom objasnil kako je nastala ta povezava in katere vidike je upoštevala. Za sedaj želim povedati, da so to
impostacijo diskusije nekateri tovariši kritizirali s trditvijo, da ti dve skupini problemov nista med seboj povezani in da je bila nasprotno povezava, ki je prišla na dan v diskusiji, samovoljna.
Ugovor tovarišev je treba po mojem mnenju odkloniti. Diskusija o ustanovitvi avtonomne federacije KPI nujno zajema tudi vse plati partijskega življenja in politike in tovariši imajo pravico proučiti in razpravljati o vsem, kar smatrajo,
Drečital sem članek tovariša ^ Guština, ki je bil objavljen
v tem listu pred dvema ledno-ma in lahko rečem, da če je on obstal zaradi članka «Beograjski procesi» od prejšnjega tedna, sem še bolj obstal jaz, ko sem čital kar je on napisal. Ne dvomim, da so v naši partiji tovariši, ki mislijo in delajo kot on, toda kolikor je meni znano — ki sem terenski voditelj velike sekcije — lahko rečem, brez bojazni preklica, da ima ogromna večina tovarišev popolnoma nasprotno mnenje od njegovega.
Zdi se mi, da živi lov. Guštin nekoliko ločen od baze naše partije.
Tovariš bi bil moral, predno je napisal članek, iti nekoliko okrog po naših sekcijah in celicah... Ugotovil bi ogorčenje na-ših tovarišev in njihovo popolno soglasje s prejšnjim člankom podpisanim od Gamia, ki mu je vzbudil toliko zaskrbljenosti.
Ali bi lahko vedeli zakaj bi moral Carniev članek škodovati naši partiji? Mi komunisti — vedno smo to govorili — smo vajeni samokritike, toda kadar je potrebno, znamo tudi trdo
O pomiritvi in razumevanju
kritizirati. To je eden od nau-1 večjem razumevanju z ohranit-kov, ki nam ji potrjuje prav vijo, naravno, lastne avtonomi-XX. kongres KPSZ, ki ga je o- je pri presojanju. Ali je morda
menil tov. Veljko v svojem članku.
Zadovoljni smo, da delujejo pomirjevalni faktoriji v odnosih z vsemi državami, predvsem pa s tistimi, ki so nam blizu in ki se navdihujejo ali trdijo da se navdihujejo po socialistični i-deologiji. Nedvomno smo zagrešili napake in priznali smo jih javno ; toda še vedno pričakujemo od Zveze komunistov Jugoslavije dejanje, ki bi kazalo, da hoče prispevati k pomiritvi, k razumevanju do nas. Ali morda oni niso nikoli zgrešili pri nobeni stvari? Ali so oni dovršena bitja? Proučimo resno stvari, izšlo bo, da je treba mnogo revidirati in izboljšati!
Ne vidim zakaj bi morali priti v nevarnost naši odnosi s KPI in drugimi komunističnimi partijami ; naši odnosi so sloneli in še vedno slonijo na medsebojnem zaupanju in naj-
tov. Togliatti spremenil odnose med KPI in KPSZ ko je izrazil svoje pridržke glede «tajne, ga poročila» tov. Hruščeva?
Strinjam se v tov. Vidalijem ko izjavlja, da nismo pripravljeni prenašati poniževanj in izsiljevanj in da si ne bomo delali samokritik za to, česar nismo zagrešili. Trdili smo, da so bili sedanji jugoslovanski voditelji povezani z ameriškim imperializmom ; no, ali je bil Bal. kanski pakt morda plod naše domišljije? Če se bodo danes stvari spremenile, toliko bolje za mir v svetu in predvsem toliko bolje za jugoslovanski narod ! Vedno bomo srečni, če bomo mogli pozdraviti kateri koli dogodek, ki bi mogel dejan-sko prispevati k ohranitvi miru in k utrditvi vedno bolj prija-
prav gotovo ne prispevajo k I tovariš Veljko se sklicuje na se-medsebojnemu razumevanju. In | danjo stvarnost in poziva par-če je na tov. Veljka napravil 1 lijo naj se drži v okviru te n =l=h	lk''T" stvarnosti. Strinjam se ; vsi ra-
članek tako slab učinek, bom dejal celo, da je bilo dolžno in pravilno obsoditi vse to. Čudim se celo, da ves komunistični lisk ni napravil ravno tako.
Čas je, da se neha držati v zaporu naše tovariše v Jugoslaviji, ki so krivi samo, da so se pridružili mednarodnemu komunističnemu gibanju; ponav. ljam, čas je, da se to neha. Če se hoče pomiritev, naj se to dokaže z dejstvi.
Kar se tiče voditeljev NSZ v Trstu, ki so glasniki Zveze komunistov Jugoslavije, bi bilo priporočljivo, da spremenijo svoje zadržanje do nas. Oni nadaljujejo z isto metodo izpred leta 1948 ; časi in pogoji so se spremenili in dvoumnosti in prevzetnosti tržaški delavci ne morejo prebaviti, saj jih že po-
teljskih odnosov med vsemi de- j znajo in imajo svoja mišljenja
želami.
Za nas beograjski procesi
o teh ljudeh.
Predno končam, še eno stvar :
zumemo, da je današnja stvarnost druga in da so objektivni pogoji drugačni kot so bili v prejšnjih časih. Toda stvarnosti ni mogoče izbrisati ; stvarnost je tudi tista od včeraj (na ka-tero se tako pravilno sklicuje tov. Weissova v svojem članku v isti številki), to je tista, ki nam je služila, da smo sc spremenili, da smo pridobili objektivnost v presojanju, da smo se naučili misliti z lastno glavo danes in včeraj, tudi v trenutku resolucije iz leta 1948, ki ji mi Tržačani gotovo nismo sledili «na podlagi zaupanja v Sov-jetsko zvezo», marveč ker smo konkretno in kompaktno smatrali za pravilno postopati na tak način, tudi če je prišlo do ostrili nastopov in pretiravanj, ki so v ostalem lahko razumljivi, če ne opravičljivi.
MARIO PUGLIESE
da je važno in potrebno obrav-1 vstop v našo partijo.
navanja.
Z moje strani bom skušal argumentirati povezavo, ki se je vzpostavila med dvema skupina, ma problemov.
Združitev ene partije z drugo predpostavlja istovetnost njune politične linije. Tovariša Calabria in Brazzati sta razvila argumente, ki so naklonjeni združitvi, iščoč tiste plati politike obeh partij, ki pokazujejo njuno bistveno istovetnost. Iz njunih argumentacij bi mogli celo sklepati, da bi morala združitev privesti do navadne federacije brez vsakršne avtonomije.
Vidiki
obeh politik
Toda so vidiki obeh politik, za katere ni dovolj jasno, če so v skladu ali ne. Opisal bom na kratko dva od teh vidikov, ki sta v življenju naše partije in na pozorišču tržaške politike po mojem mnenju pomembne važnosti : naši odnosi z NSZ in jugoslovanska politika do italijan. ske narodne manjšine.
V vsedržavnem merilu se že dalj časa predvideva likvidacija NSZ. Precej močne skupine so se v raznih pokrajinah pridružile socialdemokratski stran, ki, druge so vstopile v Italijansko socialistično stranko. Sedaj se vztrajno govori o nadaljnjih skupinah, tudi važnih po številu in reprezentativnosti, ki prosijo ali se pripravljajo da zaprosijo za vstop v Komunistično partijo. Če bi bila federacija KPI že ustvarjena na mesto av-tonomne partije, bi se isto vprašanje postavljalo tudi pri nas v zvezi si tistimi člani krajevne NSZ, ki bi zaprosili za
Kot vidimo, ne gre za problem postranske važnosti. Samo če se postavlja kot domneva, se pri mnogih tovariših pojavljajo primeri osebnih pomislekov in nezdružljivosti ; pojavljajo se zelo resni politični problemi v partiji in izven nje. Skoro vsi sedanji voditelji krajevne NSZ so namreč vodili našo partijo od leta 1944 do 1948 z metodami in rezultati, ki so vsem znani in njihov ponovni vstop v partijo bi imel natančen in ne dvoumen pomen.
Smatram, da ni niti potrebno postavljati vprašanje :	ali bi
partija izšla iz tega okrepljena ali zrušena in ali bi se njen vpliv razširil ali pa skrajno zožil?
Zdi se mi, da bi mogli ugotoviti različnost v mišljenjih o tem problemu med rimskim vodstvom in tržaško federacijo.
Sledi vprašanje jugoslovan. ske politike do italijanske narodne manjšine.
Znano je, da je KPI vzpostavila odnose z Zvezo komunistov Jugoslavije in da sc je tov. Togliatti podal v Beograd, da z odločno gesto sankcionira obno. vitev odnosov. Znano je, da naša partija ni vzpostavila teh odnosov in da je naš kongres izjavil, da bo pot za normalizacijo neizogibno bolj dolga in bolj trudapolna.
Podlago vzpostavitve odnosov med KPI in ZKJ predstavlja iz-j ava vodstva KPI, v kateri ni govora o italijanski narodni manjšini v Jugoslaviji.
Vprašanja italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji so za nas ogromnega pomena. V enem prejšnjih prispekov k diskusiji sem že objasnil svojo misel o lem argumentu, ki je pogoj za naše možnosti uspeha pri vseh
borbah, ki jih je treba voditi v Trstu med delavci in drugimi socialnimi sloji, s katerimi se lahko ustvarjajo zavezništva. Za nas je velikanske važnosti možnost, da lahko brez predsodkov podamo oceno o jugoslovanski politiki do italijanske manjšine in nakažemo rešitve, ki naj zaščitijo njene pravice in zagotovijo njen razvoj, Ta ocena, ta stališča morajo predstavljati sestavni del naše politike v Trstu.
Zelo široka avtonomija
Zdi se mi, da bi se mogla glede te plati naše politike postavljati potreba velike jasno, sti, večje jasnosti, kot je potrebna za katero koli federacijo
KPI.
Ali so to razlogi, ki bi mogli preprečiti našo spremembo v fe-deracijo KPI?
Mislim, da morejo te naše potrebe najti zadovoljitev s tem, da se dodeli bodoči federaciji v Trstu zelo široka avtonomija, celo mnogo bolj široka, kot jo imajo druge avtonomne federacije KPI. 9" tem v zvezi bi rekel, da mora izredna konferenca — ki očividno ne bo mogla v nobenem primeru odločati o spremembi, ki je izključna na-logfa izrednega kongresa, marveč le predlagati KPI to spremembo •— določiti meje te avtonomije s pomočjo zelo obširne diskusije, ki naj osvetli probleme, pri katerih nam je potrebno usmerjati se z določeno neodvisnostjo, to je s široko avtonomijo. Posebno mora o-stati veljavna naša pravica, da tu pri nas odločamo o problemu NSZ in formuliramo jasno oceno o jugoslovanski politiki do italijanske manjšine.
Diskusija, ki bi se omejila reči da ali ne glede ustvaritve avtonomne federacije ne da bi točno določila politične meje avtonomije, ne bi ničesar rešila in, upoštevajoč argumente, ki sem jih označil in ne obdelal, bi tvegala, da nas spravi v nevzdržen položaj.
UMBERTO SAJOVITZ
»rf
bo v kateri se je prip” marveč na dobo 1948. absolutno ne morem stri»! potrebo po samokritiki o kah, ki se omejujejo na v kateri se je napravilo 10 je omogočilo vsaj začet6** dravitve tržaškega sindil*1 ga življenja Napake so seveda tudi po 1948, so to1*1 nes in bodo jutri. Toda mu tržaškemu delavcu j6 1 no, koliko truda in nap010* stalo, da se je prišlo iz t*5 položaja, v katerem se je lavee podžigalo na soV11 na nacionalistični podlag1’ ke je proglašala SIAU
komu, ki se ■lože bila s odnosi Dru sli, ki
ji* 1° iz pričak sodbe.
Buri so bili So ni iz il<1 jugoslc je ista vanske gunee

stojalo je monstruozno

vprašal f 'la hi
vanje oseb, organizmov, l kleveti
mnvnnl V:	~	___t* .
movanj, ki so tuja medna1” mu delavskemu gibanju.
Enotnost delavskega g1^ prijat* tudi v začetnem razvoj**’
preveč dragocena stvar, da ne bi branilo kot nena6 s tl j ivo imovino za stvar ( dka, demokracije in socis1 Vsako dvoumje, zasejan6
tem polju, Ijivo.
bi bilo neo’
it
Ni mogoče začeti samo od leta 1948
Lotiti se bodočnosti, P rajoč izkušnje preteklo5 1 bilo kaj malo prepričljiv6^ stolovsko. Toda istotako ( dovoljivo in zelo nepošt6*1 j *%j(
bilo omejevati preučevanj3^! Hilj Sq
izkušenj preteklosti na y
gi kriterijev predst»' t ejjj.
NSZ, ki skušajo dokazov.
mu?), da dokler so bil* 1 ji
va Petronio, Laurenti itlLj ^ite, žaškem komunističnem o1 ^ ^'stite
je šlo vse v najlepšen*	__ ^
Stvarnost, čeprav je 1 knj;„ . grenka, pa pobija te nlJ (|	°
jejo celo desetletje svoj^p ® ‘n tc
lovanja in tudi mnogo ve3'jjr (■ ^hištei
šen je torej razlog za	P«
vl
j v 2a
so znane — Pre°j/K
— ki
kov krajevne NSZ, da začeti od 1948?
Predvsem pa ni mog°” p zreti preučitve politik6,
nanaša na dobo mnogo od te politike j6 * j no v njihovih vrstah, b6 ?
Partija
bema
Ni < Avarili
P°Inon Po , r,‘Sohlc bili v Soči , njimi ?Pozna! Izj avali oistrstv v za poi Zc obs, Vali za
k,
‘Unir
'nktn,
S
egi ’ nad v
'n Goi
trditve. Če vse partije P’ I so
t< Ai
eQotni
So
Itv*
lenih
or.
c:
to, ker usmeritve kater11*^ j i J J** dijo prihajajo iz istih v*r°p ft.( ’ takrat, bodisi ker ljudje, ^	Z1
izvajajo, kažejo da nis^Pjjj % J
(Nadaljevanje na 4-
Do
teg

KULTURA IN ZNANOST
itGODOVINA
Zveze
učiteljskih društev
Strani naše zgodovine, ki jo premalo poznamo
Zasluge slovenskih šolnikov
Smrtonosni udarec slovenskemu Šolstvu
°ca avgusta '0 let odkar
je preteklo je fašistična razpustila Zvezo slovan-toteljskih društev na Pri.
Ta črna obletnica je ‘froda neopazno mimo nas. učitelji v Trstu so se je fili na posebni prireditvi, jo organizirali pred za-tam preteklega šolskega Na žalost se je ta prire-rršila prav v času, ko se je a kampanja stopnjevala svojemu višku, zato ni večjega odmeva v naši 'sti, kar pa seveda ni bilo
k.
je tem bolj potrebno, Zgodovini Učiteljskih dru-'8 Učiteljske zveze na Pri-tam napišemo nekaj drob-tudi v našem glasilu in nudimo bralcem možnost, seznanijo z delovanjem in fugami, ki so jih omenjc-'zuštva in njih osrednja imela za utrjevanje naro-!avesti in za kulturni raz-'tavenske in hrvatske na-manjšine- na Primorskem Istri.
•iteljska društva
'Oljska društva so deloma 'iala že za časa Avstrije in "dvomno imela svoj važen '8- Ta pomen pa se je po #°i prvi svetovni vojni "Jij povečal, Ker je znaten •“'Vencev in Hrvatov ostal !«U od svojih naravnih na-'h in kulturnih središč, od matične domovine. Učita društva so se znašla Uovimi nalogami in dolž-**'• Društva so morala zapove panoge dela, ne le llejskih vrstah, temveč tu-*ven njih. Da bi pa delo liskih društev bilo tem e8otno in koordinirano, je 1‘otrebno ustanoviti zveze ta. Pobuda za ustanovitev Zveze je izšla iz vrst Uči-'ga društva v Trstu, ka-ie vodil zaslužni javni de-Anton Grmek, ki je dol-služboval kot nadučitelj v- Ivanu, kjer so ga Slo-°liranili v trajnem spo-
lieC'
C
ca februarja 1920 so se Trstu odposlanci Uči-v - društev iz Trsta; Gori-"talina, Sežane, Postojne, lc*i Idrije in Slovenske I-"ta zborovanju, ki je traja-a dni je bila ustanovljena ‘menovana Zveza učitelj-tauštev, katere prvi pred-' je bil že imenovani An-'>rmek, tajnik Stanko Ro-1 blagajnik Karlo Gruntar, ta odbor zveze so bili ime-J* predstavniki vseh gori ’e8ih društev. Da bi delo koordinirali, so ustanovitve odseka in sicer organskega in šolsko-politič-.^*ak odsek je imel odgo-*°čega načelnika.
I
•otnost zveze
'a zveza se je takoj loti-°vanja. Že na prvem zbo-:lu so učitelji razpravljali i-'l.dnih vprašanjih : o slo-
»‘*1

šolstvu na splošno
je fj | talni, ki so s tem v zvezi, p/ li so ustanavljanje učitelji-t Tolminu in realke v Idriji, ti r cilji so bili potujčevanje Hi. |. finega slovenskega o-nadalje so zahtevali u-'V**cv šolske	avtonomije,
r, _*Utev slovenskih šol v i ^ j ta Gorico, dovoljenje za j ita, tajig iz Jugoslavije itd.
^ ii i;luii so bili v Učiteljska Va in ;orej v Zvezo učiteljev včlanjeni šolniki t'<c politične opredelitve, ijtafr vladala v njih vrstah
v začetnem obdobju
l*ii Cot>tnost in kompaktnost, v | 1 so se namreč v polni k'p ri ^Vedali, da sta enotnost «V ^ Paktnost predpogoj za u-e I L .tavanje, za dosego po. >;lj ciljev. Zato, da bi J* y | r8anizaciji zagotovljen 5', ; ij^Pch, zlasti v kolikor se ta* t,v 8a zaščito strokovnih in 'ta:	problemov, je bila
zamisel, naj bi se . ključila v Delavsko zbor-
predvsem zaradi nasprotovanja edinjašev in klerikalcev, ki so nasprotovali temu, da bi se priključili sindikalni organizaciji, ki je bila kot je znano levičarska.
Zveza je kmalu po svoji ustanovitvi začela izdajati glasilo «Učiteljski list», kasneje pa še reviji «Mladi rod» za slovensko šolsko mladino in «Naša nada» za hrvatsko.
►
►
Učiteljska “ Samopomoč “
Sledili so za Zvezo burni in razveseljivi časi. V učiteljskih vrstah so kasneje nastala nesoglasja. Levičarska struja, ki sta ji načelovala ugledna šolnika Jože Pahor in Lojze Hreščak je očitala Zvezi, da je premalo delavna, neborbena, da je njen delokrog preomejen, da ne skrbi za izobraževanje svoje ga članstva itd. Vmes pa je posegla tudi šolska oblast. Ta je leta 1921 sklicala zborovanje učiteljev, katerega so se uradno udeležila tudi zastopstva Učiteljskih društev. Na tem zborovanju je učitelj Kleinmayer v imenu Zveze izrazil vdanost slo. vanskega učiteljstva tedanjim oblastnikom — za kar pa ni bil od nikogar pooblaščen ni pa ob tej priliki niti besedice spregovoril o krivicah, ki so
se godile tem šolnikom. Zaradi ' resničila na splošno
Pevski zbor “Slavecu
Današnji pevski zbor prosvetnega društva «Slavec», ki je nastopil na nedeljski proslavi. Zbor, ki ga vodi požrtvovalni dirigent Lovrenčič, je v razmeroma kratkem času zelo napredoval. Sicer pa je znana tradicija
ricmanjskih pevcev...
Proslava 60 - letnice
prosvetnega društva
”Slavec” v Ricmanjih
I/ nedeljo so Riemanjci pro- navili vaški pevski zbor in slavili 60-letnico obstoja 1 «krstili» novo bralno pevsko
domačega prosvetnega društva «Slavec».
Na kulturno prireditev, ki jo je pripravil odbor za proslavo, so prihiteli vaščani in množica okoličanov, ki so z zanimanjem sledili sporedu na prijetnem in za to priliko okusno urejenem dvorišču prosvetnega doma.
Navzoče je pozdravil društveni predsednik Zdeno Hrvatič, na kar je domači pevski zbor pod vodstvom Justa Lovrenčiča nastopil z Venturini jevo «Mi vstajamo» in Vodopivčevo «Pojoči na potu» ter prav lepo in vlito zapel. Mlada Fausta Kuret, dobro obetajoča prosvetna delavka, je imela nato slavnostni nagovor. Prikazala je, kako so stari očetje iz Ricmanj usta-
KAKO SO GRADILI
Sueški prekop

Deset let mučnega dela
Kolera, tifus in žeja so p( kosile 25.000 delavcev
Komu je doslej služila ta važna vodna pot
D red dobrimi devetdesetimi leti je bil Sueški prekop tudi * v središču svetovne pozornosti, toda takrat je bil značaj le pozornosti vse drugačen. Prekop ni predstavljal kamna spotike in sporov, grožnjo skalitve mirnega sožitja narodov in nevarnost novih krvavih spopadov, kot je to sedaj, temveč
K
tega pa žal ni prišlo,
velikih nesoglasij v Zvezi je leta sklicala zborovanje, ki se je vršilo v Vipavi septembra istega leta. Na njem so po ostri debati vsi navzoči, razen enega odklonili izjavo o vdanosti, ki jo je bil podat učitelj Kleinmayer. Zborovanje v Vipavi je pomagalo k ozdravitvi Zveze, do katere je prišlo prav po zaslugi odločnega nastopa levičarskih šolnikov. Zveza se je zganila ter postavila oblastem vrsto važnih zahtev, kot n. pr. vzpostavitev šolskih svetov, ki so delovali še za časa Avstrije, ureditev staleža učiteljev, ustanovitev kmetijskih tečajev za podeželske učitelje, prenos u-čiteljišča iz Tolmina v Gorico ; poleg tega je Zveza zahtevala, naj ostane v veljavi avstrijski zakon o šolski obveznosti, ki naj traja do 14. leta.
Sredi najplodnejšega dela je prišel na oblast fašizem, ki ka-Priredil
MILIVOJ DOLANC
Inadaljevanje na IV strani)
je predstavljal veličastno zamisel, ki sc je v desetih letih u-občudova-
nje vse svetovne javnosti. Z ozirom na tedanjo skromno in primitvno tehniko je bila zgraditev Sueškega prekopa največje delo. ki ga je človeški rod uresničil v tistih časih-
Zamisel o gradnji prekopa, ki naj bi po najkrajši poti združil Sredozemsko z Rdečim morjem je zelo stara in v davni preteklosti so jo tudi poskusili uresničiti, toda poti, ki so jih zgradili so bile le začasne. Sueški prekop pa je ostal in predstavlja danes eno najvažnejših pomorskih poti, ki je o-gromne važnosti za trgovinski promet. Po otvoritvi kanala se je razdalja med evropskimi in indijskimi ter ostalimi pri-stanišči na Pacifiku skrajšala za 8 do 10 tisoč kilometrov. Iz tega je razviden ogromen pomen sueškega prekopa..
Sueški prekop predstavlja danes eno glavnih poti med evropskimi in azijskimi deželami. Dolg je 161 km in gre od svetilnika Port Saida do mesta
Suez ; k temu je treba prišteti še 12 km sidrišča. Na površju je širok 70-125 metrov, na dnu pa 45-60 metrov. Plovba se razvija dan in noč in za popolni prehod prekopa je potrebnih okrog 15 ur. Letno prepluje prekop v obe smeri od 10 do 13 tisoč ladij, ki plačajo za to določeno pristojbino. Samo v letu 1954 je družba, ki je doslej upravljala prekop, zaslužila 32,5 milijard francoskih fran-kov od katerih je egiptovska vlada prejela le 7 odst. |
Sueška družba
Prekop je začela graditi v aprilu leta 1859 «Univerzalna družba za Sueški prekop» potem, ko je prejela od Egipta, ki je bil tedaj pod turškim gospostvom, vse potrebne koncesije. Treba je bilo izkopati o-krog enajst kilometrov peščene zemlje, da se združi Suez s Port Saidom. To delo so pod neizrečeno težkimi pogoji opravili tisoči egiptovskih kmetov iz doline Nila, ki jih je egiptovska vlada stavila na razpolago družbi, ki jo je vodil Francoz Les-
aiiiHsiniiaii
seps. Pod žgočim puščavskim soncem, ob nadvse skromni hrani in pomanjkanju pitne vode, so delavci, med njimi mnogo otrok izpod 12. leta, kopali zemljo v smrdljivem blatu in jo v košarah prenašali na suho. Ko so bila dela na višku, je bilo pri kopanju stalno zaposle-nih do šestdeset tisoč domačinov, ki jih je družba nečloveško izkoriščala. Večkrat so izčrpane in izmozgane delavce gnali na delo pod pretnjo samokresov francoskih graditeljev.
Nezdravi pogoji dela in po-manjkanje hrane so zmanjšali fizično odpornost delavcev in med njimi so se razpasle razne bolezni, predvsem tilus, ki so ga domačini prenašali v svoje vasi, ko so se vračali domov. Leta 1865 je izbruhnila v Egiptu kolera, ki je požela tudi na tisoče graditeljev prekopa. Eno največjih težav pa je predstavljala preskrba s pitno vodo, posebno v začetku, dokler se ni prišlo do Timsaha, sladkovod-uega potoka. Tisoč kamel je prevažalo pitno vodo iz velikih daljav na gradbišče, toda njihovi -.prihodi so bili zelo neredni. Zato so v pričakovanju vode umirale od žeje cele skupine delavcev. Pri tem je treba
niiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiti
kop končno svečano otvorjen in izročen svojemu namenu. Proslave, z razkošnimi plesi in banketi, so trajale tri dni. Prisotni so bili francoska cesarica Evgenija, avstrijski cesar Franc Jožef, holandski princ in princesa, ruski general Ignjatjev in Sir Eliot, ki je zastopal Anglijo. Medtem so se pravi u-stvarjalci prekopa, skromni in izkoriščani domačini, ki so še ostali pri žiljenju, tiho vračali na svoje domove.
Sedanje
spremembe
Sueški prekop je stal 400 milijonov frankov, toda kdo bi v številkah preračunal vse žrtve, vse trpljenje delavcev, ki so to veličastno gradnjo uresničili! Pri tem delu je umrlo okrog 25.000 domačinov. Zato čisto lahko rečemo, da je Sueški prekop zgrajen na krvi in kosteh egiptovskega ljudstva, ki pa do danes ni imelo prav nobene ko risii od tega svojega veličastne ga dela, ker so si z dobički ot tega pomorskega prehoda polni li žepe tujici in je imela egip lovska vlada le neznatno korist
Sedaj so se stvari spremenile Egiptovska vlada je prekop na ves
upoštevali, da je bila zdravni- j cionalizirala in ves dobiček ška služba zelo pomanjkljiva, j družbe, okrog sto milijonov do Za povprečno 50.000 delavcev, Jarjev letno, bo ostal v držav
ki so bili stalno na delu, je bilo na razpolago komaj 17 zdravnikov in lekarnarjev, tako da so bili oboleli delavci praktično obsojeni na smrt.
17. novembra 1869 je bil pre-
nih blagajnah. Kot je bilo že najavljeno, bo ta znesek služil za kritje stroškov Asuanskega jeza na Nilu, velikega načrta egiptovske vlade, o katerem bomo spregovorili prihodnjič.
društvo «Slavec» v Ricmanjih. Prvi pevovodja in ustanovitelj je bil Ivan Kuret, po domače Tačko. Društvo se je hitro ojačilo in kmalu je razširilo svoje delovanje. Zbor je postal sestav. ni del vaškega življenja, ki je spremljal vse najvažnejše domače dogodle. Leta 1921 je bila ustanovljena godba, ki jo je vo. (lil domačin Zuljan. Mlada govornica je omenila stare kulturne delavce, kol so bili zlasti pevovodje Valentič, Maharan in Cerut. Nato je poudarila, da so za časa fašizma razbesnele drhali naskočile prosvetno društvo, uničile vse kar so našle in za nekaj desetletij potisnile društvo v mrtvilo in molk. A vse zaman, ker narodne zavesti in čuta niso mogle streti. Takrat so starši ohranili živo slovensko besedo v domačem krogu in pevski zbor se je ohranil pod obliko cerkvenega zbora, ki je razen nabožnih pel tudi narodne pesmi. Ko je pa NOB prinesla svobodo besede in kulturnega delovanja, je društvo zaživelo k novemu življenju in delovalo je vztrajno in nepretrgano skozi vsa povojna leta.
Nato je spregovorila tov. Jelka Gerbec, ki je poudarila važnost prosvetnega delovanja v tej dobi, ko nam oblastva kršijo narodne pravice, ko so slovenski jezik, šolstvo in kultura še vedno zapostavljeni, čeprav je bil podpisan v Londonu sporazum o spoštovanju teh pravic in čeprav republiška ustava vsebuje člene, ki ščitijo koristi narodnih manjšin v Italiji.
Spričo tega, je poudarila, je nujno potreben enoten nastop Slovencev na kulturnem podro.
čju, da bo borba za dosego narodnih pravic in spoštovanja demokratičnih svoboščin uspešna. Obenem bo enotno kulturno delovanje pomenilo ojačenje vsega kulturnega izživljanja Slovencev na Tržaškem.
Sledila je recitacija, ki jo je jasno in odločno podala Fausta Kuret, nato je še Aleksi j Pregare čustveno recitiral Prešernovo «Zdravljico». Oba mlada in dobro obetajoča recitatorja sta žela veliko odobravanje s strani prisotnih.
Nato je nastopil pod vodstvom pevovodje Draga Peta-rosa pevski zbor iz Boršta, ki je zapel Aljaževo «Oj planine», Hribarjevo «Lastovki v slovo», Ferlugovo «.Slovenski bratje» in «Gorenjski slavček». Obilno ploskanje je nagradilo borštan-ske pevce, ki kakor vedno, so zapeli čustveno in ubrano.
Sledil je popularni pevski zbor «Rota» pod vodstvom pevovodje Celestina Vecchieta, ki je mojstrsko odpel Krnicevo «Krešimir /.», Ferjančičevo «Zvončku», nato «Sljepac Marko» in «Kolo». Kljub temu, da ni bil tokrat polnoštevilen, je dosegel velik uspeh in dobesedno navdušil poslušalce.
Na koncu je zopet nastopil ricmanjski zbor s Satlnerjevo «Na straži», Pahorjevo «Komandant Stane» in Zajčevo «U boj». Zbor je kar presenetil, ker se je v kratkem času tako dobro pripravil.
Godba z Brega je igrala ob začetku in zaključku, kakor tudi med točkami. Tudi godbi naj gre vsa pohvala za njen trud in za doseženi uspeh.
Po zaključeni prireditvi se je pričel ples. Mladi in stari so se vrteli pozno v noč!
V enem odstavku
Novi sovjetski filmi
Sovjetska filmska industrija bo v sezoni 1956-57 izdelala vrsto novih filmov, zasnovanih po velikih književnih delih. Tako bodo izdelali film po Soloho-vem Tihem Donu, Serafimovi-čevi Železni reki, Tolstojevi Tr. novi poti in Fedinovi Prvi mladosti. Več filmov bo obravnavalo tudi tematiko o Oktobrski revoluciji.
Spominska plošča Mateju Hubadu
V	nedeljo, 16. septembra so v Povodju pod šmarno goro odkrili spominsko ploščo v spomin glasbenemu pedagogu in dirigentu Mateju Hubadu. Ploščo je postavila Slovenska glasbena matica ob priliki 90-let-nice Hubadovega rojstva.
Proslave velike stavke v Sloveniji
V	počastitev 20-letnice velike tekstilne stavke v Kranju so or-ganizirali tudi primerne kulturne prireditve, pri katerih sta sodelovala Narodno gledališče iz Maribora, Prešernovo gledališče iz Kranja. Prvo je uprizorilo Patrickovo veseloigro «Vroča kri», drugo pa Cankarjeve «Hlapce».
PREJELI SMO: SODOBNA POTA, štev. 6.7, prosvetna revija, glasilo Zveze svobod in prosvetnih društev Slovenije, Ljubljana.
SLAVJANJE, ežemesjačnyi žurnal Slavjanskogo komiteta SSSR, N. 7, ijulj 1956, Moskva.
Zbor bralnega in
pevskega društva «Slavec» v Ricmanjih ob vstopu v grško-katoliški obred leta 1900
D il je vroč poleten dan, eden izmed dni, o katerih govorijo : *3 kuha kakor v loncu. Temna gozdna lisa v daljavi se je obvezala s pajčolanom sinjkasle pripeke kakor mladenka z ruto, da bi jo sonce tako ne opeklo. Zarana pihljajoči veter je povsem potihnil. In zdelo se je, da ni potihnil zato, ker je tako treba, temveč nalašč, kljub vsem silam, ki so skrbele za to, da bi se čisto razbeljena zemlja in vse njeno strvarstvo ne izročilo pripeki na milost in nemilost.
Z enega konca ulice je nenadoma skočila v sami srajci okorna podoba vaščana brez čepice. Po tem, kako so ga noge nesle, bi bili poučeni ljudje takoj spoznali, da ga je bil dedek Artem malo «loknil», da je zdaj z nespretnimi nogami spravljal svojo osebo na varno in da je morala za njim pritiskati neka grozanska sila, pred katero so ga skušale rešiti neposlušne noge. Ko je pretekel nekaj hiš je Artem zavil k ogradam, šinil v konoplje, odtod je zbežal po razoru med zeljem na dvorišče Jurke Trusa, z dvorišča je zalomil v tesno uličico ter jo ucvrl naravnost k vodnjaku. Dospevši do njega, se je ozrl. Ulica je bila prazna. Artem se je še enkrat ozrl, se prijel za oklep vodnjaka, prevrgel svoje telo vanj in obvisel na rokah. Ko se je tako podržal pol minute, je pomolil ven svojo kocasto razkuštrano glavo in se z njo razgledal naokrog. Prav tedaj je nedaleč od vodnjaka tekla ženščina s privzdignjeno spodnjice in z grebljo v rokah. Artem je naglo skril glavo za oklep, pogledal podse, izpustil oklep z rokami in — izginil. Čez trenutek se je začul zamolkel pljusk vode. Vodnjak je bil .plitev in vode je bilo malo v njem.!
Njemu samemu ni še nikdar prišla taka misel, — da bi skakal v vodnjak. Vse to se je zgodilo bliskoma, samo zaradi želje, da bi se hitreje rešil pred ženo... In ker je bil tu hlad in mir, se je Artem od zadovoljstva celo samemu sebi nasmehnil. Ej, ta je pa lepa! O tem bo vsa vas govorila...
«Če bi bil vedel, bi bil vzel pipo in tobak s seboj,» si je Artem pljunil pod noge.
Ko je Gripina pretekla ograde in Jurkovo dvorišče, je izgubila Artemovo sled. Planila je še sem in tja ter malo obstala, razmišljajoč trenutek o tem, kam se je vdrl Artem. Daši ni Artem nikogar videl, ko je lezel v vodnjak, ga je vendar opazil mali Petruk ; bil je na sosedovem vrtu in je kukal skozi vrzeli v plotu, kako se je dedek Artem zagnal y vodnjak. In v trenutku ko si je Gripina lomila glavo in iskala Artema, je Petruk pribežal na ulico.
«Tetka ! Dedek je skočil y vodnjak!» je zavpil Petruk. Njegove besede so komaj segle do Artema.
«Ha, da bi ga pasja mati! Zlodej! Vse je nese na nos», je pomislil Artem.
Tetka Gripina je izpustila grebljo iz rok, zavpila ter bliskoma planila k studencu.
KASTUŠ MICKJEVIČr
NEDOSTOPEN
(Beloruska povest)
«Artem! Artem! Tukaj si! Ali si še živ, Artemček?» je vpila Gripina, nagnivši sc čez oklep.
Artem je okrenil glavo kvišku, pogledal ženo m ni rekel ne bev ne mev.
Medtem je Petruk tekal po vasi in spravil vse ljudi na noge. Dvignil se je krik in trušč, zavzeli so vodnjak v naskoku, vsakdo bi bil rad videl, kaj se godi na dnu.
«Za boga, kam te je vrglo, Artem. Kako si zlezel tj a t » je vprašal Artema Antoš Glavač.
«Sveti duh me je zanesel sem, bratec», se je odzval Artem in njegov glas je udarjal zamolklo iz vodnjaka kakor iz grobnice.
«Ti pijanec, mrha ! Tvoja nespamet, žganje te je treščilo tja noter ! Še tega je bilo treba ! Sram te bodi!» ga je začela oštevati Gripina.
«No, no, stara pesem ! » je zamolklo zagolčal Artem iz vodnjaka.
«Kaj se dereš, Gripina?» se je spravil nad ženo Karus Tesla in je podrezal moške v bok. «Lepo življenje mora imeti pri ^ebi, če je tvegal, da si zlomi vrat, ko je skočil v vodo.» Ozrl se je po ženah in dodal: «Lejte, kaj je vaš jezik n* redil z našim bratom ! »
«Žganje vam to dela», so završale ženske v zboru.
Karus je zamahnil z rokama in si zamašil ušesa.
«Bes vas lopi ! To so srake ! Človeku ne ostane drugo, kakor da uide v vodnjak.»
Karus se je sklonil in zavpil Artemu :
«Artem, ali ti je dobro tam?»
«Dobro, bratec ! » se je odzval Artem in začofotal z nogo po vodi. «Tako prijeten hlad je tu, da bi kar ah...! Karus, ti si mi bil vedno najboljši tovariš : Vrzi mi pipo doli, bratec ! »
«Pridi ven, bratec, potem boš kadil. Glej lesivo so ti prinesli.»
«Čemu mi bo lesiva?» vpraša Artem. «Kaj mislite, da zlezem odtod? Kaj naj tam delam? Kaj me tam dobrega
čaka? Prav nič ne!... Le zakaj mi, Karus, ne vržeš pipe? jje znova vprašal Artem.
«Tatiček, golobec, zlezi ven ! » je zajokal Artemov sinko, desetleten deček.
«Ah, ti si, Simonček? Oj sinko ti moj : povej mi, kateri je bil tisti prerok, ki je v puščavi sedel in so mu krokarji nosili meso?
«Zle- e • ezi ven ! »
«Jaz te vprašujem, pasja kri: kateremu preroku so krokarji nosili meso?»
«Zle. e - ezi ven!»
«Ah!» je vzdihnil Artem. «Eden ti pipe ne privošči, in to je najboljši tovariš ! Drugi ti noče povedati, komu so krokarji meso nosili, in to je? Rodni sin! Pa živi potem na svetu! Bolje bi bilo, mamica, da me nisi rodila na svet.» In zapel si je «Zakaj si rodila ti me, o mamka?
Zakaj si rodila siroto na svet?»
«Ali boš dolgo tam sedel?» se je približal vodnjaku vaški starešina. «Brž ko zlezem k tebi, glej, da mi nemudoma smukneš ven ! »
«Ah no, pridi ! Zlezi k meni starosta, zlezi ! Prostora je tudi zate. Saj je tudi tvoja Lenka dobra žena... Ali je ni tam? — Tak, pridi no, starosta, zleti, golobec ! » In Artem se je zganil ter se odmaknil, da bi napravil starosti prostor.
«Fej, da bi zgorel!» je pljunil starosta in odšel med smehom vaščanov.
Tedaj se je preril do vodnjaka Taras Rubež. Pristopil je s takim izrazom, da so vsi nehote pogledali nanj. Z njegovega obraza je vsakdo razbral, da je našel pot, kako izžene Artema iz vodnjaka.
«Fantje!» je nalašč glasno zaklical Taras, zato da bi slišal tudi Artem. «Uradnik je prišel, zapisnik bo sestavil o nezakonitem zborovanju». In obrnivši se do Artema, ga je začel
zmerjati in vpiti nanj :
«Pridi brž ven, Artem ! Kaj si tu naredil? Uradnik je prišel, zapisnik sestavi, ker zbiraš vaščane in jih ščuvaš. Brž prilezi ven in se skrij, drugače te zapiše v zapisnik in te bodo zaprli!»
«Uradnik, praviš?» je vprašal Artem.
«Kdo pa? Uradnik !»
Artem je začofotal z obema nogama in je zategnil : «Odrecimo se staremu svetu, prah njegov si otresimo z nog!»
«Marsiljezo poje ! »
«To ti je Artem ! Pa ga primi z golimi rokami. Fan»je, kaj bi se prerekali z njim ! Odnesimo mu lesivo ! Naj sedi,» je rekel osramočeni Rubež.
«Le vzemite jo, fantje, kar vzemite !» je golsnil Artem od spodaj. «Lesiva mi je bila v nadlego, saj ne grem od tod. Le, kaj imate z menoj, ne zlezem od tod — pa je! Kaditi mi ne daste, povedati nočete komu so krokarji meso nosili... Pozdravljeni fantje!»
«Vrzi mu pipo, kaj bi s pijancem», so se začuli pridržani glasovi.
«Artem, lovi ! » je kliknil Karus in pipa je zletela v vodnjak. Čez minuto se je začel dvigati iz njega sinjkast dim kakor para iz kotla.
«Kje si, Simonček?»
«Kaj je, očka?»
«No, kako je bilo ime preroku, ki so ga krokarji z vie-som hranili?»
«Elija»
«No, vidiš! Zakaj mi že davno nisi tega povedal.»
«Prilezi ven, očka!» je zaprosil Simonček vcscleje.
«Zlezi Artem ! Zaženi se pošteno, pa bo!» so zaklicali tudi vaščani.
«Ali me imate kaj radi?» je vprašal Artem.
«Pa še kako», so odvrnili v zboru.
«No pa izlezem. Toda če me res ljubite, ste dolžni sprejeti moje pogoje. Torej, poslušajte : Gripina ne sme ne zmerjati, ne se prepirati. Gripina, ali slišiš?»
«Slišim, slišim ! No, dobro — ne bom ! »
«Prisezi !»
«Boga mi, da ne bom!»
«Torej poslušajte dalje:	vsi se morate paziti, da ne bo
nihče gledal, kako bom lezel ven. Soglašate?»
«Soglašamo, soglašamo!» so zahrumeli kmetje.
«No, zdaj grem.»
Lesiva se je zganila. Obenem se je prikazala iz vodnjaka kocasta Artemova glava.
DOMACI PROBLEMI II VESTI
z,
n
;
Prva narodna
dolžnost
pričelo se je vpisovanje otrok v snove šole. V nor-
mainili razmerah in za ljudi, ki živijo v sklopu lastne države je to navadna upravna zadeva družine. Časopisi zabeležijo zadevo kot vsakoleten dogodek. Poleg obvestila objavijo kvečjemu še morebitne statistike; včasih pa opestrijo vesti s priložnostnimi slikami.
Pri nas pa je vpisovanje
otrok, posebno v prve razrede osnovnih šol povsem političen dogodek.
Slovensko časopisje se je oglasilo že pred več tedni z raznimi pozivi in članki namenjenimi slovenskim roditeljem, pozivajoč jih, naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo in s tem opravijo svojo narodno dolžnost. Italijansko nacionalistično časopisje pa se po navadi oglasi po končanem vpisovanju ali nekoliko prej. To časopisje ne objavlja le podatkov o zmanjšanju števila učencev na slovenskih šolah, temveč uporabi to priliko tudi za to, da napne vse svoje sile pri poskusih dokazovanja, da je slovenska šola nepotrebna.
Tu se sreča šolsko vprašanje naše narodne manjšine — kateri mirovna pogodba, zlasti pa določila londonskega memoranduma priznavajo pravico do šol v lastnem jeziku in do popolne enakopravnosti z italijansko šolo — s političnim vprašanjem naše narodne skupnosti za o-brambo naših narodnih pravic.
Vpisovanje v šolo predstavlja pravi temelj našega narodnega obstoja in naše bodočnosti. Tu je temelj obstoja in kulturnega razvoja naše narodne manjšine.
Narod brez šole, je narod brez bodočnosti
Toda, ali smo že tako daleč? Ne, zaveden del naše narodne skupnosti ni dosedaj in ne bo niti v bodoče dovolil, da pride do tega narodnega samomora, posebno na podeželju ne!
Toda to ni dovolj! Te narodne dolžnosti se morajo zavedati tudi Slovenci, ki prebivajo v mestu!
sko družino, kjer je otrok, ki bo prvič stopil čez prag osnovne šole.
Slovenski oče, slovenska mati, ne govorita jutri, da se nismo zadostno borili za narodne pravice na Tržaškem, če nista preje izvršila prve narodne dolžnosti, to je, da sta vpisala svojega otroka v slovensko šolo.
Slovenska šola je temelj vsakega našega kulturnega in socialnega udejstvovanja. Če bomo ohranili naše šolstvo, potem smo odbili prvi napad na a»« • našo narodno skupnost.
Nasprotnih nas čaka na tem bojišču. Dokažimo narodno in kulturno zrelost. Slovenski otrok v slovenko šolo!
FRANC GOMBAČ
Pokrajinski svet začel delovati
A Nezadovoljiv načrt za sestavo kmetijske komisije
A Pokrajina prispevala 100.000 lir za svojce padlih rudarjev
V sredo se je sestal na izrednem zasedanju novi pokrajinski svet. Predsednik prof. Grego-reti je poročal o dosedanjem delovanju pokrajinskega odbora, o njegovih osebnih stikih z raznimi oblastmi in obiskih pri vseh županih okoliških občin, s katerimi se je razgovarjal o vprašanjih njihovih občin; po-ročal je tudi o svojem obisku na dunajskem velesejmu.
Pokrajinski svet je sprejel o-stavko odbornika prof. Dulcija in njenovega namestnika odv. Mianija ter v njuno nadomestitev potrdil izvolitev socialdemokrata Gastona Tosone Pit. tonija. Svetovalci so tudi potrdili sklep odbora, ki je določil 100.000 lir za pomoč žrtvam v belgijskih rudnikih, obenem pa sprejeli predlog tov. Tominza, da se zahteva od vlade, naj zagotovi stalno podporo svojcem teh žrtev.
Čestitke
Naš narod, ki je junaško prestal težke borbe v svoji zgodovini in zlata stran narodno osvobodilne borbe, ki je jugoslovanskim narodom prinesla občudovanje vsega sveta, je. dovolj zrel, da lahko premaga bojazen pred pritiskom naši šoli nasprotnih sil.
Smatrajmo, torej, čas vpisovanja v šolo kot čas borbe za naš narodni obstoj. Ne s pritiskom kot delajo naši nasprotniki, ki skušajo odvrniti slovenske starše od slovenske šole, ampak kot bratje, ki pomagajo bratu v težavi, po-tradirò se in prinesimo bodrilno besedo v sloven-
Tovarišu Wilhelm Adolfu in njegovi ženi Mariji se je te dni rodil prvorojenček. Ob veselem družinskem dogodku iskreno čestitata CK Zveze komunistične mladine in openska sekcija, katerim se pridružuje uredniški kolektiv a Delan. Naj bo malemu Milošu življenjska pot posuta s samim cvetjem v novem svetu bratstva in miru!
Obornik Cerberi (KD) je predložil načrt za sestavo posebne komisije, ki bo imela nalogo proučevati kmetijska vprašanja v pokrajini. Komisi-| jo naj bi sestavljali predstavniki pokrajine, tržaške občine, okoliških občin, trg. zbornice, kmetijskega nadzornistva, po. krajinski živinozdravnik in predstavniki kmečkih organizacij, ki pa niso vse zastopane. Tudi glede okoliških občin ni predlog zadovoljiv, ker pred-
proučila vprašanje ureditve prejemkov pokrajinskih uslužbencev. Glede sestave pokrajin, skega upravnega odbora je tov. prof. Weiss iznesel nekatere za-konite pridržke, zaradi česar je bilo sklenjeno, da se razprava preloži na poznejši čas in preda zadeva posebni komisiji v preučitev. Potrjen je bil tudi letošnji proračun, ki ga je pa vladni komisar okrnil z zmanjšanjem nekaterih socialno-pod-pornih postavk, kar so vsi svetovalci obžalovali.
Praznik trgatve v Podlonjerju
Jutri, v nedeljo 23. septembra bo v Ljudskem domu v Podlonjerju praznik trgatve. Na sporedu so balet, recitacije tei tekma za nagrado najlepšega grozda in pozneje ples.
Posloval bo dobro založen bar, za ljubitelje morskih sadov bo pripravljena znana «pe-dociada».
Partijsko življenje
Vprašanje IRI
Proučevati in razpravljati je treba o vprašanju ustanove IRI in naše politike v zvezi s tem. Dobro bi bilo, da bi terenske celice povabile na sestanek e-nega ali več tovarišev iz velikih tovarn, ki bi obrazložili problem, da bi vsi tovariši poznali njegovo važnost. Zanimati se za vprašanje IRI pomeni zanimati se za borbe v tovarnah GRDA, ILVA, Arzenal, kar o-čividno zanima ne samo tova. riše marveč vse prebivalstvo.
Sekcij ski plenumi in diskusija
Vabljeno je vse prebivalstvo, posebno pa priporočamo vinogradnikom, da se udeležijo tega lepega in zabavnega praznika.
V naši partiji se že začenja normalna aktivnost. Sekcijski plenumi, od katerih so se nekateri že vršili, imajo namen usmeriti partijo pri glavnih aktualnih problemih in jo organizacijsko pripraviti za njene bodoče aktivnosti. Zato mora-
Naši predstavniki
pri dr. Palamar
V sredo je bil sprejet pri vladnem komisarju dr. Pala-mari tovariš posl. Gino Beltrame, ki so ga spremljali tov. Marij Grbec, pokrajinski sveto-valeč in tajnik Zveze malih posestnikov, Arturo Calabria, član tajništva nove Delavske zborni, ce CGIL in Claudio Tonel, predsednik Združenja za pravico do stanovanja. Slednja sta tudi ob-činska svetovalca. Odposlanstvo
videva za vseh pet občin le e- je predložilo dr. Paiamari vr. nega zastopnika.	j sto perečih vprašanj, med nji-
. . ! mi zadevo 50 odpuščenih na-V nadaljevanju zasedanja je- -,	TDrr
J ,,	,	.1 mescencev podjetja Ir 1, vpra-
bil sprejet sklep, da se imenu-
Vprašanje sodnih izgonov še vedno odprto
Tov. Grbec zahteva zaščito razlaščenih kmetov
Potreba nujnih ukrepov proti draginji
zahtevali, naj se ponovno uveljavijo prejšnji predpisi, ker se število izgonov neprestano veča in vedno več je družin na cesti. Dr. Palam ara ni za ustavitev stanovanjskih izgonov nič obljubil, ker da je zadeva preveč zamotana.
je sedemčlanska komisija, ki bo
j šanje tovarne «Pastificio trie-1
Kamnarska
Nabrežina
Nabrežinski kamnolomi so znani daleč naokoli. Slovite zgradbe, kot n. pr.: borzna palača, operno gledališče, cesarski dvor na Dunaju, operno gledališče in parlament v Budimpešti, številne palače v Egiptu, bolnišnica in univerza v Saint Marc, pa tudi prekrasni solkanski most, tržaška občinska in Lloydova palača so zgrajene iz kamna, ki so ga lomili in izklesali nabrežinski kamnarji. Danes je kamnarska industrija v zatonu. V nabrežin-skih kamnoseških in klesarskih podjetjih dela le še okrog 250 delavcev. Na sliki: Nabrežina pred 50. leti.
slino» in še vedno nerešeno vprašanje bivših uslužbencev ZVU. Dr. Paiamara je zagotovil, da bo del nameščencev IFT sprejetih v službo pri novem podjetju, ki je kupilo trgovinski oddelek ; za tovarno testenin in ostalo se bo pa zanimal, da se vsa vprašanja čim prej ugodno rešijo.
Nadalje je bilo postavljeno vprašanje stanovanjskih izgonov, glede katerega so tovariši
V zvezi z razlastitvami zemljišč kmetov v Industrijskem pristanišču je tov. Grbec zahteval, naj sc razširijo na Tržaško ozemlje nekateri zakoni o sodnih in drugih stroških, ki sledijo prizivu razlaščenih la-stnikov in ki so v korist prizadetim. Vladni komisar je ob. ljubil, da se bo za stvar poza-nimal.
Na koncu je tov. Calabria o-brazložil potrebo, da vladni komisar posreduje pri oblasteh.
TEDENSKE
NOVICE
Potovanje brez povratka
Vpisovanja na šolah
1. oktobra začetek osnovne šole
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da se je vpisovanje in popravni izpiti v jesenskem roku za šolsko leto 1956-57 začelo 17. in bo trajalo do 24. septembra t. 1. na sedežu šole.
V prvi razred osnovne šole se vpišejo otroci rojeni v letu 1950.
Dne 29. septembra otvoritev šolskega leta s sv. mašo in 1. oktobra reden pouk.
Vsa potrebna pojasnila dobe starši pri ravnateljstvu šole.
Vpisovanja na Državni trgovski akademiji za šolsko leto 1956/57 so začela 1. septembra in trajajo do vključno 25. septembra.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure, kjer dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila.
* * *
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ulica Montorsino št. 8/111 ) obvešča prizadete starše, da se je I. septembra začelo vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko leto 1956/57. Vpisovanje se zaključi 25. septembra. Vpisuje se vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu, Piazzale Gioberti 4 sporoča, da se je začelo 1. septembra vpisovanje za šolsko leto 1956/57. Zaključi se 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Vpisovanje dijakov v slovensko učiteljišče v Trstu se je začelo 1. septembra. Trajalo bo do vštetega 25. septembra.
Natančnejša pojasnila daje tajništvo vsak dan od 9. do 12.
Na Višji realni gimnaziji s
slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956/57 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio 9/II.
Zrno do zrna pogača.... Zato ne podcenjujte skromnega prispevka, ki ga lahko žrtvujete za revnega dijaka. Tudi najmanjši dar «Dijaška Matica» nudi rev-bo zrno k pogači, ki jo nim dijakom. Dodajte torej tudi vi svoje zrno!
Pred osmimi meseci je odšel z doma 36-letni Lučko Mokole iz Prečnika 18 in prejšnji teden je prišla vest, da so truplo nesrečnega mladeniča našli v Alpah blizu francoske meje. Ker je bil dolgo brez dela, je verjetno, da je skušal priti v Francijo in upanju, da se bo tam zaposlil. Toda na poti, v snegu in mrazu, pa je prav gotovo omagal in je pri počivanju neopazno za vedno zaspal, kajti na njegovem truplu ni znakov, ki bi kazali, da je padel ali se drugače ponesrečil. Smrt nesrečnega mladeni. ča je globoko pretresla vso nabrežinsko občino.
Izlet, ki se je slabo končal
V nedeljo se je 31-letni Nicolò Miccoli iz ul. Vigneti 8 vrača! z izleta po Miramar-skem drevoredu. V bližini bar-kovljanskega portiča pa ga je nenadoma oplazil od zadaj avtomobil narednika ameriških letalskih sil v Avianu Roberta Swaforda. Nesrečni mož je izgubil oblast nad vozilom in treščil ob tla. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali z nekim privatnim avtom v bolnišnico, kjer so mu ugotovili, poleg številnih udarcev in prask po obrazu in rokah, verjetni zlom lobanjskih osti in možganski pretres. Njegovo stanje je- resno, tako da so si zdravniki pridržali prognozo.
Spet karambol na Opčinah
Križišče med Narodno ulico in Trbiško cesto na Opčinah je bilo spet pozorišče avtomobilskega trčenja, kar se pona-vlja verjetno zaradi slabih svetlobnih signalov. Švicarski državljan 44-letni Michel Le-
hner je v nedeljo zjutraj s svojim avtomobilom trčil ob tovornik: Avtomobil se je zelo poškodoval, dočim sta Lehner in njegova sopotnica 21-letna Nicoletta Rombaldi na srečo odnesla le lažje poškodbe in bosta okrevala v 7 odnosno 15 dneh.
Sreča v nesreči
Zidarski pomočnik 54-letni Santo Pavan iz ul. Valentini je pri delu na neki stavbi v gradnji pri Sv. Ani nenadoma izgubil ravnotežje in pa. del iz petega nadstropja. Na srečo je pa obležal na ogrodju eno nadstropje niže in si tako rešil življenje. Zaradi raznih kostnih poškodb se bo pa moral zdraviti mesec dni, če seveda ne bo komplikacij.
Iz matičnega urada
V dneh od 13. do 19. septembra se je v tržaški občini rodilo 56 otrok, umrlo je 44 o-seb. porok pa je bilo 68.
da sprejmejo nuje ukrepe za znižanje cen predmetom široke potrošnje ter da se v pokrajinski odbor za cene sprejme tudi predstavnik CGIL. Dr. Palama. ra je odgovoril, da že proučujejo vprašanje znižanja cen ter da ho predlog za vključitev predstavnika CGIL proučil.
Sožalje
t**	<
Ob nepričakovani smrti zelo delovnega in delavskemu razre. du zvestega tovariša Ivana Kan-te, ki je bil obenem najstarejši član v sekciji, izreka zgoni-ška sekcija K. P. globoko sožalje prizadeti družini ter
vsem svojcem in sorodnikom.
Učiteljska društva
(Nadaljevanje s 3. strani)
kor drugim organizacijam, tudi Učiteljski zvezi ni prizanesel. Že leta 1923 sta bila aretirana dva najborbenejša voditelja or. ganizacije Pahor in Hreščak, sledile so še druge aretacije, odpusti iz služb takoimenova-nih «nevarnih elementov», pred. časna upokojitev nekaterih in številne premestitve. Temu je sledilo samo italijansko uradovanje šolskih oblasti, nastavitev italijanskih učiteljev za pouk italijanskega jezika na slovenskih šolah, pomnožitev ur pouka italijanščine itd. Seveda Zveza ni držala križem rok, toda vse njeno prizadevanje je rodilo le malo uspehov. Spričo vedno večjih težav, v katerih so se nahajali številni prizadeti šolniki, je bila ustanovljena «Samopomoč», katere naloga je bila gmolno pomagati prizadetim.
Med tem je fašistična vlada pripravljala nadaljnje udarce za slovansko šolstvo. In res, že na jesen istega leta je bila u-vedena takoimenovana Genti, lijeva reforma, ki je zadala smrtne udarce slovanskemu šol. stvu v naši deželi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Iz Saleža nam pišejo
Poletje gre h koncu in naši kmetje hitijo spravljati prvi pridelek pod streho. Lahko rečemo, da je Lil pridelek letos še precej zadovoljiv. Posebno krompir se je prav dobro obne-sel, le škoda da tu pa tam še precej gnije zaradi preobilnega dežja. Kar je bilo prej preveč dežja, ga je zdaj premalo. Še sedaj, ko gremo proti jeseni, suša zelo pritiska, tako da bo uničila ves zadnji pridelek.
Znano je, da se Saležani zelo trudijo in napredujejo s trtorejo. Vino je glavni pridelek, s katerim si naš kmet nekoliko opomore, tako da ima
vsaj delno poplačan celoletni trud. Toda ta pridelek ne obeta preveč dobro, ker je letos zelo napadala peronospora in sedaj pa še sušo.
Ni dovolj, da vse to prizadeva veliko škodo kmetovalcem, opažajo se tudi razne skupine pobalinov iz Trsta, katerim zelo diši grozdje. Ti ljudje gotovo ne vedo ali nočejo vedeti koliko truda ima kmet, predno pride do tega pridelka.
Potrebno bi bilo, da bi se oblasti zanimale in preprečile vsako pustošenje okoli vinogradov na škodo našim kmetom.
VAŠČAN
jo biti skrbno pripravljeni in morajo služiti za usmerjanje ne pa za razne diskusije, ki se morajo vršiti v celicah. Sedaj so na dnevnem redu celic diskusije o raznih aktualnih problemih, predvsem pa o naši vklju. čilvi v KPI kot avtonomna federacija in o jugoslovanskem vprašanju. Diskusija se mora vršiti v bratskem in vedrem ozračju in mora biti konstruktivna ter služiti za okrepitev partije.
Naša zborovanja in kampanja tiska
Kampanja proti imperialističnim provokacijam proti egiptovskemu ljudstvu, stališče komunistov do pogajanj za socialistično združitev ter naša občinska politika, to so važna vprašanja o katerih se govori na javnih zborovanjih, ki jih je organizirala partija in o katerih je treba razpravljati tudi na političnih urah v celicah. Uspehi zborovanj in veselic tiska nam pokazujejo zanimanje delovnih ljudi za vse kar se dogaja pri nas in v svetu. Kampanja tiska se dobro razvija tam, kjer so jo sekcije dobro in resno organizirale. Treba je le dobre volje in navdušenja.
Akcije
proti draginji
Izgubili smo dva zvesta tovariša
Drugo aktualno vprašanje je draginja, naraščanje cen in akcija, ki jo je treba razviti med ljudskimi množicami na tem področju. V raznih mestih Italije so znižali ceno kruha dočim pri nas še vedno čakamo, kaj bo ukrenil vladni komisar. Toda problem je mnogo obširnejši ker je draginja neznosna. Naša partija je že sprožila akci. jo na tem področju tako v občinskem svetu kot z drugimi pobudami.
O tej zadevi morajo tovariši diskutirati in sprejeti sklepe za konkretno delo. povezujoč to vprašanje z drugimi osnovnimi zahtevami za obnovo tržaškega gospodarstva, kot so prosta cona, funkcija, ki bi jo morale imeti v sedanjem trenutku zadruge, občina itd.
Izredna seja v trž. občini
Občinski svet se bo sestal prihodnji torek na izredni seji, ki jo je na pobudo naše skupine zahtevalo legalno število svetovalcev.
Popravek — V čestitki, ki smo jo objavili pred par tedni, se je vrinila neljuba pomota. Pravilno se glasi: Poročila sta se Savina Možina in Livij Malalan iz Trebč. Prosimo, da' nam pomoto oproste.
Pretekli teden je v visoki starosti 77 let preminul tov. Ivan Kante, iz Samatorce, ki je bil član Komunistične partije že od njene ustanovitve in je požrtvovalno deloval dokler so mu moči dopuščale. Še pred kratkim je naš list zabeležil njegovo neutrudno razna, šanje «Dela». V vasi je bil zelo spoštovan in cenjen, tako da je bil kljub visoki starosti leta 1949 izvoljen v zgoniški občinski svet. O tem je pričal tudi njegov pogreb, katerega so se udeležili vsi vaščani, zgoniško županstvo in zastopstvo o-srednjega vodstva naše partije. Ob odprtem grobu se je od dragega tovariša poslovil tov. Alojz Markovič, pevski zbor Salež-Zgonik pa mu je zapel par žalostnik.
1 /1 lil
Ji,___________
V torek, 5. septembra je v Šempolaju umrl v 72. letu starosti tovariš Ivan Vodopivec. Že leta 1902 se je kot mlad delavce udeležil znane splošne stavke v Trstu. Štirideset let je delal v pristanišču in težko delo mu je izmozgalo vse mo. či, tako da je le malo časa užival zasluženi pokoj. Bil je vedno zaveden antifašist in podpornik naprednega tiska. Obema prizadetima družinama izrekamo naše iskreno sožalje.
Prispevki za tisk
V tem tednu so nadaljnje številne sekcije položile pri osrednji upravi naše partije prispevke, ki so jih nabrale med tovariši in prijatelji za naš tisk. Posebno so se v tem tednu odlikovali tovariši celice ladij, skih tolkačev v sekciji Curiel ter tovariša Piemonte in Cer-meli iz Sv. Alojzija.
Tov. Kante Ivan je v počastitev spomina preminulega očeta daroval 2.000 lir za naš tisk. Salež je postal svoj prvi prispevek z znesku 2.100 lir.
Nadalje so bili dostavljeni prispevki: sekcija Tomažič: ce. lica Facchini 4.220, cel. Tedeschi 1.850, cel. Valdemarin 550, Lutman 400, cel. Castagna
7.250.	Sekcija Barkovlje 3.505 ter Guštin 500, Pertot L. 2.500, Pertot Edvin 500 ; sekcija Sv. Vid 1.900,
Sekcija Stara Mitnica — dru-gi polog 53.000; sekcija Sv. Alojzij : zbirka tov. Piemonte 3.590, Jole Cermeli 650, Scubla 1.000, Vignetti Silva 335, Pri-mieri 350, Cermeli Giordano
5.250.	Acegat: izkupiček veseli, ce tiska 13.028; sekc. Sv. Ja kob : cel. Rosemberg 4.530, cel Ricaldi 2.750; sekc. Kolonko vec: cel. Trije heroji 1.400, ce lica 1. maj 765.
Milje so poslale svoj tretji polog v znesku 23.915 lir
Sekcija Sv. Ana: z lastnimi pobudami 5.500, polog tov. Viš-njevec 1.450, Civita 1.500, Jen-ko 500, Oberti 2.300, Tomasi 1000; sekc. Pončana: polog tov. Zidnič 500, Giraldi 1.400, Uk mar 2.100, Žerjal 2.160, Remi gio 650, Telian 450, Della Que. va 3.250, Ferrari 800, Aurelia
400. skupina podpornikov tiska 4.360.
Analiza
preteklosti
(Nadaljevanje z 2. stranit
stili svojih težkih napak in ne zgleda, da jih nameravajo analizirati.
Zaključujem : po mojem mne. nju, komur je res pri srcu diskusija, bi morala hiti njegova prva dolžnost, da postavi vsako stvar na svoje mesto, brez dvoumnih formulacij, z jasnimi in točnimi vprašanji. Če je treba kritično preučiti preteklost — kot osebno mislim, da je to vedno pravilno napraviti — ni v našem prime-ru tega mogoče omejiti na ob-dobje 1948-1956, marveč je tre-ba začeti s političnimi razlogi, ki so privedli do krize 1948, ker prav v pozitivnih in negativnih plateh preteklosti so raz-logi in problemi naše sedanje politike.
ZA TEDEN DNI
Sobota, 22. — Mavricij
Nedelja, 23. — Tekla
Ponedeljek, 24. — Rupert Torek, 25 — Firmin Sreda, 26. — Justina Četrtek, 27. — Kozma in $ mijan (zadnji krajec) Petek, 28. — Venceslav
Zgodovinski dnevi
Slojit 9 šolsl
25. 1906 se je rodil slavni , jetski skladatelj Dimitr ‘
Soštakovič.
28. 1831 se je rodil pisatelj * lce otr oblikovalec slovenskegaji,iR [n , zika Fran Levstik. Ul» je 16. novembra 1887.
•di za •hko r '9 dobt Začeti :ta pot Henčke »jo šol »vinsk
SOBOTA: 12.55 Jugosl©V»| Odek j
RADIO
ODDAJE
‘ena z:
ski motivi - 16. Sobotna B°,vl la - 16.15 Domači odmev/	.
16.40 Orkester Carlo Pace/ » ki z ri - 19.15 Sestanek s poslu/ 6 lahk kami - 211.16 Koncert violic/lena Karla Rupla - 22.30 Liszt0'L skladbe.
z pot
NEDELJA: 9. Kmetijska T° Pril
Laja - 12. Oddaja za naju11* _ še - 13.30 Glasba po želja*1, lotr0f)pl 17. Slovenski zbori - 20.80 t* , B cini: MANON LESCAUT, ^ ra v 4 dejanjih.
PONEDELJEK: 18.30 Z čarane police - 1,8.40 Konc®! • , sopranistke Jelke Brajša -1/, . Radijska univerza - 21.30 2e? Sa*° ski kvartet Večernica - 22, J ‘9s slovenske književnosti in metnost.
,j* »aeaj.
Kot '
tudi
11 lis
s. M »šali,
TOREK: 13.30 Glasba P»,! L®*?3 ' ih - 18.35 Koncert pian1/ 9 Rali
ljah
Doria Heuserja - 19.15 Zdv. ,, niški vedež - 21. Herbert A51/, Itj di:: ONSTRAN RAJA, igr»
4 dejanjih - igrajo člani 'R»\i skega odra - nato Večerne r°ti ledije.
itali ja sovi 'jii dani z
digi sl
SREDA: 12.55 Jug°slovay/esedan ja harmonikarski duo Tar8^ a^jan!
motivi
18. Ruske pesmi
ki duo Tat - «i «-
chia-Elliott -	18.30 Rad1/, ‘tok s
mamica - 18.15 Radijska / ti, K verza - 20.30 Vokalni 1 ČETRTEK: 18.26 Konc=.-«, norista Dušana Pertota - ™
Sola in vzgoja - 21. tizirana zgodba - 22.1-5 Serenada v G Duru.
PETEK: 13.30 Glasba P° ljah - 18.30 Z začarane P0/)
- 19.15 Radijska univerza -j/rsto b Umetnost in prireditve v , 1 stu - 21.30 Vokalni kvinte

2 no posti
Dove 'Tedu s
K I N
Opčine
Sobota 22. sept.: «Napoiet»1
ki
oj/
ofl«
letano nel Far West) cinemascop MGM.
Nedelja, 23. sept.: se P0-"^ Ponedeljek, 24. sept.: se
novi.	JjL
■o»§-
uomin e preti); fil111 nion.
«Žene, m, in duhovniki» (D°
Torek, 25. sept.:
Sreda, 26. sept: se pono»;
Četrtek, 27 sept.: «Ob u-/fk
senzacionalni udar» Vjli» X colpo sensazionale).1 RKO.
.Vi-
Petek, 28. sept.: se pono
Presek
Sobota, 22. sept.: «Mog®11 barvni film MGM.
Nedelja, 23. sept.: se
Sreda, 26. sept.:	«Uspav» 0 ^
iz Brod-waya» (Ninna 1 ji na di Brodway); ba film Warner Bros.
Nabrežina
Sobota, 22. sept.: «^\i> express»; barvni fili11
T(
alta.
J
Nedelja, 23. sept.: se P0/,;1 Sreda 26. sept: «Rdeče sC/i (Ombre rosse); M*11 film.
Nabrežina - postaja
kupin
«Dar
Sobota, 22. sept.: «Divji
turno». (Notturno-

vasi "donez S(‘t hiš
gio), v glavni Vlogi J*«j8ko .
harn *51 annr-vr*lr• fillTl *^.<fDi\! ,	•*
bara Stanwyck; filiti , Nedelja, 23. sept.: se P0*1
Sestanek v Trebčah
■ »«kov. Sanizac Ma . S ki
1,0
V torek, 25. septembra ^ J Prosvetnem domu v J
„y
v ** J
množični sestanek, na se bo obravnavalo o vprašanjih v zvezi z z. šolskega leta.
astoP1’
Govorila bosta «— Slovensko hrvatske lju<-l-^l/t,||i1 svete in Slovenske Pr°”
zveze. Začetek ob 20.30-
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, at° valcem cvetja, pevskemu zboru iz Saleža-ZgoD'^a članom IK KP TO in vsem, ki so z nami soču9»1/ vali ter spremili na zadnjo pot našega dragega °c in moža
IVANA KANTE
se toplo zahvaljujemo.
Samatorca, 19. 9. 1956.
ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI IN OSTALI SORODNIKI
Sr
1 se j , btedz
,„L 8 SO
Lut pa
M ko
V*i° nc
h ; ki
^ndi
na e lis
bi
»ttte
»ev
je
Men.