Današnja številka obsega 8 strani. „NOVI CAS„ izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče. Štev. 43. V Gorici, 22. oktobra 1914. LIST STANE: za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru. Leto V. Uspehi naše vojske v Galiciji. • Tekom tega meseca se je izvršil na ruskem bojišču za nas popoln preobrat. Naša armada je začela novo ofenzivo na vseh straneh. To znači drugi del cele vojske. Zato se nam zdi potrebno, da ma kratko pregledamo vse dogodke tega meseca. Ko se je naša armada umikala, je na celi črti za njo pritiskal Rus. Rus je silil v/ vzhodne Galicije proti zahodni, iz Galicije na Ogrsko, iz Poljske proti Krakovu. Naši pa so lepo mirovali in se zbirali. Naenkrat smo udarili na Rusa, ko je ta tega najmanj pričakoval. Na Ruskem Poljskem so imeli Rusi proti sebi nenadoma silno močno avstrijsko-nemško armado, za katero niso doslej nič vedeli. Rusi računajo n^ Poljskem P/2 Nemcev in nad V* iniljo-na Avstrijcev. Ta armada, ki ii je poverjeno prodiranje proti Varšavi, se je zbirala na Poljskem čisto tajno med Poznanjem in Vratislavo. To je bilo že začetkom septembra, znamenje, da so naši že takrat in prej vedeli, da se bo treba umakniti. V drugi polovici septembra je vlak za vlakom vozil te čete na rusko ozemlje pri Kališu. Obsežne varnostne odredbe so 0-mugočile, da so se te čete vozile naprej po progah Kališ-Lodz in Čenstohov-Petri-kov. Tako je prišlo, da je začetkom oktobra stala nova, sveža in zelo močna armada komaj 100 km pred utrjeno črto Ivangorod-Varšava. Sedaj so te čete že dosegle Vislo in stoje pred Ivangorodom in Varšavo. Tej armadi poveljuje znani general Hindenburg. Rusi dolgo časa niso vedeli za namere avstrijsko-nemškega vojnega vodstva. Šele pričetkom tega meseca so spoznali veliko nevarnost, ki preti Varšavi. Zato so odpoklicali velik del svojih čet iz vzhodne Galicije in jih dirigirali v lublinsko guber-nijo, proti Varšavi in Ivangorodu. S tem so bili Rusi prisiljeni oslabiti svojo gali-ško armado, ki se je bojevala proti Avstrijcem. Ti so takoj v smislu svojega načrta udarili na oslabljene Ruse. Med Opatovom in Ostrovom so naše in nemške čete vrgle Ruse za Vislo ter zavzele predmestje Sandomirja. Tam, kjer se izliva reka San v Vislo, so naši ujeli več tisoč Rusov. Dne 7. oktobra so naši Rusi vrgli tudi ob žel. proti Przemisl u in zasedli Rzešov. Rusi medtem z vso silovitostjo napadajo Przemisl. — Iz Oger-skega so naši Ruse vrgli na krvav način Samo pri prelazu Užok je bilo 8000 mrtvih Rusov. Naši so na več mestih prekoračili Karpate in udirali v Galicijo. Mesto Marmaros-Sziget na Ogerskem je zopet naše. Rusi gredo tudi v Bukovini nazaj. — Dne 8. okt. so bili Rusi poraženi pri Lancutu. Istega dne je junaška posadka odbila krvav napad na Przemisl. Naše čete pridejo do reke San in osvobode Przemisl. Rusi se drže še južno, severno in vzhodno od Przemisla. Tudi s severne in južne strani jih naši preženo. Začno se boji na vzhodni strani Przemisla. Bojna črta sega od Starega Sambora preko Medike do izliva Sane. Tudi na severni strani naši prekoračijo Sano. Medtem ko pa se boj bije tukaj na tej črti, prodirajo naši med hudimi boji ou Karpatov v G ilicijo ter 0-grožajo s tem levo krilo Rusov. Naše čete pridejo pret. teden do Wiskova, Skole, preko Turke. — Povsod se vrše hudi boji, toda naše čete na tej strani prodro, kakor se glasi 19. t. m., do Drohobiča in Bcri-slava, kjer so naši petrolejski vrelci. Te naše čete so zavzele 20. t. m. velevažno mesto Strij, ki je le okrog 60 km južno od Lvova. Čete, ki prodirajo čez Karpate so zavzele tudi Koresmeze in Seret v Bukovini. To kaže, da naši v Bukovini tudi potiskajo Ruse iz dežele. V sredini okrog Przemisl^ bitka. — 20. t. m. divja z vso silo. Bitka v srednji Galiciji je zlasti severno od reke Strwiaža postala še silnejša. Naš napad vedno napreduje proti vzhodu. Za posamezne posebno važne višine se je na obeh straneh borilo s skrajno ljutostjo. Vsi sovražnikovi poizskusi, da bi nam odvzel višino Magiero, ki smo jo osvojili, so se ponesrečili. — Nasprotno pa so zavzele naše čete »drevesno višino« severovzhodno od Tyszko\vic, za katero se je vršil hud boj. Južno od Magiere je sovražnik vržen iz več vasi. V teh bojih je bilo zopet ujetih veliko Rusov, med njimi en general, in zaplenjenih je bilo tudi več strojnih pušk. Ujetniki pripovedujejo o strahovitem učinku našega-artilerijskega ognja, flfa Poljskem. To so tedaj dogodki v Galiciji, ki kažejo, kako lepe uspehe ima ondi doslej naša armada. > Vsa poročila soglašajo v tem, da se ' ob Visli med trdnjavama Varšavo in ' Ivangorodom vrši med Rusi in nami ter Nemci velika bitka 5 • - Bit- ka, ki se sedaj tam bije, je morda odločilna. Če govorimo o odločitvi pri Varšavi, oziroma na črti Varšava-IvatigoTod, tega ni tako razumeti, da bi s padcem Varšave in Ivangoroda morebiti bila odločena vojska. To bi bila samo ena predstopnja na poti do velike, končne odločitve. Nasprotno bodo pa Rusi. če bodo mogli držati omenjeno obrambno črto in odbiti napade na Varšavo in Ivangorod, lahko pričeli iz te črte ofenzivno nastopati. To je drugi del ruskega bojišča. Tretji del pa je Vzhodna Prusija. Tudi tu se bijejo med Nemci in Rusi hudi boji. Rusi so vdrli pret. teden v Prusijo do Lika. Nemci so jih vrgli nazaj in sedaj zopet oni prodirajo iz Lika proti meji. To bojišče je sicer stranskega pomena, vendar je tu vezanih mnogo ruskih sil, ki jih zato ni mogoče porabiti v Galiciji, posebno pa ne v bitki ob Visli. Poljaki v boju s Poljaki. »Nowa Reforma« priobčuje naslednje pismo nekega častnika o zadnjih bojih: Pred nami korakajoči legijonarji so pred nekaj dnevi porazili dva ruska bataljona, naslednji dan so pa naši črnovojniki s pomočjo strojnih pušk razpršili 3 ruske ba- ž taljone. Sedaj se borimo skupaj s pruski-ni četami, med katerimi je mnogo Poljakov. Ko smo se po zadnjem trdovratnem boju pripravili na bajonetni naskok in dospeli do ruskih okopov, je sovražnik nenadoma pometal orožje od sebe in klica) ■)Poljaki, bratje ne morite nas!« To je bil Pretresljiv prizor. Ruski vojaki, ki so bili Poljaki, so se vrgli na kolena in se zahva-ili čenstohovski Materi božji za rešitev življenja. Ko je dospel naš brigadir, so dicali: »Živela Poljska!« 1 Na Francoskem. Zdi se, da ogromna bitka na Francoskem stoji in ni odločena. Pač pa bo odločilno bojevanje na severu ob morju. Tu a-;o Nemci po padcu Antwerpena vrgli ve-riko moč. Prodirajo ob morju in so zasedli že Ostende. Angleži sedaj z morja to nesto bombardirajo. Toda to je vseeno. Nemci so dosegli morje in Francozi jih ne tnorejo več obkoliti. Nemci vtrjujejo morsko obal. Francoske čete se bore z Nemci [pri Ipernu in blizu Lille. Francozi bi tu '-adi prodirali, pa se boje, ker so Nemci že ,Db morju. 3 Anglija baje pripravlja novo armado j?00.000 mož, ki jih vrže na Francosko jjroti Nemcem. ( Francozi imajo doslej pol miljona fiiiož mrtvih in ranjenih. ; Nemci so začeli napadati trdnjavo ^Belfort. j Posebnih novic pa s tega bojišča ni. s Boji s Srbi. Srbske laži. Dunaj. Uradno se naznanja z dne 19. .oktobra: Srbsko časopisje razširja v zad-njih dneh celo vrsto zmagonosnih vesti, ki pa spadajo v kraljevstvo njihovih želja. aTe vesti so v nasprotju z resničnimi razmerami in se dajo reducirati na sledeče: 1. Domnevana zmaga pri K u r j a-č i č i h je bilo vsled povodnji Drine, ne pa vsled srbskega napada izsiljeno izpraz-injenje nekega malega poplavljenega utrjenega ozemlja, ki pa nima samo na sebi iHiobenega pomena. Umikanje se je izvrši-do v popolnem redu; da celo brez mote-aija od strani sovražnika. Zato> so podatki -o številnih vjetnikih popolnoma neuteme-djeni in netočni. 2. Na grebenu Oučevo se vrše vsled velike bližine tam se nahajajočih bojnih črt skoro vsak dan boji, v katerih nabadajo enkrat Srbi, enkrat naše čete. Kakega posebnega pomena ti boji nimajo. Zato so tudi srbska poročila o velikem uspehu na gorskem grebenu Oučevo izkrivljena dejstva. O tem pa sovražnik molči, da je bil ravno na dan, ko je dobil »sijajno .zmago« na grebenu Oučevo, dalje južno 'veliko resnejši od artiljerije podpirani srbski napad krvavo odbit. 3. Na Romanji Planini nadaljuje naša nod Srbov domnevno »pobita« divizija čiščenje. Deli te so dne 12. in 13. oktobra v hrabrih bojih tri do štiri srbske bataljone razbili in več vojakov in častnikov, ki .so po gozdih blodili, vjeli. S tem je srb- sko poročanje o vojski zadostno označeno in ne potrebuje nobenega komentarja. P o t i oi r e k, flzm. Velike srbske izgube pri napadu na Črni Vrh. Čez Zagreb se poroča z južnega bojišča, da so Srbi podvzeli obupen napad na Črni vrh. Ta napad so Srbi plačali z izgubo dveh pehotnih polkov, dveh baterij in več strojnih pušk. Major Milan Pribičevič padel. Neki ranjeni srbski rezervni častnik, belgrajski odvetnik, katerega so naše čete ujele, pripoveduje, da je srbski major Milan Pribičevič, ki je imel veliko vlogo pri umoru nadvojvode Franca Ferdinanda, padel pri avstrijskem bombardiranju Belgrada zadet na belgrajski cesti od šrap-nela. V Belgradu je padel tudi druga gonilna sila »Narodne Obrane stotnik Sava Popovič. Francozi zopet v Jadranskem morju. Naše torpedovke napadle Bar. Armadno vodstvo javlja o dogodkih na morju: Dne 17. oktobra zjutraj je prišlo na morju južno od d'Ostro do praske med nekaterimi torpednimi in' podmorskimi čolni in enim letalom in francosko križarko »Waldeck-Rorsseau«. Četudi je sovražnik naše enoite hudo obstreljeval, so se nepoškodovane vrnile. Francoske ladje so obstreljevale svetilnik D'Ostro; poškodovale so samo galerijo svetilnika. Škoda je brez pomena. Dalje odtod se nahajajoča skupina francoskih ladij, ki smo jo opazovali, je hitro zapustila naše vode, ko so se prikazali naši podmorski čolni. Dne 13. oktobra v jutranjih urah so napravili naši torpedni čolni pot v luko Bar. Tam so iz bližine razrušili s topovi skladišča in naložene železniške vozove. Na morju. Dne 17. t. m. se poroča izLondona, da je bila angleška oklopna križarica »Hawke« v Severnem morju od sovražnega torpeda potopljena. 49 oseb posadke, častnikov in moštva, so rešili, okoli 350 jih pogrešajo. Oklopna križarica »Hawke« je bila dolga 110 m, široka 18 m, globoka 7 in pol metra. Imela je 12.963 konjskih moči in 7350 ton. Zgrajena je bila leta 1890. Dne 17. oktobra popoldne so se zapletli nemški torpedni čolni S 115, S 117, S 11 in S 119 nedaleč od nizozemskega obrežja v boj z angleško križarko »Undaun-ted« in s štirimi angleškimi rušilci. Po u-radnih angleških poročilih so bili potopljeni 4 nemški torpedni čolni; od posadke so izkrcali na Angleškem 31 mož. Dne 18. t. m. pa so Nemci v Severnem morskem zalivu potopili angleški podmorski čoln. Po uradnem japonskem poročilu je dne 17. oktbbra japonska križarica »Ta-katšiho« v zalivu Kiaučau zadela ob mino ni se potopila. Od posadke, ki je štela može, se je rešil samo en častnik in d mož. Vojska v kolonijah. Vojska v kolonijah, ki so jo pr Nemci v Togu, Kamerunu, južno vzh in zahodni Afriki postaja polagoma varna Angležem. V teh bojih si vsaj zdaj angleški vojaki niso pridobili posv niti lavorik; uspehi so le malenkost Nemci se namreč uspešno branijo povs' proti angleški premoči, a tudi narodi, so si jih podjarmili Angleži, žele svobo; in se dviguiejo proti Angležem. V Indiji poizkuša zdaj Indijec, da osvobodi angleškega jarma. Vre v Inc proti Angležem prav za prav vedno. M in večji nemiri se ponavljajo že več Angleži izvajajo sicer najstrožjo cenzuro, a kljub temu se le čez Kitajsko in čez Carigrad poroča v Evropo o dejstvih, da se je uprl velik del Indijcev proti Angležem. Ustavljeno je zato brodarjenje iz Basre v Bombaj, Angleži so zato odposlali domače indijske čete v Evropo in v Afriko in da soi Angleži milo prosili Japonce, da naj pošljejo obljubiti, da jim pomagajo. Angli-veliko obljubiti, da jim pomagajo. Anglija je pa zato razljutila Združene države in tudi svojo kolonialno državo Avstralijo, ki se sama boji Japoncev. Zvezo z Japonsko še lahko Angleži drago plačajo; že zdaj so jim izročili otoke v Tihem oceanu, a lahko še izgube veliko svojih posestev v Aziji in v Tihem oceanu. V Južni Afriki tudi ni vse tako, kakor žele Angleži. Ko je izbruhnila vojska, se je kmalu pokazalo, da del Burov ni nikakor zadovoljen, ker se je začel boj proti Nemški Vzhodni Afriki. Veliko pozornost je vzbudilo, ker je odstopil višji poveljnik južno afriške milice, general Bajer. Burr ski general Herzog in njegovi pristaši pa sploh niso skrivali, da ne simpatizirajo z Angleži, marveč da simpatizirajo z Nemci. Znano je, da del armade, ki ji poveljuje burski podpolkovnik Maritz, sploh noče napasti nemške dežele Darnara. Ko je južno afrikanska vlada določila drugega častnika za poveljnika teh čet, so Buri novega poveljnika prijeli in stavili ultimat Angležem. Ni izključeno, da se Buri upro, da obnove svoji republiki in da napadejo Angleže. To poročajo Angleži sami, ki jih položaj v južni Afriki zelo skrbi, čemur se ni čuditi, ker morajo vpo-porabiti vse svoje sile v Evropi in v Indiji. Tudi v Egiptu vre. Proti Angležem so izbruhnile krvave demonstracije že začetkom septembra. Večina egipčanskih častnikov in vojakov domačinov je odpovedala Angležem pokorščino. Razvoj vstaje v Egiptu je odvisen, kakršno stališče zavzame Turčija nasproti Angležem. Če pride med Turki in Angleži do vojske, se bodo pač bili prvi boji ob meji Sirije in Egipta. Egipčani se bodo, o tem niti Angleži sami ne dvomijo, uprli proti Angležem, če prično ob meji grometi topovi. Zelo se mora dvomiti, če bi mogli zdaj Agnleži obdržati Egipt, ko se vojskujejo skoraj na celem svetu. Pristaviti se še mora, da so Nemci Angleže v Kamerami in tudi drugod v Afriki že večkrat porazili, da so nemške križarke na vodah oh Vzhodni Aziji, na Pacifiku in na Atlantskem oceanu uničile veliko angleških parnikov in da zato lahko Angleži v sedanji vojski izgube najlepše kolonije. Kako so Rusi oblegali Przemisl. Iz poročil, ki jih pošiljajo vojni poročevalci, posnemamo naslednje opise krvavih dogodkov, ki so se od 18. septembra do 8. oktobra godili pred Przemislom. Hočemo te dogodke nekoliko natančnejše opisati, ker obleganje Przemisla in pa poraz Rusov pred to našo trdnjavo je eden največjih dogodkov te vojske. Po tritedenskih zelo krvavih bojih, v katerih so hoteli Rusi z vsemi sredstvi udreti v trdnjavo, so pustili gore mrličev. Svojo nalogo je trdnjava pod poveljstvom podmaršala Kusmaneka sijajno izpolnila in je odbila vse napade. Rusi so izgubili 40.000 mož. Trdnjavske čete so se vojskovale z neprekosljivo hrabrostjo. Na posameznih krajih je došlo do vročih bojev mož z možem; v teh bojih so vedno zmagali deli naših čet. dasi so vojskovali ruski vojaki obupen boj, ker so jim za hrbtom grozile lastne strojne puške. da jih prisilijo prodirati. Dejansko so streljale ruske strojne puške večkrat v svoje lastne vrste. V mesto Przemisl so padali tudi šrapneli, a mesto je le malo trpelo. Kako se je vršilo obleganje. Dne 16. septembra so se prikazali Rusi prvič pred trdnjavo. Sovražnik se je obotavljaje približeval. Najprej so prišli kozaški oddelki, za njimi pehota; kmalu za temi pa velike mase vojaštva, ki so kakor železni obroč obkolile trdnjavo. Sovražnik se je zelo težko približeval, ker je vsak čas izpadla posadka iz trdnjave ter s tem pokazala svoj ofenzivni duh. Vsak korak so morali plačati Rusi s težkimi žrtvami. Naši topovi so izvrstno delovali že na veliko daljavo. Dne 2. okt. smo zapazili zunaj na polju veliko belo zastavo, ki se je počasi približevala našim črtam. Prišel je parlamenten neki podpolkovnik ruskega glavnega štaba. Častniki našega glavnega štaba so spremili parlametiterja, ki je imel zavezane oči, v trdnjavo na posvetovanje. Parlamenter je prinesel pismo poveljnika oblegovalne vojske, ki ni bil nihče drugi kakor Bolgar Radko Dimitrijev. V pismu poziva naše poveljstvo, da mu izroči trdnjavo. Dne 5. oktobra so Rusi energično naskočili našo jugovzhodno fronto in obenem na drugih straneh uprizorili demonstrativne juriše proti drugim fortom. Takoj smo spoznali sovražnikov namen, da hoče z močnim razvojem sil in groznim bombardiranjem iz 8-, 10-, 15-, 18- in 20-kaliberskih topov po vzoru Odrina, ali celo Liitticha tudi z mornariškimi topovi z naskokom osvojiti trdnjavo, katera je stala neomajno v tem silnem ognju. Naskok se je pričel 6. oktobra in je traial brez prenehanja 72 ur. Vsi napadi so bili nazbiti od naših hrabrih čet, ki niso niti v ognju najtežjih ruskih topov zgubile hladnokrvnosti. — Naše moštvo je streljalo z velikim uspehom. Posebno velik je bil učinek streljanja pešcev, strojnih pušk kakor tudi topničarjev. Rusi, prezirajoči smrt, so zopet napadli, pri čemur so si znali izvrstno pomagati s kopanjem strelnih jarkov. Tudi rusko topništvo je izvrstno delovalo, ali z zelo majhnim u-spehom, ter se je mogla škoda na utrdbah takoj popraviti. V mesto samo je padlo malo granat, posebno blizu zgradb poveljništva. Utrdbe same so bile malo poškodovane. Neka utrdba je bila zadeta na 250 krajih, ali je ostala popolnoma nepoškodovana. Oblegovalna vojska je štela pet zborov, največ takih čet, ki so bile nalašč izurjene za oblegovalne boje. Neki poročevalec poroča 14. t. m.: Dne 8. oktobra je napad prenehal. Ruske čete so se umaknile in naše čete so jih energično preganjale. Umikanje je bilo podobno begu. Medtem je bila ofenziva naše glavne vojske tako uspešna, da je sedaj Przemysi svoboden. Samo na vzhodni fronti še demonstrirajo ruske čete, najbrž da skrijejo svoje umikanje. Katio-nada traja danes 14. okt. od ranega jutra. Z dovoljenjem trdnjav, poveljnika sem obiskoval dan pozneje utrdbo v skupini Sie-dliczka. To je edina točka v trdnjavski črti, kjer so Rusi v noči od 7. na 8. oktobra prodrli skozi različne ovire, ali hvala junaški posadki, katera se je borila tri in pol ure proti petkrat močnejšemu sovražniku, dokler ni prišla pomoč. Rusi, ki so prodrli, so plačali svoje drzno podjetje s smrtjo ali pa so bili vjeti, nobeden se ni vrnil. Še sedaj se vidijo sledovi grozne bitke, ki nima, kar se tiče grozovitosti, para. — Hrvatom morem sporočiti, da je bil eden njihovih sinov, in to nadporočnik v prvem topniškem polku z Dunaja, Janko Švrljuga, rodom iz Zagreba, poveljnik te utrdbe. Ena sama utrdba zadeta 500 krat. Gromenje topov iz okolice, kjer se je vršil velik boj, sem čul ves čas, odkar sem bil v trdnjavi. Od časa do časa so topovi posebno močno gromeli. Z dovoljenjem trdnjavskega poveljnika sem obiskal neko utrdbo, vodil nas je njen poveljnik, je bilo zelo zanimivo. V štiridnevnem bo-| ju je bila utrdba petstokrat zadeta, blizu utrdbe je pa padlo približno 6000 krogel. Iz utrdbe same se je tritisočkrat ustrelilo. Sovražnik se je približali utrdbi do 700 korakov in je izgubil 5000 mrličev. Naši so izgubili le enega mrtvega in sedem ranjencev. Poškodbe, ki so se zadale utrdbi podnevi, so se vedno ponoči popravile. Poveljnik ji je nadporočnik Mikes. Okolica utrdbe je bila popolnoma prazna in preprežena z žičnimi ograjami. Zadnja stran utrdb se najlažje primerja z vinskimi kletmi. Na vse strani vodijo vojne železnice in brzojavne žice k zalogi mu-nicije. Na drevesih so se nahajala opazo-vališča za vodstvo ognja. V Przemislu so se borili tudi deli našega III. zbora, med njimi zelo mnogo naših slovenskih Goričanov. Samo slovenskih topničarjev je bilo v Przemislu nad 1000, pehote slovenske pa še več. VEČ NAŠIH TOPNIČARJEV V BELGIJI PONESREČENIH. — NEMŠKI CESAR ODLIKUJE NAŠE VOJAKE. Iz Kölna na Nemškem je dcšla cenzurirana brzojavka g. poročnika Miihl-bauerja, zeta g. A. Casagrande v Ajdovščini, da se ie 16. t. m. pri Liittichu zgodila železniška nesreča, pri kateri je o-stal mrtev stotnik Amann in je bilo ra- -njenih mnogo oficirjev in moštva 8. trdn. artil. bataljona iz Ajdovščine, kateri seje odlikoval s težkimi možnarji pri obstre-ljavanju trdnjav Lüttich, Namur, Mau-beuge in Antwerpen. Kakor znano, je nemški cesar odlikoval bat. komandanta polkovnika Langer-ja in mnogo častnikov, med njimi tudi častnika Miihlbauer-ja z železnim križem. Uradno nemško po-ločilo, ki je izšlo o tej nesreči, se glasi: Ko so prepeljavali z železnico av-stro-ogrske motorne baterije iz postojank pred Antwerpnom, se je pri Lütti chu pripetila železniška nesreča. Nekaj voz z eno baterijo je skočilo s tira. Zal, da je bil ob tej priliki usmrčen divizijski poveljnik, stotnik trdnjavskega artilerijskega bataljona št. 8. Ferdinand Amann; praporščak Wollener si je zlomil nogo, več drugih častnikov in artiljeristov je bilo ranjenih. Baterija je ostala nepoškodovana; tudi materijal ni nič trpel. Mrtvi , stotnik Amann, — njegova smrt je prov-zročila splošno žalost, — je bil prepeljan v Kolin. Praporščak Wollner je bil odlikovan pred Antwerpnom z železnim križem. Nedavno je srečal cesar Viljem dele naših motorskih baterij na maršu. Nasproti c. in kr. delegatu grofu Stürgkhu je izrazil živahno veselje, ker je videl av-stro-ogrsko artiljerijo, katero je radi njenega zadržanja izredno pohvalil. Nemški cesar je razdelil nad 50 železnih križev častnikom in moštvu avstrc-ogrskih baterij. Častniki so bili vsi odlikovani. Pregledovanje črnovojnikov prvega poziva. Dunaj. Med črnovojniki, ki niso bili poklicani v vojaško službo, ker so bili pri novačenju kot nesposobni spoznani ali pa superarbitrirani je veliko krepkih mož, ki bi bili sedaj popolnoma sposobni za vojaško službo. Mnogi izmed njih, ki so bili takrat slabotni, so se okrepili; njih telesne hibe so tekom let izginile. Mnogo drugih je bilo spoznano za nesposobne, ker so bili ntorda prestrogi predpisi to povzročili. Ker postajajo zahteve naše obrambe vedno večje, in je treba velik rezervar izurjenih vojnih obvezancev ustvariti, in brambno breme na celo prebivalstvo pravično razdeliti, se bo pregledal prvi poziv črnovojnikov, da se vidi, vkoliko so ti črnovojniki sposobni za vojaško službo v črni vojski. t { ! K temu pregledu bodo prišli vsi črno-vojniki rojeni V 1. 1878. do L 1890., vštev-si tudi to leto, ko so bili do 1. 1913. pri no-' vačenju kot nesposobni ali pa so kot su-j perarbitriranci iz armade izstopili. Izvzeti so sledeči: i Tisti o katerih je obče znano, da so • za črno vojsko popolnoma nesposobni. Tisti, ki se že uprabljajo v vojski, četudi delajo druga dela in ne nosijo orožja. Ravno tako tisti, ki so že namenjeni za taka . dela. Nadalje prostovoljci, ki že služijo [ v armadi. Izvzeti so tudi tisti, ki so bili , letos kot nesposobni spoznani in pa oni, ki so bili že kot črnovojniki superarbitri- • rani. Ravnotako je sklenila ogrska vlada, ■ da se pregledajo vsi črnovojniški obve-> zanci od 24 do 36 leta, ki niso še vojaško L izurjeni. Pregled črnovojnikov mora biti po ; uradnem razglasu ogrske vlade končan ' do 29. t. m. Pregledovanja pri katerih bo-; do določili, kdo je za črnovojniško službo z orožjem sposoben ali ne, se bodlo: izvr- • šila od 16. novembra do 31. decembra. \ Čas, ko se za orožje sposobni pozovejo ; v aktivno črnovojniško službo, se določi V pozneje; a že zdaj se razglaša, da bodo , pozvani pod orožje mlajši pred starejši-' mi letniki. s Novice. Preč. g. dekanu dr. Knavsu. I z C e r- . k n a: Pretečeni teden nas je zapustil pre-| častiti gospod dekan Dr. Frančišek Knavs, I odšel je na svoje novo mesto v Št. Peter • pri Gorici. Deloval je nad 8 let z vso vne-, mo med nami. Njegovi globoki zasnovani in temeljiti cerkveni govori, bodo ostali ■ vsem onim živo v spominu, ki hodijo v ( cerkev s pravim namenom. Posebno bomo pogrešali lepih stanovskih govorov za . fante in može, v katerih nas je gospod de-1 kan vsaki mesec spodbujal k pravemu , krščanskemu življenju. Kakor je bil v ' dušnem pastirstvu neumoren, tako se 1 mu imamo zahvaliti za marsikaj tudi ! v društvenem življenju. Njegova temeljita predavanja v našem kat. izobraževalnem društvu so bila časten del naloge imenovanega društva. Gotovo bi bil 1 gospod dekan ta predavanja tudi nadalje-J val, aki bi bil videl več zanimanja. Za vse 1 dobrote, ki nam jih je gospod dekan delil kot dušni pastir v cerkvi in izven cerkve ' mu kličemo: Bog Vam plačaj! Srca zvesta ] naša vedno, bila bodo Vam hvaležno; ! nauke Vaše vse obilo, vedno, vedno ohra-: nile! , V prvi letnik bogoslovnice za goriško nadškofijo je letos stopilo 10 bogoslovcev, ( med njimi 10 Slovencev in 1 Furlan. Duhovske vesti. Za dekanijskega in 1 župnega upravitelja v Cerknem je imeno-: van velč. g. Ivan Kunšič, kurat na Sr-: penici. Na njegovo mesto je imenovan č. g. Al. F i 1 i p i č, vikar v Čezsoči. — Čezsočo bo oskrboval č. g. Vinko A 1 j a n-č i č, kaplan v Bovcu. — C. g. Anton B r a-t i n a, vikar na Kostanjevici, je vstopil v pokoj. Preselil se je v Št. Peter pri Gorici. Na njegovo mesto pride č. g. Vinko S t a n t a, kaplan v Št. Petru, ki bo oskrboval tudi Temnico. Zlata maša v Škofji Loki. Ravno ob času, ko se cel svet nahaja v orožju, je obhajal nedeljo 4. okt. ob 8. uri v urš. cerkvi v Škofji Loki zlato mašo železen, jeklen mož preč gč župnik Janez N. W e s t e r. Ko je pred 50 leti na rožen-venško nedeljo na toliko opevanem blejskem otoku prvič stopil pred božji oltar, je odšel za kaplana v Cerkno na Goriškem, čez 7 let pa prevzel službo duhovnega pastirja v O t a 1 e ž u, kjer je neumorno deloval nad 34 let. Kdor je hodil po teh slikovitih krajih, je opazoval proti Vojskemu po zimi skoro nedostopne vi-sočine in rebra s posameznimi hišami, ta ve, kako silno težavna je tu služba duhovnega pastirja, zlasti v burji, snegu in zametih. »Zakaj ste me semkaj poslali« zdi-hoval je zlatomašnik prve mesece proti tedanjemu dekanu Jermanu, »do cerkve i -mam po strmini 20 minut in sv. Katarina nima druzega ko prazne stene?« Kako se je na to vsestranskega dela junaško poprijel, dokazujejo na vse praje lepo izdelane ceste in pota, sredi njih pa krasna cerkev, gotovo ena najlepših na Goriškem. Zlatomašniku želimo še dolgo let toli zasluženi pokoj! Umrl je v Biljah 15. t. m. v 77. letu svoje starosti po kratki, a mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče znani mnogo letni cerkovnik Andrej O r el. Pogreb se je vršil 17. t. m. ob veliki udeležbi domačinov in okoličanov, kar je pričalo, da je bil mož priljubljen in obče spoštovan. N. v m. p. Preostalim naše so-žalje! Pogreb g. nadučitelja Franketa. Minuli petek so pokopali v Oseku, kakor smo že poročali, vpok. nadučitelja J. Franketa. očeta oseškega g. vikarja in strica gore-njepoljskega g. vikarja. - Pogreb je vodil preč. g. župnik šempaski z asistenco šestih drugih gospodov. Pogreba se je udeležilo domače starešinstvo, Orli, šolska mladina pod vodstvom učiteljskim, vse učiteljstvo iz sosednjih vasi in zelo veliko število ljudstva, ki je blagega pokojnika ljubilo in spoštovalo kot vrlega, poštenega in pobožnega moža. — Pokojnik je bil rojen I. 1846 v Poljanah na Gorenjskem; kot učitelj je služboval na Kranjskem v Loškem Potoku, Dobrepoljah, Kopanju, Stopiču naposled nad 20 let v Šempetru pri Nov. Mestu, kjer je bil tudi Organist in tajnik. Z veliko žalostjo so se Dolenjci poslavljali od tega vrlega moža, ko se je 1. 1908 poslovil od njih, da bo v zasluženem pokoju preživel večer svojega življenja pri svojem sinu v Vipavski dolini. — Med tem, ko je njegov sin Ivan, zdrav na severnem bo-jišču, mu je oče legel na smrtno posteljo —v grob. — Vrlemu možu, — uzornemu očetu, — skrbnemu vzgojitelju in vernemu katoličanu časten spomin in večni mir! Obrekovanje poslanca dr. Korošca. »»Slov. Gospodar« poroča: Celjski list »Deutsche Wacht« je prinesel po listu « Tagespost« članek, v katerem očita poslancu dr. Korošcu med raznim drugim tu di, da je ubežal v Švico. Dr. Korošec je vložil po dr. Benkoviču tožbo proti »Deutsche Wacht«. Dne 8. oktobra se je vršila obravnava, toda urednik »Deutsche Wacht« ni nastopil dokaza resnice. Bil je radi zanemarjanja dolžne pozornosti obsojen na 200 K globe. Uradi okrajne bolniške blagajne se bodo nahajali, začenši od prihodnjega pondeljka 19. t. m., v novi lastni hiši naslovljene v ulici Leopardi 6. Obrekovanje slovenskih duhovnikov. Razni sovražniki katoliške Cerkve so resni vojskin čas porabili za brezobzirno huj-skarijo zoper slovensko duhovščino. V tem oziru je bil pa — žal — najhujši napad graškega vseučiliščnega profesorja dr. Udeja. V praškem listu »Bonifatius-Korrespondenz« je objavil ta mož svoja obrekovanja. Danes pa beremo v oktobrovi številki tega lista., da preklicuje, prisiljen od lavantinskega obrambnega društva, 17 lažnivih trditev o slovenski duhovščini. — Dunajska »Reiehspc^a«, glasilo kršč. so-cialcev, odločno obsoja obrekovanje slovenske duhovščine in pravi,, da je izmed 18 aretiranih duhovnikov bilo izpuščenih že 14, proti ostalim 4 pa preiskava ni do-onala še nič obtežilnega. Maturo so napravili včeraj na tukajš-ni nemški gimnaziji sledeči Slovenci (ki morajo k vojakom): Černovic Marij iz Gorice, F i 1 e j Jožef iz Št. Andreža, Furlan Franc iz Branice, Koren Iv., iz Drežnice, Jean Maks iz Ljubljane, Mate Avgust ter P o 1 z e r Marko s Koroškega z dlobrim, V r t o v e c Vencelj iz Vel. Za-belj pa z odličnim vspehom. Naš prestolonaslednik 19. pešpolku. Naš prestolonaslednik Kari Franc Jožef je, kakor smo že poročali, imenovan za imejitelja tolminskega 19. pešpolka, ki se rekrutira v Rabu na Ogrskem. Ob tej priliki je rabskemu županu izrekel naslednje besede: »Ponosen sem, da je moj hrabri polk pokazal toliko hrabrost v tej sveti vojski, ki se bije za naš obstanek. Pričakujem z veselo nestrpnostjo trenutka, ko bom naš hrabri domači polk lahko obiskal na bojišču in bil priča njegovih junaštev.« 400 kvintalov žita za Ajdovščino. Iz Ajdovščine nam poročajo: Slavni deželni odbor je naklonil naši občini 400 meterskili stotov žita (4 vagone). Izdelki (moka in o-trobi) so ubožnim ljudem na razpolago v Jochmannovem mlinu po naslednji ceni: Moka št. 1. po 52 K k v, št. 3. po 50 K, št. 6V2 Po 46 K, otrobi pa po 13 K. Deželni odbor je nakupil žita in ga razdelil v ta namen, da posamezni špekulanti ne bi mogli izkoriščati v sedanjih težkih časih, ubogega ljudstva. Namen dež. odbora je bil torej dober; kajti žalostno je, da se povsod dobe ljudje, ki sedanji položaj izkoriščajo, da še bolj stiskajo reveža. Zato zasluži dež. odbor vso pohvalo. Da bi le ta namen dež. odbora bil dosežen!.... Neresnične vesti o padlih na bojišču. Nekatere družine od svojih dragih na bo- jišču niso dobile vesti že več tednov; pač pa prinese tupatam kak ranjenec z bojišča novico, da je ta in ta na bojišču padel, da je videl njegov grob i. t. d. V premnogih slučajih, ki so nam znani, pa se tak pogrešani svojec čez čas oglasi s kakšnim pismom iz Rusije, kjer je vjet. Tako se je zgodilo tudi profesorju tuk. slovenske gimnazije g. Puntarju. V torek dobi pismo, da je njegov brat Ivan na bojišču padel 26. avgusta. Neki ranjenec je pripovedoval, da je bil zraven, ko so ga pokopali. V sredo na to pa g. profesor Puntar dobi pismo iz Moskve, v katerem mu brat naznanja, da je vjet in že zdrav. Tudi uradni izkazi niso vedno točni, kakor smo se imeli priliko prepričati. Vojak, ki je bil uradno mrtev, je čez teden dni potem pisal. Torej ne se razburjati preveč. Mnogi, ki jih pogrešamo z žalostjo, se še vrnejo zdravi domov. Važno za črnovojnike, ki gredo v vojsko. V interesu črnovojnikov rojenih 1892., 1893. in 1894. 1., ki so poklicani za 26. oktobra t. I. v aktivno službovanje, je da prinesejo s seboj če le mogoče, te-le predmete: par trpežnih, ohlapnih čevljev (škornjev, opank); gorko volneno' spodnjo obleko, obleko; gorko obleko, volnen telovnik z rokavi (volnen jopič, sviter), kožuh, debel zimski plašč; volnene nogavice, rokavice in narokavice; snežno čepico; gorko odejo (koc); nahrbtnik; vsekakor pa žlico, vilice in nož ter jedilno posodo. V kolikor bodo obleke in predmeti vporabni za službo v vojni se izplača njih vrednost v gotovini. Kam se je svojcem vojnih ujetnikov obrniti. Nekateri pošiljajo pisma in denar na avstrijsko zunanje ministerstvo in pa na amerikansko poslaništvo, češ, ta dva bosta vedela, kje se nahaja vojni ujetnik in mu bosta pisma in denar odrajtala. Ta dva pa ne opravljata sama teh poslov, ampak jih odkažeta posebni pisarni, ki je za taka dela ustanovljena. Če hočete torej, da se bodo take stvari takoj odposlale in uredile, nikar ne pišite ministerstvu ali pa amerikanskemu poslaništvu, ampak se kar obrnite na sledeči naslov: »Gemeinsames Zentralnachweise-Bureau, Hilfs- und Auskunftstelle siir Kriegsgefangene und Internierte. Wien, I., Jasomirgott - Strasse Nr. 6.« Kako posluje c. kr. pošta? Toliko državni poštni uradi kolikor vojno-poštni u-radi imajo nalogo, da se podvizajo kolikor možno z dovajanjem in odvajanjem tabornih poštnih pošiljatev. V tem smislu se je vojno ministerstvo že ponovno obrnilo na vrhovno etapno poveljstvo, ki je pa javilo, da delujejo vojno-poštni uradi neprestano in v najtežavnejših razmerah. Svojcem oseb, ki prapadajo vojski na bojnem polju se vsled umljive nestrpnosti dozdeva, da taborna pošta deluje prepočasi. Toda pri tem se ne sme zvračati krivde na pomankljivosti organizacije in načina odpošiljanja, niti na morebitno malomarnost osobja. Vzrok tiči v težavah, ki izhajajo iz vojnih okoliščin. Tostvarnot se mora predvsem povdarjati, da vozijo poštni vlaki po vojnem redu veliko bolj počasi nego v miru. Razumljivo je, da doslej ko so bile vse čete v vednem premikanju in so komaj dospevši na svoj cilj, se zopet oddaljile od poštnih zbiralnic, večji ali manjši del nagromadenih vojno-poštnih dopisov ni mogel doseči naslovnikov; zlasti se, ker se te težkoče pri napredovanju v bojni črti še povečujejo. Naravno je, da enake težkoče nastajajo tudi pri obratnem prometu od armade v domovino, pri čemur je treba še vpoštevati, da pri bojnem premikanju zamorejo čete le redkokdaj oddajati svoje korespondence na vojtio-poštnem uradu, ker se ti uradi nahajajo pri drugem delu trena, zlasti pa, ker je dovoljeno zaradi cenzuriranja vsebine vojnih korespondenc, posameznim osebam v vojni oddajati svoje pošiljatve s a rn o na vojnopoštnem uradu. Ranjenci v Gorici. Ranjen je le na novo došli pešec 47. pešpolka Ang. Štabi-1 e iz Ogleja. Ranjen je na levem stegnu. Na opazovanju se nahajajo Jožef L e g i-ša, 20. lovski bat.; Ant. Tinta, domobr. polk št. 27.; Ivan Zanini, pešpolk št. 47; Dominik Polli, pešpolk št. 97; Marcel Mondolfo, pešpolk št. 97; Franc F a b j a n pešpolk št. 97; David Calligaris, domobr. polk 27.; Al. Cingerle, dom. polk 27.; Franc Kofol, domobr. polk 27.; Ivan B e 11 r a m, domobr. polk 27.; Dominik Lorenzut pešpolk 97.; Ant. Boletig, pešpolk 97.; Franc Legiša, pešpolk 97.; Jožef Tomat, dom. polk 27. »Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici, podružnica Glasbene Matice v Ljubljani je sklenilo, da vkljub težavnim razmeram vzdrži, četudi z velikimi žrtvami svojo glasbeno šolo, ki je pod nadzorstvom c. kr. naučnega ministerstva. Posrečilo se je društvu pridobiti izvrstno učiteljico za glasovir v osebi g. Ljudmile Petranove, ki dojde te dni. Gospica je ab-solventinja konservatorija v Pragi, izvrstna učiteljica in je že podučevala pri Glasbeni Matici v Ljubljani, kjer so jo morali radi vojsknih razmer začasno odpustiti; ima od tam najboljšo kvalifikacijo ter že zna prav dobro slovensko. Obračamo se zlasti do starišev, ki želijo preskrbeti svojim otrokom dober pouk v glasbi, da podpirajo društvo s tem, da vpišejo svoje učerrce v Glasbeno šolo, za kar je še vedno čas. Priglasiti se je v društvenih prostorih v ulici Sv. Ivana 7. I. — Važno za enoletne prostovljce. Oni črnovojniški vojni vpoklicanci, ki imajo pravico do enoletnega prostovoljstva, se opozarjajo, da se naj zglase kot prostovoljci pri »Akademische Anmelde und Auskunfststelle« na Dunaju, Universität. Kot taki pridejo v šaržno šolo, kamor si zbero: v Gradec. Prago ali Inomost. V dveh mesecih postanejo podčastniki in v teku vojske lahko tudi častniki. To velja tudi za abiturjente vseh šol, ki imajo pravico do enoletnega prostovoljstva. Zajčje kože za vojake na bojiščih. Nemška cesarica je o priliki, ko se je o-glasilo pri njej predsedstvo vojnega odbora za toplo spodnjo obleko, opozorila, naj se v čim večji meri rabijo nadomesti-i la za volno. Odbor je nato sklenil za tre- bušne pasove rabiti z a j č j e k o ž e. Stro kovni izvedenci so izrekli, da so taki pa sovi izredno primerni in dobri. Sedaj do biva odbor nešteto zajčjih kož v dar; ak( pa te ne bodo zadostovale, jih namerava jo tudi kupovati. To bodi migljej tudi z; nas. Kdor ima kako zajčjo kožo, naj j( podari našim vojakom. Darove sprejmi »Nabiralnica darov vojno-oskrbovalneg* odbora« (Ženski odsek S. K. S. Z.) Go sposka ulica 6. Na severnem bojišču ranjeni gorišk , Slovenec Peter B a t i s t i č iz Št. Petri je 10. t. m. v bolnišnici na Ogersken umrl. Repatica, ki jo po nekaterih kraji! sedaj vidijo je lepo-svetleča zvezda, spadajoča glede velikosti v četrto vrsto Razvijala se bo, kakor pišejo astronomi, čedalje bolj in osobito rep se jej bo večal. Ze sedaj, četudi se ni še dobro približala solncu in zemlji, jo vidimo na vedrem in jasnem nebu kot lepo svetlikajočo zvezdo -repatico. — Zvezdolovci pišejo, da je bila repatica 2. oktobra t. 1. zemlji najbližja, a da se bo 26. oktobra najbolj približala solncu. Zbog tega bo vedno svetlejša. — Zvezdoslovni učenjaki so preračunali, da se ta repatica približa zemlji do 235,950.000 kilometrov. Naše stare mamice pravijo, da je pač res, da nam repatica naznanja vojno. — Slučajno so sedaj zadele. Redka naravna prikazen v Pragi. V soboto zvečer so opazili v Pragi naslednji naravni pojav: Okrog meseca, ki se sedaj nagiba k polni luni, se je pojavila prekrasna mavrica. Obzorje je bilo popolnoma vedro, lunini žarki so ostro prodirali skoži vlažni zrak ter tvorili kri; sredi križa je bila luna, ki jo je obhajala mavrica. Prikazen pa ni dolgo trajala. Kasneje se je mavrica še enkrat pokazala ter je bilo spektrum jako lahko razpoznati, zlasti pa modro barvo, ki se jelo močno odražala od luninega roba. Seveda so ljudje to naravno prikazen spravljali v zvezo s sedanjo vojno. Ruski vjetniki v Avstriji. Kakor poroča »Reichspost« gradijo v Knittelfeldu za ruske vjetnike barake, ki bodo imele prostora za 20.000 mož. Doslej so z Ogrskega pripeljali v Knittenfeld 600 Rusov, ki jih bodo rabili za zgradbo barak. — V Novem Beneteku na Češkem bodo napravili barak za 10.000 ruskih vjetnikov. Doslej se skoro vsi ruski vjetniki nahajajo na Ogrskem. Z bojnega polja. Kako so se na bajonet borili Slovenci 47. pešpolka. Iz pisma, ki ga je pisal korporal Franc B., doma iz cmureške okolice, svojim staršem iz bolnišnice, posnamemo nekaj zanimivih črtic, kako silni so naskoki naših slovenskih vojakov z golimi bajoneti, ali takozvani »juriš«. Poleg tega je zanimivo, da ta nemški vojak posebno naglaša junaštvo slovenskih vojakov. Pismo prinašamo samo v izvlečku. »i- To ni več boj, to je klanje! Bilo je i o pri Grodeku. Naša kompanija (47. peš-i'Polk), v kateri so slučajno bili skoro sa-r mi slovenski fantje, je dobila nalog, da t I mora za vsako ceno zavzeti hrib, na ka-' terem so imeli Rusi postavljene 4 brzo-1 strelne puške. Pred nami je ležal mal gozd, ki se je ^ raztezal proti hribu, kjer so stale sovražnikove strojne puške. Naš stotnik nam je dal strogo povelje, da ne smemo streljati, • predno nam ne da on za to znamenje. ;i »Danes bodete izkusili, čemu ste dobili 1 • nabrušene bajonete.« Drli smo po gozdi-e ču naprej. Bližali smo se že vrhuncu gri-ča, ko nam pride nasproti stotnija ruske infanterije, ki pa je bila gotovo dvakrat .' močnejša kot mi. Mi nismo streljali in tu-1 di Rusi ne. Kot na en glas je cela naša 1 stotnija kriknila, ko smo imeli Ruse na 50 korakov pred seboj: »Hura! Hura! Hu-3: ra!« In v naslednjem trenutku — oh, to je bilo grozno! — Naši dobro nabrušeni ba-n joneti so se zasajali v ruska trupla. Kri je ® brizgala na vse strani, naša obleka je bi-la na mah vsa krvava. Ce bi bili vi videli, c kako so fantje naše stotnije delali z Ru-'f si! To je naravnost neverjetno! Videl sem, kako je neki frajtar, doma nekje od ! Sv. Lenarta v Slov. goricah, z enim sa-j. mim sunkom prebodel kar dva Rusa na-' enkrat. Kri mu je brazgnila v obraz. A vr-e li slovenski fant še ni mel časa, da bi si obrisal rusko kri z obraza, že je vrgel oba Rusa ob hrastovo deblo in je zabodel zopet drugega hrusta. In tako so delali vsi. To vam je bil pogled za bogove! Vmes so YP'li vr'' Slovenci: »Hura! Zivio cesar! ,1 Živela domovina! Le po Rusih!« Dosedaj , se bil vedno jezen, če sem slišal kričati '' »Živio!« A odslej ne več! To so vam res občudovanja vredni ljudje. Ce bi se vsi i naši tako borili, morali bi mi Ruse prema-' gati, pa naj jih je tudi desetkrat več kot i nas. Naša stotnija je podila Ruse iz goz-j da. Tukaj se je boj z nova začel. Rusi so J dobili pomoč. A nič jim ni pomagalo. Zo-