KRANJ, petek, 25. 3. 1983	CENA 11 din Št. 23
O! ■. 'jMMMHHj	.j^j&ff&H- .
^^^^^^^^^^^
Glavni urednik: Igor Slavec	Odgovorni urednik: Jože Košnjek
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
ji i;:.«'"?1;?:»
luKi* Of\\/ * i m I X7wm mm Strnim V z* v
ipSMpHp^PMppg.^pr Ijr; v'	■
I	H ant smmm »
^PiJlllTf amg » i
ici ccmu * * ->
l|foyostf in tieiasnosti j upokojevala
fp^^ftlfrsksga' in tpvafidskega la srno ga dpgra m^m^^^-^oživlja zor Osnu tek
J^^fc^ zakona je pravkar
^ffjl i r 'trf"n se gotovi ^K'rađi bi Haj prs po m-v i z up oko' j^HlIi&^f; jjpi; In bi s .
vab«*®
vasi
pfi-
' Odgovarjaš'
na Glasov Mfei^jefon (številki 21-860
BBPll&' ni ifi i i ;J - j- - - " v
.	od 7
^ • ----—
I Tutri Lmnp štareta J OUin Kj^llv
1 mladosti
r } ^a pot po Jugoslaviji bo jutn, i & marca iz Zadra krenila zvez-štafeta mladosti. Potem ko si jo bodo izmenjale roke mladih po
vseh jugoslovanskih republikah,
jo bodo 10. maja od hrvatskih š mladincev v Čabru prevzeli mladi i iz Slovenije. 14. maja jo bodo slovesno pričakali tudi na Go-1 rajskem Od mladih s tolminske ; strani jo bodo namreč prevzeli jeseniški mladinci. Ko bo štafeta obkrožila Gorenjsko, jo bodo Povzeli Kamničani, dva dru za--ton pa jo bodo znova dobili hrvatski mladinci. Od tod bo štabna palica nadaljevala pot v Beograd kjer bo na dan mladosti ^lepna slovesnost ob mesecu
v^ffljadosti._____J
1 Povejmo, da imamo naravni park
Na dolgo in široko smo pred leti razpravljali o Triglavskem narodnem parku in pri tem pokazali vsaj nekaj prizadevanja, da ohranimo našo krajino, izjemne naravne in kulturne vrednote, zavarujemo avtohtono rastlinstvo in živalstvo. In tako smo za Triglavski park, ki meri okoli 800 kvadratnih kilometrov in ki leži v jeseniški, radovljiški in v tolminski občini — od tega odpade kar 500 kvadratnih kilometrov na jeseniško in radovljiško občino — sprejeli pred dvema letoma tudi ustrezni zakon, ki zajema zavarovanje parka ter razne varstvene ukrepe.
Nikakor ni šlo brez širokih in temeljitih razprav v vseh treh občinah, še posebej se je tedaj zataknilo pri tem, kakšne pogoje življenja bo. imelo prebivalstvo v Triglavskem narodnem parku. Ostro smo obsodili vsakršna odstopanja, ki bi kvarila naravo našega prelepega naravnega parka, nasto pili prod kupovanju parcel in črni gradnji vikendov. Izkazalo se je namreč, da je bilo od leta 1970 sem na Mežakli, Pokljuki m na območju Črne prsti zgrajeno' na desetine »črnih« počitniških hiš. saj so to lepe in izjemno vabljive lokacije. Tudi kasneje, po sprejetju zakona, se je odkrila kakšna črna gradnja, kipa sojo inšpektorji več ali manj uspešno ustavili.
Vendar zdaj ne bi govorili o nujnem ohranjanju Triglavskega narodnega parka, saj ima poleg tega, da se obvaruje, tudi rekreacijsko funkcijo. Pravico do »uporabe« našega največjega narodnega parka imajo vsi delovni i/ua/e in
občani in nadvse zaželeno bi bilo, ko bi ga v ustrezni obliki ponudili tudi tujcem, ki prihajajo k nam.
Pri tem se ne bojimo, da bi nam tujci preplavili naš prelepi planinski svet, ker so ponavadi bolj tihi in snažni v naravi kot marsikateri domačin. Torej na Gorenjskem imamo nekaj izjemnih lepot, vendar jih ne znamo izkoristiti.
Če takd zelo potrebujemo turistično devizo in če nam na Gorenjskem poletni meseci prinašajo več ' turističnega dinarja kot zimska smuka, potem pomislimo še na planine, posebej na narodni park Žal mi je, vendar mi še ni bih dano, d u bi v kakšnem prospektu prizadevne ali . manj prizadevne turistične organizacije lahko zasledila, da imamo : na Gorenjskem tudi narodni park ali pa je to omenjeno zelo pomanjkljivo. Park bi nujno morali bolj popularizirati, saj turist, ki se po magistrali zapelje s. Podkorena skozi Martuljek ali Mojstrano, sploh ne ve, da se vozi skozi naravni park. Morda se občudujoče zazre le v Spikovo skupino, to pa je tudi vse... Kaj šele, da bi agencije tako obogatile svoje programe, da bi goste vozile tudi na naša pobočja in poleg stereotipne -V -čeprav ofjčudo- -vanjci vredne - Postojnske jame, toplic, Lipice ponudile tudi kaj našega. Kljub vodičetn' ticčji. kilometrski proviziji ...
Če že drugega ne, postavimo ob gorenjski prometnici vsaj nekaj ličnih tabel, ki jih bodo opozorile, da se vozijo skozi park. Potem se bodo pozorneje zazrli ' 't naše izjemne naravne lepote.
D.Sedej
-<r% r v » -v* />. Ca**v • rf	®
Kranj — Zaradi preveč izplačanih osebnih dohodkov v januarju se je več organizacij združenega deia iz gospodarstva in negospodarstva znašlo pred dejstvom, da bo treba pri naslednjih izplačilih osebnega dohodka poračunati preveč izplačana sredstva. Določila družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v tem letu namreč zahtevajo, da se akontacije osebnih dohodkov ne povečujejo, dokler niso doseženi boljši rezultati dela in poslovnih učinkov.
Na podlagi podatkov, ki jih je pripravila Služba družbenega knjigovodstva, je kranjski izvršni svet
pozval 13 organizacij združenega dela iz gospodarstva in negospodarstva, da poračunajo v januarju preveč izplačane akontacije osebnih dohodkov. Te so se namreč povečale neupravičeno zaradi višjih prispevkov, večjih vrednosti obračunskih osnov in tudi previsoko določene dogovorjene obračunske osnove za preteklo leto. V nekaterih organizacijah združenega dela so namreč, da bi »ublažili« vi^je prispevne stopnje, enostavno povečali bruto osebne dohodke. Drugod so spet neupravičeno povečevali vrednost bruto točke, opravljeno je bilo večje število nadur ali pa je bila izplačana razlika sredstev za osebne dohodke v preteklem letu itd. Vse te organizacije morajo torej ob naslednjem izplačilu poračunati; 16 jih je sporočilo že poprej, da to nameravajo, medtem ko se je za 8 organizacij ugotovilo, da je bilo povečanje upravičeno zaradi več opravljenega dela.
fTZ---*7—
opGt
bencinski bolir'
V zavodu za izdelavo bankovcev so že začeli tiskati bencinske bone za april in najbrž tudi še za prihodnja dva meseca. Vse bo torej po starem, ker za zdaj še niso spremenili uredbe Zveznega izvršnega sveta. Dobivali borno še naprej po 40 litrov bencina na mesec.
Boni bodo povsem odpravljeni, ko bomo imeli dovolj nafte, s katero si bomo zagotovili rednejšo preskrbo tržišča z bencinom in dieslovim gorivom. Sedanja uredba o uvedbi bonov velja do 20. oktobra letos. ___j
■	za iztr&^z
MS Moti Z tuko v organizacijah združenega dela ZomodaZvu kot negospodarstvu. Prometne konice pa zaradi tega i nfbZoni7manjše. O premiku delovnega časa večna 20. strani.
Kunrčkova pošta na Gorenjskem - Ta teden je bila Kurirčkova pošta na Gorenjskem. V torek sojo pionirji iz Podbrezij na Jurčkovem klancu ob spominskem obeležju padlim talcem predali svojim vrstnikom iz Nakla - Foto: F. Perdan -—---/
Spremenjena »rana« ura
Naslednji teden torej začenjamo delati po novem delovnem času. Gorenjska se je za to odločila enotno, saj bi izjeme povzročale nema jhne težave in zaplete posebno glede prevoza. V delovnih organizacijah so se za kasnejšo uro odločiti po dokaj dolgotrajnem tehtanju razlogov za in proti.' Omahovanje pa je prihajalo do izraza posebno lam, kjer so že lansko jesen sledili pobudam za premik delovnega časa, pa so ostali pri tem bolj ali manj osamljeni in s ku- • pom nerešenih problemov, ki jih prinaša spremenjeni vsakdanjik. \ Nekaterih težav tudi v sedanjih pripravah na novi delovni čas nismo mogli rešiti, zato se bodo poznale vse tja do jeseni, ko bi se dokončno odločali, ali kasnejši začetek delovnega dne ostane ali naj gre spet po starem. Prav zato so v vseh razpravah v združenem delu pristajali na novi delovni čas v polletnem poskusnem obdobju, ki ' ga dobrodošlo prinaša rudi prehod na poletno računanje časa.
Izkušnje teh šestih mesecev bodo verjetno zelo konicretne, pod-S krepljene s podatki, da je bil premik v prid ekonomskim ciljem. Nihče verjetno ni proti, da se »najboljše ure« dneva, ko je naša de
! lovna sposobnost največja, prebijejo na delu,' v delovni organizaciji.. Dokler pa bo n.a delo mogoče priti samo v prenatrpanem avtobus i su, dokler bodo starši imeli občutek, da so premalo skupaj z otroki, | dokler bodo dijaki vozači doma šele pozno zvečer, dokler bo prehrana družine slonela le na ženi, zaposleni delavki ipd., pa bomo po novem hodili na delo z občutkom, da se nismo odločili najbolje. | • Morda, bo prav ta občutek tudi premaknil nekatere ustaljene ritme v dejavnostih, ki imajo sicer nalogo kar najbolj prilagajati se zdru-i žeiiemu cclu, družini in njenim potrebam. Prav to pa Je tudi po-| trebno, če naj zimo pričakamo bolj pripravljeni kot pa vstopamo v
poletni čas.	®
l	' '	L. M.
Gorenjski kmetijski rekorderji
'I* '	• . ,	$
, -v .	y -	•	v -v .,
Gorenjski kmetje so lani oddali 24 milijonov in 770 tisoč litrov mleka ali 700 tisoč litrov manj kot v letu pred tem — 67 kmetov Gorenjske kmetijske -zadruge je oddalo več kot 50 tisoč litrov mleka — Priznanja za najuspešnejše
Kranj — Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, Kmetijski inštitut Slovenije — zavod za živinorejo in Živinorejska poslovna skupnost so v soboto na krajši slovesnosti v Kranju podelili priznanja zaslužnim živinorejcem Gorenjske, ki so v letu 1981 dosegli pri vsaj petih kravah v A kontroli nadpovprečno letno mlečnost. Franc Fon s Spodnjega Brnika je prejel zlato priznanje za svoje črnobele krave z mlečnostjo nad 6000 kilogramov. Janez Derling, Franc Fajfar, Franc Roblek, Franc Senk, Franc Molj, Vinko Zar-nik, Janko Kern, Alojz Logar, Alojz Markič, Jože Skodlar, Janez Zabret, Štefan Basaj, Franc Krč, Milan Glo-bočnik in Milan Fende so dobili srebrna priznanja za 5000 kilogramov oddanega mleka za kravo lisaste pasme in 5500 kilogramov za črnobele. 22 rejcev je prejelo bronasta priznanja. Obenem je Gorenjska kmetijska zadruga podelila denarne nagrade — prispeval jih je občinski intervencijski sklad — 49 kmetom, ki so lani v povprečju oddali od vsake krave več kot tri tisoč litrov mleka.
Ob sedanjih mlečnih zagatah v Sloveniji in na Gorenjskem je razve-
seljivo, da se povečuje število rejcev, ki dosegajo pri prireji mleka dobre rezultate. V Gorenjski kmetijski zadrugi je lani kar 67 kmetov oddalo
več kot 50 tisoč litrov kakovostnega mleka. Trije, Franc Krč iz Kranja, Janez Zabret iz, Bobovka in Jože Skodlar iz Podbrezij so presegli mejo sto tisoč litrov; skupno so oddali mlekarni kar 422.752 litrov.
Gorenjski kmetje so lani za družbene potrebe namolzli 24 milijonov in 770 tisoč litrov mleka, kar je 700 tiscJČ litrov manj kot v letu predtem; člani in kopperantje Gorenjske kmetijske zadruge so ga oddali več kot 15 milijonov ali 222 tisoč litrov manj kot predlani. Zavoljo slabe preskrbe z dragimi in tudi nekakovostnimi krmili in ostalimi dodatki h krmi je padla tud mlečnost krav v A kontroli — od predlanskih 3900 kilogramov na 3560. Povprečje je bilo najboljše v nakelski zadružni organizaciji — 3912 kilogramov in najslabše v trži-ški, kjer so šele pričeli s tovrstnim nadzorom prireje mleka.
C. Zaplotnik
B .u . .	--V	.	___________
I | «H|bmni fl -tO L. "Al ~ razstava in p°nudba opreme	^ jg® poslovno
^	Šfm* ŠT prireditveni
- gozdarska razstava	^J^fflf £entfV
\|Wy v y \i V _ kmetijska m gozdarska mehanizacija _ razstava in prodaja čebelarskih	' ' IMMM^ .
—A/' — lovska razstava in ponudbe celotne lovske opreme izdelkov	gOTenjSKI Sejem
— razstava sira, mlečnih in prehrambenih izdelkov — prodaja blaga široke potrošnje	kranj
Sejerr* je Odprt od 9. do 19. ure Informaclie v času sejma na telefonski številki 28-282.
2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
PETEK, 25. MARCA 1983
Svečanost na Planici
Kranj — V soboto, 26. marca, ob 10. uri bo na Planici nad Crn-grobom tradicionalno mncžično zborovanje borcev in aktivistov NOV, mladine, delovnih ljudi in občanov kranjske in škofjeloške občine. To bo osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Zabnica, posvečena pa bo 41. obletnici junaške bitke Selške čete in herojske smrti narodnega heroja Staneta Žagarja ter štirinajstih soborcev. Na slovesnosti bo govoril Štefan Nemec, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci osnovne šole Lucijan Seljak, Pihalni orkester iz Kranja ter pripadniki JLA. Zaradi pohodnih kupin bo cesta od Stražišča do Planice na dan prireditve zaprta za motorna vozila med 8. in 9.30
brezbrižno gospodarjenje ■i stanovanji
Radovljica - Eden od koordina-ijskih odborov pri občinski kon-- renči SZDL Radovljica je zadol-
n za spremljanje in usklajevanje dnosov v stanovanjskem gosp^lar-tvu. Ugotavlja, da so v radovljiški bčini dokaj brezbrižni do gospodarenja z družbenimi stanovanji, da amoupravni odnosi na področju tanovanjskega gospodarstva, od supnosti stanovalcev do občinske tanovanjske skupnosti, terjajo več-o pozornost.
V radovljiški občini imajo 315 sta-ovanjskih objektov v družbeni last-ini, v njih je 2.275 družbenih na-?mnih stanovanj. Morali bi imeti koli 180 skupnosti stanovalcev, naj o jih le 46, ki zajemajo v 92 obetih okoli 900 imetnikov stano-anjskih pravic.
Podatki so zgovorni, stanovanjska imouprava je dokaj slabo razvita, rav skupnost stanovalcev in hišni vet pa sta elementarna šola samo-pravljanja. Ce se brezbrižno ob-ašamo do znatnega družbenega remoženja, kako lahko pričakujmo pametno gospodarjenje dru-od! Knjižna vrednost družbenih tanovanj v radovljiški občini nam-eč znaša 2,3 milijarde dinarjev. Če 2 stanovalci do tolikšnega družbenega premoženja obnašajo brez-rižno, kako naj pričakujemo od jih, da bodo gospodarni na delu?
M. Volčjak
Pičel regres za
mladinska
potovanja
Za popuste in regresiranje potovanj otrok in mladine je letos na voljo 26,3 milijona dinarjev Odbor podpisnikov družbenega dogovora o regresiranju potovanj se je dogovoril, da ostaja regresiranje še vedno omejeno na največ tridnevna potovanja. Vožnjo s posebej najetimi avtobusi kani jo regresirati le 20-odstotno (lani 30 odstotkov^, pri čemer mora biti vozilo 90-odstotno zasedeno (lani le 80-odstotno), cena za prevoženi kilometer pa znaša 33 dinarjev.
Osnovna naloga odbora podpisnikov je zagotoviti zadosti, sredstev do konca leta, če nočemo, da se regresiranje sredi leta ne bo ustavilo tako, kot se je lani.
Po pomoč pogosteje slabi delavci
I^ani je tržiška pravna posvetovalnica obravnavala 74 zadev, med njimi največ invalidskopokojninskih in disciplinskih — Brezplačno pomoč delavci in še posebej osnovne organizacije zveze sindikatov še premalo izkoriščajo — Iščejo jo pogosteje slabi kot dobri delavci
Tržič — Pri občinskem svetu zveze sindikatov Tržič že peto leto dela pravna posvetovalnica, ki daje delavcem brezplačno pravno pomoč pri varstvu njihovih samoupravnih pravic in pravic iz delovnih razmerij. Število zadev sicer raste, vendar pa niti delavci niti osnovne organizacije zveze sindikatov še ne izkoriščajo dovolj ponujene možnosti za sprotno in strokovno reševanje problemov, ki nastajajo v medsebojnih delovnih razmerjih.
V	zadnjih dveh letih je najmočneje poskočilo število delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju, ki jim delodajalci nalagajo več obveznosti, na drugi strani pa omejujejo njihove pravice. Razen tega je v tržiški pravni posvetovalnici tudi precej civilnih zadev, torej zahtevkov zunaj delovnega razmerja, kar kaže, da manjka pravnega varstva bolj občanom, ki za razreševanje spornih in drugih zadev nimajo odvetnika, kot pa delavcem v združenem delu.
V	pravni posvetovalnici ugotavljajo, da delavci še vedno premalo poznajo samoupravne akte v svojih
organizacijah in da niso dovolj seznanjeni z obveznostmi, ki jih imajo ob pravicah iz "delovnega raz.-inerja.
Pri razreševanju sporov se osnovne organizacije zveze sindikatov redko vključujejo, niti niso vedno prisotne pri disciplinskih postopkih. Pri organiziranju del in delovnega procesa so v organizacijah združenega dela včasih preveč togi, kar pri delavcih povzroča slabo voljo in spore, čeprav bi se težave veliko lažje rešile s pametnim pogovorom.
Ugotavljajo tudi, da iščejo pravno zaščito in pomoč pogosteje slabi kot dobri delavci. Vendar marsikdaj uspejo prav zaradi pravnih po-manjkljivosti pri vodenju postopka.
Lani je tržiška pravna posvetovalnica obravnavala 74 zadev, med njimi največ invalidskopokojninskih in disciplinskih. Po novem bo organizirana enotno v okviru Gorenjske, v Tržiču pa bo od aprila naprej pisarna odprta vsak prvi in tretji torek v mesecu od 12. do 16. ure.
Mlade privabiti v teritorialno obrambo
Kranj - Odkar poteka prostovoljno vključevanje mladine v enote teritorialne obrambe, so v kranjski občini enkrat na leto opravil sprejem mladih in jih pozneje poslali na nekajdnevno obrambno usposabljanje. Takšen način dela, so ocenili na nedavnem posvetu predstavnikov občinskega štaba teritorialne obrambe z vodstvom občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije v Kranju, ne zagotavlja zadostnega stika mladih prostovoljcev z delom in življenjem v enotah,®prav tako pa ne motivira želenega števila mladih za sprotno zamenjavo svojih vrstnikov v teritorialni obrambi.
Upradanje zanimanja mladih za vkjučevanje v teritorialno obrambo bodo zaustavili, kot so sklenili, s povečano aktivnostjo vseh nosilcev nalog na tem področju. Tako v občinskem štabu TO kot občinski konferenci ZSMS se namreč zavedajo, da je v 214 osnovnih organizacijah mladih dovolj kadrov, ki bi lahko pomlajevali vrste obveznikov teritorialne obrambe. Treba jih je le privabiti in z ustreznim načinom dela čimveč obdržati. Zato že pripravljajo brošuro o mladincih v teritorialni obrambi, ki jo bodo razdelili članom osnovnih organizacij mladine, v tisku po združenem delu bodo objavili pregled dosedanjega dela mladih, v TO pa pojasnili vlogo in namen njihovega, vključevanja vanjo, z občinskim centrom za mladinske delovne akcije bodo navezali tesnejše stike pri medsebojni izmenjavi kadrov, organizirali bodo tudi razne občasne aktivnosti, kot so orientacijski pohodi, srečanja z borci in sodelovanje na prireditvah. Poleg tega bodo spodbudili dejavnost mladih v TO z nagrajevanjem, predvsem udeležbo na tekmovanjih za odličje 22. december.
Vodstvo občinske konference ZSMS si bo prizadevalo stalno spod-
bujati mlade k vključevanju v TO z redno izobraževalno dejavnostjo, katere del je posvečen vlogi in nalogam mladih v SLO. Se posebno veliko naporov bo potrebnih pri delu s kmečko mladino, ki je premalo vključena tako v dejavnost mladinske organizacije kot teritorialne obrambe.
Posvet so sklenili z dogovorom za izdelavo skupnega programa. Z njim bodo podrobno začrtali naloge pn ' vključevanju, izobraževanju in drugih aktivnostih mladih prostovoljcev v teritorialni obrambi.
S. Saje
Kranj zbira brigadirje
Kranj - Te dni se v vseh osnovnih mladinskih organizacijah začenja zbiranje brigadirjev, ki se bodo udeležili letošnjih mladinskih delovnih akcij. Kranjsko mladino bo na zveznih, republiških in lokalnih de-loviščih zastopalo prek 220 brigadirjev.	,vl
Letos bodo kranjske brigade odšle na republiško akcijo Gončko, na zvezne v Suho Krajino, Trebinje, Novi Beograd in Hercegnovi. Nekaj že izkušenih brigadirjev bo sodelovalo tudi na mednarodnih delovnih akcijah v Italiji, na Madžarskem, Čehoslovaškem in v Tunisu. Posebej vabijo v brigade srednješolce in študente, evidentiranju pa naj se odzovejo tudi mladi iz združenega dela, kmetje in pionirji. Tudi veterane, ki so gradili povojno domovino, bodo toplo sprejeli.
Vsem, ki jih vleče v brigado, bodo podrobnosti pojasnili predsednki njihovih mladinskih organizacij, interesente pa bodo obiskali tudi brigadirji z zbirom slik, diapozitivov in ostalega gradiva z minulih mladinskih delovnih akcij.
NAŠ SOGOVORNIK
Janez JAMAR, predsednik jeseniškega sindikalnega sveta
Program, zastavljen na lanskih rezultatih
Jesenice - Obravnava zaključnih računov je koncana^Tudi na Jesenicah jo je sindikat že ocenil. Predsednik občinskega sveta ZSS Jesenice Janez Jamar je ugotovitve takole povzel:	. . ,
»Čeprav so imeli delavci pripombe na pripravljena gradiva, ces, da bi
zadoščala že ocena, številke pa naj obravnava SDK, razpravo ocenjujemo kot dobro. Posebno nas veseli,da se je iz TOZD razširila tudi na druga področja. kamor se zliva delavčev dohodek. Dosegli smo, da «dno spremljamo delo poslovodnih organov in to ne le ob reelekcijah. Na Jesenicah se nismo omejili le na obravnavo stanja ob zaključnih računih, temveč gospodarjenje sproti spremljamo vse leto. Tako jasneje vidimo odstopanja od planskih dokumentov in nepravilnosti hitro odpravljamo Boljši rezultat v našem gospodarstvu gre pripisati tudi sprotnemu spremljanju. V bodoče bomo s to prakso nadaljevali, v obravnavo pa bomo pritegnili se banke in gospodarsko zbornico.«
• Kakšne so ugotovitve ob zaključnem računu?
»Delavci so obravnavali pretežno probleme svojih okolij Pokazalo se je da razumejo situacijo in da so za stabilizacijske cilje pripravljeni storiti še več Bile so pripombe v primeru, ko delavcem ni bila dana pravočasna in poglobljena informacija o prispevnih stopnjah. K ^samoupravnemu pn-, Stopu so seveda reagirali z odporom. Obravnave so pokazale, da je splošna samoupravna klima na Jesenicah dobra, zato ne bi smeli z administrirali jem rušiti razpoloženja delavcev.
Glede gospodarjenja pa takole: držali smo se v glavnem resolucijskih priporočil V osmih tozdih smo zabeležili izgubo, največjo v Jeklarni Železarne Zaradi zastarele tehnologije, visokih stroškov vzdrzevanja. starih naprav in ogromnih energetskih stroškov tam pravzaprav ni možnosti za pozitivno poslovanje. Vse izgube so bile pokrite znotraj delovne organizacije, tako da smo ob koncu leta pozitivni.«
C Kakšne naloge ste si na osnovi teh ugotovitev zadali?
»Čeprav sedanji gospodarski trenutek zavira možnosti nagrajevanja po delu in rezultatih dela, si je sindikat letos zastavil naloge, da na tem področju nekaj premakne. Zlasti Železarna zaostaja na področju delitve, sa; ji še manjkajo ustrezni katalogi delovnih nalog in opravil. Pri sindikatu mislimo, da je moč tudi v tej situaciji sistem dograditi.
Druga naloga sindikata je specifična za Jesenice. Letos moramo namreč doseči napredek tudi na področju združevanja dela in sredstev, kar naj bi temeljilo na dohodkovni povezavi Železarne z domačo predelovalno industrijo.'Tudi tesnejšo povezavo med Jesenicami in drugimi industrijami v okviru reproverig kaže doseči. Izkupiček deviz bo večji, če bomo skupaj izvozili čim več jekla v obliki finalnih proizvodov. Tudi problemov glede oskrbe proizvodnje bo manj, če bomo povezani. Oblikovanje ustreznih skupnih programovnaj bi zagotovilo minimalno poslovanje m socialno varnost delavcev.
Sindikat bo sodeloval tudi pri analizi dolgoročnega koncepta razvoja v občini. Večji poudarek bomo dali inovacijskemu področju. V Železarni je slednje kar dobro razvito, a pripraviti mora nov pravilnik. Podobna pota bodo potem ubrale tudi druge delovne organizacije, ki še zaostajajo. Analizirali bomo tudi nizke osebne dohodke in poiskali rešitev za tiste delavce, ki so najniže plačani. S socialnimi podporami namreč ne bomo mogli
gasiti «	D. Z. Žlebir
fF
7\r\ - V žirovski Alpini že vrsto let izdajajo mesečni Delo življenje, kiie nedvomno eden najboljših tovarniških in krajevnih glasil Brale, in dosežkih v tovarni ter o najbolj aktualni fcm-tomi moblematScl Uredniški odbor (na sliki) po potrebi izdaja iua:
Delovni, vendar še ne povsem enotni
V razpravi na programski konferenci ZKS Skofja Loka so komunisti opozorili na vrsto vprašanj, o katerih je tre-ja v ZK še spregovoriti — Pokazala je ludi, da so osnovne organizacije delovne, da pa komunisti v občini o vseh vprašanjih še niso dosegli idejne enotnosti
Škofja I-oka - Razprava programski konferenci občinsko organizacije ZKS škofja Loka e pokazala, da so osnovne organizacije /K v vt-ikimeri premagale zaprtost, ukvarjanje s seboj n neučinkovitost, so razpravljavcipoveda. ;a so bili komunisti ■ temeljnih organizacijah in erajevnih skupnostih pobudnik, razprav o po-
vsem konkretnih vprašanjih in so tudi vztrajali, da se sprejeti sklepi uresničujejo. Tako so v temeljnih organizacijah pripravili razprave o nujnosti izvoza in rasti produktivnosti, skratka, o boljšem delu, v krajevnih skupnostih o boljši preskrbi, delegatskem sistemu, delovanju krajevni- samouprave in drugih vprašanjih
Moč in vloga ZK ni odvisna od aktivnosti ob črnskega in republiškega komiteja, temveč od aktivnosti in vitalnosti osnovnih organizacij, je v razpravi poudaril dr. Branko Berčič, zato se je treba na vsak način potruditi, da bo sedanja razgibana dejavnost osnovnih organizacij ostala P ujna. Matjaž Cepin je med drugim govoril o delegatskem sistemu in dejal, da je imela Skot j a Loka ob sprejemanju prispevnih stopenj lepo šolo, i/, katere se morajo nekaj naučiti. Gre za preslabo povezanost delegacij z delegatskimi sredinami, delegacije pa so tudi prepuščene same sebi. Ko pride g-adivo v temeljne organizacije, ga
morajo strokovne službe pregledati tn pripraviti strokovne osnove za odločanje delegatov. Če pu delegacije delujejo same, se zgodi to, kar se je dogajalo januarja, ko so se v temeljnih organi/a cijah in krajevnih skupnostih spraševali, kdo je sprejel takšne obremenitve osebnih dohodkov. Preveč je tudi administrativnega poseganja v delegatski in samoupravni sistem. To občutijo posebej delegati za republiško in zvezno skupščino, kjer se najpomembnejše zadeve sprejemajo pod Strogo /aupno in po hitrem postopku. #
Zorka Cujevičeva je poudarila, da pogrešajo aktivnejši odnos ZK do religije v občini, oziroma, da preveč zanemarjajo idejno vzgojo mladine Spregovorila je tudi o delovanju ZK v bunki. Opozorila je, da tako pomembna ustanova, ne more biti brez dobre osnovne organizacije ZK Jože Stanovnik je govoril o problemu upadanja investicij v občini in dejal, da pri varovanju kme tijskih zemljišč prehajamo iz ene skrajnosti v drugo. Medtem ko smo dolga leta razmetavali in pozidavah najboljši- njive, jo sedaj v industriji praktično nemogoče misliti na kakršnokoli razširitev.
Jaka Gnrtner je govoril <> kadrovski politiki v občini, kjer z razmerami ne morejo biti zadovoljni. Nikakor se še ne more utrditi zavest, di» je kadrovanje izrodno pomembno za razvoj in da je treba voditi stalno in načrtno kadrovsko politiko.
To velja tako za kadrovanje za vodilne funkciji ■ občini kot za kadrovanje v delovnih orgaiUMC
Ja lPeter Petrič je govoril o aktualnih gospoda
skih vprašanjih in pri tem opozoril na izred*
nrobleme gospodarstva zaradi nelikvidne*:
h m k kar povzroča težave v proizvodnji. Tas"
lelnvira že več kot mesec dni čaka na 1,5 miif
jirtiiir ipv ki naj bi jih dobili iz zagrebške baif
C! Zavlučevanje pomeni izpad dohodka v Jek-
. pomanjkanje denarja za nakup surovin
skratka rtino motnjo v proizvodnji. Precej bi >
hkv idnosti delovnih organizacij doprineslo ure.
,č v S predloga, da bi sredstva SIS-ostaja
Silovnd organizacijah in bi j.h družbene dejav* delovmn oiK	h p0trebovale.
nnsti dobde kadar ni J m P
dSalortS?kadrovsko politiko tu-
h!'?7K Premalo komunistov je med učitelji, v* m arvf po me mbn o pa postaja tudi to, da naj bi bu. vodilni delavci dam AK.	tarka CK ZKS
Ktttj"	dejala, da je ra:
pa
/se h >dprl
nog ed.h še niso dosegli idejne enou* ' je predlo«, da bi pripravili posebno
Ul 1	..... „ „ranil m uobražena
problem nju, t
uresničevanj«
konfer r poudarila
neo o vzgoji in izobrahna HR odgovornost komunistov; odalne politike. L. Bogataj
PETEK, 25. MARCA 1983
GOSPODARSTVO
3. STRAN GLAS
Sestavljena organizacija Iskra leta 1982
k__
Lansko leto eno najbolj uspešnih
mmgsBS^mSi
V Iskri so lani povečali delež dohodka iz izvoza in dosegli ugodne poslovne rezultate — Osebni dohodki so prvič nad povprečjem gosodarstva Slovenije — Izredno so porasle obveznosti iz dohodka
Zaostreni plačilno bilančni položaj države in industrijski zastoj v razvitih deželah sta lani močno vplivala na pogoje gospodarjenja v Jugoslaviji. Izhod so načrtovalci gospoda rtske politike iskali v najrazličnejših omejevalnih ukrepih, med drugim na vezavi uvoza na izvoz ob dokaj nizki razpolagalni pravici z u&tvarjenimi devizami. To je seveda imalo za posledico slabšo preskrb-Ijenost jugoslovanskega gospodarstva z materiali za proizvodnjo in čedalje pogostejše trganje reprodukcijskih verig.
Ob takih pogojih ie v letu 1982 poslovala tudi sestavljena organizacija Iskra, ki pa je kljub vsem omenjenim težavam dosegla lani so-J-azmerno dobre poslovne rezultate. Celotni prihodek je lani dosegel Vrednost 59,6 milijarde dinarjev, kar k za skoraj 36 odstotkov več kot predlani in tudi za 9,3 odstotka več kot je bilo planirano. Kljub znatno Povečani predpisani amortizaciji, za katero so v Iskri namenili kar za 152 odstotkov več denarja, je tudi dohodek zadržal visoko rast. Znašal k 17,3 milijarde dinarjev, kar je za odstotkov več kot v preteklem letu in celo za slabih 12 odstotkov v«Ć kot so načrtovali. V takih pogojih je družbeni proizvod porastel celo za 44,5 odstotka ah za 15,5 odstotka več kot so planirali. Ob Upoštevanju inflacije bi to pomendo, da je delavcem Iskre uspelo lani Ujesničiti 9,5 odstotno realno rast družbenega proizvoda, kar je znatno iiad dosežki v Sloveniji in v Jugoslaviji.
Vendar pri teh doseženih rezultatih, ne smemo biti preveč optimistični, je na sredini novinarski konferenci poudaril predsednik kolektivnega poslovodnega organa SOZI) Iskra Anton Stipanič, saj je delitev dohodka še vedno neugodna kljub sprejetim resolucijskim določilom o postopnem večanju akumulacijske sposobnosti gospodarstva.
Sredstva za samoupravne interesne skupnosti in splošno porabo so namreč izredno porasla. Tako je delež dohodka za samoupravne interesne skupnosti lani porasel za 43 odstotkov, del dohodka za splošno porabo pa kar za 57 odstotkov. Sprememba obresti lani in pomanjkanje lastnih virov financiranja se je odrazilo na izrednem porastu sredstev, ki gredo iz dohodka v te namene. Lani so v Iskri za obresti dali 83 odstotkov več kot ieta 1981, kakšna*bo rast letos, ko so obrestne mere že veliko višje pa si komaj upajo izračunati.
Taka delitev dohodka je povzročila, da je čisti dohodek porastel veliko skromneje kot dohodek in to komaj za 26,6 odstotka. Delitev osebnih dohodkov pa se je lani v Iskri gibala v skladu z družbenim dogovorom in sicer so bruto osebni dohodki porasli v povprečju za 34,5 odstotka, kar je manj kot je znašal porast primerljivega dohodka. Bili pa so prvič nad slovenskim povprečjem. Glede na izvozne uspehe pa bi bili lani osebni dohodki lahko višji za dobrih 43 odstotkov, vendar so tudi pri plačah delavci Iskre ravnali izredno stabilizacijsko.
V poslovni sklad so lani izločili 2 milijardi dinarjev, tako da znaša akumulacija 2,5 milijarde dinarjev ali le 5,8 odstotka več kot leta 1981. Če pa k akumulaciji prištejejo še obvezno amortizacijo, potem imajo za razširjeno reprodukcijo na voljo 4,2 milijarde dinarjev, kar pa je za 39 odstotkov več kot predlani. To pa je več kot je porastel dohodek, več kot so porasli osebni dohodki, kar spet kaže na stabilizacijska prizadevanja Iskrinih delavcev.
Dokaj uspešno so se v Iskri spopadli tudi z izgubami, ki pa se jim v celoti žal ni dalo izogniti, čeprav so skoraj za polovico manjše od lanskih. Lani so zaključile z rdečimi številkami tri temeljne organizacije., ki so imele 187 milijonov dinarjev primanjkljaja.
Proizvodnja je bila lani po obsegu " za 18,3 odstotka višja in je njena rast znašala 24,8 milijarde dinarjev. Tako velik skok so dosegli z le 1,9 več zaposlenimi kot leta 1981. V povprečju je bilo lani v Iskri zaposlenih 30.830 delavcev, njihov povprečni osebni dohodek pa je znašal 14.735 dinarjev.
Kljub industrijskemu zastoju in zapiranju zahodnih tržišč, je bila lani Iskra uspešna tudi v izvozit in so lani znatno več dohodka kot v preteklih letih dosegli prav z izvozom. Prihodki na tujih trgih so porasli od 15,1 odstotka leta 1981 na 18,6 odstotka v letu 1982. Vrednostno je izvoz dosegel 206 milijonov dolarjev ali za 15,6 odstotka več kot predlani. Od tega so na konvertibilno področje izvozili za 124 milijonov dolarjev. Uvozili pa so za 102 milijona dolarjev, od tega za 86,4 odstotka s konvertibilnega področja.
L. Bogataj
Zelezar — tribuna mnenj in
kritičnih stališč
Jesenice - Prejšnji teden že-lezarji niso dobili svojega tednika Žefezar zaradi pomanjkanja papirja. Številni so ga takoj pogrešali, saj so vprašanja zakaj
Cezarja ni, deževala od vsepovsod. Tisti bralci, ki ga redno spremljajo, in teh je več kot 10.000, so na svoje glasilo na-vezpni, ga redno berejo, saj je treba priznati, da sodi med najboljša tovarniška glasila pri nas
Ze sedemnajst let je Železarjev glavni in odgovorni urednik doze Vari, znani jeseniški novinar, družbenopolitični in kulturni delavec, predsednik ZKO občine in 30 let predsednik jeseniške Svobode. Z njim smo se pogovarjali o vlogi novinarstva in delu novinarja pri tovarniškem glasilu in
nasploh.	. ..
»Vloga tovarniškega glasila
je predvsem v tem, da .delavce kar najbolje informira tik pred odločanjem in to nalt>go lahko opravlja le tednik. Ce glasilo izhaja mesečno ali na trinajst dni, so informacije kasne in več ali manj neučinkovite. Delo pri tovarniškem glasilu pa je izredno naporno, saj imajo le redki tedniki »enega ali več novinarjev in je delitev dela nemogoča. Pri večini je kadrovska zasedba »kopa in tako moraš slediti vsem vprašanjem in problemom: od politike, ekonomike do športa. Na Slovenskem izbija veliko tovarniških glasil, večina pa ne opravljajo dol žaosti in nalog informatorja
delovnih ljudi.
Posebnost Zelezarja je v tem, da ima kar 55 zunanjih sodelavcev; tako sodelujejo vsi, od delavcev v proizvodnji do delavcev v raznih službah, kar pri nezadovoljivi kadrovski zasedbi terja še večji napor, a hkrati zagotavlja časopisu sočnost, večjo branost. Odnos železarjev do časopisa
Joža VARL, glavni in odgovorni urednik Zelezarja
se je najbolje pokazal prejšnji teden, ko ga ni bilo.
Če sprašujete za odnos poslovodnih organov do Zelezarja, moram reči, da podpirajo tovarniško informacijo, a včasih se pojavljajo težnje, da bi jo omejili na strogo poslovno, brez polemike, kritičnih pogledov. Mislim pa, da glasilo mora biti tribuna mnenj, kritik in različnih stališč. Dejansko je naše glasilo dovolj svobodno in bilo je nemalo primerov, da smo dobili zaradi različnosti pogledov' in kritičnosti v tovarno tudi inšpekcije. časopis je izpostavljen neposredni in takojšnii kritiki, ker je odmeven in bran.
Zelezar je značilno razredno angažiran, naravnan na današnja stabilizacijska prizadevanja, na dejansko krepitev dela vnkega razreda, na to, da bo deluvec resničen gospodar svojega dela in nalog, ki jih stabilizacija narekuje: varčevanje, smotrno izrabo delovnega časa, na temeljne usmeritve, obenem pa je treba izpostaviti vse dobre pobude in uspehe temeljnih organizacij.
V zadnjem času- se pojavljajo nekatere kritične razpra-
ve o negativnih pojavih v našem novinarstvu: o senzacio-nalizmu, pretiranem posploševanju raznih odstopanj, pretiranem poudarjanju nacionalizma, ki ga po mojem mnenju in izkušnjah v praksi ni. V kritikah samega novinarstva ne bi smeli posploševati, kritike novinarstva morajo biti konkretne. Veliko odstopanj pa izhaj'a iz tega, ker viri informacij niso dovolj podruž-bljeni, ker se zapirajo in ker so nemalokrat precej lakirani.
Zame je novinar tisti, ki sledi besedam pokojnega Borisa Kidriča, ki je na ustanovnem zboru slovenskega novinarskega društva leta 1944 v Črnomlju dejal: Novinar je politični delavec, kot bi politični delavec moral biti novinar. Novinar mora stati v areni življenja. Javnost se zelo hitro in žolčno odzove na kritične zapise in ne izključuje možnosti, da so^ bili lahko tudi viri napačni ali ohlapni. Mnogokje bi najraje videli, da bi bili novinarji zapisovalci dogodkov, obenem pa so zelo redko pripravljeni dati novinarju priznanje za njegovo dobro delo.«
D. Sedej
Iskra je lani izvozila za 206 milijonov dolarjev. — Foto: F. Perdan
Denar se izgublja v papirjih
Delegat osnovne organizacije ZKS Kmetijske zadruge Škofja Loka Sandi Bartol je na programski konferenci ZKS Škofja Loka opozoril na preveliko administriranje pri obračunavanju regresov in stimulacij in druge republiške institucije in združevanja kmetijskih panog
Škofja Loka — Z rezultati kmetijske proizvodnje v naši občini ne moremo biti zadovoljni. Mleka smo lani odkupili za 11 odstotkov manj, kot je bilo planirano, v primerjavi z letom 1978, ko so veljali kolikor toliko normalni pogoji, pa kar 15 odstotkov manj. Upadata odkup goveda in stalež živine. Vzrok so cenovna nesorazmerja, pomanjkanje določenih repromaterialov in še drugo, je dejal delegat osnovne organizacije kmetijske zadruge Škofja Loka Sandi Bartol na sobotni programski konferenci občinske organizacije ZKS Škofja Loka.
Vendar zadnjih nekaj let družba posveča več pozornosti kmetijstvu. Prek samoupravnih skladov se letno zbere v Sloveniji več kot 4 milijarde dinarjev, ki se vlagajo v kmetijsko proizvodnjo in ne več v subvencioniranje potrošnje. Toda za hribovske kmete so regresi in pomoč še vedno premajhni. Nekaj odstotkov višji regresi ne pokrijejo za 30 do 40 odstotkov višjih proizvodnih stroškov višinskih kmetov. Teh pa je na območju škofjeloške občine 80 odstotkov, zato je razumljivo, da je proizvodnja manjša od pričakovanj.
Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da se zbrani denar izgublja v papirjih in administraciji. Vsi regresi, stimulacije in podobno zahtevajo izredno veliko preračunavanj in zapisovanj ter statistik in tako se kar med 20 in 25 odstotki sredstev, zbranih v samoupravnih skladih, prelije v administracijo, ki mora zadostiti predpisom.
Imamo tudi izredno veliko institucij, ki so na republiški ravni zadolžene za kmetijstvo in za katere kmetijstvo (beri: kmetje) dajejo veliko denarja, učinka pa je zelo malo. To so razne poslovne skupnosti, združevanja in zveze, ki so pogosto zelo odtujene od primarnih kmetijskih problemov.
Sicer so obeti za kmetijsko proizvodnjo pred novo setvijo in sezono ugodne. Škofjeloška zadruga ima za svoje kooperante zagotovljenih dovolj gnojil, sklenila je dogovor z loško mešalnico krmil in je zagotovila krmila za pitance in krave, primanjkuje pa še nekaterih vitaminskih preparatov. Velik problem pa so. rezervni deli za kmetijske stroje in traktorje. Izredno svobodna politika do nakupa kmetijskih strojev in odprta meja v preteklih letih so kmetom omogočili nakup najrazličnejših uvoženih tipov traktorjev, za katere je sedaj skoraj nemogoče dobiti rezervne dele. Agrotehnika, ki je uvoznik, nima toliko deviz, da bi lahko pokrila vse potrebe. Zato bo treba po mnenju komunistov v škofjeloški kmetijski zadrugi o problemu spregovoriti širše in se takoj dogovoriti za ustrezno ukrepanje.
L. Bogataj
Prihranjeni milijoni
V Planiki so vse do lani rabljene kemikalije za čiščenje odvažali na deponijo, zdaj pa jih destilirajo in ponovno uporabljajo v proizvodnji — Letos bodo prihranili okrog 25 ton teh kemikalij oziroma približno 55.000 nemških mark
Kranj - Za umivanje podplatov in drugih delov čevljev pred barvanjem m pred nadaljnjo obdelavo porabijo v Planiki v tozdu Sestavni deli in pri Desmah, kjer izdelujejo športno obutev na leto od 40 do 50 ton trikloretilena in etil acetata. Vse te kemikalije uvažajo za drage devize. Umazane kemikalije so doslej po enkratni uporabi spravljali Y posebne cisterne in jih odvažali na Reko, kjer so jugoslovanske deponije za vnetljive tekočine. Zdaj, ko je vse skupaj postalo hudo drago, ko jim primanjkuje deviz za surovine, so tudi v Planiki razmišljali, kje vse bi se dalo kaj privarčevati. V proizvodnji so že pred leti uvedli nagrajevanje na privarčevani material in podobno, toda kaže, da se še da kaj prihraniti.
Ze pred desetimi leti so v Planiki kupili stroj za destilacijo umazanih kemikalij. Ze takrat so torej razmišljali, da bi ' lahko kemikalije uporabili večkrat. Vendar takrat "naprave niso smeli montirati, ker so strokovnjaki zanjo" zahtevali poseben prostor in vse napeljave v specialni izvedbi. Ker še ni bilo take sile, so prvotno namero začasno opustili, morda tudi malo pozabili, zdaj, ko gre zares, so pa napravico potegnili iz pozabe, uredili vse za zahtevano montažo in delovanje naprave ter pričeli z delom. Novembra lani je stekla destilacija oziroma »reciklaža«, kot jo imenujejo delavci v Planiki.. Destilator deluje na principu ločevanja bolj hlapnih komponent od manj hlapnih. Cisto topilo se ob segrevanju oddestilira, umazanija pa ostane
spodaj in jo občasno spuste iz naprave. Izkoristek je odvisen od stopnje umazanosti topila in se giblje med 40 in 70 odstotki. Kvaliteta z destilacijo pridobljenega topila je povsem enaka novemu.
Prihranki natančno še niso izračunani. Od vsega etil acetata, ki ga uporabijo v Planiki, se ga okrog polovico izgubi v tehnološkem procesu, drugo polovico pa reciklirajo. Od tega dobe okrog 60 odstotkov etil acetata. Od uporabe tepa s ponovno destilacijo pridobe spet 30 odstotkov in tako naprej.
Pol leta že teče destilacija in prvi prihranki so že. tu. Po 200 litrov umazanih kemikalij predelajo na dan. Zdaj na deponijo vozijo le gosto usedlino. Računajo, da bodo od 50 do 60 ton kemikalij, kolikor jih potrebujejo na leto za čiščenje delov, vsaj 25 ton pridobili iiazaj z reci-klažo. Torej polovica manj uvoza, minimalni bodo stroški za prevoz usedline, se manjši za deponijo le-te.
Kot je povedal vodja tozda Sestavni deli Anton Hudobivnik, ki se je osebno zavzel, da je destilacija stekla, si tudi povsod drugod v Planiki prizadevajo, da bi čim manj surovin prišlo v odpadek. Odpadke plastike granulirajo, meljejo in ponovno uporabijo za manj zahtevno otTutev. Zagotovo so pa še možnosti, kjer bi se dalo kaj privarčevati, izboljšati. In če bodo v administraciji znali ta prizadevanja tudi prav vrednotiti, delavce za njihovo razmišljanje prav stimulirati, bodo zagotovo kmalu tu novi predlogi za pocenitev proizvodnje.
D. Dolenc
KOMENTARJI
a LAS 4. STRAN___
Usmerjanje akcije Nič nas ne sme presenetiti
Stalno dograjevanje samozaščitne osveščenosti
PETEK, 25. MARCA 1983
KRANJ - Medobčinski svet Socialistične zveze delovnega ljudstva.za Gorenjsko je minulo sredo sklical v Kranju regijski posvet o problematiki splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki sta ga vodila člana sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri republiški konferenci SZDL Ivo Zorčič in Marjan Kompara. Na srečanju predstavnikov občinskih organizacij Socialistične zveze in strokovnih delavcev na področju ljudske obrambe so osrednjo pozornost namenili obravnavi načrtovanja in uresničevanja obrambnozaščitnih akcij Nič nas ne sme presenetiti, dogovarjali pa so se tudi o aktivnostih za seznanjanje žensk z možnostmi vojaškega usposabljanja v naši armadi in za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice ter se seznanili z nekaterimi nalogami v obrambnih pripravah občinskih konferenc SZDL.
Dosedanje izkušnje o akcijah NNNP pričajo, da so pripravljene preizkušnje v vseh okoljih dobro uspevale, po drugi strani pa so nas kaj kmalu po končanih vajah v vsakdanjem delu in življenju doletele nesreče, težki dogodki, ki nas ob nenehnen samozaščitnem ravnanju ne bi smeli presenetiti. Letošnje in nadaljnje akcije NNNP moramo zato usmerjati, kot je v uvodu naglasil Ivo Zorčič, v utrjevanje družbene samozaščite. Obnašati se moramo tako, da bomo že v kali zatrli čimveč škodljivih pojavov. To pa pomeni, da ocene varnostnih razmer ne bodo smele ostajati tako kot doslej zaprte v predalih, ampak bo treba z njimi kar najbolj seznaniti delovne ljudi in občane ter na osnovi ugotovljenih problemov tudi učinkovito ukrepati. Ob tem bo k spreminjanju razmer pripomoglo le samozaščitno ravnanje vsakega posameznika, ki ne bo omejeno z nekakšnim namišljenim začetkom in koncem akcije, temveč bo vgrajeno v celotno delovanje na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V republiški konferenci so tako kot vsako leto doslej tudi letos pripravili usmeritve za tokratno akcijo NNNP. V njih dajejo poudarek petim osnovnim dejavnostim; v ospredju so namreč potrebe po nadaljnjem razvoju narodne in civilne zaščite pa izboljšanju prometne in požarne varnosti ter varstva pri delu. Te usmeritve nakazujejo samo glavna področja delovanja, vendar pa dajejo delovnim ljudem in občanom prosto pot pri razvijanju njihove aktivnosti na osnovi kon-
kretno ugotovljenih potreb v po-, sameznem okolju.
Z dosedanjimi akcijami NNNP so bili na Gorenjskem doseženi, kot je v nadaljevanju posveta ocenil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Viljem Tomat, marsikje vidni premiki, vendar je še mnogo nerešenih vprašanj in zato tudi nalog na vseh naštetih področjih. To oceno so potrdili razpravljale! iz vseh gorenjskih občin in opozorili na določene probleme.
V jeseniški občini, kjer so že pred leti ugotavljali potrebo po stalnosti akcije, si bodo prizadevali odkrivati področja obrambnozaščitnega delovanja v sodelovanju Socialistične zveze z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, pri tem pa bodo aktivnosti predstavljali tudi v sredstvih javnega obveščanja. V kranjski občini, kjer pomenijo poseben problem velike škode v gospodarstvu, bodo posvetili pozornost tudi reše-
vanju tega vprašanja. Hkrati menijo, da bi se za doseganje večjih rezultatov morali na Gorenjskem dogovoriti za enotna izhodišča akcij
Eri reševanju vseh skupnih pro-lemov. Predstavnik škofjeloške občine je med drugim poudaril, da bo treba zagotoviti predvsem stvarne ocene varnostnih razmer, saj doslej njihovi sestavljalci marsikdaj niso vedeli, kaj naj vanje zapišejo. Predstavnik tržiške občine je izpostavil potrebo po zbiranju rezultatov vseh aktivnosti konec leta, ki jih bo nujno temeljito oceniti in analizirati. Predstavnik radovljiške občine je razpravo zaokrožil z zahtevo po uskladitvi različnih programov obrambnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov ter usmeritvi vseh aktivnosti v krajevne skupnosti, saj bo samo tako moč zagotoviti množičnost v obrambnozaščitnem delo-
vanju.
S. Saje
Tržič — Osnovne organizacije zveze sindikatov in delavski sveti so vsebinsko znatno bolje kot v preteklih letih obravnavali in ocenili poslovna poročila za leto 1982. Razprave so namreč usmerili tudi na pogoje za pridobivanje in ustvarjanje dohodka in ne le za njegovo delitev, čeprav je bilo tudi to ponekod še močno prisotno. Večkrat pa so se pojavila vprašanja ustvarjanja realnega dohodka zaradi nerealnih cen surovin in reprodukcijskih materialov.
V tržiških osnovnih organizacijah zveze sindikatov ocenjujejo, da so bila poslovna poročila razumljiva in kvalitetna in da skoraj v vseM sredinah obravnavajo vse probleme gospodarjenja. Osnovne organizacije so večinoma oblikovale svoja stališča, ki so jih nato posredovale zborom delavcev. Poročila o poslovanju v preteklem letu so podrobneje obravnavali na sindikalnih skupinah, tako da so bile na zborih le krajše obrazložitve, skupaj s stališči sindikalnih skupin in družbenopolitičnih organizacij.
Organi samoupravne delavske kontrole se, žal, niso aktivno vključi-
Sodelovanje z obrtniki iz Umaga
Zasebna obrt ima v radovljiški občini pomemben delež in lani so obrtniki z davki 28,9-odstotno napolnili občinski proračun — Obrtno združenje dela že petnajst let, prijateljske stike je lani navezalo z Združenjem obrtnikov iz Umafca
izdelavnega materiala v tujini. Večinoma delajo za domači trg, le redki prodajo svoje izdelke v tujino. Deviz, za uvoz materiala si tako z izvozom morejo zagotavljati. Na drugi
Radovljica — Radovljiško Združenje obrtnikov je začelo delovati pred petnajstimi leti, tedaj seveda kot društvo, danes je kot združenje vključeno v gospodarsko .zbornico. Radovljiško združenje vključuje 542 obrtnikov, med njimi je kar 89 avto-prevoznikov in 74 gostincev. Pri obrtnikih je zaposlenih 510 delavcev. Posebej velja povedati, da ima radovljiške obrtno združenje [epe prostore na Linhartovem trgu v Radovljici, ki so jih uredili pred petimi leti.	.. .
Zasebna obrt ima v radovljiški občini pomemben delež in zadnje čase je zanjo v občini več posluha kot nekdaj, čeprav vsi problemi še niso razrešeni. V letu 1981 so imeli obrtniki 536 milijonov dinarjev skupnega prihodka in ustvarili 188 milijonov dinarjev dohodka. Tako so lani plačali 61,85 milijonov dinarjev davka in s tem 28,9-odstotno napolnili občinski proračun, ki je znašal 214 milijonov dinarjev. Leto poprej pa so obrtniki 24,5-odstotno napolnili občinski proračun.
Obrtniki imajo v radovljiški občini težave s prostori za delavnice, nam je povedala Kristina Pristoy, ki že vrsto let predseduje združenju. Težko je namreč dobiti lokacijo. Na pobudo združenja so v radovljiški občini izdelali načrte za obrtno cono med Lescami in Radovljico, vendar je načrtovanje zdaj obstalo. Obrtniki imajo zaradi ukrepov zveznega izvršnega sveta težave pri nakupu
ne
strani pa je res, da njihovi izdelki Često nadomeščajo uvožene. Tudi kreditni pogoji so se zadnje čase zaostrili in obrtniki so kreditnih olajšav deležni le, če predložijo potrdilo, da so plačali davke. Včasih so se namreč lahko zadolžili tudi za plačilo davkov.
Združenje obrtnikov iz Radovljice zadnja leta vse tesneje sodeluje z Združenjem obrtnikov iz Umaga. Stike so navezali pred dvema letoma, ko sta občini Buje in Radovljica podpisali listino o trajnem sodelovanju in so tudi druga društva vzpostavila stike. Oktobra lani so radovljiški obrtniki obiskali urnaške in tam podpisali listino o. prijateljstvu, dokument, ki so ga napisali v treh jezikih in opremili s Prešernovo Zdravljico. Sodelovanje obrtnikov so zavzeto podprle družbenopolitične organizacije obeh občin. Letos so radovljiški obrtniki ob 15-letnici združenja povabili v goste prijatelje iz Umaga in s tem dokončno potrdili sodelovanje. Ze doslej so navezali več kooperantskih stikov, seveda pa obe strani zanima, kako uri njih urejajo vprašanja zasebne obrti, posebej zavoljo turističnega značaja obeh občin. Dogovorili so se, da bodo skupaj nastopili na celjskem obrtnem sejmu.	M. Volčjak
li v obravnavanje zaključnih računov. Po podatkih iz osnovnih organizacij je samo v petnajstih odstotki!}, primerov odbor samoupravne delavske kontrole razpravljal o gospodarjenju v letu 1982, medtem ko so predsedniki odborov sodelovali na razširjenih sestankih osnovnih organizacij zveze sindikatov.
V razprave o zaključnih računih se je od skupaj nekaj več kot šest tisoč zaposlenih vključilo povprečno dobrih 81 odstotkov tržiških delavcev; v posameznih organizacijah združenega dela najmanj 71 in največ 90 odstotkov delavcev. Delavci so v obravnavah dokaj dejavno sodelovali in so tudi dobili odgovore oziroma pojasnila na svoja vprašanja in pripombe.
Najbolj jih je zanimalo, kakšni so načrti za poravnavo dolgov v tujini, kaj je z naložbami in novimi proizvodnimi programi, v kolikšni meri je dohodek posledica rasti cen, kako je z izpolnjevanjem dobavnih rokov, z izboljšanjem doseganja planskih zadolžitev, kakšne so možnosti za povečanje produktivnosti dela, smotrnejšo porabo surovin in materialov, za povečanje nadzora kvalitete izdelkov za izvoz, za znižanje materialnih stroškov, kako je z zalogami, odsotnostjo z dela zaradi bolniških izostankov, s postavljanjem realnih normativov, z delovno disciplino, s skrbjo za delavce z nizkimi osebnimi dohodki, z nadurnim delom in podobno.
Vse pogosteje se pojavlja tudi vprašanje, o kolikšni višini dohodka delavci sploh še lahko odločajo. Menijo, da vedno o manjšem, čeprav na drugi strani čutijo odgovornost in pravico, da so oni tisti, ki razpolaga jo in upravljajo z delovnimi sredstvi ter z ustvarjenim dohodkom. Skrbi jih nadaljnji razvoj in položaj delovnega človeka.
H. Jelovčan
r
Pomen pridobitve, ne le delitve dohodka
Ugodna ocena akcije zveze sindikatov ob obravnavi zaklju-' čnih računov za leto 1982 — V razpravah je sodelovalo povprečno dobrih 81 odstotkov vseh tržiških delavcev, ki jih vse bolj zanimajo pogoji za ustvarjanje dohodka in ne le za njegovo delitev — Odbori samoupravne delavske kontrole še vedno ob strani
Loj je stalen sopotnik mesarske tehtnice
Ko inšpektorji pregledujejo kvaliteto mesa in mesnih izdelkov, žal ugotavljajo, da je kvaliteta svežega mesa vedno slabša, mesni izdelki pa vsebujejo pretirano veliko maščob — Plast maščob je precej širša od dovoljenih 0,5 centimetra
Inšpekcijske službe stalno in temeljito opravljajo preglede nad gorenjskimi klasičnimi prodajalnami mesa in mesnih izdelkov. Veterinarski inšpektor za jeseniško in radovljiško obemo Alojz Hajnrihar posreduje tako občinskim skupščinam, posebej izvrsnim svetom, poročila o razmerah v prodajalnah mesa, nad katerimi se potrošniki
večkrat pritožujejo.	.
V jeseniški občini je petnajst prodajaln mesa, prodajalna rib, meso pa prodajajo tudi v trgovinah. Večina prodajaln je prilagojena osnovnim zahtevam pravilnika o higienskih in sanitarno-tehničnih pogojih, nikakor pa niso primemo opremljene, saj je oprema dotrajana in slabo vzdrževana. Meso in mesni izdelki v prodaji so bili večinoma bakteriološko primerni, pogosteje kot doslej pa so ugotovili pokvarjenost trajnejših izdelkov zaradi žarkosti in kislega zorenja, predvsem pa se kvaliteta mesa stalno slabša zato, ker ima meso preveč maščob. Pri svežem mesu, ki se prodaja, je preveč maščobe - pri govejem mesu loja in pri svinjini slanine - saj so precej debelejše od dovoljenih 0,5 centimetra, loj pa je kljub temu, da mora biti po veljavnih predpisih odstranjen s svežega mesa, namenjenega za prodajo, stalno na mesarjevi tehtnici. Glede na to, da sta v naših klasičnih prodajalnah mesa v prodaji praviloma goveje meso povprečno dopitanih mladih govedi iA prašičje meso polmastnih ali celo mastnih pasem svinj, je nesprejemljivo, da ponujajo potrošniku zaradi rentabilnosti poslovanja odvečne maščobe teh vrst dopitanih živali kot meso.
Kvaliteta se tako kot pri svežem mesu stalno slabsa tudi pri mesnih izdelkih. Ko so pregledali hrenovke in pečenice vseh dobaviteljiv v obeh občinah, se je izkazalo, da je bilo v hrenovkah od 23 do 41 odstotkov maščob in od 50 do 63 odstotkov vode, v pecenicah pa od 25 do 44 odstotkov maščob in od 46 do 56 odstotkov vode, medtem ko ta izdelka lahko vsebujeta največ 30 odstotkov maščob. Več maščob je na račun manjšega odstotka vode in ker so vse izdelke pregledali sveže, so prišli do zaključka, da so iz nekvalitetnega mesa.
Akcije inšpekcij se bodo še nadaljevale, saj so trdno odločeni, da ustavijo ali vsaj omilijo prodajo nekvalitetnega mesa na račun potrošnikov zato, da bi si klavnice in dobavitelji zagotovili likvidnost Obenem nameravajo ostro ukrepati tudi proti vsem tistim, ki imajo neurejena prodajna mesta mesa in mesnih izdelkov.
D.
Sedej
Kdo je podil raco po Blatih
Ljudi jezijo neuresničeni dogovori in slabo pripravljeni urbanistični dokumenti, ki jih od ene do druge javne obravnave poprs-! vljajo — Urbanisti se morajo izdelave lotiti predvsem bolj stn> kovno in v javni obravnavi, ko se dokumenti šele pripravljaj* ljudem obrazložiti strokovno utemeljene posledice posameznih predlogov
Škofja Loka - Škofjeloška občina je znana po tem, da vsakih nekaj let razburka slovensko javnost zaradi neposrečenih predlogov urbanističnih rešitev. Pomanjkanje temeljne urbanistične dokumentacije razburja tudi domačine in povzroča težave v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Po mnenju delegata osnovne organizacije ZKS Termike Jožeta Sta-nonika svoje dodaja še neelastičnost upravnih služb, slabo pripravljene javne razprave in nezainteresiranost odgovornih v občini, da bi podprli predvidene gradnje. Posledica pa je, da se odstopa od razširitve Name, Čeprav je boljša trgovina v Loki še kako potrebna, odstopa se <>d razširitve Termike, čeprav je njen program dohodkovno zanimiv, v Fran-koveni naselju ne bo zgrajen stanovanj ski blok, na Godešiču ne bo zgrajena skladiščna cona, Alpina ima težave pri razširitvi.
Res je urbanizem pogosto vzrok nezadovoljstva ljudi, je v razpravi poudaril predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka .Jak« Gartner. Toda treba je že odločno povedati, kdo je za določene probleme kriv. Termika je pred približno 15 leti zgradila novo tovarno
w w ----------: ~ t*«ctvijaK
utemeljene posledice posameznih
na Trati, prek železniške Sorškemu polju in v bhZJm vanjskih naselij pod pogojem da ■ vpeljala tehnologijo, ki ne ?
Prašek v prtljažniku
Če ne bo naše tržišče enakomerno in predvsem dobro zalo ženo z artikli, ki so nam nujna ali tudi manj nujna življenjska potreba, potem se nam v turistični sezoni, ki prihaja, ne obetu kaj prida dobrega. Predvsem se ne obeta nič razveseljivega tistim turistom, ki bodo pri nas taborili ali bodo kako drugače vezani predvsem na izvenpenzionsko potrošnjo.
Kajti če nam bo primanjkovalo praška na vsem jugoslovanskem tržišču, potem je iluzija pričakovati, da bodo turisti prej kot mi prišli do »Faksa« v trgovini, i>eliko prej bomo zvedeli, da je trgovina dobro založena in le ena slaba novinarska vest o tem, da je 'Zlatorog v hudih škripcih bo dovolj, da ga bomo na kilo grame znosili pod domači stelje.
Značilen primer, opažen z last runu očmi neki delavnik dopoldne, se je pripetil pred trgovino v Mojstrani. Trgovina je imela dovolj praška na zalogi, pred njo sta bila parkirana dva avtomobila gostov iz druge republike. Moški gostje so s svojimi slovenskimi gostitelji družno nosili iz trgovine praške v obeh rokah in še v naročju in prašek je končal v prtljažniku.
Le do bi jim zamerilTudi mi
bi povsod kupovah prašek, če ga ne bi imeli in če bi ga le zagledali. Ljudje si med seboj pomagamo, kakor vemo m znamo in prav je tako. le da ta in še številni drugi primeri resno opozarjajo na to, da se nam V turistični sezoni ne bo niti malo dobro godilo, če vse Jugoslovan sko tržišče ne bo imelo dovolj
po- praška, olja in kave
D. Sedej
----- proge pr
Sorškemu polju in v bližini stW *---* v
M,u.i",u	M ne
onesnaževala okolja. Obljuba ni i1 uresničena v prvih petih, nit: desetih letih, in ko naj bi se štrik -ljudje, naveličani obljub, rekli ne.
Na Trati, v Frankovem nase* naj bi zgradili nova stanovanja pravljen je bil zazidalni načrt. ravnaVan na javnih razpravah sprejet na občinski skupščini. Fote* so se začeli odmiki. Enkrat so dem razlagali, da naj bi bili stolp: višji, da bi na podstrešjih uredili * nekaj stanovanj, drugič, so iih »znižali« in dali v javno obravnav Naslednji predlog je bil, da ^ namesto dveh postavili tri blok« Za nameček pa še to, da so urbam> imeli na javni obravnavi, ki je £■' vorila o eni spremembi, pripravlja Že drugo, ki je predhodno negira vendar tega niso povedali. Seveda ; ob tem ljudem prekipelo in so n?v' »ne« za dodatni blok.
In kdo je podil raco po Goren; vasi in slovenskem časopisju? Pr, gotovo ne kmetje-in ne rudnik, > potrebuje stanovanja za delava Skratka, kdo ie kriv za razburjen* I in škodo, ki ob tem nastaja? Ce t f bili dokumenti pripravljeni sm kovno, če bi bili vsi predlogi strv kovno utemeljeni, če bi upošteva posledice vsakega posamezne^ predloga, skratka, če bi jih urbana pripravili na terenu in ne v pisarni in se ne bi odločali danes za Vršajn ' jutri za Blata, danes za dva in jut:" za tri bloke na istem prostoru hkrati pa bi ob javni obravnavi l;u dem pošteno povedali vse razloge in proti določenemu predlogu, bi bu< razburjenj prav gotovo veliko mar Zato pri pomanjkanju potrebnih urbanističnih dokumentov, ko jih tak: rekoč še vroče jemljejo z risali miz ne gre odstopati od zahteve jv kvaliteti in strokovnosti saj je Ukoda zaradi slabega predloga odroma slabega sprejetega dokument, v. ko večja kot nekaj daljše čaka nte na dokument. Hkrati pa , Ir»ha že v pripravi dokumentom organizirati kvalitetne javne razpra in ljudi dobro informirata. w
spremembe gre, in ob ten d a bodo krajani in delovni pravočasno povedali svoje , Kasnejše razprave povire-hudo kri in stroške.
L. Bogataj
ve kakšne doseči, ljudje mnenji ča jo lc
PETEK, 25. MARCA 1983
KULTURA
5. STRAN GLAS
Končano je XII. tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije
Edini pravi zmagovalec je glasba
V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše
Marij Kogoj
Redki so praznični trenutki v glasbi. Posebno še v letih, ko se mlad človek, ki se predaja glasbi, šele pričenja vzpenjati po strmih stopnicah glasbene ustvarjalnosti. Kako lepo je v svojem govoru pred zaključno prireditvijo v Prešernovem gledališču dejal Jože Humer, namestnik predsednika Republiškega komiteja za kulturo, da je vsako takšno tekmovanje predvsem tekmovanje glasbenika z glasbo, spopad, v katerem je mnogo porazov in dosti drobnih, trdo priborjenih zmagovanj, končne zmage pa nikoli. Na koncu je edini pravi zmagovalec vedno le glasba. Kajti nihče je ni dosegel, nihče je ne bo presegel, nihče ji ne bo nikoli segel do dna. Ker je brezdanja, nedosegljiva, nedoumljiva, nekako tako kot skrivnost človekove biti. Zato pa je tako mikavna ...	-
Za glasbene šole v Kamniku, Skot-ji Loki in Kranju je bil prejšnji teden prazničen. Tu se je odvijalo XII. republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije. Bila je to čast, ki manjše glasbene sole, kot so te, ne doleti pogosto. Republiška tekmovanja so se doslej menjavala le v Ljubljani in Mariboru, v centrih torej, kjer ima glasba tradicijo, kjer
------>\
(i
Kulturni koledar
JESENICE - Člani jeseniškega gledališča »Tone C u fa r« so pripravili v okviru gledališč-nega študija z mladino eksperimentalno predstavo - igro Eugena Ionesca Plešasta pevka. Premiera bo v petek, 25. marca ob 19.30, repriza v nedeljo, 27. marca ob 19.30, ter ponedeljek m torek ob 20.
RADOVLJICA - V Šivčev, hiši v Radovljici je odprta razstava slik in grafik akademske slikarke Alenke Kham-
^RaSoVLJICA - v Mah
dvorani KUD Radovljica bo v petek, 25. marca ob 18.40 otvoritev razstave poslikanih lesenih krožnikov Dijane Vi-dic, ob 19. pa bo Večer ci: ganske poezije In grem k njej in dam ji svoje srce.
KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bo v petek, 25. marca, soboto, 26. marca in ponedeljek, 28. marca gostovalo SLG Celje z delom A. Schnitzler - Rajanje in sicer ob 19.30. V četrtek, 31. marca ob 16. bodo uprizorili Partizanski miting.
V	galeriji Prešernove hiše je na ogled izbor lanskoletnih novih pridobitev Kabineta slovenske fotografije pn Gorenjskem muzeju - kolekcija fotografij Stojana Kerblerja, Janeza Marenčiča in Toneta Stojka. V galeriji Mestne hiše v Kranju so na ogled risbe slušateljev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, v Mali galeriji pa si lahko ogledate likovne mape slikarjev Avgusta Černigoja, Metke Krašovec, Živka MarušiČa, Janeza Mateli-ča in Miroslava Suteja, ki so jih izdale Obalne galerije Piran. V galerijskih prostorih v I. nadstropju si lahko ogledate razstavo del slikarke Mire Kraljeve.
Škofja loka - v petek,
25. marca ob 18. bo otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Vozla na loškem
gradu.
Na osnovni šoli Cvetka Go-larja, Škofja Loka bo v petek, 25. marca ob 19.30 proslava ob 20. obletnici dela osnovne Sole Cvetka Gola rja.
V	knjižnici Ivana Tavčarja, Škofja Loka bo v torek, 29. marca ob 17. Ura pravljic - Čebelica Maja. V sredo, JO. marca ob 18. bo večer z diapozitivi - Ljubljana, ki je ni več (Svetozar Guček).
ŽABNICA - Dramski odsek Delavsko prosvetnega društva Svoboda France Mencinger Ja-vornik-Koroška Bela gostuje v soboto, 26. marca, ob 20. v rostorih' Zadružnega doma v
bnici z veseloigro v treh dejanjih Vdova Rošlinka.
Zal
Prof. Mihael Gunzek, predsednik komisije za pihala: »Vesel sem, da so tokrat sodelovali tudi mladi iz zamejstva. Nekateri so se uvrstili celo na prva mesta. Masovnost se kaže pri flavtah, kar je spodbudno in bo treba to zvrst še naprej tako uspešno gojiti, vendar pa se bodo šole morale zavzeti in usmerjati učence tudi na druge podobne inštrumente. Tokrat smo na primer slišali samo en fagot, le šest oboistov. Za tiste inštrumente, ki jih je malo, moramo vzbuditi zanimanje mladih, kajti še vedno velja, da le množica da kvaliteto.«
so pač doma najvidnejši naši glasbeniki.
Tokrat pa so se vendarle odločili drugače: naj bo tekmovanje še kje drugje, lahko tudi na manjših glasbenih šolah, pa zato na večih hkrati. Odločili so se za Gorenjsko. Posamezne zvrsti glasbč so porazdelili in tako je tekmovanje v godalih potekalo v Škof j i Loki, v Kranju so se mladi pomerili v pihalih in trobilih, v Kamniku pa v kitarah. Glavno organizacijo je prevzel Kranj, ki je poskrbel tudi za plakate, za brošuro in za diplome. Akademik Vinko Tušek jih je opremil. Zaključna prireditev je bila v organizaciji Kranjčanov. Vse je potekalo kot so predvidevali, pove Alojz Ajdič, direktor kranjske glasbene šole. Angažiralo pa je prav vse ljudi na vseh treh šolah od jutra do večera. Ni bila majhna stvar takšna-le organizacija. Več kot mesec dni intenzivnih priprav je zahtevala. A uspelo je in zadovoljni so z vsem. Morda bi bilo še bolje, da bi ne tekmovali na vseh šolah hkrati, temveč, da bi se tekmovanje razpotegnilo tako, da bi vsak teden tekmovali na eni šoli, da bi vsi tekmovaici in njihovi profesorji lahko prisostvovali tekmovanjem, na vseh mestih. Veliko več bi tako odnesli od tekmovanja, še bolje bi lahko primerjali znanja, kvaliteto, pedagoške prijeme in
usposobljenost.
Tekmovanje je tudi tokrat pokazalo, da imamo nekaj resnično dobrih, uspešnih mladih glasbenikov. Eden takih je nedvomno mladi klarinetist iz Trbovelj, Jože Kotar, ki si je nabral kar 99,4 točke od 100 možnih. In

Občni zbor
Kranj — Danes ob 17. uri se bodo na drugem občnem zboru sestali člani društva Gledališče, lutke, glasba iz Kranja. Pregledali bodo preteklo delo in sprejeli programske usmeritve za naslednje obdobje.
Plešasta pevka na Jesenicah
Jesenice — Drevi ob 19,30 bodo v jeseniškem gledališču Tone Čufar premierno uprizorili antiigro Eugena Ionesca »Plešasta pevka«. Pred stavo so pod režijskim vodstvom Mirana Kende nnštudirali v okviru gledališkega študija z mladino. Na odru bodo nastopili Sandi Jakopič, Irena Varek, Igor Skrlj, Mojca Strgar, Bojan Pogačnik in Simona Anderlič. Za sceno je poskrbel Jože Bodic, za ko stume Maruša Oblak, dramaturg predstave je Milan Stepanovič, za luč je zadolžen Miso Sest, šivilja je Ivanka Loskovur in sepetalka Jasna Ambrožič. Predstava traja okoli 80 minut. Ponovili jo bodo še v nedeljo za izven in v abonmajskem programu v naslednjih štirinajstih dneh. Povejmo se, da se bodo gledališke predstave v jeseniškem gledališču v poletnem tušu začenjale ob-24) uri.
potem saksofonist Matjaž Dreven-šek z Glasbene šole Maribor, ki je bil ocenjen z 99,6 točkami, pa Mateja Haller, flavtistka z Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je osvojila 95,6 točk. Zelo obetajoč je tudi mladi trobentač iz Pirana Andrej Jureš, pa oboist Andrej Šare iz Ljubljane, ki si je prislužil kar 97,8 točk, pa Danijel Klobučar na sopranski kljunasti flavti in kitarist Igor Kukavica iz Bežigrada, pa violinist Viktor Petek iz Maribora. Še in še bi lahko naštevali. Vsi po vrsti po prizadevni, obetavni učenci.
Veliko delo je bilo opravljeno, saj so komisije morale poslušati in oceniti veliko število učencev glasbe: v Kranju se je pomerilo kar 68 flavtistov, 31 klarinetistov, 6 na oboi, fagot in saksofon, pa 27 trobent, 2 tubi, 9 pozavna in 9 rogov. V Škofj i Loki je komisija ocenjevala 13 violinistov in 6 violončelistov, v Kamniku pa čez 30 kitaristov. Nastopi posameznikov so trajali od 15 do 45 minut, v kakršno kategorijo je pač spadal učenec. Mlajši manj, starejši, v višjih kategorijah, so vzeli več časa.
Prav takšnile nastopi tudi pokažejo, v kakšno smer se razvija glasba. Tokrat se je pokazalo, da je med mladimi izredno zanimanje za pihala in trobila, in to v kvalitetnem in kvantitetnem smislu, upadanje pa je opaziti pri godalih. Kot kaže, zahtevne violine med mladimi danes niso popularen inštrument. Krivo je tudi pomanjkanje pedagogov in tudi pomanjkanje inštrumentov samih. Tudi kitaristov so organizatorji pričakovali več.
Izredno velikega pomena je, da se na takšnile prireditvi srečajo praktično vsi slovenski glasbeni pedagogi, ki tu najlažje primerjajo rezultate svojega dela z ostalimi. Vsak zase so zaprti v okvire svojih glasbenih šol, na takšnihle revijah se pa pokaže, kdo .je bolj, kdo manj uspešen pri svojem delu. Zavisi seveda tudi od učencev; če so ti dobri, prizadevni, uspešni, je zagotovljen tudi uspeh pedagoga.
Po številu učencev, ki se prebijejo na takšnole tekmovanje, lahko tudi ocenjujemo delo posameznih glasbenih šol po Sloveniji, vidimo njihovo rast. Res je, da bo tudi v bodoče največ učencev prihajalo iz centrov, toda prav s takšno politiko, da takšne prireditve usmerjamo tudi v manjše centre, bomo zagotovo dvignili nivo tudi teh šol. Vsaka takšnale prireditev pusti sledove, predvsem neustavljivo željo za dvigom kvalitete in kvantitete.
Tekmovanje mladih glasbenikov v Kranju, Kamniku in Skofji Loki je končano. Za njimi so dolge ure trde vadbe, trenutki napetosti pred tekmovanjem, uspeh ali pa tudi ne. Kajti glasba je, kot pravijo, nepreračun-ljiv, muhast ptič, ki ničesar vnaprej ne obljubi, ničesar vnaprej ne zagotavlja. V njej uspeš ali ne uspeš. Ce si med najboljšimi, si pač srečen, če pa nisi, bodo jutri tvoja prizadevanja še večja, da boš tisto iskano priznanje pridobil ob prvi naslednji priložnosti.
D. Dolenc
SPLOŠNA BOLNICA JESENICE
Odbor za delovna razmerja Bolnice Jesenice objavlja na podlagi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
VODJE OSNOVNIH SREDSTEV
za nedoločen čas
Pogoji za prijavo so:
—	višja šola ekonomske ali komercialne smeri,
—	poznavanje medicinskih aparatov in instrumenta-
#*» rija.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: DO Gorenjska bolnišnica, TOZD Bolnica Jesenice, Maršala Tita 112, 64270 Jesenice.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem roku prijav.
Veliko delo pri tekmovanju mladih glasbenikov opravijo spremljevalci. Uspeh tekmovalca pravzaprav zavisi tudi od njega. Huda živčna napetost vlada v takih trenutkih in če spremljevalec zna s svojim igranjem skriti majhne napake tekmovalca, če hitro »skoči« za njim in ga spet spelje na pravo pot, mu veliko pomaga. Profesor Andrej J are iz Ljubljane je eden takih dobrih spremljevalcev. Že vrsto let sodeluje na tekmovanjih in se je specializiral prav za pihala. Na naši sliki spremlja mladega obetavnega klarinetista Tonija Umeka iz Trbovelj, kije pred dvemi leti na republiškem in zveznem tekmovanju osvojil prvo mesto v svoji kategoriji, pa tudi tokrat v Kranju dosegel lep uspeh. — Foto: D. Dolenc
Sredi ustvarjalnega dela je na prvi pomladanski dan nepričakovano in mnogo prezgodaj za vedno zastalo pero slovenskega književnika, publicista, zgodovinarja in kulturnega delavca MIHA KLI-NARJA. Sredi neizpete pesmi je zastal korak pomembnega slovenskega partizanskega pesnika.
Pesnik se je rodil 13. julija 1922 na Jesenicah, kjer je tudi doraščal in dorasel pod dimniki jeseniške železarne, v »soju železnih ognjev«, med Šimni Sirotniki, stavkaši, uporniki in borci za pravičnejšo družbeno ureditev. Vse to se je odražalo v njegovih literarnih delih — poeziji in prozi, življenja in dogajanj pod železarskimi dimniki med obema vojnama in med narodnoosvobodilno borbo pa seje loteval tudi kot zgodovinar in zapustil neprecenljive zapise in dokumente.
Svoje prve pesmi je Miha Klinar začel objavljati kot gimnazijec v dijaških glasilih tik pred drugo svetovno vojno. Zrelejše pesmi, ki so objavljene v njegovih povojnih zbirkah, je že pogojeval mrak okupacije, aretacije, izseljevanja in streljanje talcev, njegovi verzi pa so se že ozirali v hoste, kjer so pokale prve partizanske puške.
Tudi on je šel po poti svojih Sirotnikov in se vključil v »orkester stoletnih gozdov« in to onstran Karavank, kjer je partiza-nil v Ziljski četi, ki je delovala na koroški strani Kepe, nad vasmi Brnica, Rute in Loče. Tam na zasneženih hrbtih Karavank se je novembra 1944 dogajalo tisto, kar je najlepšega v njegovi partizanski liriki in objavljeno v pesniških zbirkah Mrtvi bataljoni, Na mrtvi straži in Novembrska balada. Od bataljona jih je ostalo le pet, ki so se v visokem snegu in lačni prebijali čez Karavanke in Mežaklo na Gorjuše.
Vojna je Miha Klinarja izoblikovala v pesnika našega odpora in partizanstva. Prvi povojni leti, ki ju je preživel kot oficir Odreda J A za Slovensko Primorje, Trst in Istro v coni A pa v pesnika boja za nacionalno osvoboditev Slovenskega Primorja in boja proti imperializmu zahodnih zaveznikov. Njegova poezija je v glavnem angažirana partizanska, socialna in socialno-kri-tična lirika, pa tudi intimno izpovedna. Iz' nekaterih pesmi ddšem
tudi njegovo osebno življenje na železarskih Jesenicah, kamor se je vrnil po demobilizaciji, nekatere pa odkrivajo različne tragične zaplete v njegovem življenju, iz katerih pa se vedno dvigne z vero v človečnost oziroma z vero v zmago človečnosti in pravičnosti, ki sta mu v življenju večkrat pokazali hrbet.
Njegova lirika je izšla v štirih zbirkah: Mrtvi bataljon, Zeleni torzo, Na mrtvi straži, za katero je prejel gorenjsko Prešernovo na grado in Novembrska balada 1944, za katero je dobil Kajuhovo nagrado in nagrado vstaje slovenskega naroda. Razen tega je za svoje literarno, zgodovinarsko in publicistično delo prejel tudi Čufar-jevo plaketo, nagrado Skupščine občine Jesenice. K vsemu temu pa lahko prištejemo kot samostojno zbirko še njegovo Rdečo kantato, ki jo je Radovan Gobec tudi uglasbil za pevski zbor in orkester.
Miha Klinar je zapustil tudi obsežen opus novel in romanov, ki jih je objavljal v različnih slovenskih in jugoslovanskih glasilih, zadnjih dvajset let pa je bil tudi redno prisoten v Zelezarju. Njegova proza je bila predvsem namenjena delavstvu in delovnemu človeku in morda je to tudi vzrok, da kot pisatelj ni bil dovolj spoštovan. Med njegova prozna dela sodijo roman Žara s pepelom, tetralogija Mesta, ceste in razcestja z romani Žena, Tri leta dolga pot, Domovina in Razcestja, dalje romani Roparji. Čas na brezcestju in Sivo mesto ter mladinska povest Tigrovec Žef, poleg številnih krajših novel in Črtic.
Izredno pomembno je bilo tudi njego vo zgodovinsko -razisko va lno in publicistično delo. Intenzivno se je ukvarjal z zgodovino delavskega gibanja na Jesenicah, zgodovino komunistične partije in SKOJ, kot prvi pa je dokumentarno obdelal tudi zgodovino Prešernove brigade in mnogo tega tudi objavljal, predvsem v jeseniškem Zelezarju in zborniku Jeklo in ljudje, pri katerem je bil za zadnji knjigi tudi urednik.
Pred trinajstimi leti je bil med pobudniki in ustanovitelji kulturno umetniškega kluba pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice, ki je bil ustanovljen zato, da posreduje napredno domačo in svetovno literaturo in umetnost jeseniškemu delavstvu. Rezultat takega dela, pri katerem je Miha Klinar vse do svoje prezgodnje smrti tudi tvorno sodeloval, je deset izdanih knjig Male Čufarjeve knjižnice in 57 številk LISTOV, kulturno umetniške priloge tednika Železar.
Čeprav se je Miha Klinar pred nekaj leti preselil na Bled, je bil še vedno delovno in ustvarjalno povezan s svojimi rojstnimi Jesenicami, s svojimi dolgoletnimi sodelavci in prijatelji. Svoji dolini, dolini »simfonije dela«, je ostal zvest do zadnjega. Tej dolini je s svojim imenom in s svojimi deli dal tudi trajno mesto v zgodovini slovenskega slovstva.
Med njegovimi verzi najdemo tudi naslednje:
Pesem je svetloba. Dokler si svetloba, ne moreš umreti.
Njegove pesmi so svetloba in zato bo ž njimi živelo tudi njegovo ime.
8. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 25. MARCA 1983
KDO LAHKO PARKIRA PRED KRANJSKO OBČINO?
Kranj — Včeraj dopoldne se je kranjski občan mudil po nujnih opravkih na kranjski občini in v hudem pomanjkanju parkirnega prostora pred stavbo parkiral na nedovoljenem mestu — ob pločniku pred vrati.
Ko se je vrnil, je bil za brisalci tisti nezaželeni beli listek, s kaznijo 306 dinarjev. Pogleda občan zdaj sem zdaj tja, pogleda in vidi, da ima tudi nesrečni voznik za njim enako smolo. Pogleda še druga dva, nepravilno parkirana avtomobila pred njim. Tu pa, hopla, ni bilo nobenih listkov in ker je bila stvar jako čudna, je pohitel za njim in ga opozoril, da je pozabil oddati listke tudi ostalima dvema. Redar pa de: je pač tako.
Očitno je redarjeva brezbrižnost veljala znancem ali občinskim uslužbencem, ki tod pač lahko »parkirajo«. Kaj je zdaj to? Mar znak pred občino velja za vse občane, ali pa so redarju znani avtki last privilegirane kaste?
SE PRISRČNO ZAHVALJUJEM...
V teh časih, ko varčujemo z vsako kapljico bencinčka in ki ga povrh vsega na črpalkah še primanjkuje, na cesti ni toliko solidarnosti med vozniki, kot bi si kdo mislil. S topa rji se upravičeno pritožujejo, kajti vozniki le redkokdaj ustavijo.
Povsem druga pesem pa je s »Stopanjem« tedaj, če se ti na cesti ustavi avtomobil. Zaradi tega ali onega vzroka in zadnje čase se neredko zgodi, da se ustavi zato, ker bencinski tank v lastnem avtomobilu precenjujemo tolažeč se, da bomo še vzdržali s tistimi petimi kapljicami do prve ali celo do druge črpalke.
Bilo je minulo soboto popoldne, nekako ob 15. uri, ko me je fičko prvič pustil na cesti — za radi lastne malomarnosti kajpak in zaradi vroče želje, da le prisopiham do prve črpalke. Začel je »cukati« natančno na nepravem mestu: pred viaduktom Završnica in ni kazalo drugega, kot da zapeljem ob magistralo.
Ce se ti mudi, kri še bolj zavre po žilah. Ob klavrno stoječem fičku je bil moj štoparski prst brez slehernega odmeva] avtomobili, prazni in polni, so brezbrižno drveli mimo. Že res, da je bilo težko ustaviti na tako nepravem mestu, ampak stiska je stiska in kdo bi se me lahko usmilil. Nič in dolgo nič. Žirovnica ima tudi tako mulo telefonov, da sploh ni bilo vredno iskati nujno telefonsko intervencijo, zato ni ostalo drugega kot obupava ti.
Pa je bila sreča v nesreči ali vsaj nekaj voznikov je še pravih, na mestu. Ustavil je voznik rdečega avtomobila »široko« kranjske registracije, doma iz Lesc, in še danes mije žal, da je bila moja zmeda le prehuda in si nisem zapomnil registrske številke. Velikodušno je ponudil liter bencina, vsaj do leške črpalke in se odločno ubranil vsakega dinarja.
Kaj bi drugega kot da se mu prisrčno zahvalim in da obenem sporočam, da nekateri vendarle niso zaverovani samo v lastni prid in dobro.
... IN ODKRITOSRČNO GRAJAM
Ne vem, kaj bo s tem našim ljubim Alpetourom in njihovimi prevozi. Zdaj ko se je gneča vendarle nekoliko omilila ali smo se vsaj nanjo že dodobra navadili, nas vedno bolj presenečajo nekateri Alpetourovi vozniki, ki so začeli z dokaj čudno navado.
Zaradi vseh Alpetourovih težav in problemov jih ne gra jam toliko, kot bi jih lahko. Vendar moram z gnevom povedati vodilnim in odgovornim, da nekateri vozniki meni nič tebi nič redno ustavljajo izven parkirnih prostorov avtobusnih postajališč. Polni pripeljejo mirno postajališča, nekaj metrov dalje spustijo ven tiste potnike, ki izstopijo, in če so dobre volje, dopustijo, da kakšen premrli »štikelc« vendarle vstopi. Sicer jim je pa malo mar, če potegnejo z vsem gasom naprej, četudi gre za jutranje ure in četudi se zavedajo, da čakajoči
Krajevna skupnost Lese
Prva naloga nova cesta
Dolga leta »pozabljena« krajevna skupnost Lese kliče po hitrejšem razvoju — Obsežen spisek načrtov, med katerimi ima prednost nova trasa ceste skozi Leše, ki bo zgrajena predvidoma prihodnje leto
Leše — Na vznožju Dobrče, pod vijugavo cesto, ki povezuje Tržič z Begunjami in so ji nemški okupatorji pravili kar »Banditenstrasse«, so raztresena naselja Leše, Paloviče, Popovo in Vadeče. Največje med njimi so Leše, po katerih je prevzela ime tudi krajevna skupnost.
Najnovejši popis je pokazal, da v krajevni skupnosti Živi v 71 gospodinjstvih 263 prebivalcev. Odrasli so zaposleni večinoma v tržiški industriji, doma pa imajo še večji ali manjši kos zemlje, ki jo obdelujejo.
Dolga leta je bil razvoj krajevne skupnosti Leše zapostavljen. Kot majhno, približno šest kilometrov od Tržiča posajeno na rob občine, nanjo niso posebno gledali niti v občinskih organih, na drugi strani pa se za hitrejši napredek niso prida zavzemali niti krajani sami.
V zadnjih treh letih je krajevna skupnost začela doživljati neke vrste preporod. Zgradili so vpadnice v Leše, Paloviče in Popovo, pri čemer so se kot velika složna družina še posebej izkazali prav krajani. V dolgih letih nakopičenih problemov pa je še za dolg spisek. 0 težavah in načrtih, ki jih najbolj žulijo, je pripovedoval predsednik predsedstva sveta krajevne skupnosti Leše Jože Kocjan.
»Radi bi asfaltirali vpadnico v Leše,« je povedal, »še bolj potrebna pa je nova cesta skozi vas, ki zlasti pozimi predstavlja ozko grlo. Odbor za planiranje in razvoj krajevne skupnosti bo letos izdelal nekaj variant nove trase. Skupaj z občinsko strokovno službo bomo potem izbrali rešitev, ki bo najbolj gospodarna in se bo najmanj boleče zajedala v posesti krajanov. Upamo, da bomo prihodnje leto že lahko vozili in hodili po novi cesti.«
Drugi načrti so več ali manj želje, saj je njihova uresničitev v času, nenaklonjenem naložbam te vrste, kljub potrebnosti vprašljiva. Nekatere med njimi pa bo vendarle treba čimprej ostvariti. »V sušnih obdobjih že zdaj zmanjkuje pitne vode. V izviru Lešanščice bomo

zato morali zgraditi novo vodovodno zajetje. S tem bomo omogočili tudi gradnjo novih stanovanjskih hiš. Odbor, ki bo vodil akcijo, smo že oblikovali,« je dejal Jože Kocjan. »Prav tako terja razširitev pokopališče, ki bo kmalu pretesno. Ob njem bi radi zgradili tudi mrliško vežico.«
Ob nedavnem popisu gospodinjstev so v krajevni skupnosti izvedli še ustno posvetovalno anketo, v ka-. teri so želeli slišati predvsem mnenja krajanov o gradnji vodovoda, asfaltiranju ceste, obnovi doma in dela kulturnoumetniškega društva, ki je pred časom zamrlo. Odgovori so presenetljivi; samo v enem gospodinjstvu so se izrazili proti gradnji vodovoda, v dveh proti asfaltiranju ceste, medtem ko je kar sedemdeset odraslih pripravljenih sodelovati v društvu. Hkrati so dobili tudi blizu trideset kandidatov za telefonske priključke. Zdaj je v vsej krajevni skupnosti samo en telefon, še ta dvojček z brezjansko. Vprašanje je sicer, kdaj bo omrežje prišlo do Leš, vendar pa je znano število kandidatov vsaj dobra osnova za dogovarjanje.
»V naslednjih letih bomo morali dokončno urediti kanalizacijo, povsem obnoviti lesen most med Lešami in Vadečami. Razen tega se zavzemamo za prenovo trgovine, ki ima pretesen prodajni prostor in neprimerna skladišča. Obnoviti bo treba tudi šolo, urediti v njej centralno ogrevanje in telovadnico. Letos bomo dokončali otroško igrišče pri šoli. Računamo, da ga bomo doprli 19. junija, ob prazniku krajevne skupnosti.«
Jože Kocjan je pohvalil tudi vse boljši odnos krajanov do samoupravnega reševanja problemov. Njihova složnost in pripravljenost, da z denarjem in delom prispevajo k razvoju, je dala že nekaj sočnih sadov, hkrati pa je tudi dober obet, da krajevna skupnost Leše ne bo več odmaknjena in pozabljena.
H. Jelovčan
Novi bloki v Mojstrani — V novem naselju v Mojstrani delavci jeseniškega gradbenega podjetja Gradbinec zaključujejo gradnjo še nekaj novih stanovanjskih blokov, v katere se bodo družine kmalu vselile. — Foto: F. Perdan
Balonček

V bolnišnici sem obiskal prijatelja Antona Porenta. V službi je padel z lestve in si nalomil nekaj reber, zlomil roko in nogo, če pa sem bolj natančen, levo roko in desno nogo, je namreč treba povedati. Ponekod mislijo, da, če si je zlomil levo roko in je desničar, bo v čas1» bolniškega staleža lahko še vedno kaj delal. To pa lahko pomeni neupravičeno bogatenje, čeprav vsi dobro vemo, koliko raja zaslxiži! Anton Porenta dela v skladišču nekega velepodjetja.
»Kakšna smola. Anton.'« sem mu rekel.
»Ja in ne,« mi je odgovoril.	" r
»Kako ja in ne?« sem se začudil.
Pomenljivo se je namuznil in rekel, da mu tole pravzaprav kar pese, tole ležanje na toplem.
»Toda ležanje bo dolgo,« sem rekel.
»Kar naj bo, naj zima medtem mine,« je odgovoril
Zamislil sem se, kajti vem, da je Anton dober in vesten delavec Najbrž je pogruntal moje misli, kajti začel mi je pripovedovati, da sc se preselili v ogromno, neogrevano skladiščno dvorano, ki je namenjena za paletno blago, ne pa za galanterijsko. »Naše blago je galanterijsko, kar pomeni, da se moraš vseh osem ur zadrževati v skladišču. Zunaj je topleje kot notri, pa še police so postavili tako visoko, da moraš plezati kot opica. Pa sem padel z lestve, ker sem bil ves premražen in še v roke me je zeblo, da sem imel vse trde.
»Pa si se polomil, Anton?«	-
»Da, in zakričal sem. Pritekli so sotrpini, in ko so ugotovili, kaj se mi je pripetilo, so izbezali šefe iz ogrevanih pisarn. Tudi ti so pritekli toda eden izmed njih je imel balonček.
»Balonček?« sem se začudil.
»Da, balonček. Rekel mije, naj ga napihnem, mene pa je vse bok-lo in ležal sem na asfaltnih tleh, ko so mi molili balonček.«
»Pa zakaj balonček?« sem vprašal.
»Da bi ugotovili, če sem pijan!«
»Pa si ga napihnil?« sem vprašal začudeno.
»Da. napihnil! Zbral sem vso moč in jezo in ga napihnil tako, da je počil.«
»Počil?«
»Da. počil! Potem pa se je tisti, ki mi ga je dal, jezil češ če vem, koliko balonček stane?«
»Koliko balonček stane, je rekel?« sem se začudil.
»Da, pa sem mu rekel, naj gre v rit njegov balonček in seveda ruii on in skrb za človeka! Rekel sem mu tudi, da odslej naprej ne bom r* č dober delavec!«
Potem sva dolgo molčala.
»Sedaj razumeš, zakaj mi je všeč v topli postelji?«
»Da, Anton Porenta, razumem.« Potem sva se poslovila.
P- Pavlovec

VAŠA PISMA
O DVORANAH, KI JIH NI ...
Med problemi, ki pestijo mlade Tržičane, so tudi prostori. Kraj ima prostore in dvorano, kjer se je nekdaj odvijalo uspešno družabno življenje, zadnja leta pa jih prevzema združeno delo. Dvorana TVD Partizana ali sokolni-ca po domače, dvorani na Ravnah in v Križah so postale dopolnilna skladišča nekaterih organizacij združenega delu. Kaže, da gre za obojestransko korist, saj delovne organizacije plačujejo društvom redno najemnino, prav tako pa so tudi ponudile so-finansirahje dotrajanih objektov. Članom karate in judo sekcije TVD Partizan Tržič se je zgodilo, da so zaman želeli v telovadnico TVD na vadbo. Nemočno so se zazrli v listič: Tukaj je skladišče tovarni> obutve Peko. Mladi smo veseli pomoči združenega dela pri podružbljanju telesne kulture, vendar spreminja/ije telovadnic v skladišča temu prav gotovo ne koristi. Pogosto se to dogaja brez vednosti športnikov, osnovnih subjektov dejavnosti, šepa pa ob veščanje med vodstvom TVD Partizan in sekcijami. Vedno bolj ostajata mladim le kino in gostilna, vedno težje pa jih je tudi pridobiti za dejavnost v mladin ski organizaciji. Mladi bomo o
potniki tedaj ne odhajajo na zabave, temveč večinoma na delo in po opravkih.
Tako se mije zgodilo oni dan na Koroški Beli, ki že itak ne premore vsaj zasilne postaje, da je avtobus zapeljal mimo in čeprav nihče ni izstopil, .sc je nekaj čakajočih premrlih trpinov s postaje zavedelo in ubralo drzen korak do avtobusa, ki je tam kar lepo stal, češ, »zaši-bajte«, Če se hočete s to Alpe-tourovo lepoto gosposko peljati. In so nekateri res uspešno »zašibali«, drugi pa, ki srno bolj kratke pameti in bolj lenega koraka, smo v tej dirki zaostali. Ko so se pred nosom zaprla vrata in ko je nestrpni šofer prešerno potegnil, srno ostali osramočeno na postaji.
Upam, da imajo vsaj za takšne igrice pri podjetju ustrezne kazni Naj zapelje numo in nam pokaže jezik, češ, polti sem, kaj pa me briga, /jiku/ pa naj se ne norčuje iz konkretnih osebkov na postaji. Tudi jaz se ne smem norčevati iz konkretnih ljudi, da bi jih žalil in spravljal v zadregi>. Tudi vozniki naj si ne privoščijo nekakšnih privilegijev.
V Ratečah bodo gradili
Jesenice — Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice je izdelal osnutek zazidalnega načrta stanovanjskega območja Rateče-vzhod in ta načrt zajema programske in prostorske rešitve, ki se vključujejo v razvojna prizadevanja krajevne skupnosti Rateče.
Občina pa je že prej sprejela odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, spremembe kulture in gradnje na območju, ki ga ureja načrt.
V	Ratečah naj bi tako dobili 16 enodružinskih stanovanjskih hiš, gradili tri kmetije z gospodarskimi poslopji in objekti za kmetijske stroje, tri stanovanjske bloke s po 40 stanovanji, enonadstropnih z izkoriščenim podstrešjem in trgovin«) z gostinskim lokalom. V objektu kjer naj bi bila trgovina, naj bi urodili tudi prostore za pošto, menjalnico in turistične informacije.
V	blokovni gradnji, ki je dolgoročno načrtovana, predvidevajo izrabo ene pritlične etaže za ureditev vzgoj nova rst vene ustanove. Deset stanovanj namenjajo potrebam ostarelih občanov, 20 stanovanj pa v bodoče zaposlenim v okviru planiranega razvoja turističnih in tv-kreacijskih zmogljivosti na območju krajevne skupnosti Rateče.
Območje nove pozidave Rateč, ki meri 1 hektare, leži med novo in staro magistralno cesto ter priključno cesto za naselje Rateče, na vzhodni strani.
D. Sedej
TUDI TO SE ZGODI
»Mleko uli bike nam plačajte v devizah, če hočete, da ne bomo / »bosimi« traktorji vozili po cestah in njivah ter s tem spravljali v nevarnost sebe in druge,« se je hudoval kmet na enem izmed zborov kooperantov Gorenjske kmetijske zadruge. Res. gume za traktorje je mogoče dobiti le 7. devicami znanega porekla, teli pa kmetje nimajo. Poleg tega, da sta delo in vožnja / zlizanimi gumami nevarna, slabo »podkovan konj« na razmočenem in ne preveč trdem terenu nima prave moči. Bliža se tudi čas tehničnih pregledov traktorjev. Ce možje pri tem ne bodo zamižali (vsaj) na eno oko, se zna zgoditi — pravijo kmetje — da bomo ostali brez »bukvice« — prometnega dovoljenja!? (cz)
tem spregovorili na problem*t konferenci, vendar nostalgični h spominu na čase, ko smo v sokol-niči in drugih dvoranah piesah telovadili...
Bojan Veseli no vi£
MLADINI OSTANE LE GOSTILNA
V eni od prejšnjih številk srno prebrali članek s ten: naslovom:„ v katerem avtor razmišlja o možnostih mladih "i škofjeloški občini za kulturno-zabavno udejstvovanje. SAvv' članek se vleče rdeča riit ^v mladina ni pripravljena delar, da se.ne potrudi za organi zacv: plesa ali podobne prireditve f{ ni povsem res.
Prostora za te aktivnosti : Skofji Loki ne manjka, vendar ,v neprimeren ali namenjen drugim, »koristnejšim* aktivnostim (W ter usmerjenega izobražeiKinja H eden najlepših v Sloveniji," vendar je zaseden z razni nit popoldanskimi aktivnostmi. Tak na primer maturantje niso mogii organizirati plesnega tečaja ko: v preteklih letih, ker niso dobil: prostora. Pri plesu odpove pn-jateljsko prepričevanje na reki ciji dijak-vodstvo. V jedilnici $ta sicer dva plesa bila, vendar v bilo pred tem obilo polemik o varnosti, čiščenju itd. Obisk pa potrjuje, da je takšna oblika zabave vabljiva, saj je bila jedibticc vedno nabito polna. I mame športno dvorano Poden, ki je polno zasedena, kar je razumin vo, saj smo dolgo pogrešali takšen prostor. Stara Partizanova dvorana jI neuporabna, sai na primer ni elektrike, starv telovadnice osnovne šole pa nismo dobili, čeprav je pred rušenjem.
Tako smo mladi pred dejstivm da kljub trudu in zagnanost: nihče ne ceni naših prizadevaj Ostaja nam torej zapiranje med štiri stene ali na koncu res same še gostilna	R.Tavčar
POGREŠAM KOMISIJSKE
TRGOVINE
V Glasu ste nekajkrat pisat.
kako potrebna bi bila v Kranju komisijska trgovina, ki bi odku nila še uporabne stvari, ki fih človek več ne potrebuje. Mar s,kdo bi v takšni trgovin, kaj kupil Na Jesenicah takšno trgovino imajo, pa §e premajhne sai vsega ponujenega blaga ne morejo vzeti. Ali se ne bi mogu: uredi" takšna trgovina tudi ;
Kranju in Lescah!
Tistemu Blejcu ki je v Glav, pisal, da ne dobi janeža pa bi odgovoril, da ga bo težko, ker i »i 7uradi januarskega mraza landozonT Pišite me samo
ni
z začetnicami
F.B.
PETEK, 25. MARCA 1983
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
7. STRAN GLAS
i 1
ta mesec na vrtu
Gladiole" cveto prej, če gomolje že sredi marca prenesemo na toplo. Za ta namen pa vzamemo samo velike in zdrave gomolje. Dobro jih očistimo in damo v plitev zaboj ček, ki smo ga napolnili z dobro navlaženo šoto. Med gomolji naj bo samo kakžna 2 cm prostora. Dokler ne od-ženejo, so zabojčki lahko v temi. Poprečno zadostuje toplota okrog 15 stopinj.
Marca posadimo koreriike kan, ki so prezimile, v lonce in jih damo na toplo. Močne korenike lahko razdelimo. Vsak košček pa mora imeti vsaj po en dober brst. Velikost loncev se favna po velikosti kosov. Zmeraj vzamemo samo tako velike lonce, da gredo korenike lahko vanje. Sadimo v peščeno kompost-nico. Korenike zelo malo pokrijemo s prstjo. Dokler ne odženejo, ne potrebujejo svetlobe. Potem pa moramo lonce prenesti na svetlobo. Prostor naj ima 15 do 18 stopinj.
Begonijine gomolje, ki so prezimili na'suhem, damo konec marca v zabojčke s šoto. Tako dobimo do konca maja, ko je čas za sajenje begonij na gredice ali v zabojčke za na okna, rastline, ki so že lepo odgnale. Gomolje damo v plitve zabojčke, visoke okrog 6 cm. Zabojčke napolnimo 5 cm na debelo z vlažno šoto, vanjo pa damo gomolje. Mesto, kjer so na gomolju brsti, naj ne bo pokrito s šoto. Ko prično gomolji brsteti, naj bodo na svetlem in pri 16 do 20 stopinjah. Dokler se ne razvijejo prvi listi, sme biti šota le zmerno vlažna.
Zabojčke za na okna in balkone ohsadimo marca z mačehami. iaKo imamo do takrat, ko bomo maja sadili pelargonije, fuksije in petunije, okna lepa! Ce želimo, da rastline dobro uspevajo, jih ne smemo saditi preveč redko - večje naj bodo 20, manjše pa 15 cm narazen.
Ode ve tele azaleje in kamelje
ne smemo zanemanU da bodo na
slednje leto spet cvetele. NaJvažnej fe ie da iih postavimo na svete*
Pomembno je, da ima voda tempera-turo sobe.
juha naj počasi vre
Danes bi vam radi povedali, kako so kuhale juhe naše babice. Saj marsikatera mlada gospodinja, priznajmo, ne ve niti to, v kakšno vodo damo meso za juho. Ne le to, kako se skuha dobra in čislana goveja juha, povedali bomo tudi, kako so včasih pripravljali dobre močne juhe tudi iz ostankov drugih vrst mesa. Bile so cenene a zelo dobre. Dobro in poceni pa bi rade kuhale tudi danes, kajne.
Goveja juha (bouillon). Za navadno juho računamo 10—15 dkg mesa na osebo in 1/4 litra vode. Za dobro, okusno juho pristavimo meso in kosti v mrzlo vodo in kuhamo počasi v dobro pokritem loncu. Juho takoj osolimo, da se meso tudi znotraj navzame soli. Posebej pražimo na ' razbeljeni masti zrezano čebulo, korenje, zćleno, peteršilj in košček jetre. Ko to zarumeni, pridenemo juhi tudi kos pora, paradižnik, grahovih strokov, košček cvetače, beluš, nekaj zrnc celega popra in nekoliko muškatovega cveta. Juho pustimo, da vre vsaj 2 uri, nato jo odstavimo, prilijemo nekaj kapljic mrzle vode, da se'» očisti, nakar jo odcedimo skozi gosto ce-dilce in zakuhamo.
Pravijo, da mora goveja juha vreti tako počasi, da se dve kuharici kregata zraven: ena pravi, da vre, druga pa da ne vre. Če juha prehudo vre, postane motna, meso pa trdo in žilavo.
Torej, če hočemo skuhati predvsem dobro juho, pristavimo meso v mrzlo vodo in gledamo, da zavre počasi, da beljakovina čimdlje ne zakrkne in preide čimveč mesnega soka v juho. Če pa hočemo imeti predvsem dobro meso, ga pristavimo v vrelo vodo. Beljakovina takoj zakrkne in mesni sok ne preide v juho. Če pa hočemo imeti srednje dobro meso in srednje dobro juho, pristavimo meso v mlačno vodo.
Zelo močno juho pa dobimo, če vzamemo veliko sesekljanega ali zmletega mesa in malo vode. Tako juho kuhamo za bolnike.
Jetrna juha — 15 dkg govejih, telečjih ali svinjskih jeter zrežemo na kose in jih pražimo na 2 dkg masti z zrezano zelenjavo in čebulo; ko se to prepraži, zalijemo z vodo ali z juho. Kuhamo do mehkega in pretlačimo skozi sito. Posebej napravimo prežganje iz 3 dkg masti in 4 dkg moke, pridenemo pretlačena jetra, osolimo, opopramo, zalijemo in prevremo.
Juho odišavimo z limonovim sokom. Serviramo jo z opečenimi žemeljnimi kockami ali pa z ocvrtim grahom.
Vranična juha — Na razbeljeno mast denemo pol čebule, pol žemlje, pol koreninice peteršilja in nekoliko korenja, da zarumeni. Potem pridenemo eno malo, na listke zrezano vranico, potresemo z žlico moke in mešamo toliko časa, da ni vranica več rdeča. Nato vse skupaj stol-čemo, zalijemo z govejo ali kostno juho ali vodo, osolimo ter pridenemo malo muškatnega cveta in popra. Pustimo, da dobro prevre, nato precedimo. Na juho denemo na kocke zrezane, na maslu pražene ali le opečene žemlje.
Golaževa juha — V žlici maščobe zarumenimo pest čebule, pridenemo 1/4 kg na koščke zrezanega mesa, paprike, žlico kisa, košček korenja in peteršilja. Ko je meso suho, potresemo nanj 2 žlici moke, premešamo, zalijemo z vodo in malo s kisom. Ko je meso mehko, pridamo posebej kuhani krompir, strok česna, vršiček timijana, lovorjev list in pol žličke kumine. Ko vse dobro prevre, serviramo.
Obarna juha — Nekaj telečjih ali kokošjih kosti drobno sesekamo in pražimo na maščobi, da zarumene obenem s čebulo. Pri strani potresemo žlico moke, pomešamo in zalijemo. Dodamo koreninico peteršilja, korenja, vršiček majaro-na, košček limonine lupinice in nastrganega muškatnega oreščka. To naj vre počasi uro in pol. Juho precedimo, okisa-mo z limoninim sokom, odrežemo meso od kosti ter denemo v juho in jo serviramo z opečenimi žemljicami.
Praška krompirjeva juha — 1 kg
krompirja olupimo in zrežemo na kocke. Skuhamo ga v slani vodi in pretlačimo. Nato naredimo bledo prežganje iz 3 dkg maščobe in 4 dkg moke, pridenemo temu pretlačeni krompir ter zalijemo z juho in malce mleka. V juho denemo na koščke zrezano prekajeno meso in žlico kisle smetane.
Ragu juha — V mrzlo vodo pristavimo košček telečje glave in jezika, osolimo in skuhamo, a ne premehko. Posebej skuhamo nekoliko zelenega graha in na drubne cvetke razcepljeno cvetačo. Medtem napravimo svetlo prežganje iz 3 dkg masla in 4 dkg moke, pridenemo sesekljanega zelenega peteršilja in zalijemo z juho, v kateri se je kuhalo meso. Meso oberemo od kosti, zrežemo na kocke in pridenemo juhi, tako tudi grah in cvetačo in sicer z vodo vred, v kateri se je kuhala. Juho opopramo in serviramo z opečenimi žemeljnimi kockami ali pa zakuhamo, preden serviramo, dve pesti riža. \ Vsi ti recepti so pripravljeni za 4—5 oseb.
zaobljen trebušček
Malce preokrogel trebušček bo hitro spet plosk, če bomo enkrat v tednu imeli dan kislega zelja ali sadni dan, ali kaj podobnega. Da bo oblina hitreje izginila, si bomo pomagale tudi s telovadbo, kot sta na primer naslednji vaji:
1.	Uležemo se na hrbet, iztegnjene noge petkrat počasi dvigamo in spet počasi spuščamo na tla.
2.	Noge (stopala) zataknemo pod omaro, kavč, se uležemo na tla in zgornji del telesa počasi dvigamo do sedenja. Vajo ponovimo osemkrat!
Lahko si pa pomagamo tudi z masažo s krtačo, ki naj bo iz naravnih ščetin. Masiramo lahko suho ali mokro kožo. Najbolj učinkovito zmasiramo trebuh tako, da s krtačo delamo po koži manjše in večje kroge.
Če imamo zelo suho kožo, je prav, da jo po kopanju tudi navlažimo z ustrezno kremo ali oljem. Tudi to bo pripomoglo, da bo koža trdnejša, lepša, bolj gladka. Če hočemo, da bomo poleti vitke v kopalkah, pričnimo z negovanjem telesa že zdaj.
NAGRADNA UGANKA
ragrado mu^bo™0^®	z Glasovim
i -
Na fotografiji je nas najboljši alpski smučar Bojan Kri-im^n^pso^al^o bi btlo tdko
vprašanje^^Conec^tedria so se asf snežni h poljan ha J.pon skem zadnjič pomerili v'tekmovanju za -svetovm pokal. Odgovoriti morate, katero mesto je Bojan Knzaj pnsmu-čal vTtošnji skupni razvrstitvi svetovnega pokala in kate-ro samcev slalomu. Če ste redno spremljal, njegove vožnje,
aprilii r ntis,ovkčF
Glas 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - nagradna uganka.
Šola v naravi
Bili srno v šoli v naravi v Martuljku.
Zjutraj smo vstali, se uredili in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo imeli pouk, potem pa vsak dan šolo smučanja. Po smučanju amo odšli v hotel, se prt oblekli in Sli na kosilo Vedno »mo zraven dobili sadje ali slaščico. Vsaj eno uro smo po čivalj ali pa se igrali. Nato »mo spet odšli na smučišče. Smučali smo v skupin al« m se vozili z Sečnico. *
Enkrat nismo Sli na smučišče, ker je zelo snežilo. Ta krut smo se v sobi igrali frizerja. Poten) smo gledali filme. l'o filmih smo Sli v jedilnico in povečerjali.
Nato smo imeli družabne večere, proslave ali jx>kaži kaj znaš. Potem smo sladko zaspali. To se je ponavljalo iz dnevu v dan
Sola v naravi nu |e bila zelo všeč.
Mojca Goričanee, 3. b r.
onn. iole Cvetko Golar
Skofja Loku
Skriti dnevnik
Soparno popoldne je, v meni pa vse bolj narašča želja, da bi sestrična odšla z doma. Natančno vem, njen dnevnik leži v predalu mize. V njem je veliko zanimivosti, to mi je sestrična sama povedala, vendar mi je strogo prepovedala dnevnik vzeti v roke.
Ob pol šestih le odide. Preden gre, jo še vprašam: »Darja, kam odhajaš?« »Na randi, se razume, kam pa. Čao in prijetno preživi popoldne.« Sama pri sebi se smehljam: »Bom, seveda ga bom, in to ob tvojem dnevniku.«
Hitro stečem v njeno sobo in odprem predal. Opazim blok svetle modre barve. Premišljujem. »Naj ga vzamem v roke ali ne?« Toda sila, ki mi pravi, kar vzemi ga, je močnejša od druge in kar naenkrat že berem prvo stran.
Ob branju na drobno popisane strani se zamislim: »Borh tudi sama kdaj tako zaljubljena? Mi bo hudo, če me bo fant zapustil?« Takšna in podobna vprašanja mi blodijo po glavi, ko me spet presune: »Sem naredila prav, ko sem vzela dnevnik?« Berem naprej. Niti na misel mi ne pride dnevnik zapreti in ga vrniti v predal. Pred očmi plešejo besede: ljubezen, poljub, objem, sreča .. . Sestrična je znala vse opisati tako pesniško, v verzih. Tu je v njenih pesmih nastopal Bojan, tam Matjaž, nekje na sredi spet Mitja in še bi lahko naštevala. Toda vedno znova zasledujem vrstice: »Pustil me je samo v svoji bolečini.«
Mineta dve uri. Naenkrat pozvoni. Dnevnik vržem v predal in hitim odpirat. Darja je.
Mama, oprosti
Bilo je nekega sončnega dne. Po kosilu sem mami obljubil, da bom napisal nalogo in ji potem pomagal pri delu. A kmalu je prišel moj prijatelj. Predlagal mi je, naj grem z njim na bližnje igrišče, Mama mi je za kratek čas dovolila. Malo sva se vozila s kolesi in sam ne vem, kdaj sva zavila čez cesto k potočku. Tam sva se najprej igrala, nato sva začela zidati most. Kar naenkrat se je zmračilo. Pogledal sem na uro, bilo je šest. Spomnil sem se, kaj sem obljubil mami. Odhitel sem domov. Mama je bila žalostna. Lepo sem jo prosil, naj ne bo jezna. Sklenil sem da ne bom nikoli več
»Zdravo. Ne moti me zdaj in ne hodi v sobo. Pomembne stvari moram zapisati v dnevnik.«
Darja ni opazila ali pa ni hotela reči, da je kdo brskal po njenem dnevniku. Od tistega popoldneva pa dnevnika ni bilo več v predalu. Skrila ga je na bolj varno mesto, kjer je ušel radovednim pogledom njenih sorodnikov. Lili Jakovljevič, 7. a r. osn. šole heroja Grajzerja Tržič
pr
iljube.
Robert Lušin, slov. dopol. pouk Reutlingen
Povabilo
mladim
planincem
Člani ndadinskega odseka planinskega društva Kranj tudi pozimi nismo nehali zahajati v gore. Tako nas je preteklo nedeljo pot vodila z Golnika skozi vas Gozd in po gozdnatem pobočju do koče na Kriški gori. Med hojo je vseskozi rahlo snežilo, kar pa sploh ni škodovalo našemu razpoloženju.
Med pogovorom in opazovanjem zasnežene narave smo kar nevede prisopihali do koče. Tu smo se ogreli s toplim čajem in okrepili s hrano. Skozi okna smo željno opazovali, kdaj bo sonce s svojimi žarki prodrlo skozi megleno zaveso. Pri sestopanju se nam je tudi ta želja uresničila. Nebo se ie popolnoma zjasnilo in postalo je prijetno toplo. Nadaljnje sestopanje skozi gozd je minilo ob prijetnem tekmovanju in lovljenju med drevesi, pri čemer ni manjkalo zabavnih dogodkov. Domov pa smo se vrnili še za eno lepo doživetje bogatejši.
In še vabilo vsem mladinkam in mladincem, ki vas privlačijo hoja v gore, taborjenje, smučanj«' in razne družabne dejavnosti. Pridružite se nam lahko na sestankih, ki jih imamo vsako sredo ob 19. uri v sejni sobi planinskega društva Kranj, Koroška cesta 27.
Stanko Dolenšek
Sprehajam se po mestu
Pogled mi zdrsi skozi okno. Še vedno sneži. Želim ven iz pustega stanovanja, razgibati noge. Moje oči se vprašujoče zazrejo v mamo. »Pa pojdi, samo glej, da boš do večerje doma!«
Zunaj me objame prijeten občutek. Zazrem se v nebo, ki je polno sneženih zvezdic. Zamislim se.
Zagledam sebe, ko letim z neba v spremstvu snežink. Iz sanjarjenja me prebudi glas: »Kaj pa tako zijaš v nebo?« »Ah, nič, nič,« se zasmejem in odhitim po sneženi preprogi. Pogled se mi ustavi v izložbenem oknu. Krasna kaseta,, si mislim. Toda v žepu nimam niti prebite pare. Spet stopam po srltženem pločniku. Pred mano hitijo ljudje kakor naviti roboti. Žel im, da bi srečala prijateljico. Pa prav nalašč nobene ni.
Prižigati se začenjajo cestne svetilke. Svetloba se preliva druga v drugo. Občudujem njihov ples. Kako to, da ljudje ne opazijo lepot izložb, luči? Samo hitijo. Mar jim je cel svet. Končno srečam prijatelja. Toda vidi se, da se tudi njemu mudi. Nočem ga zadrževati.	*
Razgledujem se po mestu. Zavito je v sneženo odejo. Zdi se mi, da nebotičniki lezejo više in više, kakor bi hoteli prodreti skozi sive oblake.
Na desni strani ceste je skromna hiša. Tam stanuje Jana. Veliko otrok je pri hiši. Oče in mama se bosta lučila. Oče je alkoholik. Ubogi otroci. Le zakaj je na svetu sovraštvo, jeza? Čemu morajo trpeti nedolžni otroci? Zakaj je svet tako krut, krivičen, tako čudno nepristopen in tuj? Čemu, se vprašujem. Toda odgovora ne dobim. Ali ga prinaša veter, ki mi je pravkar razmršila-se?
Moji koraki postanejo manjši in neznatnejši. Pred mano je veliko poslopje. Sola. Ob pogled nanjo se spomnim, da še nimam naloge. Lepa stvar. Pa tudi v želodcu mi kruli.
Ko hitim mimo izložb, jih še pogledam ne. Mar sem res postala ena izmed tistih, ki se jim mudi, ki je čas njihov gospodar?
Majda Dolenc, 7. b r. osn. šole Ivan Tavčar Gorenja vas
Zimska pravljica
Sneži. Že dva dni samo sneži. Vse je že belo, tudi spomeniki.
Hitro si nadenem kapo, oblečeni jopo, še rokavice in škornje, pa sem že v snegu. Zvezdnate snežinke mi padajo zdaj na kapo, zdaj na jopo, na nos.
Plof! Au! Nekaj mi prileti v glavo. Drugega letečega predmeta prav nič ne želim, zato hitro stečem na cesto. Ampak tu ni nič bolje, saj mi sosedov pes skoči na kolena, da me skoraj podre. »No, zdaj še tu nisem več varna,« jezno privre iz mene. Pospešim korak, pa hajdi po Bledu! Sredi parka otroci delajo snežaka. Pet jih je, vsi kot pridne mravljice nosijo sneg na kup. Zraven ležijo premog, korenje, lonec pa metla. Kiatek čas jih opazujem, a radovednost mi ne da miru, zato odhitim naprej.
Pridem do jezera in zagledam
uboge race in labode. »Kako neki jih zebe, ubožčke male!« se mi zasmilijo drobne živali. Ko nadaljujem pot, mi zanimanje zbudi Plemljev spomenik. Ob njem se mi obraz razpotegne v nasmeh, saj Plemelj nosi belo kapo Na vrhu ima rdeč ovenel nagelj, da izgleda kot cof. Kip pred Šolo je ves zasnežen. Zato je ta pravljica tudi snežena. Zamislim se: sedaj je sneg pokril smeti, ampak ko bo skopnel, se bodo zopet pokazale. Ptice so tiho, ptičje krmilnice pa polne prezeblih ptic.
Ko tako premišljujem, se naenkrat spodtaknem in padem v sneg. Zdi se mi, da se mi sneženi mož smeji in tako vsa osramočena pred njim in premočena od snega pridem domov.
Urša Kavalar, 6. c r.
osn. Sole Josip Plemeli
Bled
o LAS 8. STRAN
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 25. MARCA 1983
TRIO
Tržiška industrija obutve in konfekcije TRŽIČ
razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge
1.	RAČUNOVODJE
(ni reelekcija)
2.	VODJE KOMERCIALE
Kandidata morata poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imata višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri,
—	5 let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju dela,
—	da imata moralno politične kvalitete, ki se ocenjujejo po določilih družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič
Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta.
Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v zaprtih kuvertah v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, za razpisno komisijo.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
Turistično društvo LESCE Alpska 58
K sodelovanju vabimo dinamične, razgledane sodelavke in sodelavce (lahko študenti, študentke, gimnazijci, gimnazijke), ki jih veseli delo v turizmu.
Nudimo vam možnost opravljanja naslednjih nalog in opravil v campu šobec v obdobju letne sezone 1983:
—	receptorjev
—	bolničarjev-reeeptorjev
—	nočnih čuvajev-receptorjev
—	čistilk in čistilcev campa in sanitarij
—	pobiralcev vstopnine, parkirnine in malega golfa
Za receptorje je potrebno znanje dveh tujih jezikov (nemškega, angleškega, francoskega) za ostale pa po možnosti znanje enega.
Prednost imajo kandidati iz bližnje okolice in kandidati, ki bi delo opravljali najmanj dva meseca.
Informacije o sodelovanju lahko dobite po telefonu (064) 74"260 vsak torek, četrtek in petek od 10. do 14. ure. Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Turistično društvo Lesce, Alpska 58.
H
Industrija naravnega kamna
MARMOR HOTAVLJE
Po sklepu DS z,dne 10. 3. 83 se objavlja javna licitacija za dvojni grabež pri traktorju znamke DEUTZ, ki ga izdeluje RIKO Ribnica.
Izklicna cena je 90.000 din.
Obvezna je udeležba 10 odstotkov od izklicne cene.
Licitacija se bo vršila 13. 4. 83 ob 14. uri v prostorih DO Marmor Hotavlje, sejna
ba.
Tekstilna industrija »TEKSTILINDUS« Kranj
razglaša naslednji prosti deli oz. nalogi:
1.	OPRAVLJANJE KNJIGOVODSKIH POSLOV ZA TOZD v finančnem sektorju — 3 delavke
Pogoji: — ekonomski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj na področju računovodstva
—	poznavanje dela analitičnih knjigovodstev
—	poskusno delo 2 meseca
Zaposlitev je za določen čas in sicer za čas odsotnosti delavk, ki so na porodniškem dopustu, predvidoma za 7 mesecev.
2.	OPRAVU AN JE ČUVAJSKIH POSLOV v kadrovskem sektorju
Pogoji: — da ima kandidat dovršenih najmanj 6 razredov in da je umsko
in fizično sposoben za opravljanje vratarske službe,
—	da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo, ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakršno drugo dejanje, storjeno iz koristoljubja,
—	da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja,
—	da je odslužil vojaški rok,
—	poskusno delo 2 meseca
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave.
'A A' LOKA
ABC POMURKA LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje
n. sol. o. Škofja Loka
TOZD JELEN — gostinstvo Kranj
objavlja prosta dela oziroma naloge
SNAŽILKE
v Domu samskih delavcev v Loki.
Škof j i
Delo se opravlja samo v dopoldanski izmeni. Poskusno delo traja 30 koledarskih dni.
Prošnje pošljite kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 53, Škofja Ix)ka v 15. dneh po objavi oglasa.
ne-po-
ISKRA COMMERCE TOZD Zunanji trg
objavlja prosta dela za določen čas s 3 mesečnim skusnim delom
SKLADIŠČNEGA REFERENTA
Pogoji:
—	končana ekonomska sred-nja šola,
—	6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju po-gojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov Iskra Commerce, Ljubljana, Tor> niška 58.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST
OBČINE RADOVLJICA
Zbor uporabnikov skupščine
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, štev. 3/81), 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, štev. 15/81), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1981 — 1985 in 11. Člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti ter sklepa 5. seje zbora uporabnikov skupščine z dne 17. 3.1983, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica objavlja
RAZPIS
za dodelitev posojil za gradnjo in prenovo stanovanj v zasebni lasti.
I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI:
1	Razpisa se lahko udeležijo delavci, zaposleni v TOZD in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica v skladu s 3. členom pravilnika.	, ,	.	.. , .
2	Posojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, ki jih podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v Ljubljanski banki TBG, PE Radovljica za stanovanjsko komunalno gospodarstvo — z območja Radovljice.
3. Razpisna vrednost posojil znaša:
za kreditiranje individualne	12.000.000,00 din
stanovanjske graditve za kreditiranje prenove stanovanj in
stanovanjskih hiš v individualni lastnim	3.000.000,00 din
II POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL
Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: delavci ki združujejo delo v temeljnih organizacijah zdruze-negldeli S de ovmhskupnostih, k, združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnost, ali so združevanja začasno opro-
§Če- kmetie kooperanti in združeni kmetje, k. združujejo delo in sredstva v kmehfskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov ki so družbeno pravne osebe in združujejo sredstva vza-
jem-°deiavci zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasb občanov in zdru-
žuieio sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti
Za vloee kfse bodo sprejemale po tem razpisu v letu 1983,se bo upošteval povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SRS za leto 1982 v višini 14.365,- din (objavljen v Urad
nem listu SRS, štev. 7/83).	.
Pr izračunu posojila bodo upoštevane naslednje cene: - pri graditvi stanovanjske hiše povprečna cena stanovanj v
V1Š1™ trP°relt—nja ali stanovanjske h,še cena iz pred; računaj vendar ne višja od povprečne cene stanovanj v prejšnji
alinposoiilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dob. delavec če:
niso sami ah njihov, družinski član. lastnik, vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali prebivajo v neustreznih oziroma
neP-TameVfkaon0varčnujejo za stanovanjsko gradnjo pr, .poslovni
banki\ rtKiotrt dnrraien do III. gradbene faze oz. pr. gradnji " P'<>- Ji kletjo ,n pogodba o nakupu
montažne hišice,
—	so lastniki objekta in
ZJSČiMtlavca ne more b.ti manjša od. 30 % zneska potrebnega za dokončanje investicije; določi pa se v skladu z dolo čili pravilnika.
m. KREDITNI POGOJI
1. Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko
znaša pri:	75 o/0
—	zadružni stanovanjski gradnji
—	gradnji stanovanjske hiše v zasebni
lasti izven zadružne gradnje	jjjj
2 Doba°vračanja posojil se določi v skladu z 31. členom pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil izsredstevvzajemno-sti združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ra-
d0V3l Delavci vračajo posojila v mesečnih anuitetah, ki je prvih pet let nižja Po petih letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 po desetih letih pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete.
4 Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo delavec plačeval za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah.
5. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja
od 500 din.	. , , .	..
6 Dodeljena posojila bo možno črpat, v skladu z dinamiko
združevanja sredstev, kar bo tudi še posebej opredeljeno v posojilnih pogodbah.
IV. DOKUMENTACIJA
1. Udeleženci razpisa morajo k vlogi za dodelitev posojila predložiti:
—	potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1982;-
—	pogodbo o namenskem varčevanju v poslovni banki;
—	gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del pristojnega organa;
—	zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu, ki ne more biti starejši od 8 mesecev;
—	potrdilo o kreditni sposobnosti.
V OSTALE DOLOČBE
1. Udeleženci razpisa morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi Samoupravne stanovanj ske skupnosti (Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27).
2 Vlogo za dodelitev posojila j epotrebno vložiti v 21 dneh od objave razpisa v časopisu GLAS s celotno dokumentacijo pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27)
3.	Prepozno prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obravnavale.
4.	Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, moru dopustiti ogled; sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogoje za pridobitev posojila.
5.	Odbor za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti na svojih sejah na način, ki ga določi.
6.	Ugovor na sklep odbora za graditev rešuje zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica.
7.	Glede drugih določil, ki niso navedeni v razpisu;veljajo.dolo čila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združe nih sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA
Zbor uporabnikov skupščine
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1981-1985 (Uradni vestnik Gorenjske, štev. 4/81) in sklepa 5. seje zbora uporabnikov skupščine 2 tfae 17. 3. 1983 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Rado*! vljica, objavlja
NATEČAJ
za dodelitev posojil udeležencem NOV za dograditev in revitalur cijo individualnih stanovanjskih hiš - za leto 1983.
I	NAMEN POSOJILA
Posojilo po tem natečaju se lahko odobri za dograditev ali revitalizacijo individualne stanovanjske hiše.
II	VIŠINA RAZPISANEGA POSOJILA
Posojilo je razpisano iz sredstev solidarnosti v stanovanjske« gospodarstvu - za udeležence NOV
Razpisna vrednost posojil znaša 1,100.000.00 din.
III	PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA
Posojilo po tem natečaju lahko najamejo udeleženci NOV - s priznano dvojno delovno dobo v času od 1941-1945. vdove in star* padlih ter po vojn. umrlih udeležencev NOV in paskih vojnih ixt | validov, ki stalno bivajo na območju občine RADOVLJICA.
IV	POGOJI PRIDOBITVE POSOJILA
Prosilci iz III. točke tega natečaja imajo pravico do najetja kn-dit - za dograditev individualne stanovanjske hišeče> imajo>W>
grudberfo cfovoUen% oz «W'«»J. Pristojne«. obfmske*a ga organu.
V	POSOJILNI POGOJI
Odplačilna doba za posojilo znaša največ 20 let. obrestna mer, pa 5 %.
VI	dokumentacija
prosllci za dodelitev nem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni s.	h-
st, (ALPDOM R.Klovlj.ca Canka jeva ^ k nn PJ ^ g	,
-	potrdilo komisije za zadeve bojce^	0 iznani d^ojri: ni občine Radovljica o času udeiezDt v
dobi,	.. so0iasie pristojnega občinskega
gradbeno dovoljenj ."ll -^jh/revitalizacijskih del na
upravnega organa v gradnjo «»^*stn|k	^
individualni stanovanjski h.ši, katere	jem letu;
-	zemljiško-knjižni izpisek, ittan v « 0Jbčine Radovljica;
-	dokazilo o eventualni invalidnosti.
VI RAZPISNI ROK
i , na. vlože zahtevke v 21 dneh od t
Prosilci za dodelitev posojua m samoupravne stanovanj- | ubjuv«- tega natečaja pri strokovnih • Radovljica, Cankarje ske skupnosti občine Radovljtca (ALPDUM
. nreveriala upravičenost pro
J komisija bo komisijsko preve j ^ obvestila ndJ_
red i tov ter o .zidu nnl^« - * o dodelitvi posojil.
ka.sn" petnajstih dneh po sprejemu sk.< P^__s-
vu 27). Pristojni
PETEK, 25. MARCA 1983
glas svetuje izlet in oddih
9. STRAN O L, A 8
IZBRALI SO Zk VAS
V Salonu ELITA, na Titovem trgu 7 v Kranju imajo te dni izredno ugodno ponudbo moških hlač (sestava 60 % lan in 40 % bombaž), po 641,20 din in žametne hlače v zeleni in svetlo rjavi barvi po 858,75 din.
Za domačo uporabo, za hobi, skratka uporabni v vsakem primeru so de-setdelnl predalniki za vijake, žlčnlke ipd. in prenosne kasete za orodje in drugo, ki Jih prodajajo v blagovnici Fuilnar na Jesenicah. Cene : predalnik 747,00 din, kaseta 158,85 din.
&ruttr0
r~
DRUŠTVO MODRINA ZA VAS
V	HOTELU CRESNA
V	KRANJU
% JAZZ večeri z gosti, vsak torek od 21. ure dalje jn
•	ROČK večeri vsak drugi četrtek od 21. ure dalje
v diskoteki
•	PLESNI VEČERI z ansamblom MODRINA
ob petkih in sobotah v restavraciji

ISKRA TELEMATIKA -Industrija
za telekomunikacije in računalništvo Kranj
obvešča, da je vključena v telefonsko omrežje nova telefonska centrala. Za delovno organizacijo ' ISKRA TELEMATIKA Kranj k
sta novi klicni telefonski številki:
064/28-861 064/27-961
ALPETOUR
plitvice —
šibenik — slapovi krke
Za 1. maj prireja Alpetour štiridnevni izlet v Dalmacijo. Na poti bodo izletniki med drugim obiskali tudi slovita Plitvička jezera in slapove reke Krke. Prebivali bodo v hotelu A kategorije z zimskim bazenom v turističnem naselju Solaris pri Šibeniku. Odhod je 30. aprila, v ceno 3.300 na osebno pa je vračunano: avtobusni prevoz, 3 polni penzioni, vstopnine in ogledi ter vodstvo.
BLED
HOTELSKO TURISTIČNO
PODJETJE
BLED
GRAND HOTEL TOPLICE BLED
v sodelovanju s hotelom
DIANA vas vabi na DNEVE
PREKMURSKE KUHINJE v času od 25.3. do 4. 4.1983
v restavraciji GOLF KLUB ob igrišču za golf med Lescami in Bledom. PREKMURSKE SPECIALfTETE
Program prekmurskih, romskih in madžarskih napevov izvaja ansambel
BARANJA S PEVKO DARJO. POSEBNI PROGRAM RADENSKE
Na razpolago so tudi sobe. Rezervacije na tel.: 064-78-281 ali 78-180.
MERKUR kranj
ŽE SEDAJ MISLITE NA PRIHODNJO KURILNO SEZONO,
DOPOLNITE PORABLJENE KOLIČINE PREMOGA! S takojšno dobavo vam nudimo VISOKOKALORIČNI
POLJSKI PREMOG (6.500 Kcai)
PO OKVIRNI CENI 10.500 din za tono
Ob nakupu tega visokokaloričnega premoga priporočamo in nudimo tudi nabavo lignita, da z mešanjem dosežete varčnejšo kurilno vrednost in s tem znižate stroške porabe
poljski premog sam ali v kombinaciji z lignitom vam nudijo Merkurjeve prodajalne KURIVO	NAKLO
ŽELEZNINA	^DOVLJICA
ŽELEZNINA	. BLED
UNIVERSAL	iumSoTRŽIČ
in MERCATOR prod.	KURIVO TRZIC
tel. 47-000 tel. 75-672 tel. 77-359 tel. 81-484 tel. 50-894
* „r, ia nnm pr TRAIA ZALOGA NAROČILA IN VPLAČILA S-S^^^^H, KJER DOBITE TUD.
vsa pojasnila.	MERKUR KRANJ
(£\ KOM PAS
SM. JUGOSLAVIJA
odhod za-
f> Križarjenje z LIBURNIJO, 9 dni, 16. 4. gotovljen!
• na voljo je pester program prvomajskih izletov in program za maturante in absolvente
NA KRIŽARJENJE Z LIBURNIJO — od 16. do 24. aprila
Iz Kompasa so nam sporočili, da je za križarjenje z »Liburnijo« odhod zagotovljen in da imajo še nekaj mest. Za vse tiste, ki še niso seznanjeni s to zanimivo Kompasovo ponudbo, objavljamo program potovanja:
16.	4. 1983:
Odhod avtobusa izpred poslovalnice Kompas, Miklošičeva 11 ob 11.30. Vožnja do Reke. Ob 16. uri vkrcanje na ladjo. Odhod ladje ob 18. uri in ob 19.30 zdravica za dobrodošlico in spoznavanje posadke v prostorih kavarne. Večerja ob 20. uri
17.	4.1983:
Prihod ladje v Dubrovnik ob 12. uri. Avtobusni ogled znamenitosti mesta. Po-vratek na ladjo. Ob 18. uri carinske in mejne formalnosti. Nadaljevanje potovanja ob 20. uri. Večerja v restavraciji ob 20.30.
18.	4. 1983:
Vožnja ves dan. Med vožnjo ogled ladijskih prostorov.
19.	4. 1983:
MALTA — prihod ladje v pristanišče LA VALETA ob cca 7. uri. Izlet z avtobusom po otoku, ogled mesta in muzeja. Povratek na ladjo. Kosilo na ladji. Prosto do odhoda ladje ob 20. uri.
20.	4. 1983:
CATANIA - prihod ob 7. uri. Izlet z avtobusom na vulkan ETNO, do 2000 m višine. Povratek v TAORMINO. Ogled mesta in grškega gledališča. Nadalje-vanje potovanja z avtobusom v MESSI-NO. Krajši postanek, vožnja po severni Tirenski cesti do PALERMA. Nastanitev v hotelu (za kosilo in večerjo — suhi obrok z ladje). Prenočišče.
21.	4. 1983:
Po zajtrku iziet z avtobusom v MON-REALE. Ogled ene najlepših romanskih katedral, znamenitosti PALERMA.
Prosto za kosilo (suhi obrok). Nadaljevanje potovanja po novi avtocesti mimo ENNE do CATANIE. Prosto do odhoda ladje ob 19. uri. Večerja ob 20. uri.
22.	4. 1983:
KRF — prihod Sadje v Krf ob 14. Ogled znamenitosti mesta in izlet z avtobusom v AHILEON. Povratek na ladjo. Odhod s KRFA ob 20. uri. Večerja ob 20.30.
23.	4. 1983:
BARI — prihod ladje ob cca 7. uri. Izlet z avtobusom v POMPEJE. Ogled. Nadaljevanje vožnje v NAPOLI. Ogled znamenitosti mesta. Povratek na ladjo. Odhod ladje ob 19. uri. Poslovilna kapi-tanova večerja ob 20.30	m
24.	4.1983:
REKA — prihod ob cca 15. url. Zajtrk in kosilo na ladji. Carinske in obmejne formalnosti. Prevoz z avtobusom v Ljubljano. Prihod v večernih urah. V ceno potovanja od 30.000 do 50.000 din na osebo (odvisno od kategorije kabine) je vračunano: prevoz z »Liburnijo« po programu, prevoz z avtobusom Ljubljana—Reka—Ljubljana,, oskrba na ladji (3 obroki dnevno). takse vkrcanja in izkrcanja, uporaba ležalnikov na ladji, vodenje in zavarovanje proti nezgodi.
»Liburnija« je ena naših najmodernejših potniških plovnih enot in poleg vsega udobja in odlične kuhinje premore tudi bazen, vsak večer pa bo v ladijskem salonu igral ladijski orkester. Prijavite se lahko v vseh turističnih poslovalnicah.
kompasovo srečanje - prvi maj na rdečem otoku
Kompas zopet organizira popularno in tradicionalno -»SREČANJE«. Tokrat bo od 30 aprila do 2 maja na Rdečem otoku pri Rovinju. Pripravljen je izredno bogat in vesel program. Več o srečanju preberite na tej strani naslednji petek.
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o.
TOZD
Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18
Graditelji:
Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in hitro dobavo celoten izbor gradbenega materiala:
—	vse vrste opečnih in betonskih izdelkov '
—	vse vrste betonov in gramoza
—	izolatlvne materiale
—	apno in cement
—	opečni montažni strop »NORMA«
—	vogalnike, opečne tuljave, dimnike
Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti.
Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel.: 21-140 ali 21-195.
Se priporočamo!
KIT - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ
TOZD KOMERCIALNI SERVIS Kranj z n. sol. o.
GRADITELJI!
Nudimo vam po
konkurenčnih cenah gradbeni material
Skladišče gradbenega materiala Hrastje, tel: 26-371
Posebno priporočamo celotni program
STAVBNEGA POHIŠTVA INLES
OKNA K 0 M B i V A K
Izkoristite ugoden nakup!
Loška industrija mesnopredelovalne opreme in strojev je v Jugoslaviji opremila približno 150 klavnic, od tega nekaj manj kot 50 v celoti — Med klavnicami, ki so dobile dovoljenje za izvoz na zahodnoevropsko tržišče, je nad polovico opremljenih z Limosovimi stroji in napravami
Tridesetletnico ustanovitve podjetja bodo letos praznovali delavci Lirnosa iz Škofje Loke, pred približno 3 leti so osvojili nov proizvodni program, in slabih trideset dni, kar so se preimenovali. Današnji Limos, nekdanji Avtokovinar iz Škofje Loke, je bil ustanovljen septembra 1953 kot avtoservisna delavnica. Vendar so že prav kmalu začeli misliti tudi na drijgo proizvodnjo in leta 1962 vgradilii prve drsne tire v klavnicah. Z letti je proizvodnja klavniške opreme ! prerasla ^vtoser-vis ker je bilo povpraševanje po njihovih izdelkih i i leta v leto večje. Zato so se pred nekaj leti odločili, da ukinejo prvotno btontveno dejav-
nost, se v celoti specializirajo in posvetijo proizvodnji klavniške opreme in strojev. Zato so se odločili spremeniti tudi naziv delovne organizacije in so se s 1. marcem preimenovali v Limos — Loško industrijo mesnopredelovalne opreme in strojev Škofja Loka.
• Bolj kot ime, ki je na prvi pogled tujka, prenesena v naš prostor, je zanimiv proizvodni program ambicioznega 100-članske ga kolektiva, ki je lani s celotno proizvodnjo zaslužil dobrih 150 milijonov dinarjev. Izdelujejo kompletne linije za klanje in obdelavo goved, svinj in ovac, depoje za živali, nakladalno-razkladalne elevatorje, obešala vseh vrst, pnev-
matska razpenjala in pnevmatske podeste vseh razsežnosti, stroje za čiščenje dlak s prašičev, stroje za izkoženje goved, avtomatska dodajala svinj - restejnerje, hidravlične klešče za odrez rogov in parkljev, peči za obžiganje svinjskih trupov, vodne hladilnike za piščance in drugo klavniško opremo. Vso to opremo so do nedavna v celoti uvažali in je tako loški Limos postal s svojo proizvodnjo pomemben dejavnik pri nadomeščanju uvoza z domačimi izdelki.
Do letos so svojo opremo vgradili v približno 150 klavnicah po Jugoslaviji. Med drugim imajo klavniško opremo in stroje z znamko Limos v
ali nestrpnost nekaterih
Kranj - Zares ogorčeni so bili nekateri prebivalci Kidnčeee ulice na Zlatem polju v Kranju, ko so ugledali močno obžagan topol in žalujko na zelenici med bloki. Ne toliko zaradi trenutno nič kaj lepega videza drevja, temveč bolj zaradi tega, ker si je nekdo od stanovalcev prilastil pravico m oblagal veje, ki so med drugim grozile, da se bodo, ko bodo ozdenele, dotaknile električnih žic. Ogorčenje je bilo tako veliko, da so se oglasili v našem ured mštvu, da s fotografijo in članki obelodanimo, kako si nekateri drzne/o uničevati zelena pljuča mesta,
Hkrati so povedali tudi to, da si je omenjeni občan, drznil na družbeni zelenici postaviti miniaturno formo vivo svojih kiparskih izdelkov, kar po njihovem mnenju tudi ni prav, saj je zelenica družbena in ne zasebna last. Skratka, delal naj bi še nekaj po svoje, brez dogovora z delovno organizacijo, ki v Kranju skrbi za urejene zelenice.
Najbrž bi vendarle kazalo pogledati deset do dvajset let nazaj. Blokovno naselje ob Kidričevi cesti v Kranju je med najustreznejšimi v tem mestu in tudi med najlepše urejenimi. Nikjer drugje ni po zelenicah toliko drevja in okrasnega grmičevja, nikjer drugje v Kranju niso zelenice bolje in lepše vzdrževane in tudi nikjer drugje prebivalcem blokov ne Koristijo toliko kot prav v tem delu mesta. Zato, ker so jih v glavnem uredili sami.
Če pa pogledamo zelenico, na kateri stoji obžagano drevo, mora jo nabrž tudi tisti, ki se jezijo zaradi nekaj obžaganih vej in forme vi ve, priznati, da toliko dreves in tako vzdrževanih tu ne bi bilo, če jih ne bi na lastno pobudo sadil in gojil tudi občan, ki je sedaj predmet obtožb. Pa tudi to, da je spomladi treba drevje obžagati, da se potem lepše ob raste. Ce pa gre za topol, ki se je razraste! med električne žice, je bilo delo prav gotovo nujno. In nenazadnje, tudi kipa pod vrvmi z opranimi rju ham i in spodnjimi hlačami ne bodo nikomur pokvarili okusa.
L. Bogataj
Stroj za mu v žanje svinjskih trti/tov
Piku Vrbovec, Gavrilovičevih klavnicah, Beograjski industriji mesa, Carnexu, Mesni industriji 29. november, Prehrani Bitola, Kikmdi, Timoku Zaječar, Košakih Maribor, Živinoprometu Nova Gorica, Krasu Sežana, Gornji Radgoni, Šentjurju pri Celju in drugje. Od tega je nekaj manj kot 50 klavnic v celoti opremljeno le z opremo i/. Lirnosa.
Kvaliteto potrjuje tudi podatek, da je oprema prestala preizkušnje raznih tujih, predvsem ameriških inšpekcij in inšpekcij Kvropske go-spodarskt- skupnosti; ie-te so pregledale naše klavnice, ki so se prijavile za izvoz na zahodnoevropska in ameriška tržišča. Od izbranih jih ima več kot polovica opremo, ki so jo izdelali v Skofji Loki. V Sloveniji so dovoljenje za izvoz v dežele Zahodnoevropske gospodarske skupnosti
Hidravlične klešče - škarje /a odre/ rogov in park• t
V tržiškem Triglavu so sami izdelali stroje za proizvodnjo pil za gozdarstvo — S tem so prihranili štiri milijone deviznih dinarjev, zmanjšali izmet in podvojili število pil, ki jih nameravajo tudi izvažati
Tržič - V Metalkini temeljni organizaciji Triglav, nekdanji Pi-larni, so zadnjih osem let načrtno opuščali proizvodnjo klasičnih pil in jo nadomeščali z zahtevnejšimi izdelki, zlasti montažnimi elementi za potrebe gradbeništva. Razvijali so samo še proizvodnjo pil za gozdarstvo, ker je povpraševanje po njih veliko, na drugi strani pa je mogoče delovni proces domala povsem avtomatizirati.
Lani so se delavci tržiškega Triglava odločili, da bodo perspektivno izdelavo pil za gozdarstvo podvojili. Vendar pa z dvanajstimi stroji, pred leti uvoženimi iz Švedske, zahtevnega načrta ne bi mogli uresničiti. Potrebovali bi jih vsaj še deset. Zaradi omejitve uvoza opreme so se znašli pred oviro, ki so jo sklenili premagati z doma narejenimi stroji. Naloga se jim je sprva zdela skoraj nemogoča, vendar so s pomočjo nekaterih kooperantov konec minulega leta v svojih delavnicah uspeli izdelati vseh deset strojev, ki po tehnološki dognanosti v ničemer ne zaostajajo za podobnimi švedskimi.
Celo nasprotno. Delavci se z njimi bolj pohvalijo. Odpravili so
namreč vse pomanjkljivosti, ki so jih opažali pri uvoženih strojih. Najpomembneje pa je, da so izmet skrčili na skrajni minimum in da so zmanjšali število delavcev, ki jim jih že vseskozi primanjkuje. Eden zdaj upravlja z osmimi avtomatskimi stroji, odvečne pa so preusmerili v razvijajočo se proizvodnjo montažnih elementov.
Z doma izdelanimi stroji so v Triglavu podvojili izdelavo pil, in sicer od 50 tisoč na 100 tisoč na mesec, ki jih bodo lahko že kmalu ponudili tudi tujim kupcem. Hkrati so prihranili najmanj štiri milijone deviznih dinarjev, ki bi jih morali odšteti za uvoz. Vendar delavcev v izdelavo svojih strojev ni toliko sililo pomanjkanje deviz, saj z izvozom ustvarjajo dokajšen presežek. Šlo jim je predvsem za to, da bi lahko uresničili načrtovano količinsko povečanje proizvodnje pil, kar zaradi omejenega uvoza opreme ne bi bilo mogoče.
Primer, da so delavci Triglava sami odpravljali ozka grla v delovnem procesu, ni osamljen. 2e v prejšnjih letih so izdelali več različnih manjših strojev, zlasti za
proizvodnjo montažnih elementov. Iz dosežkov, tudi najnovejšega, spoznavajo, da so se v preteklosti še premalo naslanjali na lastno znanje. Torej omejitev uvoza opreme včasih lahko prinese tudi dobre rezultate. Če ni treba razmišljati, pač nihče ne razmišlja, saj je kupovanje tuje tehnologije najpreprostejše. Četudi so naši delavci vsaj tako pametni in sposobni kot tuji. Trditev zgovorno potrjuje tržiški uspeh.
Seveda pa so tudi na tem področju omejitve. Lasten tehnološki razvoj je podrejen objektivnim možnostim in strokovni zasedbi, ki v stočlanskem kolektivu "Triglava razumljivo niso najugodnejše. Po drugi strani, žal, izdelovanje domače opreme ni brez mej. Ce hočejo ostati konkurenčni na zahodnem trgu, bodo tudi v prihodnje morali vsaj ključne, visoko produktivne stroje še uvažati.
Letos nameravajo izdelati tudi kovalne avtomate in avtomate za narezovanje pil, s čimer bodo izboljšali kakovost izdelkov in zmanjšali število zaposlenih. Na
Stroji za izdelovanje pil, plod znanja m dela domačih delavcev. - Foto: H. I
ta način bodo še lažje uspevali na zahtevnih zahodnih trgih, kjer že zdaj zlasti z izvozom jeklenih sider dosegajo zavidljive rezultate.
Lani so izvozili za dobrih 26,9 milijona dinarjev izdelkov, kar je več kot dvakrat toliko kot 1981. leCa in okrog 28 odstotkov več, kot so načrtovali. S 5101 dolarjem skupnega izvoza na zaposlenega so v tržiški občini dosegli drugo mesto, za Pekom. Njihovi zunanjetrgovinski rezultati — večinoma izvažajo na zahod — bi bili lahko še boljši, če zaradi dragih domačih materialov, ki so enkrat dražji od tujih, ne bi bili prisiljeni del materialov za največje kupce sprejemati v predelavo. Res da s preskrbo, tudi domačo, nimajo
posebnih težav, vendar pa bi b_ zanje neprimerno bolj ugodno, ds bi doma kupovali cenejši materi, ki bi ga bili pripravljeni plača:
celo z devazami.
Kot pravi direktor Jože Oblik devizni presežki Triglava ne bet izboljšali zvezne dPvizne bilanc Pomembni so predvsem za njihov tovarno, ker omogočajo redno de in kakovostno rast. Šele ob stiku : zunanjim svetom je namreč ehj goče ocenjevati stvarno vredno* izdelkov. Pri izvozu dosežena re: i tafeilnost jim je potrdilo, da so pravi poti. Stiki s tujino jim tal j pomenijo najcenejšo šolo, kat obdržati primerno stalno k val i tč t: čeprav včasih tudi na račun rekli macij in odpisov.
H. Jelovčar
t
dobile 4 klavnice, od teh so tri o?'1 mili Ločani.
Pogoj za vrhunsko kvaliteto. ► dosegajo, je seveda znanje. imajo konstrukcijski oddelek, dar je to premalo, zato sodefot* z znanstvenimi in razisfc'«^ ustanovami, med drugim z vanskim institutom za tel mesa Beograd, Tehnološka teto, Prehrambeno tehnol štitutom iz Zagreba in Si kulteto Ljubljana. Ob tem udariti, da so njihovi oprema cenejši od konkurc„v delkov na tujih trgih. Tako so kurenci 7 tujih in 3 domačih nikov dobili velik posel v ~ je bila njihova ponudha nejša, razen tega pa so edini kompletno opremo. Za namreč izdelujejo	^
oprejo, pri opremi i:. mesu pa se dopolnjujejo s Gorenje Slovenj Gradec. Kot f mivost so v Limosu povedali, primer v Beograjski industriji n* kjer so opremili klavnico i atf dobnejšimi stroji, praktično »i fizičnega dela, delavec mora le na preklapljanje m pretikanjr traku, kjer sta zakol goved* potem vse nadaljnja delo že . : nih polovic opravljena v petd^
(50) sekundah.	^
Čeprav so prve naprave ia-„rav za loško klavnico, sixK ' preme v njej še niso vgradili.
, da bi se to zgodilo, ker bi fahko svoje izdelke pokazali kup kar v proizvodnem procesu, h*-n o tudi, da bodo že letos u* stroje tudi izvoziti m
i . iih Še Čaka obilo dela. <<T vi i i približno 2500 kl*v
- "S? -,e
opremljeni«.

Tuji inšpektorji pohvalili kvaliteto

Stalna mladinska delovna brigada Železar
l Rešuje milijarde
na nasipu
Ko Tinca raztegne svoj meh...
Premagovanje zastojev v proizvodnji, zbiralne akcije, iskanje odpadnih surovin, to so bili nagibi, ki so mlade iz jeseniške Železarne vodili k ustanovitvi stalne mladinske delovne brigade — Lani jih je mladina počastila s priznanjem ob dnevu mladosti, letos si obetajo občinsko priznanje O F
Jesenice - Tretje leto mineva, odkar so mladi v jeseniški Železarni ustanovili stalno mladinsko delovno brigado Železar. Veliko mladih delavcev se je tedaj zanimalo za mladinsko prostovoljno delo. Da ga ne bi iskali drugje, saj je tovarna ponujala obilo možnosti, so mladi sklenili, da bodo poslej na organiziran način odpravljali ozka grla v proizvodnji, zbirali sekundarne surovine in si brez želje po zaslužku prizadevali za stabilizacijo. Tudi želja mladih delavcev po udeležbi na zveznih in republiških delovnih akcijah ni ostala nepotešena, saj je stalna brigada najbolj priročna kadrovska baza za širše delovne akcije. Zelezar-ji, ki jih je prekalilo prostovljno delo za tovarniškimi zidovi, so se ze večkrat odrezali kot dobri brigadirji, celo udarniki v kateri od bn-gad. ki jih na mladinske delovne akcije pošilja jeseniška mladina.
»V brigadi je od 40 do 50 stalnih članov,« pripoveduje njen komandant Asmir Grudic, »velikokrat jih toliko niti ne potrebujemo, kdaj pa kdaj pa so naše akcije tako množične, da jin zajamemo še več. Povezani smo tudi z ŽIC, od koder nam prihaja podmladek. Pomlajevanje članstva je ena naših pomembnih log, saj nočemo, da bi bila »talim brigada le enodnevnica neke generacije. Delamo v glavnem v prostem času, naša prva Baloffa oa je zbiranje raznih od-™ nlh surovin, zaradi česar »o brigado 1. aprila pred tremi bi gploh ustanovili. Odtlej smo »delovali že na nič koliko akc -
I W aprila, ko je tovarno zajeda 'ijhujša kriza glede jekla Teda je skupina brigadirjev vestno lotila zbiranja odpadnega železa »a v štirih akcijah zbrala prek 100ton te odpadne surovine,.« g Judi mladim ni neznano, da mora V&lezarna precej sekundarnih suro-
vin uvažati, zato je njihova pomoč pri iskanju domačega odpadnega materiala še posebej dobrodošla. Vedo tudi, da na tovarniških nasipih še vedno ležijo milijarde in da je treba le pridnih rok, da jih rešijo
propada.	. _ ,
»Letos se bomo verjetno lotili nekdanje ozkotirne železnice, kjer rjavi okrog 7 ton starega železa. Železnica (le-ta je zunaj
Železarne) ne služi več svojemu namenu. Čeprav je nekaj borih ton starega železa le drobtinica za potrebe Železarne, se splača slediti načelu ,zrno do zrna -pogača',« pravi Asmir Grudič.
Brigada Železar je že davno prerasla tovarniške meje. Ze ves čas njeni brigadirji sodelujejo tudi na drugih mladinskih delovnih akcijah, vsako leto iz te brigade dva najzaslužnejša pošljejo v skupno brigado jugoslovanskih železarn Nobert Weber pa v pobrateno brigado, da o številnih lokalnih akcijah zunaj Železarne niti ne govorimo. Vodstvo tovarne, ki je brigadirje vključilo v
sem šel naprej za tovariši. Ne bodo me zlomili, čeprav sem tako suh. Da bodo vedeli, da se Jugoslovani ne damo pokončati! Prav je rekel Poljak, da bo, če me ustrele, samo luknja skozi, ker sem kot suho drevo. Pri meni je tako močna volja, da tudi če mi odbijejo glavo, bo srce še vedno bilo.
Spet nosimo po stopnicah na vrh griča. Nisem vedel, kdaj so mi dali štancano kocko za vrat, ki jo je bilo treba prinesti do vrha. Pred mano se premikajo moji sotrpini. Še malo, da premagamo Nemčijo. Tudi moji sotrpini se ne dajo. Ne bodo nas zmetali v krematorij in zažgali. Nekaj se je zgodilo. Pred mano je nekdo padel. Skala se je zvalila po desni strani. Tudi on je ležal na desni. Ne vem, ali je nezavesten ali mrtev. Mrtva tišina. Samo senca pred menoj. Megla se mi barva v rdeče. Pred menoj je rdeča človeška senca. Ali še ne bo konca teh stopnic? Moti me, ker nič ne shsim. Kapo je včeraj vpil kot norec, danes pa ne da.glasu od sebe. Glavo imam čisto pri tleh, da se zadevam ob stopnice. Pa vendar ležem po kolenih naprej. Spet me je nekpj streslo: Gotovo je bil kapo s štilom. Vse moči spravim skupaj. Vse je rdeče. Še dva sta pred menoj. Še dve stopnici. Moram jih premagati. Še eno ... Moram! In tudi sem. Vzameta mi skalo, ves sem stoičen in krvav. Noge se ne dajo stegniti, kolena se ne premaknejo, da bi vstal. Pride rdeč človek in me dvigne. Toda noge me ne ubogajo. Vidim samo še rdeč plamen in kako me potisne v tisti plamen . ..«
Pietresijiva je njegova pripoved. Prestal je vse grozote vseh taborišč, v katere so ga porinili, nič kolikokrat je bil tik pred tem, da ga porinejo v plamene v »vrtu smrtu«, kot je Bu-chenvvald imenoval neki Francoz, toda njegova volja po preživetju, zavest, da se' mora vrniti k svojima otrokoma, ki sta tako sama na svetu, ta volja je bila močnejša in premagala je vse. Vrnil se je, čeprav je bil ob koncu vojne le .še posušeno drevo, a vendar, je zapisal, so bile kosti tako trdne, da bi se krogla odbila od njih ...
D. Dolenc
svoje programe, je kajpak bolj naklonjeno njihovim tovarniškim akcijam.
Slobodan Stamenković, eden najbolj delovnih brigadirjev, je o tem menil naslednje:
»Pri novačenju za mladinske delovne brigade je seveda manj posluha, kot če predlagamo kako akcijo zbiranja odpadnih surovin v tovarni. Od slednje ima namreč tovarna koristi, medtem ko mlade delavce, ki se žele udeležiti kake druge delovne akcije, težko pogreša. Običajno so delovne akcije poleti, ko je tovarna zaradi dopustov že tako okrnjena. Će se za koga zanimamo,ker je dober brigadir in zavzet mladinec, se običajno izkaže, da je tudi dober delavec, ki je v proizvodnji koristen. Tovarna bi raje dala v brigado lenega, manj koristnega mladinca, a ta je žal tudi za nas nekoristen. Če pa pošljemo na akcijo dobrega delavca in brigadirja, je to lepa naložba. Sam v akcijah rad sodelujem, pa tudi dela pri zbiranju surovin se ne branim, saj tako koristno izrabljam svoj prosti čas, ki ga imam v samskem domu na pretek.«
Lani pridobljeno priznanje, letošnji predlog za novo in nenazadnje prek 350 lani opravljenih efektivnih delovnih ur na 9 akcijah pričajo, da stotnija brigadirjev v stalni brigadi resnično ve, čemu dela.
D. Z. Žlebir
tem je čez dan malo legel. Takrat si nismo upali blizu. Pekov ata spi. Zabičali so nam doma, da se ne smemo loviti okrog pekarije. Ko je vstal, smo bili spet pri njegovem pepelu v velikem sodu, na njegovih stopnicah .. . Posebno dobre piškote je spekel včasih pekov ata, Kar topili so se v ustih. Hrastovi listi smo jim rekli, ker so imeli tako obliko. Včasih se je v beli majici in dolgem belem predpasniku prikazal med vrati Zdi se mi, da ga je vsakič zaščemelo v očeh, kajti v njegovo pekarno menda nikoli ni posijalo sonce. Potem nas je počasi premeril. Resno je gledal, a se je le delal da je hud, ker smo spet brskali po njegovem pepelu in vlekli ven žerjavico.
»No, pridite!« je dejal potem. V predpasniku je imel nekaj za nas. Navadno so bile žemljice. Morda so bile tiste, ki niso bile najlepše oblikovane in jih ni dal v trgovino, morda je snekel malo maniše posebei za otroke. Kakorkoli že, vzeli smo vsak svojo in v hipu je ni bilo. To so bile najboljše žemljice na svetu. In kadar je pekel hrastove liste, nam je vse zdrobljene piškote stresel na pladenj, pa smo lahko pobirali. Nič čudnega, res, da smo bili ved no na njegovih stopnicah. Saj nismo prosjačili. To ne. Toda tam je bilo najlepše.
Pred letom dni mi je dal v roke dva rdeča zvezka. Vanju je zlil vse svoje življenje. Od takrat ko so doma v Zaklancu pri Horjulu pokopali očeta in so se sinovi in sestra razkropili p(, svetu. Grenak kruh je okušal. Ivan je bil najprej hlapec pri nekaj hišah, pastir, potem se je i/ućil za peka. V Ljubljani je delal, potom pa ie poskušal srečo v Celovcu, Budimpešti, Bukarešti, deset let je ostal v Beogradu.
Ko mu je umrla žena, se je s hčerko in sinom vrnil v Slovenijo. Že prve mesece vojne „. hotel začeti peči na Orehku, a so ga Nemci hoteli poslati v neko pekarno v Nemčijo. Ni hotel iti. Vrnil se je domov v Logatec kjer je
kip:,, skrbela /o nio«»ova otroka. V kamnolomu je delal. Tu je bil organiziran v vaško stražo Korenčanov Viktor jih je organiziral Isteiiu ki so mu pravili Stalin, jim je vlival
revolucionarnega duha. Podirali so drevesa čez cesto, prekopavali cesto, da Italijani niso mogli v Dolomite, žagali telegrafske drogove, rezali telefonske žice. Nekega dne so jih Italijani zajeli v kamnolomu. Slišal je nekega italijanskega oficirja, ki je dejal, da je res, kar pravijo, da tu kmetje delajo podnevi na polju, delavci v kamnolomu, ponoči so pa vsi partizani. Po tisti neuspeli bitki na Ključu, ko so bežali čez horjulska polja, so postali vsi pasji.
Na Rab so najprej odpeljali Ivana in njegovo skupino. Italijani so jih sestradali do kosti. Okrog novega leta 1942 je Ivan tehtal le še 42 kilogramov. Z Raba so jih poteVn prepeljali v Banici. Tu so gazili blato in še naprej trpeli lakoto, obolevali in umirali. Ob kapitulaciji Italije so jih zajeli Nemci. In potem transport v Niirnberg in v Flossenburg. Tu so postavljali železnico, čistili ruševine. In spet naprej v Buchenwald. rru so kopali kande. Krvave kanale, tako so jih pretepali kapoti. Delali so v kamnolomu. Velike kamne je bilo treba nositi na vrh stopnic. Kakšne muke so preživljali in kakšna volja do življenja je bila v njem, najbolj živo prikaže odlomek iz njegovega zapisa v zvezku:
»Nekaj se je prelomilo v meni, meglilo se mi je pred očmi, vidim moje tovariše, a nobenega ne prepoznam. Tudi tega ne vidim, kakšen vinkel ima kapo. Čutim, da mi da skalo za vrat. Hodimo, nosimo, kakor da smo gluhi in nemi. Niti ne čutim, ko mi vzame skalo z vratu. Samo vidim, kako se premikajo človeške sence. Čisto sem neobčutljiv. Rame me nič ne bolijo, čeprav mi pot teče za pas. Malo popravim hlače, pa vidim, da imam krvavo roko. Saj me nič ne boli. Za pasom se mi nekaj lepi, pa ne vem, ali je kri ah pot in blato od teh umazanih skal. Bila je taka tišina, da sem se spomnil mojih gora, pastirja, živali, ki so bile moje prijateljice. Upal sem, da mi bodo pomagale. Gore so naredile, da ne čutim, da sem trden kakor one Mogoče sem male zaoozncl, ko sem mislil na moje gore, in nekaj me je strašno udarilo za vrat. Ne vem, kaj bi to bilo. Gotovo je bil kapo. Malo sem se stresel, pa
Vrt smrti
Ivan Logar — pekov ata
V njegovi majhni pekariji na Orehku je vedno najlepše dišalo. Otroci smo se vedno sukali tam okrog. Kajti s tistih ozkih betonskih stopnic, ki so vodile v klet, »z tistih majhnih prostorov, iz žareče peči, z grobih lesen h palic, iz peharjev in belih hlebnu je prihajalo življenje. Kruh. Tako malo ga je bilo tisti »j. Ko smo mu otroci prinesli kruh v peko, bi bih najraje kar počakali nanj, da bi ga hitro odne sli domov mamam Ha b, ga poknzale m nam
§a odrezale...	, . . . NT
Vedno se mi je zdel tako bled. Neprespan. Sredi noči ie vstajal, da je pripravil peč, po
Tinca sodeluje v triu baskitarista, mladega Dušana Kerina in kitarista Draga Gračnarja, sama pa igra harmoniko. Ni hotela, pa vendar je nastal Trio Tinca, kajti potlej se je takoj vedelo, za kateri ansambel gre. Tinca, ki dela doma na kmetiji, je tako izvrsten harmonikar — samouk, da se čudijo tudi tisti, ki so harmonikarske note in tipke spoznavali na glasbeni šoli.
Tinca pa v glasbeno šolo nikoli ni hodila in tudi za note ji še danes ni. Celo tega ne moremo zapisati, da bi izhajala iz glasbi predane družine, a vendar si je že z osmimi leti pripela harmoniko in raztegnila meh. Sprva negotovo, danes pa že tako imenitno, da prisluhne še tako občutljivo glasbeno uho. Tinca ima izreden posluh, skladbo posluša enkrat ali dvakrat in je že »noter«. Kakršnokoli skladbo zaigra, čeprav se najbolj ogreva za Avsenikove, ki so, kot pravi, vse tako spevne in tako lepe.
Tinca je vesela, da je danes tako veliko mladih, ki doma, ob večerih, popolnoma sami igrajo na instrumente, ki so jim domači. A naj bo še toliko samoukov, še toliko vztrajnih, »čez Tinco je ni«, pravijo danes tudi v Žirovnici, kamor Tinca zdaj odhaja na prireditev. Vabijo pa jo povsod, v vse okoliške kraje in nemalokrat se zgodi, da je treba Tinco le zagledati, pa jo že poprosijo, naj zaigra eno ali dve. Ali odkloni? Ne, pravi, dobrim in prijaznim ljudem nikakor ne, po obrazih pa poznam tiste, ki jim je harmonika samouka ali nasploh klavirska harmonika tuja in tedaj raje odidem.
Z več harmonikarskih tekmovanj in z več odrov smo že slišali harmonikarje amaterje, a kakor zna prav Tinca pritegniti pozornost, tako z občuteno zaigrano melodijo in s svojim prisrčnim, preprostim nastopom, jih je malo. A ne le med žanskami, tudi med moškimi ima silno malo konkurence «..
D. Sedej
seh spet pojavlja več življenja — vsaj zdi se tako.
Veliko več je kulturnih prireditev, veliko več nastopov amaterjev, srečanj mladine ip nenazadnje veliko več zabave in družabnosti. V vaseh pod Stolom in BegunjšČico danes domala ni prireditve, ki je ne bi poživila s svojim nastopom Tinca Saje, ki jo vsi poznajo kot »našo Tinco«.
Zadnja leta upravičeno ugotavljamo, da smo se ljudje po mestih in vaseh odtujili, da najraje posedamo pred televizorji, se zapiramo v domove in se med seboj komajda še poznamo. Drugačno življenje kot nekoč, razna srečanja, kulturne in zabavne prireditve po vaseh so nam za nekaj let postale tuje in nezanimive, zdaj pa se po nekaterih naših va-
C
12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 25. MARCA 1983
Aktivnosti v taborniški organizaciji
Naloge prek celega leta
Kranj — Tabornike najpogosteje videvamo v naravi poleti, vendar njihova aktivnost ni omejena samo na ta letni čas. Od jeseni do pomladi uresničujejo mnoge pomembne naloge, s katerimi si pridobivajo raznotere taborniške veščine. Gre predvsem za usposabljanje članstva na zimovanjih vodniških tečajih, tekmovanjih in drugih akcijah
Zveza tabornikov občine Kranj, v kateri so zaenkrat odredi Stražni ognji z okrog 300 člani v Kranju in na Planini, Albin Drolc s 76 taborniki v Stražišču, Kokrški odred z 80 člani na Zlatem polju in Stane Zagar-mlajši s prav toliko taborniki v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, kmalu pa se ji bo pridružila nova taborniška enota na Golniku, je tako predvidela organizacijo zimo-vanj za vse svoje enote. Zaradi mile zime in zagotovitve prostora sta na zimovanje odšla le prva dva odreda. Na zimovanju v Mojstrani se je prvi teden počitnic zbralo 87 članov odreda Stražni ognji. Tod so našli dovolj snega za izvedbo zimskega taborniškega programa. manj sreče pa je imelo 20 ta-
bornikov odreda Albin Drolc na zimovanju v taborniški koči na Joštu.
V zvezi vseeno ocenjujejo, da sta biii obe zimovanji odlično opravljeni in sta potrdili dobro znanje vodnikov ter nji hovo delo z mladimi. Pri usposabljanju so poseben poudarek namenili orientaciji, pohodništvu in spoznavanju narave, izvedli so več zimskih taborniških preizkušenj — na primer v sankanju, smučanju, gibanju v zasneženi naravi in podobno, na tako imenovani olimpiadi so se v igrah pomerili v taborniških veščinah, veliko časa pa so preživeli ob kulturnih in družabnih dejavnostih. Mladi so bili s takšnim načinom dela zadovoljni in so izrazili željo po ponovni udeležbi na zimovanju, žal pa zveza nima denarja za financiranje takšnih akcij in morajo udeleženci sami poravnati ne ravno majhne stroške.
Razen za organizacijo zimovanj, ki pomenijo del priprav na letno taborjenje, so se v zvezi odločili tudi za pripravo vodniškega tečaja. V tej izobraževalni dejavnosti, bila je februarja na Joštu, je 33 članov že delujočih odre-
Alpinistične novice
Lep uspeh kranjske naveze
Široka peč je z 2497 metri višine in s svojo 700 metrov visoko, strmo ter krušljivo steno nekoliko odmaknjena v Martuljkovi skupini. V njej je doslej preplezanih 16 smeri, ki so v glavnem težke. Stena je v primerjavi z drugimi mnogo manj obiskana, pozimi pa alpinisti še bolj redko zaidejo vanjo. Letos je zimsko ponovitev doživela šele četrta smer.
Od 9. do 10. marca 1983 so Tomo Česen, Igor Jelovčan in Andrej Strem-felj opravili 1. zimsko ponovitev smeri Juvan-Steblaj, ki je obenem 7. ponovitev v celoti. Smer, ki je bila prvič preplezana 1960. leta, je visoka 600 metrov in ocenjena V, VI, Ai.
Kranjski alpinisti so 9. t. m. ob 5. uri odšli iz bivaka Za Akom in po treh urah dostopa začeli s plezanjem. Na začetku jim je šel vzpon hitro od rok, le v petem raztežaju jih je nekoliko dalj zadržala izredno gladka pre-čnica. Nato sta sledila dva raztežaja, ki sta v zimskih razmerah zaradi ledu mnogo težavnejša od letnega plezanja. Tako so prišli pod najtežje mesto, 80-metrsko zajedo, ki pa je bila popolnoma kopna. Nad njo so po 150 metrih plezanja dosegli ozek žleb z naklonino 55 stopinj. Znočilo se je, zato so r.i pod previsnim skokom izkopali ozko poličko ter bivakirali. Drugi dan jim je ostalo še 40 metrov vzpona v skali, potem pa so po zasneženih žlebovih dosegli rob stene.
Za vzpon so potrebovali 13 ur in pol efektivnega plezanja. Tudi sestop v dolino je tukaj nekoliko bolj zapleten kot drugod, vendar so kljub temu z vrha Široke peči do Martuljka potrebovali le slabe 4 ure.
še enkrat grapa v Travniku
Strma ledena grapa med Travnikom in Šitami je potem, ko sta jo letos prvič preplezali dve kranjski navezi, doživela precej ponovitev. V nedeljo, 13. marca, sta jo preplezala še dva kranjska alpinista. Marko Česen in Matej Kranje sta za v.zpon v odličnih razmerah potrebovala 5 ur.
Tomo Česen
Široka peč z vrisano smerjo Juvan-Steblaj; označen je bivak kranjske naveze — Foto: Tomo Česen
Križajev memorial 3. aprila?
TRŽIČ — Na zadnji seji organizacijskega odbora mednarodnih tekmovanj v alpskem smučanju pri SK Tržič so se pogovarjali o izvedbi memorialnega tekmovanja v veleslalomu v spomin na znanega tržiškega smučarja in učitelja
Zdravka Križaja. Tekmovanje, ki j»< mednarodnega značaja in je tudi v koledarju Mednarodne smučarske zveze, naj bi letos bilo v nedeljo, 3. aprila na Zelenici, Dogovorili so se, da se tekma izvede, saj trenutne snežne razmere to omogočajo, dokončno pa bo odločeno 29. marca na sestanku tehničnega in organizacijskega odbora. Za tekmo v veleslalomu so organizatorji že poslali razpise na vse ustrezne organizacije in /veze, tako da pričakujejo kljub temu, cla gre za tekmo ob koncu sezone, za dokaj solidno mednarodno udeležbo. Na lanskem memorialnem tekmovanju je zmagal Jure Franko pred Rokom Petrovičem inJožetom Kuraltom.
Poleg tega so na seji ocenili izvedbe obeh tekmovanj za Evropski pokal, ki sta bili 8. m 9. marca na Zelenici. Ugotovili so, da je bilo tekmovanje vzorno, tako da ni bilo nikakršnih pripomb na izvedbo tekem. Pohvalil jih je tudi delegat mednarodne smučarske zveze, tako, da tudi pri prihodnji kandidaturi Tržičani lahko računajo na zaupanje Mednarodne smučarske zveze
.lanez Kikel
PODELILI PRIZNANJA ZA LETNE IN ZIMSKE SPOR7 - SIN niKALNE IGRE OSS KRANJ - V delavskem d v hranju so v sredo P'»delili kolajne in pokale ter nagrade za na tjse udeležence na letnih in zimskih sindikalnih igrah Za delovno organizacijo Tava.je priznanje prejel Janez Gorjanc. - Foto: F. Perdan
dov in enote v ustanavljanju opravilo izpit za vodnika. S tem so pridobili dovolj znanja za vodenje mladih tabornikov pri delu in življenju v taborih in na drugih akcijah.
Pred nedavnim je zveza pripravila vsakoletno akcijo Ilegalec, ki se jo je tokrat udeležilo 163 tabornikov iz osnovnih in srednjih šol, v bližnji prihodnosti bo podelila taborniške kroje 180 novim članom, pospešeno pa načrtuje proslavitev 22. aprila, dneva tabornikov. Ta dan bodo na Joštu organizirali občinski mnogoboj za medvedke in čebelice ter izvedli tradicionalen prikaz delovanja taborniške organizacije v kranjski občini za širšo javnost. Pozneje bodo imeli podobno akcijo ob ustanovitvi odreda na Golniku, tod pa bodo pripravili tudi občinski mnogoboj za tabornike in tabornice. Ob tem se že sedaj intenzivno pripravljajo na letne tabore.
V	taborniških organizacijah po kranjski občini je torej dovolj kadrov, ki so sposobni in pripravljeni opraviti mnoge naloge tako v svoji organizaciji kot izven nje. Žal pa te pripravljenosti ne znajo izkoristiti, kot naglašajo v Zvezi taborniških organizacij občine Kranj, niti v krajevnih skupnostih niti v turističnih ali drugih organizacijah, kjer sestavljajo in uresničujejo programe svojih akcij mimo njih. Prav tako si v zvezi želijo tesnejšega stika s starši svojih članov, saj bi lahko v mnogo-čem pomagali pri razvijanju taborni-štva.
S. Saje
Planica pripravljena na veliki finale
PLANICA - Vse je nared za sobotni in nedeljski skakalni praznik. Obe skakalnici pod Poncami sta pripravljeni za veliki finale v svetovnem pokalu v smučarskih skokih. Vsi najboljši skakalci so že zbrani v Kranjski gori in že nestrpno pričakujejo zadnji skakalni obračun*; ki bo dal odgovor, kdo bo letošnji zmagovalec svetovnega pokala. Med vso to skakalno druščino je tudi vodilni v svetovnem pokalu Finec Matti Nykaenen, pričakujejo pa tudi udeležbo Kanadčana Bulaua. Tako je v Planici res zbrana vsa elita svetovnih skakalnih mojstrov.
V	teh dneh je bilo pod Poncami živahno kot že dolgo ne. Nad dvesto ljubiteljev Planice je vsak dan delalo na obeh skakalnicah, da so jih usposobili tako kot morata biti. Čeprav je bilo pravo poletno vreme, so dobili bitko s snegom, saj so ga vozili tudi s Tamarja. Organizacijski komite s svojimi delavci se je res potrudil, da bo jutri in v nedeljo spet pravi skakalni praznik.
Danes dopoldne ob 10. uri bo v Planici na obeh skakalnicah uradni trening. Že tu bomo lahko videli, kako se bodo najboljši skakalci na svetu borili za to skakalno lovoriko. Med njimi so tudi vsi najboljši Jugoslovani, ki bodo v Planici skušali dokazati, da so v svetovnem skakalnem vrhu. Cena vstopnic za današnji uradni trening so za mladino po 30 din in za odrasle po 50 dinarjev. V soboto in nedeljo bodo na avtomobilih in avtobusih ter koinbijih obvezne nalepke, (ene ne glede na število potnikov v avtomobilih so 400, za avtobuse do 50 oseb po 5000 in v avtobusih do 30 oseb 2500 dinarjev. Avtobusi z mladino pa bodo odšteli po 2500 dinarjev. Vstopnice in nalepke se dobijo v vseh turističnih poslovalnicah v Sloveniji, kontrole bodo v Kranjski gori, kjer bo tudi dovolj blagajn. Promet v Planico se bo urejal tako kot vsako leto in kot obljubljajo organizatorji bo vse teklo tako kot vsa leta nazaj.
-dh
Prvi »maraton dveh mostov«
Hrastje — Športno društvo .lakob Štucin Hrastje — Prebačevo bo v nedeljo, 10. aprila, dopoldan pripravilo prvi »Maraton dveh mostov«, ki bo obenem tudi začetek letne tekaške sezone na Gorenjskem. Proga bo dolga 25 kilome trov in bo tekače vodila čez dva mostova — prek /biljskega in delavskega v Kranju. Poleg malega maratona bo pri reditelj pripravil se trimski tek na sest kilometrov od Prebačevega do Voklega in nazaj, (cz)
Tek na Vršič odpovedan
KRANJSKA GORA - Turistično dru&tvo Kranjska gora bi moralo v nedeljo organizirati deveti smučarski tek na VrAič. Tega v nedeljo ne bo, saj je toplo vreme naredilo svoje in pred hotelom Kriku, kjer bi moral hiti Htartjje kopno.
Vsi. ki so se hoteli prijaviti /a ta /.animiv tek nu Vr&ić, bodo mora'i počakati do prihodnje zime. .,||j
Napeto pričakovanje na klopi...
PM Jesenice in PM Radovljica — 9:9
Na drsališču pod Mežakljo sta se pomerili ekipi Postaje milice Radovljica in Postaje milice Jesenice
Jesenice — Kar obilo rekreacijskih športnih srečanj so letos zabeležile na drsališču pod Mežakljo, kar kaže na to, da je hokej pač na Gorenjskem vedno bolj priljubljen šport, četudi je letos naslov državnega prvaka zasluženo odšel izven Gorenjske.
Na drsališču se v veščini drsanja pomerjajo celo ekipe žensk, da niti ne omenjamo veteranov in medsebojnih srečanj med delovnimi organizacijami. Publika je navdušena tako nad veščimi rekreacijskimi drsalci in še posebej neveščimi, ki občutijo, kako trd je led in koliko resnične spretnosti je potrebno, da zadržiš hokejski »pak« ali ti ga celo uspe poriniti v mreia
Tradicionalno rekreacijsko medsebojno srečanje gojijo tudi delavk Postaje milic z Jesenic in z Radovljice, ki so se pomerili tudi letos. V dvorani pod Mežakljo se je zbralo kar nekaj gledalcev in navdušenih navijačev — navijači zato, da vzpodbujajo svoje sodelavce, gledalci pa v pričakovanju, da se bodo miličnikom lahko pošteno nasmejali.
A vsaj malo so tega dočakali! Nesporno in že v prvi tretjini se je izkazalo, da miličniki niso od muh, da so večina kar dobri drsalci in le malo je bilo priložnosti, da bi se nasmejali ob padcih ali baletnih gibih slabih re-kreativcev. Drsali so kot za stavo in napovedovalcu ni uspelo, da bi ob tako dobri rekreacijski igri spodbudil gledalce, češ, da imajo edinstveno priložnost, da se vsaj enkrat na leto pošteno zderejo in iztulijo nad miličniki.
Kar je res, je res — še tako škodoželjno oko je moralo opaziti, da so miličniki bili ali so dobri športniki, najbrž pa jih le ne bomo toliko hvalili, saj hvale niso vajeni in bi se še prevzeli. K dobremu drsanju sta pripomogla trener jeseniških miličnikov Ciril Klinar-Lilo in trener radovljiških Fric Detiček.
Rezultat? Igrali so neodločeno 9:9 (4:4, 2:2, 3 J), v sestavi za domačine Jesenic: Korec, Ajdišek, Trope, Potočnik, Kofler, Plesničar, Mahkovk, Jazbec, Ladan, Maučec, Legat, Urevc, Skok, Zupančič, Jakše, Lipovšček. Oštir, Jesenšek, Tarman, Kobal, Sladic in Jamnik ter v radovljiški sestavi Rcihard, Krčel, Srčič, Mulalič, Udovč, Rozman, Miklavčič, Lukančič, 2jii-daršič, Cviren, Rozman, Horvat, Smit, Osterman in Mulec.
D. Sedej
Nadvse zagnano in le z malo spottkanja proti golu ... Foto: F. Perdan
Na Porezen z več smeri
Planinsko drufttvo Cerkno pripravlja skupaj i predstavniki borcev Gorenjskega vojnega področja, brigade Srečka Kosovela in Inženirskega bataljon« XXXI. divizije v nedeljo, 27. marca, ie osmi tradicionalni zimski pohod na Pore/en. Pohod spominja na tragične dogodke inarca 1»45, ko so v zadnji okupatorjevi ofenzivi na pobočjih Porezna in o" samem vrhu padli številni borci. Ob 12. uri tega dne bo pri spomeniku na vrhu Porezna spominska slovesnost.
Tudi letos bo pohod na Porezen organiziran z več sineri. Iz Oerkna bo ta dan organiziran skupinski vzpon na Porezen po poti Kosovelove brigade, to je prek vasi Labinje. Odhod je napovedan za ob 8. uri (urnik je prilagojen novemu, poletnemu Času, ki začne veljati ta dan). Vzpon na Porezen pa bo označen tudi prek Davče, po poti enote Gorenjskega vojnega področja, iz Podbrda prek vasi Porezen, to je po poti Inženirskega bataljona XXXI. divizije, ter po Dolgi pati i/ vasi rJescnica. Le v zelo ugoclnib vremenskih in snežnih razmerah pa bo označena tudi pot H 1 e" trovega brda proti Poreznu.
Na vrhu bodo za pohodnike pripravili topel čaj, odprti bosta
tudi lovski koči na Porezna i> pod Otavnikom, okrepčila pa * bo dalo dobiti tudi pri posaner nih kmetijah ob poti. Po hodni t naj se primerno obujejo, kai» pot je ponekod poledenela, tepk1 naj se oblečejo, s seboj naj vir mejo tudi rezervna oblačila.
Pohodniki dobe tudi poseba* spominske značke in sicer # dvakratno udeležbo bronasto, K Štirikratno srebrno, za šesti pohod na Porezen pa zlato značko Pohodniki, ki se bodo čez <N« leti povzpeli na Porezen te desetič, bodo prejeli posebne spominske plakete.
Pokrovitelj letošnjega pohoda na Porezen je IBI Kranj.
Gorenjcem, ki se nameravajo pripeljati z osebnimi vozili prek Davče, je namenjeno opozorilo, da je parkirnih prostorov > Davči malo in se bodo posebno &e če bo zapadel nov sneg, preusmerili na druge smeri pohodi« na Porezen.
Zdravstvena pomoč bo orga ni/irana pri domu na Poreznu ic pri lovski koči na Sašu, vendar upajmo, du je ne bo nihče potreboval Vsak pohodmk naj upošteva varnostne nasvete planin- f cev in gorske reševalne službe Pohod bo ob vsakem.vremenu.
—
PETEK, 25. MARCA 1983
RADIO, KRIŽANKA
13. STRAN O
RADIJSKI SPORED
__'
PETEK, 25. mar. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Sebični velikan - 8.35 Glasbena pravljica Marja Cerkovnik - Dane Škerl: Dopoldanski in popoldanski -otroci - 8.48 Naši umetniki mladim poslušalcem - Skladatelj Dane Skerl • 9.06 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano ^za... -11.05 Ali poznate... ? - 1135 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domače pi-iialne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Werner Egk: Francoska suita - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode-mo - 18.15 Gremo v kino -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz fiasbene skrinje - 00.05 Noćni program - glasba
Drugi program
7.15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popotnika malha, Ob koncu tedna, glasba, Minute za EP in fc kaj - 19.25 Stop pops ?0 m novosti - 21.33 Petkov disco klub - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
SOBOTA, 26. mar. Prvi program
430 Jutranji program - glasba - 8.05 Pionirski tednik -905 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem o pomladi 10.06 Svetovna reportaža \ 10.25 Panorama lahke - 11.05 Pogovor s po-liuialci - 1L35 Srečanje republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kme-tijsti nasveti - 12.40 Naši POduSalci čestitajo m pobijajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naSih sporedov - 13 20 Osmrtnice, obvestila in zabav-» glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Kulturna ES?orama - 14.55 Minute za EP (prenaša tudi II. Pro" pam) -15.30 ObvestUa m za-kvna glasba - 15.50 Radio «nes, radio jutri - 16.W vrti]jak - 17.05 Spoznavajmo »et in domovino - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slo-
venije - 19.25 Obvestila an zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - W. C. VVilliams: Pesmi - 23.15 Od tod do polnoči -00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, »Človek in prosti čas«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Sport in glasba - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
NEDELJA, 27. mar. Prvi program
5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14 20 Humoreska tega tedna - Slavko Pregl: Praprotno seme - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma -15 30 Nedeljska reportaža -15.55 Pojo amaterski zbon -
3	Oddaja iz koncerta APZ Branko Krsmanovič - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - Aram Hačaturjan: Koncert za violino in orkester - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Graham Blackett: Hiša na koncu mavrice - 18.38 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko „oč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 2000 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Studio Ljub-liana - Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Jacques Prevert: Barbara- 23.15 Disko, disko -00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Nedelja na valu 202 -^ ^
19 30 Stereorama - zu.^u Glasba iz starega gramofona PJElS Naš podlistek - Anton Ineolič: Oči - 21-Al umne note - 2145 II. program norega ročka - 22 45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
PONEDELJEK, 28. mar*.
Prvi program
4	30 Jutranji program - glasba - 8 45 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Kingaraja^ 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.06 Rezervirano za ... - 1L05 Ali poznate...? - H-35 b pesmijo po Jugoslaviji - 12.10
ZAHVALA
Veliki revijski orkestri • 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - f"4.55 Minute za EP (prenaša tudi II. program) -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Glasba Oceanije (III.) - 18.25 Zvočni signali » 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite izberite - 21.05 Glasba velikanov - Bela Bartok: Plesna suita za orkester -Koncert za orkester - 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Aleš Debeljak: Pesmi - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
TOREK, 29. mar. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Koliko učne snovi pozabljamo - 8.35 Iz glasbenih šol - Tekmovanje učencev in študentov glasbe SR Slovenije - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 •Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobe-žem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih reviiah in tekmovanjih - 21.05 Od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikro-
Ob izgubi naših dragih mame in očeta
ANE in JOŽETA TORČA
p. d. Mahova iz Letenc
U „liniprno vsem sorodnikom, sosedom, vašča-se iskreno zahv^J"je™sebično pomoč, izrečeno sožalje, po-nom in rancem »ne ^ . pogebna zahva,a darjenc. cvetje in sprem«	^ ^^ KQ ZR	^
sosedi Marti za pom<* TI_VA govorniku t0v. Tavčarju za po-^besedi ob odp^nfoObbum g. župn,Ru Za .ep po-
ŽALUJOČA: hčerka Mari in sin Janez z družinama Lctence, Predoslje. 22. marca 1983
ZA r V Al A
Ob boleči izgubi našega dob.ega moža, očeta, tasta in brata
JOŽA MIHELIČA
m,h Ai m ali Prisrčna hvala doc. dr. Debevcu in dr. Kle-nam kakorkoli pomafgan	L)uhl|um in domači zdravnici
^STpotočn kov „Nenehno skrb ob lajšanju trpljenja. Lepa dr. Nuš» Potočnikovi za	/u ,	njl.govo ŽJVljenjsko
hVf13 ™ nvl.en obredfHvala"tudi in£. Janezu Smitku za ganljiv go-
in organizaciji /B za izkazano pozornost.
VSEM ZA VSE SKUPAJ §E ENKRAT VELIKA HVALA!
Žena Marija, sin Stanko z ženo Mirjarn, bratje in sestri in drugi
sorodniki
■■■■
•s«.- ^zamrn^^s^^im™*® * **
fon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Geo Bogza: Pesmi - 23.15 Operetna glasba -00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - »Omejitev hitrosti« - glasba. Na obisku v. . . , Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Jazz na II. programu - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 30. mar. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan 6vet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do medo-dije - 14.05 Razmišljamo ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Pesmi drugih narodov poje Slovenski oktet - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slovenija - 20.00 Vokalna glasba: Manuela de Falla in Luisa de Pabla -20.25 Iz hrvaške solistične glasbe - ,21.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Beg iz Seraja« -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Angela Žužek: Pesmi - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Kultura, »Odprta vrata«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
ČETRTEK, 31. mar. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba • 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Kanadske prerije in gore - 8.35 Mladina
Kje - Koncert MPZ RTV v >mu španskih borcev 82 -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate - suita iz baleta št. 1 »Romeo in Ju-, lija« Sergeja Prokofjeva -11.35 -Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Gotovac: Simfonično kolo - Kolo iz opere »Ero ... « - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Franca Flereta in kvartetom DO - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Georges Enescu: Klavirski trio v a-molu - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - »Modri norci« - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Iz »Petra Orača« - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Vroče-hladno«, Za mlade radovedneže, Mehurčki, glasba, Minute za EP in Se kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Glasba ne pozna meja - 21.03 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
NAGRADNA KRIŽANKA
DEL GODALNEGA INSTRUMENTA
ENCIMI KI RAZKRAJA
JO MAŠCO-
LETOVIŠČE PRI OPATIJI
ZNAMKA JUH HP KOLINSKE
SREDIŠCt DALMACIJE
TESNO PRILEGAJOČA SE PLETE
KĆERKE BREZ BRATOV IN SESTER
SODOBNI NEMŠKI PISATELJ (-LAŽNI ZDRAVNIK")
VRELEC V ROGAŠKI SLATINI
NAJVEČJI NAFTNI KONCERN NA SVETO
2EN IME
MALO-VRED-NOST. NIĆ-VREDNOST
MESTO N* IT RIVIERI (MIROVNA
POGODBAi
STAROGR POTUJOČI PEVEC
NASE NAJSI EVILNEJ. SE OTOČJE

PODSTAVEK
STOJALO
LUKA NA
JUGU ALBANIJE
MOŠ . IME
GRSK POLOTOK
SVETOVNI POPOTNIK SEKELJ
Rešitev nagradne križanke z dne 11. marca: Mitar, osolek, Čerkez, Leonid, Akbar, AM, Marti, Dior, Areal, Ossa, riž, trk, oknica, kal, ajvar, Ami, Ate. ram, OČ, Tuva, Ritt, AR, stearin, liste, Mate, osemenitev, strast, Ava.
Prejeli smo 177 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Ivanka Hvalica, Tržič, Cankarjeva 13, 2. nagrado (120 din) prejme Ivan Peklenk, Kranj, Stara cesta 6. 3. nagrado (100 din) prejme Ani Stritih, Nova vas 1, Radovljica. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev pošljite do 30. marca na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 dinarjev in 3. nagrada 100 dinarjev.
Zdaj je res vredno varčevati
Neverjetno, kakšno zanimanje so med občani sprožile ponovno povišane obresti za vezane dinarske vloge. Varčevalci so vse pogosteje ustavljajo pri okencih za vezane vloge in hočejo zagotovil iz prve roke, da te obresti res veljajo, sprašujejo o tem in. onem in se odločajo za vezavo. Iz hranilnih knjižic, iz tekočih računov, iz žiro računov prenašajo denar na vezane vloge za leto, dve, tri, kolikor časa pač računajo, da bodo lahko pogrešili ta denar, oziroma do takrat, ko nameravajo uresničiti tisti svoj veliki nakup in ko bodo potrebovali več prihranjenega denarja. Drugi, ki imajo že vezane vloge, le-te podaljšujejo. Tretji spet odhajajo iz banke s trdnim sklepom, da bodo prvi večji denar, ki ga bodT> prihranili od naslednjih plač, vezali. Ce ne več, vsaj za dobro leto. Saj dobe v istem času skoraj dvainpolkrat višje obresti kot če bi kar tako pustili ležati svoj denar v baiiki, kajti za nevezane vloge ostaja še vedno le 7,5 — odstotna obrestna mera.
Resnično se danes izplača vezati svoj denar. In izplača se tudi malo povarčevati pri vsakdanjih izdatkih, da se nabere vsota, ki jo lahko mirno vložimo v banko in vežemo. 18 odstotkov za vezane vloge nad 12 mesecev, 23 odstotkov za vezane vloge nad 24 mesecev in 28 odstotkov za vezane vloge nad 36 mesecev! Toliko banke še nikoli niso nudile!
S 1. februarjem so stopile v veljavo nove obrestne mere za vezane vloge. Kako so poskočile vezane vloge, pokaže lepo primer Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, ki je dobila januarja letos, torej še pri starih obrestnih merah za vezane vloge
(13 odstotkov nad 12 mesecev, 15 odstotkov nad 24 mesecev in 20 odstotkov nad 36 mesecev) okrog 20 milijonov vezanih vlog, februarja, ko so že veljale nove obrestne mere, pa kar 91 milijonov dinarjev vezanih vlog.
Zanimivo je tudi to, da ljudje veliko bolj razmišljajo o varčevanju in se ne odločajo več za takojšnje trošenje denarja. Kaj menijo o novih obrestnih merah za vezane vloge in o varčevanju smo povprašali nekaj Kranjčanov. Takole so rfffrn povedali:
Dimitrije Micev, pismonoša: »Bral sem v Glasu, da ima Ljubljanska banka višje obrestne mere za vezane vloge. Zares so vabljive in danes resno razmišljam, da bi položil vsaj par starih milijonov dinarjev in jih vezal vsaj za dve leti. Rad bi si že enkrat kupil avto, pa vidim da drugače res ne bom prišel do njega kot z varčevanjem. Ko so pa zraven še takole ugodne obresti, pa res ni kaj razmišljati, le zavzeti se, spraviti denar skupaj in ga vezati.«	-
Ivanka Dolenc, upokojena: »Takšnele obresti pa res niso od muh. Zdaj se bo pa res izplačalo pregruntati, čez koliko časa boš resnično potreboval denar, za ves ta čas prej bi ga pa vezal. Cez nekaj let bo treba v hiši obnoviti tla, pa streho prekriti. Za dve leti bom prav gotovo nekaj prihran-. kov vezala. Zares se izplača.«
Vida Krelj, uslužbenka: »Cez nekaj let bomo morali pri hiši obnoviti fasado, izolirati stene, pa še kaj drugega se bo'pokazalo. In, kot pravijo, varčuj takrat, kadar imaš. Z možem resno premišljujeva, da bi nekaj sredstev vezala. Prihranilo se bo, pa še denar bo pri hiši takrat, ko ga bomo zares potrebovali.«
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske, Kranj
O LAS 14. STRAN
TELEVIZIJA, NOVO V KINU
PETEK, 25. MARCA 1M3
TELEVIZIJSKI SPORED
»PETEK, 25. 3.
8.55 TV v šoli: TV koledar, Ruščina, Odmor, Poštni nabiralnik, Hrvaški potopisci -M. Mažuranič: Pogled v Bosno, Poročila - 10.35 TV v šoli: Zgodovina - Caričin grad; Risanka, Stara Planina. Knjižna zbirka Modra ptica, Risanka, Tretje stoletje, Vedeži-nevedneži (do 12.30) - 17.20 Poročila - 17.25 Festival plesnih orkestrov J RT v Radencih: Plesni orkester RTV Zagreb - 17.55 Arabela, nadaljevanje in konec - 18.25 Obzornik - 18.40 Zlatko Ugljen, reportaža TV Sarajevo - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka - 21.05 Zrcalo tedna
-	21.25 Nočni kino: Plavolasa Venera, ameriški film - 22.50 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik
-	17.45 Soba za igračke, otroška oddaja - 18.15 Telesna kultura na vasi, izobraževalna oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 S. Foretič: Semi-mono opera - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Tok življenja, dokumentarna oddaja - 21.50 Nočni kino: Srečnež, angleški film
TV Zagreb I. program:
16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Pogled v Bosno, Ruščina - 17.40 Poročila -17.45 Soba za igračke - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Šola zelenega načrta, oddaja TV Sarajevo - 19.30 TV dnevnik -20.00 Galaktika, serijski film
-	21.00 Zadar: Koncert mladosti - ob odhodu Štafete mladosti - 22.00 TV dnevnik -22.15 V petek ob 22.00, kulturni mozaik - 23.45 Poročila
SOBOTA, 26. 3.
8.15 Poročila - 8.20 Zverinice iz Rezije: Psi, mačke in miši -8.40 Ciciban, dober dan: Oblaki, sonce, dež in veter -8.55 Smogovci, otroška srija TV Zagreb - 9.25 Arabela, nadaljevanje in konec - 9.55 Vesolje: Enciklopedija galaktike - 10.55 Zadar: Odhod štafete mladosti, prenos -12.05 Planica: SP v smučarskih skokih - finale 70m -vključitev - 13.30/45 Poročila
- 13.35/50 Risanka - 13.55 PJ v nogometu - Velež . Sarajevo, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 15.45 Niš: Rokomet Železničar : Dinamo (Bukarešta), prenos Beograd - 17.00 PJ v košarki (2. tekma II. kola) - 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Naše 23. srečanje - 21.35 Nočni kino: Timon, jugoslovanski film - 23.05 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
11.00 Propagandna oddaja -11.05 Planica: SP v smučarskih skokih - finale 70 m prenos (do 13.30/45) (slov. kom.) - 15.55 Test - 16.10 Otroci jutrišnjega dne, otroška predstava - 17.30 A. Hieng: Burleska o Grku, ponovitev TV drame - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert zagrebške filharmonije in zbora I. G. Kovačič
TV Zagreb I. program:
8.45 TV v šoli: TV koledar, O predvojnem delu delavcev, M. Mažuranič: Pogled v Bosno, Poročila - 10.55 Zadar: Odhod štafete mladosti, prenos - 12.10 Zabavni koledar -13.10 Sedem TV dni - 13.40 Poročila - 13.45 TV koledar -13.55 Nogomet Velež : Sarajevo, prenos -17.00 Košarka - 18.30 To je to, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik - 20.00 Noč v gornjem gradu, ameriški film -21.35 TV dnevnik - 21.50 Most generacij - 23.20 Poročila
NEDELJA, 27. 3.
8.20 Poročila - 8.25 Živ žav, otroška matineja - 9.10 P. Turrini-W. Pevny: Alpska saga, avstrijska nadaljevanka - 10.40 625, oddaja za stik z gledalci - 11.05 Planica: Svetovni pokal v smučarskih skokih (za JRT 2), prenos (do 13.30/45) za EVR - 14.50 Poročila - 14.55 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete - 15.25 Gospod Deeds gre v mesto, ameriški črno-beli film -17.15 Naš kraj: Mežica -17.30 Športna poročila - 17.45 Modrostni zob, kontaktna oddaja za mlade - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.22 TV in radio nocoj -19.24 Zrno do zhna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00
G. Feher-S. Pavič: Mrtvi se ne vračajo, nadaljevanka T V Novi Sad - 21.00 Športni pregled - 21.30 Izviri - Zlati griči hrvaškega Zagorja: Mojstrstvo, dokumentarna serija TV Zagreb - 21.50 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
14.15 Test - 14.30 Sarajevo: PJ v namiznem tenisu, finale
-	17.00 Šabac: Rokomet Me-taloplastika : CSK (Moskva) 18.25 TV esej - 19.10 Turistični vodič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Košarka Bosna : Partizan, II. polčas -20.40 Zagrebški sejem jazza 82 - 21.25 Včeraj, danes, jutri
-	21.45 Ura z Agatho Christie (do 22.35)
TV Zagreb — I. program:
10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Vreme, izobra-žev. rep. - 13.30 Kruh skozi stoletja - 14.30 Narodna glasba - 15.00 Freske Jugoslavije
-	15.30 Artisti in modeli, ameriški film - 17.20 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Slike iz leta 1941 - 21.00 Športnipregled - 21.30 Potopisna reportaža - 22.00 TV dnevnik
PONEDELJEK, 28. 3.
8.35 TV v šoli: TV koledar, Pogovor s književnikom, Madžarščina, Odmor, Pesmi in zgodbe za vas, Dragutin Tadijanović, Poročila - 10.35 TV v šoli: Dokumentarni film, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.30) - 17.20 Poročila - 17.25 Smogovci, otroška serija TV Zagreb -17.55 Sodobna medicina: Spolne bolezni niso zatrte -1. del - 18.25 Obzornik - 18.45 Podium: Igralec Branimir Lečič - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Ivan Pregelj: Berači in vest, predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice - 21.05 Mednarodna obzorja*- 22.15 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik
-	17.45 Baš Celik, lutkovna serija - 18.00 Igračkanja, lutkovna serija - 18.15 Domača beležnica: Pomlad, zdravje, tek - 18.45 Arioso, operna glasba - 19.00 Športna oddaja
-	19.30 TV dnevnik - 20.00
Znanost - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkosl. na-dalj. - 22.00 Festival italijanske zabavne glasbe v Veroni
TV Zagreb, I. program:
16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Osnovna šola Juraj Dalmatinac na Pagu, Madžarščina - 17.40 Poročila
-	17.45 Baš Celik - 18.00 Igračkanja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Podium - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Z. Maj-dak: »Cist posel«, drama -21.05 Izbrani t/enutek - 21.10 Meridijani, zunanjepolitična oddaja 21.40 En avtor - en film: M. Bajič -Titan - 22.00 TV dnevnik
TOREK, 29. 3.
9.05 TV v šoli: TV koledar, Vstaja na Hvaškem, Odmor, Dnevnik 10, Od Subotice do Novega Sada, Poročila 10.35 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute - 16.25 Šolska TV: Poklici v pomorstvu, Brez računalnika ne gre, Premikanje ledenikov - 17.30 Poročila - 17.35 Zverinice iz Rezije: Trije botri - prijatelji
-	17.55 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele: Danzas Maracaibo - 2. oddaja - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mladost Karla Marxa, vzho-dnonemška nadaljevanka -21.00 Aktualno: Ob koncu zimske športne sezone - 22.30 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
15.40 Test - 15.55 TV dnevnik 16.15 Mi in televizija, otroška oddaja - 16.45 Košarka (3. tekma 2. kola), prenos -18.15 Čas knjige - 18.45 Glasbeni klub 83, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk parada -20.45 Otroci za bodečo žico, dokumentarna oddaja - 21.30 Zagrebška panorama (do
21.45)
TV Zagreb, I. program:
15.10 Videostrani - 15.20 TV v šoli: Vstaja na Hrvaškem, Od Subotice do Novega Sada
-	16.10 Poročila - 16.15 Mi in televizija - 16.45 Košarka -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 1845 Glasbeni klub 83 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja
20.50 Festove premiere: Prisluškovanje, ameriški film -22.40 TV dnevnik
SREDA, 30. 3.
9.25 TV v šoli: TV koledar, Odmor, Pomlad, Književnost v NOB, Poročila - 10.35 TV v šoli: Ekologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program, Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu, Zadnje minule (do 12.30) - 15.25 Beograd: Nogomet Jugoslavija : Romunija (kvalifikacije za olimpijado - prenos do 17.15)
-	17.30 Poročila - 17.35 Ciciban, dober dan: Hej na sneg -17.50 Prijatelji glasbe: Srečanje v Ivancu in Lepoglavi -18.25 Koroški obzornik -18.40 Mostovi 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna:
Aziza, tunizijsko-alžirski bar/ni film - 21.40 Kulturne diagonale - 22.25 Reportaža z nogometne tekme Romunija : Jugoslavija (A-repre-zentanca) - 22.55 Poročila
Oddajniki II. T V mreže
17.10 Test - 17.25 TV dnevnak
-	17.45 Arabela, otroška nadaljevanka - 18.15 Kultura govora - 18.40 Ali ste vedeli -18.45 Festival obdonavskih
dežel: NDR - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko: Posebna vzgoja, jugoslovanski film in pogovor na temo Nasilje rolaaih
tv Zagreb - I. program:
17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Arabela -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Festival obdonavskih dežel: NDR - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zabavna oddaja - 21.05 Resna glasba - 21.50 Reportaža z nogometne tekme Romunija : Jugoslavija - 22.20 TV dnevnik
Četrtek, 3i. 3.
9.05 TV v šoli: TV koledar, Plazilci in ptice, Odmor, Delo v Šolskem vrtu, Matematika, Poročila - 10.35 tv-v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Poročila, Risanka, Poklici, Zadnje minute - 16.15 Šolska TV: Poklici v pomorstvu, Brez računalnika ne gre, Premikanje ledenikov - 17.20 Poročila -17.25 Vesolje: Kdo govori v imenu Zemlje?, nadaljevanje in konec poljudno znanstvene serije - 18.25 Po-
dravski obzornik - 18.40 C* ki živi: Kri pod goro Oljko 19.10 Risanka - 19.24 TV z radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevtuk 19.55 Vreme - 20.00 Tednik 21.00 Francija v šansonu 21.30 Dolgo iskanje. 3311 milijonov bogov, angie&i dokument, serija - 22.30 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevna - 17.45 Nekega poletja, otn-ška serija TV Skopje - iSJ Sodobni dosežki v mediani 18.45 Ročk kot nekoč, »ta no glasbena oddaja -TV dfrevnik - 20.00 M* včeraj - Mes danes, kulturo oddaja - 21.40 2 panorama {do 21.55)
TV Zagreb — I. program.
16.50 Videostrana - 17.00 7 v šoli: Plazilci in ptice, M* tematika - 17.40 Poročil 17.45 Nekega poletja - lč-i TV koledar - 18.25 Kroni* občine Split - 18.45 Ročk s> nekoč - 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter, politični n* gazin - 21.05 Kvizoteks 22.05 TV dnevnik
Idr uže na lesna industrija Tržič
Razpisna komisija TOZD Lesna predelava objavlja v skladu s 123. členom statuta TOZD prosta dela in naloge
VODJE TOZD LESNA PREDELAVA
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	višješolska izobrazba lesno-gozdarske smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnih ali vodstvenih delih v lesni industriji,	*	. . . .
-	srednješolska izobrazba lesno-gozdarske smeri m najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih ah vodstvenih delih v lesni industriji,
-	da je moralno politično neoporečen,
-	da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič
Kandidat bo izfcran za mandatno dobo 4 let.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Qaj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Razpisna komisija TOZD Lesna predelava Združene lesne industrije Tržič, Bistrica H 7.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v roku 15 dni po sprejetem sklepu o izbiri.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
NOVO V KINU
Ameriški film Štirje letni časi komedijsko obravnava resne zi-vlienskc probleme. Govori o treh poročenih parih, ki spomladi odidejo na enega svojih rednih skupnih izletov. Med razigranimi-igrami m zabavami preseneti Jack z izjavo da po 21 letih zakona ne prenese več svoje žene Anne. Poleti je z njim na jadranju ze mlada Gxnny, kar spravi s tira druga dva para, ki se ob novi ljubezni morata spoprijeti z Taltnlmi čustvi in razmerji. Jeseni je vzdušje še bolj napeto, dokončno pa izbruhne pozimi.
pol( trpi hod
Italijanski film S!rast ljubezni je ekranizacija romana iz druge niice 19. stoletja. Huzarski kapetan zaradi premestitve zapušča brižno življenje in lepo ljubico. V kasarni spozna mlado žensko, ki zaradi svojci
na mlad jubezenaka strast, v filmu Bud jezdi na za
ipu
da ta v ne ve s k ro m n ega farm tflrr i L nihče ne bi stopil
glecla, hkrati pa jo žn njegov indijski prijat
rjetne pustolovščine, po katerih se zatei Mestna banda terorizira ljudi in
pot. Tako se mir spet vrne v mestt
KINO
KRANJ CENTER
25. marca angl. ban film SAMO ZA TVOJE OCl ob 16., 1H. in 20. uri
26 marca amer. barv. film OTOK EIRA-TOV ob 10. uri. anfil. barv. film SAMO ZA TVOJE OČI ob IH., IS. m 20. uri. premiera ital. barv. komedije BUD JEZDI NA ZA HOD ob 22. uri
27. marca amer. barv. risani film PEPELKA ob 10. uri, a mer. barv. film SAMO ZA TVOJE OCl ob 15.. 17. m 19 uri, amer. barv. komedija ŠTIRJE LETNI C ASI ob 21. uri
28 in 29. marca amer. ban komedija
Štirje letni ( asi ob i6„ ih. m 20. un
30. marca amer. barv. film MODRA LAGUNA ob 16., IS. m 20. uri
;)l. marca ital. barv. komedija HUD JEZDI NA ZAHOD ob 16. uri. nem. ban film LILI M A RLE EN ob 18 in 20. uri fFILMSKO C,LEDALlSCE)
KRANJ STOKŽlC
25.	marca amer. ban', film IZGANJALEC HUDIČA ob 16.. IH. in 20. uri
26.	marca ital. ban. akcij, film SER IK V DOLINI NILA ob 16. in IS. uri. amer barv. srhijirka HOLNICA GROZE ob 20. uri
27.	mana nem barv. film MED J ASTRE BI ob 15. uri, ital. barv. erot. komedija OG N J EV IT A BOLNIČARKA ob 16. in Iti. uri, premiera ital. barv filma SI RAST LJUBEZNI ob 20. un
28.	marca ital. barv. film STRAST LJUBEZNI ob 16.; IS. m 20. uri
29.	marca ital. barv. film MOŽ IZ VIR GINIJE ob 16.. IS. in 20. uri.
30.	marca amer. barv. film PAST ZA NEVIDNEGA ob 16.. 1H. in 20. uri
31.	mun-a ital ban film OGNJEVITA BOLNIČARKA oh 16.. I* m 20. uri
TRZlC
26.	mana ital. bara. erot. komedija LJU .BIVA POD POSTELJO ob 20. un. prr/niera
amer. barv komedije STIK J E LETNI ČASI ob 22. un,
27.	marca nem barv. film MED J ASTRE BI ob 15. uri, ital barv erot komedija h!U BIVA POD POSTELJO ob 17. in 19 un. ital. ban. akeaj film BANANA JOE ob
21. uri
2H. marca nem. barv film LILI MAR LE EN
oh IH. m 20 uri
29. marca amer. barv. jilm MODRA LA GUNA ob t H m 20. uri
30	marca ital. ban film OGNJEVITA BOLNIČARKA ob IH in 20. uri
31	marca amer. ban srhlfivka OGNJE VITA BOLNIČ ARKA ob IS. in 20. un
KAMNIK DOM
26.	marca amer ban risani film PEPEL K A ob 16. un. hof/nl barv. film MOČ PETIH ob IH. in 20. uri, ital ban komedija BANANA JOE ob 22. un	•
27.	marca ital. ban akcij film SERIE V DOLINI NILA oh /."> un. umer. ban film PEKJ.ENSKI ANGELI »h 17. in .19. un.
amer. barv. srhljivka BOLNICA GROZE ob 21. uri
28.	in 29. marca ital. barv. komedija BANANA JOE ob IH. in 20. uri
30.	mana nem. barv. film LILI MAR-LEF.N ob IH. in 20. uri
31.	marca amer. barv. film MODRA LA GUNA ob lH. in 20. un
DUPLICA
26. mana ital. barv. komedija OGNJEVITA BOL NIČ A RKA ob 20. un
27 marca ital ban'. komedija BUI) JEZDI NA ZAHOD ol> 15. in 17. uri. amer. barv jilm MODRA LAGUNA ob 19. un
30.	manu umer. buri . film STIRJL l.h.l NI ČASI ob 20. uri
31.	marca ital barv. konu'dija BANANA JOE ob 20. un
KOMENDA
25. man a ital ban komedija BUD JEZ Dl NA ZAHOD ob 19. uri
RADOVLJICA
25.	mana amer. ban\ film ASI NEHA ob
20. un	k, L ii t a
26.	mana amer ban/ilm ASI NEBA on IH un. špan ban film UČENK h MADA M OLGE ob 20. uri .	.	.
27.	mana ipan barv. film UČENKI"i M/V DAM OLGE ob IH. un. ital han film DUH V POSTELJI ob 20. un	.,„
2b. mana ital. han\ film DEKI.h. NA OD MOR ob 21. un	„
29.	man a ital ban . /ilm DUII V POSI h Ml ob 21. uri	. ,, .
30.	mafra Apan barv. film I (r./VA r. M/t DAM OLGE ob 21 uri
31.	numa amer. barv film Al LAt* m CITY ob 21. uri
BLED
25.	marca ital. barv. fdm »5 do 12 h l'CA RA KASt U ob 20 uri
26.	mana honn barv. fdm BLISKOVITA PEST ob IH. un. jat> barv film GRO/.UIA GROBNICE HINO HARA ob 20. un
27.	marca nem barv. film »5 DO I. n \ ( ARAKASU ob IH. uri. amer han 'tm KLUB OSAMLJENIH SRC NAREDNIKA PEPERJA ob 20 uri	,	.
2H. marca amer barv. filn ASI NEBA ob
29.	marcu ital barv. fdm DEKLE ZA ODMOR ob 21. uri	,
30.	mana ital ban fdm DUH V /t STELII ob 21 uri	.
31.	marcu Apan barv fdm l < ENI\f w/l DAM OLGE oh 21. un
BOHINJ - BOH. BISTRICA
26.	marca amer bari film ELUliOSAM Ll EN III SR<' NAREDNIKA PEPERJA ob
20. Uri	r>ut\7/lTA
27.	marca /a/> ban fdm l,RO/. w//i
GROBNICE HINO HARA <•>• IS. u ban /ilm BLISKOVITA PEST oh
31 marca ital barv. fdm IH ODMOR ob 21 un
>iuk.
ZA
26.	marca S ved. drama XIIS TE F? UT,V
TENEGRO ob 20. un
27.	marca amer. komedija CHAR l ?F WENDY ob 18. m 20. uri
ŠKOFJA LOKA SORA
24.	in 25. marca šved. drama tfKTSŠ MONTENEGRO ob 18. in 20. uri
26.	in 27. marca amer. u<est. film JEJDt*-NA DOLGE PROGE ob 18. in 20. uri
POLJANE
25.	marca amer. komedija CHaRLIE V WENDY ob 19. uri
27.	mana amer. zgod.t film N'OSTR\r~
MUS ob 17. uri
JESENICE RADIO
25.	man a amen. ban', film VSI SMO Bili I PIJ I oh 17. in 19. uri, amer. ban ti* BANAN JOE ob 21. uri
26.	man a ital barv. film MOŽ IZ lTJ* GINIJE ob 15. uri, franc. ban. film St MORALNA ob 17. in 19. uri
27.	man a franc. ban . film NEMORALA* ob 17 in 19. uri
28.	in 29. marca amer. ban\ film V TEKSASU ob 17. in 19. un
30.	marca amer. ban>. film TELESA'^ STRAST oh 17. in 19. un
JESENICE PLAVŽ
25. man a domaći ban . film LOV V" KA-NEM ob 18. in 20. uri
26 in 27. man a amer. ban', film PAST Z* NEVIDNEGA ob 16. uri, amer. barv. BANDIT V TEKSASU ob IH. in 20. uri,
28 in 29. marca franc. ban\ film .V; MORA LNA ob IH. in 20. uri
31.	marca amer. ban . film MORA ob 20. uri
DOVJE
26	marca nem. ban-, film RESNiClS-
ZGODBE 6. del ob 19 uri
27	murva domači barv. fum LOV V KA'
NEM ob 19. uri
KRANJSKA GORA
■26. numa domači ban'. film LOV V KAi
NEM ob 20: uri	,
30 numa amer. ban. fUm BANDiT -
TEKSASU ob 20. uri
v akciji
varčevanja z energijo
ŽELKZNIKI OBZORJE
'.V mor, o om. r bo,V tlim
IEZD
kombivak
PETEK, S6. MARCA 1983
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
.15. STRAN GLAS
lip bled
lesna industrija
64260 bled ljubljanska c. 32
telefon: 064-77 661 telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex
POSLOVALNICE
—	LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 — telefon: (041) 523-066
—	LIP Bled na Rečici — Bled — teldfon: (064) 77-161
—	LIP Bled v Murski Soboti, Cvetkova 1 a — telefon: (069) 22-941 tel: (069) 22-942
Sonce greje vedno
najceneje
Vloženi dinar v sistem ekonomičnega ogrevanja ali dobro izolacijo hiše se vam bolje obrestuje kot v banki
IMP Ljubljana.TVT Boris Kidrič Maribor, LTH Škofja Loka, SAVA Kranj, IZOLIRKA Ljubljana, TERMIKA Ljubljana
metalka
^Blagovnici Ljubljana in Maribor, prodajalne Topniška, Domžale, Kamnik, Ptuj
— POHIŠTVO
KRANJ — Primskovo

OBVESTILO
/
salon pohištva na Primskovem je pripravila bogato izbiro opuščenih programov pohištva. Cene so znižane od 10-50 %.
Na zalogi pa imajo:
—	spalnice
—	regale
—	otroške sobe
—	sedežno pohištvo
—	opremo za turistične sobe
—	gostinska oprema
—	razno kosovno pohištvo
Pohištvo ie kvalitetno, cene pa so zelo nizke, saj dobite spalnico s 5 delno omaro že za 26.418 din. Količine so omejene, zato pohitite z nakupom.
Jesenice, tel. 81-179, Kranj, tel. 24-554
Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste.
ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo
KRANJ, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke DSSS TELEMATIKE objavlja dela in naloge V SLUŽBI ZA PROGRAM IN"RAZVOJ SAMOSTOJNI REFERENT L
Pogoji: —
administrativni ali ekonomski tehnik tekoče /nanje tipkanja
—	znanje tujega jezika
—	delovne izkušnje s tekst procesorjem
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in
tedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh na ZZ™ ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska
loka 4, 64000 KRANJ.
DEŽURNI VETERINARJI
od 25. 3. do 1. 4. 83 za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, tel: 26-357 ali 21-798
VEHOVEC SREČKO, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, tel.: 22-405
za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-31»
OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOCNlR ANTON, dipl. vet., Ix;sce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-62!)
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
ENKRATNA PRILOŽNOST
V MURKI
Popularne in varčne
KATRCE
Renault 4 TL
special
/
TAKOJŠNJA DOBAVA!
Informacije: tel.: 74-860
AVTO
ZLIT
Združena lesna industrija Tržič
Razpisna komisija TOZD Pohištvo-tapetništvo objavlja v skladu s 123. členom statuta TOZD prosta dela in naloge
VODJE TOZD Pohištvo-tapetništvo
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
—	višješolska izobrazba lesno-gozdarske smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnih ali vodstvenih delih v letni industriji,
—	srednješolska izobrazba lesno-gozdarske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj od tega 3 leta na vodilnih ali vodstvenih delih v lesni industriji,
—	da je moralno politično neoporečen,
—	da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič
Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo interesenti v roku 15 dni po objavi na naslov: Razpisna komisija TOZD Pohištvo-tapetništvo Združene lesne industrije Tržič, Bistrica 117.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v roku 15 dni po sprejetem sklepu o izbiri.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ
Staneta Žagarja 19
Komisija za delovna razmerja pri VVO Kranj ponovno vabi k sodelovanju
1.	GOSPODINJO
za vrtec Naklo - za nedoločen Čas Pogoji:
-	vsaj 6 razredov osnovne šole,
-	do 1 meseca delovnih izkušenj,
—	enomesečno poskusno delo.
-	delovni čas od 12. do 20. ure
2.	VZDRŽEVALCA - ŠOFERJA
za nedoločen čas	»
Pogoji:
—	končana osnovna šola,
-	do 1 meseca delovnih izkušenj,
-	vozniški izpit B kategorije
3.	ClSTILKE
za vrtec MRT Stražišče - za nedoločen čas Pogoji:
—	vsaj 6 razredov osnovne šole,
—	do 1 meseca delovnih izkušenj,
—	popoldansko delo
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo VVO Kranj, Staneta Žagarja 19, Kranj.	1
O LAS 16 STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
PETEK, 25. MARCA 1983
PETROL LJUBLJANA TOZD Trg. na drobno Staneta Žagarja 30, KRANJ
- Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
PRODAJALCA
—	za bencinski servis Škofja Loka
PRODAJALCA
—	za bencinski servis Bled
Pogoji: PK delavec ali dokončana osemletka in uspešno opravljen interni tečaj.
Delovni razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Posebni pogoj: uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Pismene prijave sprejemamo na gornji naslov 15 dni po objavi.
ALPETOUR šKOFJA LOKA
Objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v
TOZD Potniški promet Kranj za DE Kranj
i /'■ ■ • ■ 2 VOZNIKOV AVTOBUSA
2	SPREVODNIKOV
za DE Škofja Loka
3	VOZNIKOV AVTOBUSA
3	SPREVODNIKOV
za DE Radovljica
4	VOZNIKOV AVTOBUSA 2 SPREVODNIKOV
j
Pogoji za voznika:
—	Šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije,
—	1 do 2 leti delovnih izkušenj od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika, poskusno delo 3 mesece.
Pogoji za sprevodnika:
—	osemletka in leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj imajo stanovanje v bližini delovne enote, za katero se prijavljajo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
TOZD Gostinstvo Kranj
1. VODJE STREŽBE i 2. 2 KUHARJEV (1 delavec za določen čas)
3.	2 NATAKARJEV (za določen čas)
4.	2 POMIVALK j Pogoji:
I pod 1.: srednja hotelska šola ali VKV natakar, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; pod 2.: gostinska šola, smer kuhar in leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca;
pod 3.: gostinska šola, smer natakar, 2 leti delovnih izkušenj, znanje
enega tujega jezika, poskusno delo 2 meseca; pod 4.: NK delavec in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo en
mesec.	*
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, razen za dela kuharja (1 delavec) in natakarja (2 delavca), za kar se delovno razmerje sklene za določen Čas.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 i dni po objavi kadrovska služba, Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
t?
TERMIKA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o. sub. o.
_	Objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja
Wrmika na skd nja pr< ta dela in naloge
luMina
1 VODJE SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV 1 ynalogami vodenje skladišča gotovih izdelkov in odpremljanje le teh v DE Trata
Pogoji:
-	srednješolska izobrazba ekonomske in komercialne smen,
-	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih,
_ poznavanje materialnega in skladiščnega poslova nja Delovni čas se prilagaja potrebam odpreme gotovih izdelkov v
DE Trata.
2 VOZNIKA AVTOBUSA IN TOVORNJAKA
za prevoz delavcev na delovne izmene iz Poba™«" doline in opravljanje tovornih prevozov v TOZD
Pogoji:
-	poklicna šola ali tečaj za voznika C in D kategorije,
iz bližnjega območja relacije Ko-
paČnica-Gorenja vas.
Prevoz delavcev so opravlja na vse tri delovne izmene.
3. CISTILKE
za čiščenje prostorov v DE Trata
P°nnučena delavka s 3 mesečnimi delovnimi izkušnjami ali
začetnica z enomesečnim poskusnim delom Delo se opravlja v popoldanski delovni izmen,.
Za vse objavljene proste delovne naloge se združuje delo za nedoločen
o izobrazbi pošljite kadrovski službi
Termi ka TOŽIM3 roizvod nj a škofja Loka, Trata 32, v 8 dneh od
dneva objave.	dobite v kadrovski službi. O izbiri
P« l»"»'teku r.K. M PH..VO.
iTa*tr0
S
DRUŠTVO MODRINA KRANJ
organizira
AVDICIJO za MANEKEN-SKO SKUPINO
v sredo, 30. marca 1983 ob 17. uri v diskoteki hotela Crei-na.
K avdiciji vabimo dekleta med 16. in 23. letom starosti, ki merijo vsaj 170 cm in fante, stare od 17 do 25 let, visoke vsaj 182 cm.
Informacije po tel.: 21-444.
HOTEL LEV p. o. Ljubljana Vošnjakova 1
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog s polnim delovnim časom in 90 dnevnim poskusnim delom za delo v gostišču Savica Bohinj za čas sezone od 20. 4. do 15. 10. 83:
1.	KUHARJA
(2 delavca)
Pogoji:
—	kv kuhar, leto delovnih izkušenj
2.	POMOŽNEGA GOSTINSKEGA DELAVCA Pogoji:
—	osnovna šola, leto delovnih izkušenj
3.	PARKIRNEGA MOJSTRA Pogoji:
—	osnovna šola, leto delovnih izkušenj
Stanovanje in prehrana je v objektu.
Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovska služba hotela Lev p. o. Ljubljana, Vošnja-ktwa 1, 15 dni po objavi. _
Planinsko društvo TRŽIČ
objavlja prosto mesto OSKRBNIKA
v planinskih postojankah na Dobrči in Zelenici v času letne sezone, ko je potrebno vsakodnevno oskrbovanje vsaj od 1. 7. do 31. 8. 83, po možnosti pa od 15. 6. do 15. 9. 83.
Ker oskrbnik pripravlja hrano v lastni režiji, iščemo oskrbniš-ki par, ki ima pravilen odnos do planinstva in je sposoben voditi postojanko v upravnem in fizičnem pogledu.
Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Tržič, Trg svobode 18.
SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ
Svet delovne skupnosti UO, Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
REFERENTA ZA ODMERO DAVKA OD KMETIJSTVA IN OD PREMOŽENJA
v upravi družbenih prihodkov skupščine občine Tržič
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati Ae posebne pogoje:
-	srednja izobrazba ekonotn-sko-komercialne smeri,
-	dve leti delovnih ustreznih izkušenj,
-	3 mesece poskusnega dela, Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od objave razpina komisiji za delovna razmerja Občine Tržič.
Kandidati bodo obveščeni o t izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi tega razpisa.
Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. TOZD Socialna medicina in higiena
Gorenjske, Kranj b. o
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1 ANALITIKA V HIGIENSKO -KEMIJSKEM LABORATORIJU
(za določen čas)	.
—	diplomirani inženir kemije ali kemijske tehnologije,
—	zaželjene 2 letne delovne izkušnje
2. POMIVALKE STEKLOVINE
(za nedoločen čas)	1 *
—	dokončana osnovna šola,
—	tečaj higienskega minimuma,
—	poskusno delo en mesec,
3 SNAŽILKE
(za nedoločen čas)
—	dokončana osnovna šola,
—	tečaj higienskega minimuma,
—	poskusno delo en mesec
Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov.
Izbira kandidatov bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj
objavlja po sklepu zbora delavcev prosta dela in naloge
STROKOVNEGA SODELAVCA II
za Samoupravno komunalno interesno skupnost
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo
naslednje pogoje:	'	:
—	višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri,
—	2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih
delovnih nalogah,
—	strokovni izpit
Kandidat mora biti družbeno politično razgleden, in imeti mora ustvarjalen odnos do samoupravljanja.
Poskusno delo je 2 meseca. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj, Kranj, JLA 4, z oznako »za objavo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku objave.
Osnovna šola 16. decembra MOJSTRANA
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja TOZD osnovne šole razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA TOZD Osnovne šole Iti. DECEMBRA MOJSTRANA
-Tandidat mora izpolnjevati pogoje določene s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni soli,
-	imeti mora pedagoško izobrazbo,
-	5 let delovnih izkušenj,
-	organizacijske in strokovne sposobnosti,
-	biti mora družbenopolitično aktiven Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov VIZ TOZD Osnovna šola 16. decembra Mojstrana »za razpisno komisijo«.	_ .
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja dela oziroma naloge
STROKOVNEGA DELAVCA
za planiranje in izvajanje svobodne memaje de ta v ■Obči^ki samoupravni komunalni interesni skupnosti Skofja Loka
Pogoji: višja oziroma srednja izobrazba ekonomske ali gradbene
^"oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju komunalnega
K«snodarstva in^^ožnosti, ki vkljujujejo po-
z delom prKlol.li^ dtlov^ ^	planiranja
zna vanje področja kom guspe^amva, p	področju kom.
in izvajanja menjave deta tirUntRir* " J	^sobnost ko-dejavnosti, poznavanje zakonodaje ptxm j municiranja in organiziranja lastnega dela.
Prisno delo * kaljate, ki izpolnjujejo pogoje o stro.
ppridobljenih delovnih zmožnosti, za kandidate, k, nimajo zahtevane strokovne izobrazbe.
Del« * združuje * ne................."oriroma
Kandidati se lahko prijavijo 15 dnen P jg obeine
nalog na naslov Skupna strokovna hiuz	tr(jba priložiti
Loka, Spodnji trg 40, Skofja Loka^ i r j J	^ OJtiroma dokazila o izpolnjevanju pogojev za ooj« j
naloge-	. ,. r, ,ineh uo izbiri.
O rezultatih objave bodo kandidati obveščeni v lodne p
PETEK, 25. MARCA 1983
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
17. STRAN GLAS
MERCATOR - ROŽNIK n. sub. o. Url TOZD PRESKRBA n. sub. o. Morcator TRŽIČ
Razpisna komisija za razpis opravljanja del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo razpisuje v skladu z določili Statuta in sklepa Delavskega sveta TOZD prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
RAČUNOVODJE TOZD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki .izpolnjevati še naslednje:
-	da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, pet let delovnih ustreznih izkušenj,
-	moralno politične kvalitete
Dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo razpisujemo za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov Mercator - Rožnik, n. sub. o. TOZD Preskrba, n. sub. o. Tržič, Trg svobode 27.
Priloga naj vsebuje:
-	opis dosedanjih zaposlitev,
-	dokazilo o izpolnjevanju pogojev,
-	življenjepis
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 60 dneh po poteku roka za prijavo na javni razpis.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec •	•	v pokoju
FRANC VREŠ
roj. 1905
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 21. 3. 1983 na kranj-ua nje^a	r ^^ pokopahscu.
Sindikalna organizacija SAVA Kranj_
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
FRANCA ZELNIKA
iz Predoselj št. 90
^ t	u=pm ki so sočustvovali z nami, da-
seiskreno	zahvaljujemo v^em,	K	^^	^^
rovali cvetje in ga pospremiii nd	h	na d
dr. Bavdku za zdravljenjesestn	^	^
g. župniku za opravljen oDrea. p Predoslje in sosedom za krajevni organizaciji ZB NO ^
VSI NJEGOVI Predoslje, 10. marca 1983_
ZAHVALA
FRANCA VREŠA
IZ
Stražišča pri Kranju
w*limemo sorodnikom, sosedom, prijateljem se iskreno zfhvdl^',rl v teh trenutkih stali ob strani, nam iz-in znancem, ki so na	. ter VSRm ki so ga spremili na
rekli sozalje in Podarl1^ se zahvaljujemo dr. Hriberniku in zadnji poti. ^bno P«-	kolektivoma Sava Kranj
Tonetu ^a ^ahvak> *	cvetje jn pcvskemu ,boru
in Termit Domžale /a	praporščaku in g, zup-
upokojencev iz Kranja	pogr(,bm obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Moravče, Domžale Kokra, Sinčja vas, ^ J'	21. marca 1983
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
DOROTEJE ŠIBERLJ
roj. ALES
• cnrndnikom, sosedom, prijateljem in znan-56 ^ŽTS^SSS na zadnji poti. izrekali sožulje daro-
cem, ki ste jo spremij ? h y m se tudi uprUvi Petrola vali cvetje in wnce.	'J J	denar ,nStitutu za boJ
Krani za	^enca kako, tudi H župniku za svefan
prot. raku namesto ve^	^ ^ /al()sUnke m rm.
pogrebni obred,krajevi■ f ,,osebna zahvau dr. Novaku,
ku krajevne skupnost, NaMc ^ ^ ^^
HVALA VSEM, KI STE JO POZNALI IN JO IMELI RADI! ŽALUJOČI: Joži, Nande z ženo Vero Naklo, 17. marca 1983

Mercator
MERCATOR - ROŽNIK n. sub. o.
TOZD PRESKRBA n.sub.o. Tržič
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
1.	POSLOVODJE
za posl. 1 — Kranj, JLA 6, Kranj
2.	POSLOVODJE
za posl. 27 — Leše za določen čas 2 meseca
I. pogoji za sprejem:
pod 1. in 2. - poslovod-ska šola ali šola za prodajalce
II.	ustrezne delovne izkušnje:
pod 1. in 2. — tri oziroma pet let
III.	poskusno delo:
pod 1. — tri mesece pod 2. — dva meseca
IV. posebni pogoji:
pod 1. in 2. - opravljen tečaj iz higienskega minimuma
V. nastop dela:
pod 1. — po dogovoru pod 2. - 1.5.83
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v splošni službi TOZD v roku 8 dni od dneva objave razpisa.
ZAHVALA
|||i Ob boleči izgubi našega dragega moža, i očka, sina, brata, svaka in strica
JOVA NJEŽIĆA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma in sindikatoma Tekstilindusa in Planike Kranj za,podarjeno cvetje in pomoč, kakor tudi Osnovni šoli Staneta Žagarja iz Kranja. Zahvaljujemo se tudi govornikoma ob odprtem grobu in g. župniku za obred. ŽALUJOČI: žena Nikolina, hčerka Svetlana, sinova Siniša in
Ljubiša ter sorodniki Kranj, Banja Luka, Beograd, Novi Sad, Srbac, Nožičko, Makedonija, 19. marca 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
IVANE TORKAR
z Višelnice št. 18, Gorje pri Bledu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in ostalim za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice za pomoč in zdravljenje v času njene bolezni. Zahvaljujemo se pevcem DU Javornik-Koroška Bela za žaJostinke in g. župniku za obred. Hvala sodelavcem Železarne Jesenice, Trgovskemu podjetju »Rožca« Jesenice, GG Bled, Špeceriji Bled in Gorenjki Lesce ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
ŽALUJOĆI: sinovi in hčere Vinko, Janez, Tone, Francka, Elizabeta, Ivanka in Lojze z družinami
Višelnica, 21. marca 1983
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, sestre, stare mame in tete
KATARINE PETERNELJ
Pešarjeve mame iz Vinhar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkem trenutku stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, Francki in Malki Brdarjevi, praporonošema, Igorju za lepe poslovilne besede, pevcem za žalostinke, gospodu župniku za lep obred in govor ob odprtem grobu ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami.
Vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI: sinovi in hčere, sestri in brat ter vnuki in drugo sorodstvo Poljane, Školja Loka, Ljubljana, 18. marca 1983
ZAHVALA
V soboto, 12. marca 1983, smo se na domačem pokopališču v Srednji vasi poslovili od našega d'ragega ata
ANTONA GAŠPERINA
iz Stare Fužine 194
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo sosedom in sodelavcem Psihiatrične bolnice Begunje, ki s.o nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Še posebej se zahvaljujemo dr. Markežu in dr. Mencingerju ter ostalemu osebju Internega oddelka Splošne bolnipe Jesenice in osebju dcma dr. Janka Benedika v Radovljici. Prav tako se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Stara Fužina, praporščakom gasilskih društev iz Bohinja, organizaciji ZB in društvu upokojencev KS Stara Fužina. Lepa hvala obema govornikoma za poslovilne besede, duhovniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Hvala tudi vsem, ki sta ga v času njegovega bivanja v domu obiskovali.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Bohinj, Begunje, Ljubljana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega, skrbnega očeta, starega "očeta, brata in strica
LOVRA KEJŽARJA
Jakobovega ata iz Studenčic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v življenju kaj dobrega storili, in dobrim požrtvovalnim sosedom za vsestransko pomoč in tolažbo. Zahvaljujemo se tudi sestri in dr. Grmovi za zdravljenje. Iskrena hvala zvonarjem, pevcem bratov Zupan iz Kovorja, Ivanu Mulej za poslovilne besede in vsem ostalim, ki so prispevali za lep pogrebni obred. Iskrena hvala praporščakom in g. župniku za pogrebni obred. Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom za podarjeno cvetje, izraženo sožalje
in spremstvo na zadnji poti.
VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ, ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Studenčice, Gorica, 20. marca 1983
O LA8 18. STRAN
OBVESTILA — OGLASI — MALI OGLASI
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, sestre, stare mame, babice in prababice
JOŽEFE LEBAR
Glavanove mame roj. NAGLIČ iz Stražišča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju, gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem za žalostinke. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in znancem ter sosedom za pomoč in podarjeno cvetje.
VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! Sin Franci, sinova Marjan in Janez z družinama ter hčerki Jelka in Marija z družinama Stražišče, Čirče, BritoL Ljubljana, 13. marca 1983
MALI
OGLASI
tel.: 27-960
PRODAM
Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 170 kg. Posavec 16, Podnart	1452
Prodam SADNE SADIKE: češnje -več sort ter slive in ringloje. Prodaja je v'sak dan in ob vsakem času. Franc Po-dobnikar, Brezje 48, 61 356, Dobrova pn Ljubljani	2290
Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 do 70 kg. Stunonik, Log 9, Škofja Loka 2382 Prodam gašeno APNO za soboslikanje, Homar, Tomšičeva 17, Kamnik. Informacije po tel. 061-832-336 od 18. do 20. ure
2409
Prodam ŽARNICO PL 519, novo, za televizor. Telefon 26-028	2510 Prodam OVNA. Pungart 14, Škofja Loka 2513
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi moje hčerke, naše mami, stare mame, nečakinje in sestrične
MARIJE PORENTA
Pavovčove mame iz Huj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh hudih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam pismeno ali ustmeno izražali sožalja, darovali toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu prišli pospremit v zadnji dom ter s tem izkazali čast m spostovanje. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju in sestri Ivanki za lajšanje bolečin v času njene bolezni, osebju Internega oddelka 600 Golnik, g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem iz Naklega za ganljivo petje. Zahvalo pa smo dolžni tudi delovnim organizacijam Kokra - TOZD Globus, Servisnemu podjetju Kranj ter Iskri Kranj — TOZD Števci Za vsestransko pomoč pa se zahvaljujemo še sosedom Slavki in
Štefanu Krč.
VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA H V Al A! ŽALUJOČI: oče Valentin, sin Franci, hčerka Nada in Marjeta z družinama_
ZAHVALA	Ni smrt tisto kar nas loči
in življenje ni, kar druži nas — so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas
(Mila Kačičeva)
V 68. letu je dotrpela naša ljubljena mama in stara mama
MARIJA BOBNAR
Ivanova mania z Zg. Brnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi. sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so 7. nami sočustvovali, ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh: Zimovi mami, Anici Pučko, Sirčevim, Petričevim ter dobrim sosedom Zahvaljujemo se tudi g. župnikoma iz Cerkelj in Polšnika za pogrebni obred in bes^de lažbe, zvonarjem, dr. Beleharju za večletno zdravljenje ter sodelavkam in sodelavcem iz Iskre — Montaža števcev za cvetje in vso ganljivo pozornost. ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ TOPLA ZAHVALA! ŽALUJOČI: hčerka Marinka, mož Franci, vnučki Tinca in Zali Zg. Brnik, 15. marca 1983
V SPOMIN
Danes, 25. marca 1983, minevajo štiri leta žalosti, odkar nas je zapustila ljuba žena, mama, stara mama, sestra, teta in botra
PEPCA HRIBAR
roj. ZAJC iz Bizcljskega pri Brežicah
Težko je spoznanje da te ni in da te nikoli več ne bo med nami. Odšla si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, le večni mir Tvoj korak je zastal, glas onemel, v našem domu je praznina, a v srcih bolečina, ki ne bo nikdar ninila, dokler tudi nas ne bo črna zemlja krila.
Vsem, ki prižigate svečke in prinašate cvetje in tako počastite njen spomin, iskrena hvala!
MOŽ MARTIN IN VSI NJENI
se iskreno > ko .številno kftli način 1 Kranj, Lov netiki Krur varni Podn; ski organi/
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in težki izgubi našega ljubega sina, "brata in očija
- JANEZA DEBELAKA m\.
0r ...,	z Otoč št. 4
thvHiujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in ostalim znancem, ki so ga tu mremili na zadnji poti, nam izrazili s<ri:ulje, darovali toliko lepega cvetja ali nam nu kakršen tali ob stran, v teh težkih dneh. Posebno zahvalo izrekamo trgovskemu podjetju Merkur ki dru/ini Kropa, Iskri - Tovarni električnih merilnih instrumentov Otoče, Iskri - Kiber-podroi te kvalitete, Iskri — Tovarni mehanizmov v Lipnici, D PO SO Kranj, Kemični to-irt oe\ ketnu /boru Anton Toma/ Linhart Radovljica, godbi na pihala i/ Lesc. KS m mladin u iji i/ I jubnega Osnovni šoli Anton Tomaž Linhart i/ Radovljice, vsem govornikom zu poslovilne besede in g. /upniku /.«' lepo opravljen pogrebni obred.
VSi:M ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Otoče. Kranj, 17. marca 1983
Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 36. Anka Trogrlič. Tenetiše 9 2522 Prodam 1000 kosov modularne OPEKE BH 4, vogelnike, višine 14cm, suhe smrekove PLOHE in DESKK, mreže za estrih, rabljena garažna VRATA, rabljena ma-cesnova vhodna VRATA z zelenim kamnom. Franc Pušavec, Hudo 1 pri Kovorju, Tržič	2524
Prodam še pakirano SPALNICO. Marija Tonja, Sv. Duh 49, Škofja Loka 2565 PRIKOLICO adria 450 Q s predprosto-rom, rabljeno dve sezoni, prodam. Držak. Šiškovo naselje 33, Kranj, Stražišče ah tel 23-369 od 18. do 20. ure	2570
Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO hohner, predsobno OMARO in moško ter žensko KOLO. Zupan, Panger-šica 3, Golnik	- 2571
^Ugodno prodam prostostoječo KAD, 190cm, litoželezno in plinski ŠTEDILNIK kekec (2 gorilca). Telefon 25-264 popoldan	25.2 Prodam 4 tone SENA in OTAVE. Kr-melj, Gorenja Dobrava 7. Gorenja vas
2573
Prodam lepa JABOLKA in FIŽOL ter PUNTE. Babni vrt 2, Golnik	2574
Prodam hlevski GNOJ in KUPIM TROSILEC umetnega gnojila. Grašič, Kokrica, Dolžanova 2	257 5
Prodam BARAKO 4.50x3,75m, krito z opeko. Alojz Plahuta, Retljeva 2, Kranj
-	Čirče *	2576 Prodam krmilno PESO in SOD za gnojevko. Zg. Bitnje 22 257 i
Prodam 1000 kg SENA. Trstenik 11, Golnik	2578
Prodam nerjaveč gornji del za POMIVALNO MIZO z dvema koritoma, z levim odcejalnikom te? generalno obnovljen STROJ za APN-4. Mavčiče 20	2579
Prodam temnomodro žametno moško OBLEKO št. 96 in dolgo belo POROČNO OBLEKO (uvoz iz Švice), št. 38. Informacije po tel. 61-474 dopoldan ali 60-888 dopoldan	2580 Prodam maraton za kosilnico. Zg. Bela 27, Preddvor 2581 Prodam rogovo KOLO amater, na deset prestav. Jože Drempetič, C. na Brdo 59, Kokrica 2582 Poceni prodam električno KITARO in OJAČEVALEC, 50 W. Telefon 28-943 2583 Prodam obtesane T RAME 20x22x11 m in traktorsko ŠKROPILNICO. 400-litr-sko. Voklo 86, Šenčur 2584 Prodam STREŠNO OPEKO kikinda, še na strehi. Šimunac, Zupančičeva 30, Kranj 2585 Prodam KRAVO, ki bo aprila teletila. Globočnik, Gorica 1. Radovljica 2586 Prodam 10 tednov stare JARKICE hi-seks. Helena Dobre, Loka 4, Tržič 2587 Prodam dolgo belo OBHAJILNO OBLEKO, za 7-8 let. Kranj, C. 1. maja 63, stanovanje 38, 11 nadstropje 2588 Prodam KIOSK na Jesenicah. Naslov v oglasnem oddelku. 2589 Prodam TELICO po izbiri. Marija Sa jovic Šenčur, Mlakarjeva 43 2590 Prodam stereo RADIO z double Cas-settofonom recorder, znamke scharp, ja kosti 2 *30W Telefon 22-215 2591 Prodam FOTOAPARAT praktica LTL 3 z vgrajenim elektronskim svetlomerora in samosprožilcem, OBJEKTIV pentacon 50/1-1 8MC in SKYLEIGT filter. Zibert, Kranj, tel. 26-512 2592 Prodam PRAŠIČE, težke od 35 do 40 kg, mesnate, domača reja. Jože Oster-man,' Luže 2, Šenčur 2593 Prodam KRAVO po teletu že oseme-njeno. Čut, Žirovnica 17 2594 Prodam 2000 kg SENA. Crngrob 2, Zab-nica 2595 Prodam SILAŽO in MLIN za žito z dvema operacijama. OlSevek 49, I*red-dvor 2596 Prodam SLAMOREZNICO s puhalni-kom, ježem in verigo. Ilovka 4, Kranj
2597
Prodam BARAKO za gradnjo ali garažo, 3x4m in POROLIT 40x25x8cm. Škofja Loka, Kidričeva 86. tel. 60-309
2598
Prodam 5 tednov starega BIKCA, primernega za rejo. Janez Grilc, Trata 3, Cerklje	2599
Prodam KRAVO simetalko, dva meseca po tretjem teletu. Franc Jenko, Pod-ljubelj 61 n.h., Tržič	^ 2600
Prodam precejšno količino SENA in OTAVE, nekaj jedilnega in nekaj drob nega KROMPIRJA, m nekaj krmilne PESE. Potoče 9, Preddvor (Rakovec) 2601 Prodam okrog 4000 kg lepega njivskega SENA. Jeršin, Kokrica. Pokopališka 1 <
2602
Prodam trda DRVA. Skodlar, Podbrez-je 25, Duplje	2603
Prodam kuppersbusch za etažno centralno, 12.000 cca!. Žlebir, Cerklje 24 2604 Prodam črnobel TELEVIZOR m ita lijansko moško OBLEKO, temno mo dro, klasičen kroj. St 40. Telefon 28-729
2005
Oddam več MORSKIH PRAŠIČKOV. Naslov v oglasnem oddelku. 2600 Prod u m steklen VETROLOV, aluminijaste konstrukcije (.1 x 1,3 m). Stanko Konc, Goriče 31, Golnik	2607
Prodam dve toni SENA. Zg. Gorje 23
200t<
Poceni prodam KIOSK Partizanska 9, Bled, tel. 77-472'	2009
Prodam italijanski otrbški Sportm VOZIČEK. Telefon 40-037	2010
Prodtim ihalo 'rabljen SILO KOM BAJN. Franc Babič. Brezje ti na Gorenjskem
Ugodno prodam PUNTE. Jama 22. MavCiče	1
Prodam POP KABEL: 4x2,5; 3x2,0 in 3 x 1.5. Naslov v oglasnem oddelku ^
2013
Prodam rabljene cementne S I BES NIKK folt Sp Desnica 1T>H, tel 40-524
2014
Prodam traktorski ODRA* ALNIK favorit 220. Janez Kopač, I>obračevska U. Žiri	-fil5
Prodam dva stroja za I K ANJI BLA GA in MOTOR »krajdler* Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam globok italijanski OTliO ŠK1 VOŽJČEK. ftempetrska 2, Kranj
-	Straži* e
PETEK, 25. MARCA 1983
Prodam KRAVO po drugem teleta Hlebce 14, Lesce	2618
Ugodno prodam italijansko belo POROČNO OBLEKO, št. 44-46. Informacije po tel. 22-534	261S Prodam 3 kW termoakumulacijsio PEČ. Franc Kržišnik, Sv. Duh 152. Škofja Loka 2620 Prodam KRAVO simentalko s teretom ali brez. Žirovnica 59/A 2621 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe »Induplati Jarše«. Zdravko Molnar Gradnikova 103, Radovljica 2622 . Prodam rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO. Ogled možen od 16. ure dalje. Magda Božič, Hrušicj 69, Jesenice 2622 Prodam semenski KROMPIR resi in KllAVO, v devetem mesecu brejostL Pire, Voglje 106. Šenčur 2624 Ugodno prodam dolgo obhajib.c OBLEKO, zu manjšo deklico, od 7—B let. Tenetiše 50, tel. 24-291 2625 Prodam okroglo kuhinjsko MIZO : STOLE in električni ŠTEDILNIK (s;a ro dve leti). Štern, Lahovče 76, Cerklie
2626
Ugodno prodam obhajilni KOMPLET, za suho postavo, št. 146 (bek »pelc« jakno, temno modro pliš pol-oblekco ter belo svileno bluzico). Pri stava 31/A, Tržič	2627
Prodam eno leto staro OSLICO Informacije po tel. 78-060	->g22 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico laverda. Hraše 27, Lesće 262?
Prodam dva KAVČA, dva FOTELJA klubsko MIZICO, komplet ali po kosih. Železnik, Kranj, Trojarjeva 55. Infor macije popoldan po tel. 28-379 2&S Prodam 10 mesecev starega nemškega OVČARJA z rodovnikom. Mirke Stoje. Poljšica 15, Zg. Gorje * 2631 Prodam otroški chico NAHRBTNIK (tudi kot avtosedež). Tatjana Kavčič Oprešnikova 38, Kranj, tel. 28-034 2S32 Prodam 27 kosov rjavih in 79 kosov črnih PLOŠČ talne obloge iz gurne či-menzije 45 x 45 cm in črnobel TELEVIZOR EI-Niš. Osterman, C. talcev 23 D Kranj
Prodam traktorsko KOSILNICO » traktor »Tomo Vinkovič« (pasqaii) Begunje 39
Prodam 6 mesecev brejo KRAVO s mentalko. Hlebce 30, Lesce	'
Prodam MLADIČE - NEMŠKE OV ČARJE, stare 7 tednov, z rodovnikom, odličnih staršev. Lončar, C. na Belo 2'' Kokrica — Kranj (popoldan)	2636
Prodam malo rabljeno SPALKirr • vitrino. Telefon 70-204
Prodam SADIKE: malin, kosmui rdečega in črnega ribeza ter jagod Ka-dunc, Srednja vas 61, Šenčur
Prodam KROMPIR kifelc Dri"-r Breg 109, Žirovnica	^
Prodam brejo TELICO. Strahini " tel, 47-351 - Celar	\
Prodam dobro ohranjen TFLFvV i Z§R. Petelinkar, Zalog 66, Cerklje 2642
Prodam 1 leto starega BIKA simer- 1 talca in PRAŠIČKE, težke po 20 kg Vi-soko 5, Šenčur
Prodam KOSILNICO BCS in CIRKUIAR. Tenetiše 25. Golnik 2Tli Zelo ugodno prodam globok OTtu^ SKI VOZIČEK »Panorama« ^JZ Kranj. tel. 25-791
Prodam GRAMOFON elac mira^d 50 HI-FI. Telefon 25-822
Prodam še dobro ohranjene OK^V SKE REŠETKE »gavtre«. primerne vikend, 8 kosov. Ogled vsak dan poro. dan. Ana Šolar, Posavec 135, Podnart
271$
Zaradi selitve ugodno prodam star1 POHIŠTVO, kombiniran STEDTTivTK in l*OMIVALNO MIZO - desno korito. Informacije po tel. 24-231
Prodam po 30 kg težke PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh il Škofja I .oka	2721
Ugodno prodani rabljeno S AMONA KLADALKO SIP, 17-kubično in TROSILEC hlevskega gnoja »krpan 35« Demšar, Log 3, Škofja Loka	272-
Prodam drobni KROMPIR. Medr 12, Medvode	2723
Prodam semenski KROMPIR igi*. Zgoša 47 a, Begunje na Gorenjskem
2724
Prodam dve starinski OMARI, PREDALNIK ter OGLEDALO. Pavec. Grad 4». Cerklje	2725
Prodam 2 PRAŠIČA za zakol, Valentin Ziherl, Sr. Bitnje 97, Zabnica 2726 Prodam 3 KW termoakumulacijske PEČ AEG, rabljeno eno sezono. Mihat Hanžič. Zbilje 8 c, Medvode
Ugodno prodam klasični bukov PAR I KET. trujnožarečo PEČ. kombiniran otroški VOZIČEK. STAJICO in 2IE-KO. Dodatne informacije po tel.: 24-82$ v popoldanskem času.	2728
Produm več ton SKNA. Pšenična po-
lica 9. Cerklje	272$
Prodam 2500 kosov stresne eternit OPEKE Praprotna polica 8. Cerklje
2730
Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS, ŠenturSka gora 9» Cer
prodam mlado jalovo KRAVO. Sp
%"^MnoCperoJimrOREHAs^
V, t no m i zo. Grad 25, Cel kije	2j33
T'i-od >m PRAŠIČA /a zakol m 3 st-
(icMn tednov -are PUJSKE. Olševek^
'Konec' aprilu bom prodajal dva "me-, , , stare JAHK1CE, sorte hiseks (re-ni>snice) Snrejemam naročila. •r'n /S l2,%k,fjaLoka 2735 (>T."nH Vm nov ŠTEDU NIK na trda go-' •n O^Hi v petek popoldan ir ' '^bcAP c el dan. Ou/e«, Brankovo na-
telefon 0ti4-l>2-581	' ^ 2f3i
PETEK, 25. MARCA 1983
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
19. STRAN O
Prodam ali zamenjam mladega OVNA za ovco in prodam večjo količi no DRV. Jelovčan, Pevno 6, Škofja Loka.	2738 Prodam KOSILNICO BCS z obračalnikom, vozičkom in brusom. Vidmar, Bukovščica 15. Selca 2739 Prodam plemenskega OVNA. Telefon 064-65-189 1 2740 Prodam belo dogo OBLEKO za prvo obhajilo. Stanonik, Vincarje 26. Škofja Loka 27*41 Prodam polavtomatski SADILEC krompirja, kombiniran s kultivatorjem infrezo. Virmaše 5, Škofja Loka 2742 2 rabljena KAVČA, ugodno prodam. Hafnarjevo naselje 122. Skofja Loka 3 2743 Prodam večjo količino SENA in OTAVE. Albin Koselj, Zadraga 3, Duplje 2744 ŠIVALNI STROJ danica z omarico, prodam. Majda Oblak, Dobravšca 10, Gorenja vas, tel.: 61-474 od 6. do 14. ure
2745
Prodam SENO. Nemški rovt 19. Bohinjska Bistrica	2746 Prodam domače ŽGANJE in prenosni TELEVIZOR. Kos, Dobravšca_ 5, Gorenja vas nad Škofjo Loko 2141 Prodam 9 tednov stare PRAŠIČKE, Zalog 49, Cerklje 2748 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo čez mesec dni tretjič telila. Pipa-nova 40, Šenčur . 2749 Prodam semenski KROPMIR igor lp saskia in semenski OVES. Sr. vas 45 Šenčur ^ 2/5° Prodam betonski MEŠALEC in DVIGALO. Rajgel Ivan, Kutinova lb Kranj 2751 Prodam TELEVIZOR, studio porta-ble. ekran 30 x 30. Niko Mičić, Sejmišče?, Kranj . „ . Jr Prodam drobni KROMPIR in NA-PUŠČ.Sp. Brnik 32 2753
Prodam zgodnji semenski K KOM PIR saskia, ptva množitev. Sr. vas 48 Šenčur	- ,
Prodam 3 &ne REPE in FIŽOL (pre-peiičar), Sr. vas 51, Šenčur	'"J?
Prodam 170 kosov manta OPhM, Hajko Gašperlin, Šutna 88, Zabnica ^
Prodamo marlesove KUHINJSKE ELEMENTE, (kombinacija beli-jesen Ultrapas), pomivalno KOHITOS I v DILNIK (plin-elektrika) m ŠTEDILNIK na trda goriva. Perčič, Pristava 87
Tržič	1
Prodam NAPUŠČ (pobjon) in 250 ko-
strešne OPEKE cementno sive
barve, novomeške gladke in 100 kg ZE-
lEZA 12 mm 0- Retljeva 9, Cirče .	2758
jSeni prodam starejšo SPALNICO, ^rebačevo 50. Kranj	z,Pr
Prodam malo rabljen LES za banki-> ali ostrešje in zidno OPEKO modu Wt. Podobnik, Mlaka 76, Kranj 2760 .Poceni prodam globok otroški VOZI CEK. Ogled od 19. do 20. ure^ Darja Kordič Rudija Papeža 3, Planina. Kranj
STREŠNIKE trojanka, cementno sive, 1300 kosov in 40 SLE MEN J AKO V
g
JgalTTONE SENA. Voklo^O,
Prodam 18 armaturnih MREŽ rSmm na 5 mm. Ante Šamja. Alpska
Sam KOSILNICO BCS in nov rej ^'CIRKULAR. Tenetiše 25	27b0
Prodam SEDEŽNO GARNITURO
raztegljiv KAVČ in 2 FOTELJA. Mlaka U2, tel 24-243	2
Prodam jalovo KRAVO ali menjam *a brejo. Jože Gros, Brdo 1. Podnar*767
Prodam SPALNICO. Tel. 47-274 2768 Prodam mladega OVNA za zakol al pleme. Peternelj, Podbrezje 14.), Du Wje	, ,
Novo PRIKOLICO za osebni avto Prodam za 18.000 din. Tel. 74-048 2770 , Prodam lesena dvižna CSARAZNA •TlATA, rivikol LEPILO za parket, Mandolin, novo žensko kolo nui 'P'*" *tav in novo HLADILNO SKHINJO. "eiefon22-298	. , /
Prodam RECEIVER model 15;)0 Z, tena 3C400din. Doifar. Ul. Goren.iske odreda 18, Kranj
Predam novo HRASTOVO KAD za cmakanje sadja. Kodran. Benedikova
^ Prodam mlado KRAVO za zakol in 3m»DESK. Poljane 34 nad Sk. Loko^
Ugodno prodam fantovsko ŠPORTNO KOLO, podobno mopedu^ Slatnar Tržič, Bistrica 175, telefon 50-752 2829
Ugodno prodam dobro ohranjeno »basno KLAVIRSKO HARMONIKO Tosca III. Andrej Štrukelj, Irzič H -stnea 191
Prodamo ca. 3,5 m' PESKA terano-Va, Cesta na Klanec 50. Zglasi le so po 15. uri.
KUPIM
Kupini 20 kg orehov, telefon (061) 911-359.
Kupim 2.000 do 3.000 kosov "STKE §NE OPEKE bobrovec. Ponudbo s ceno pošljite na naslov: Silva Omcjc. Ki bičeva 38, Mengeš	-
Kup,m PIANI NO. Telefon &'m2m
Kupim suhe bukove ali josenovc PLOHE, debeline 5 cm, 6 cm in 7 cm, širine 27 cm. Telefon 78-025	2t>4 »
Kupim enobrazdni obračalni PLUG Franc Demšar, Selca 50	2709
Kupim travniško BRANO. Naslov v glasnem oddelku
Kupim OTROŠKO STAJICO. Telefon 45-338	2711
Kupim HLODOVINO (oreh. češnjo, hruško). Tršan, Hraše 14, Smlednik
2712
Kupim traktorski OKOPALNIK in OSIPALNIK. Sp. Brnik 54. Cerklje
2713
Kupim SAMONAKLADALKO, 14 ali 15-kubično. Stara Loka 8, Škofja Loka
2714
Kupim navadno leseno HARMONIKO, tri ali štiri vrstno. Telefon 064-70-015	2715
VOZILA
Prodam VOLVO. Telefon 26:747. Prodam tri ZAPOROŽCE. Pavel Ko šir, Barbara 10, Škofja Loka	2543
Prodam TAM 4500. v voznem stanju. Ogled popoldan. Ludvik Malovrh, Poto-če 25, Preddvor	2549
Prodam MOPED na pedala, starejši letnik. Amoh, Cankarjeva 4, (blok) Radovljica	2646 ZASTAVO 101, letnik 1972, celo generalno obnovljeno, prodam za 5 SM. Vreček, Rožna ul. 11, Šenčur 2647 Prodam FIAT 132 GLS, letnik 1975, z dodatno plinsko napravo (80-litrsko). Ogled popoldan. Predoslje 153, Kranj
2648
Ugodno prodam FIAT 850 special, registriran do januarja 1984. Jože Ko-hek, Križe 67/A	2649
Prodam MOTOR APN 4. Repnik, Šmartno 18, Cerklje	2650
Prodam avto ZASTAVA 101 C, letnik 1979. Gojko Velkov, Savska c. 18, Kranj	2651
Prodam dobro ohranjen MINI MORIŠ 1275 GT, po generalni, registriran do 22. 8 1983. Matjaž Breznik. C. na Belo 10, Kokrica — Kranj	2652
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 14. 5. 1983. Andič, Novi svet 13, Škofja I.oka	2653
AUSTIN 1300, 1969. neregistriran, vozen, ŠKODO 110, 1971, vozno, neregistrirano, celo ali po delih, poceni prodam; MENJALNIK in MOTOR, v odličnem stanju, nove BLATNIKE, prodam. Telefon 064-61-282	2654 Prodam avto PRIKOLICO, dirkalno KOLO specialko ter FIAT 126, letnik 1981. Telefon 064-60-928 2655 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1978. Stara Loka 28, Škofja Loka 2656 Prodam PRIKOLICO za osebni avto (torzija). Bogdan Žiberna, Savska loka 7, Kranj 2657 Prodam vozno ZASTAVO 750. Braho Radončič, Malo Naklo 4/A 2658 Prodam VW 1200,letnik 1975 Dvorje 41, Cerklje 2659 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, registrirano do februarja 1984. Sa-r ačevič, Ul. Janeza Puharja 6, V. nadstropje. stanovanje 21. Ogled v soboto in nedeljo do 13. ure. 2660 Prodam ZASTAVO 750 in dva reflektorja 1000 W, primerna za osvetljevanje ansamblov ali prireditev. Sp. Bela 33 Preddvor, tel. 45-232 2661 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, vozrro, za 2 SM. Držak, Ši-škovo naselje 33, Kranj — Stražišče
. 2662
Prodam dobro ohranjen RENAULT 4 TL special, letnik 1978. Ogled v nedeljo 27. in ponedeljek 28. marca popoldan. Janez Globočnik, Mošnje 16, Radovljica	2663 Prodam ZASTAVO 750, celo ali po delih. Langerholc, Sv. Duh 100, Škofja Loka 2664 Prodam dobro ohranjen MOTOR za navadni 1'iat 850, nove prage, obrobo in nekaj delov. Telefon 064-61-809 2665 Prodam nove GUME 145 x 13 in suha DRVA. Informacije po tel. 23-963 2666 Ugodno prodam zelo dobro ohranjen uvto »žaba« CITROEN GS, letnik 1972. Ogled ob nedeljah popoldan. Ivanka Mihelič, Črnivec 11/A, Brezje 2667 Prodam MOTOR APN-6, zaradi selitve Kratfl, Planina 1, II. nastropje, 11
2668
Prodam AMI, cena 1,5 SM. Srečko Otoničar, Struževo 47/i	2669
Prodam GOLFA, letnik 1981. Lahov čeli	2670
Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1978. Kranj, Hrastje 22, pritličje, Mi-lenko Gromilić. Ogled vsuk dan od 17. do 18. ure.	•	2071
Prodam APN 4, letnik 1981. skoraj nevozen, ali zamenjam za elektronic 90 Krunj. Reševa 9, tel. 26-154 2672 Prodam OPEL KADETT, letnik 1970 in MERCEDES 406 D, kason 4x2. le tnik 1970. Informacije po tel. 27-2t5 od 18. ure daljo	2673
Prodam dobro ohranjen avto FIAT 127. letnik 1978. Dimčo Malčov, Veljka Vlahovića 8, Krunj	2674
Prodam R-4, celega ali po dolih in suha bukova DRVA. Švegelj. Podbrezje 70, Duplje	2075
Prodam MOTOR JAWA 350, dobro ohranjen. Mesec, Zabnica 1	2676
Prodam dobro ohranjeno belo LADO 1200. Miklavčič, Pot na Jošta 36, Kranj
2677
Prodam dobro ohranjen VVART-BURG karavan. Tomaž štajer, Zupančičeva 9, Kranj	, 2678 Ugodno prodam unimog MERCEDES 150 KM, letnik 1978, možna mon-taža vseh delovnih priključkov in PEUGEOT 104 berlina, letnik 1978 Kranj. C.rcKoričova 34. Čirfe. tel. 28-148 2679 AMI 8 karavan, letnik 1073, vozen, prodam eelcga uli po delih, cena 7.000 din. Telefon 77-319 dopoldan 2680 Prodam ZASTAVO 101 mediteran 1300, letnik 1980 — december, 21.000 km Jo/o La/ur, St. Žagarju 4/A, Kranj. Ogled v petek po 13. uri 2881
Prodam 126 P. Telefon 27-132 Prodam VW 1200. starejši Jetnik, dobro ohranjen. Jože Bohinc, Križe 87 *
KUPIM FIAT 126-P, od letnika 1981 dalje. Telefon 064-82-056 od 15. ure dalje'	2683 Prodam R-4, letnik 1976. Informacije v soboto ves dan po tel. 61-533 2684 Prodam novega neregistriranega GOLFA JGL diesel. Telefon 064-83-214 od 15. ure dalje 2685 Prodam TOMOS avtomatic 3 M, letnik 1982. Lado Eržen, Kropa 6/A, tel. 79-582 2686 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1970. Ogled popoldan. Jože Mencingar, Britof 39, Kranj 2687 Prodam R-4, letnik 1978. Jenko, Gorenja vas — Reteče 40, Škofja Loka
2688
Prodam ZASTAVO 750, za 2 SM. Ogled od 15. do 17. ure. Franc Salmič, Pivka 6, Naklo	2689
Prodam ZASTAVA KOMBI 430 K in orehovo DEBLO. Telefon 74-750 2690 NSU, letnik 1971, prodam celega ali po delih. Alpska c. 76, Lesce pri Bledu
2691
SUZUKI 125 motocross, letnik 1982, z* rezervnimi deli, prodam. Golnik 94
2692
Prodam RENAULT 12 TL. letnik 1975. Pernuš, Zgoša 56, Begunje 2693 Prodam FIAT 124. letnik 1971, dobro ohranjen. Škofja Loka, Stara Loka 38
2694
Prodam ZASTAVO.750, letnik 1979. Hlebce 8, Lesce	2695
Prodam OPEL KADETT, vozen neregistriran, Hađić Šefkija, Kranj, Smi-dova 2	2696
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Pristava 31/A, Tržič 2697 Prodam zelo dobto ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1977, garažirano; in rezervni motor za Z-101, letnik 1974. Zasavska 6, Kranj, tel. 25-218 2698 Prodam rezervne dele za R-4 in rabljen varilni transformator, starejši tip, 350 A. Franc Stroj, Dvorska vas 31/C, Begunje	2699
Prodam R-4, letnik 1978, registriran celo leto. Informacije po tel. 74-142 po 20. uri	2700
Prodam AMI 8 break. Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj	2701
Prodam 125-P, prevoženih 40.000 km, registriran do marca 1984. Velesovo 19, Cerklje	2702
DIANO, letnik 1977, prevoženih 74.000 km, registrirano do 17.3.1984, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po tel. 064-77-292 od 7. do 8. ure od ponedeljka dalje	2703 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 18.3.1984. Telefon 75-350, Pogačar, Mošnje 10/A, Radovljica. Ogled od 15. do 19. ure 2704 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, cena 1,8 SM. Telefon 57-047 2705 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1977. Alojz Kodeh, Ribno 83, Bled 2706 Prodam obnovljen MOTOR za ZASTAVO 750, štarter, dinamo za Z-750 in R-4 in »ŠROTAR« za drobljenje žitaric. Kurirska pot 7, Kranj — Primskovo
2707
Prednje STEKLO za Z-101, dvoje av-toplaščev, dimenzije 135—15's platišči, zaganjač in zadnjo polico za diano 6, prodam. Telefon 27-323	2708
STANOVANJA _
Na stanovanje sprejmem 2 dekleti. Ponudbe: V Kranju	2771
V	Kranju zamenjam GARSONJERO (28 m') za dvosobno stanovanje z doplačilom. Jože Omejc, Šorlijeva 21, Kranj	2772
Samostojni zidar išče v okolici Tržiča STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku.	2773
Družbeno GARSONJERO zamenjam za večje stanovanje. Šifra: Nagrada	2774 Prodam TROSOBNO stanovanje v Bistrici pri Tržiču. Tel.: 50-316 2776 Najboljšemu ponudniku prodam TROSOBNO STANOVANJE. Ogled v soboto in nedeljo. Klemenčič, Pristava 69, A, Tržič 2777 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju (v devizah). Tel.: 061-612-342 2778 Prodam dvosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem, v prvem nadstropju dvonadstropnega blo]^ Ponudbe pošljite pod: Etažna lastnina
2779
Oddam SOBO v Kranju, z možnostjo kuhanja in souporabo sanitarij in vrta. Predplačilo za 2 ali 3 leta. Partizanska 9, Bled ali tel. 77-472 zvečer	2780
POSESTI_
Za novo HIŠO zamenjam trosobno STANOVANJE s telefonom in PARCELO z gradbenim dovoljenjem. Ponudbe pod: Kranj — okolica	2781
30 km iz Kranja pod Krvavcem, prodam nedograjeno HIŠO z velikim vrtom. Ponudbe pošljite pod: Gorenjska
2782
Pol stanovanjske HIŠE — pritlično stanovanje, 120 m3, s kletjo in ločeno • kurilnico ter pripadajočim zemljiščem v Kranju, prodam. Naslov v oglasnom oddelku.	2783
TERASO 12 x 8 m' ob dvostanovanj-ski HIŠI s pripadajočim zemljiščem v Kranju, prodam. Možna je nadzidava etažnega stanovanja. Naslov v oglasnem oddelku.	2784
V	Gornjesavski dolini, od Jesenic do Rateč, kupim GOZD. Ponudbe po šifro: Kmet	2785
V	bližini športnega STADIONA v Kranju oddam v najem ZELENJAVNI VRT. Telefon 21-588 ali n.aslov.v oglasnem oddelku.	2786
Prodam polovico DVO-STANO-VANJSKE HIŠE s pripadajočim delom VRTA v izmeri ca. 400 metrov ob asfaltni cesti v bližini Kranja. Ponudbe pod > Pritlično stanovanje«	2775
PROSTOR (10 x 5) z obrtnim dovoljenjem. oddam v najem, 2 km od Kranja. Telefon 49-084	2787
Kupim GOZD na območju med Kranjem. Škofjo Loko in Medvodami. Telefon 40-037	. 2788
ZAPOSLITVE
Zaposlim ZIDARJA z več let prakse in NK delavca. Zidarstvo Viktor ZEV-NIK, Kranj, Ljubljanska c. 36/A 2559 Zaposlim DELAVCA — cementni izdelki. Kranj, Staneta Žagarja 52 2789 Začasno zaposlim LUKNJAČICO, po možnosti iz okolice Škofje Loke. Šifra: Obvezna praksa	2790
Pripravljen sem pomagati pri kakršnemkoli delu ali varstvu v Škofji Loki ali Kranju, v popoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku.	2791 Zaposlim FRIZERSKO pomočnico. Albina ŠIMUNAC, Kranj, Župančičeva 30 2792 , Takoj sprejmemo ČISTILKO v redno delovno razmerje. Delo v dopoldanskem času. Gostilna »GORJANC«, Ho-temaže, tel. 45-068 Preddvor 2793 NK dekle se želi zaposliti v zasebnem gostinstvu, s sobo. Ponudbe pod: Pridna 2794 Iščem DELAVCA za ročni izkop jarka, za vodovod (40 m). Telefon 28-9.44
2795
PRIREDITVE
Ansambel SIBILA vabi DANES, v PETEK, ob 20. uri na PLES v ŽELEZNIKE, v SOBOTO, ob 20. uri na PLES v hotel TRANSTURIST in v NEDELJO, ob 16.30 na PRIMSKOVO 2806 PLES v restavraciji HOTELA CREI-NA je vsak PETEK in SOBOTO, ob 20. uri. Igra ansambel MODRINA. VA-BLJENI!	2807
KVARTET JURČEK bo igral na VESELICI v Poljanah v NEDELJO, 27. 3. 1983, s pričetkom ob 19. uri, VABLJENI!	2808 DISCO! Vsako SOBOTO ob 19. uri v domu KS STRAŽIŠČE - 2809 Skupina VZPON igra vsako NEDELJO od 27.3. 1983 dalje, ob 17. uri na 'KOKRICI. VABLJENI! 2810
OBVESTILA_
IZDELUJEM betonske stebre za kozolce. Organiziram prevoz in postavitev. Dežman, Strahinj 15, Naklo, tel. 47-144	2119
ROLETE in ŽALUZIJE, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064-75-610. Lahko pišete, pridem na dom!	2120
MONTIRAM vodovodne instalacije in čistim- bojlerje. Škofja Loka — Kranj. Telefon 061-315-408 zvečer 2497 OO ZSMS Primskovo obvešča, da zaradi bolezni Marjana SMODETA, prireditev v soboto, 26. 3. 1983 na Prim-skovem odpade. Zahvaljujemo se vam za razumevanje	2796
POLAGAM ladijski pod. Telefon 25-586 .	2797
UREJUJEM stružne avtomate (in-dex, strom, tornos). Juranič, tel. 064-24-820	2798
Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA in vse vrste fasadnih del, kvalitetno in poceni. Pismene ali osebne ponudbe na naslov: Kranj, Juleta Gabrovška 32, Planina II. pn Droflak	2799
Sedaj je piavi čas za sajenje OKRASNIH RASTLIN (iglavci, listavci in vrtnice). Bogato izbiro le teh, za vrtove, parke in grobove, vam nudi DREVESNICA TUŠEK, Vodice nad Ljubljano. Odprto neprekinjeno vsak delavnik	.	2800
GRADITELJI! Na gradbišče vam dostavimo ves gradbeni material za vašo hišo kot je: MB 19, MB 14, betonski bloki, dimnik schidel, strešnik novo-teks in razne zidake. Vse informacije vam nudijo avtoprevozniki Slavko ČE-BULJ, Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem, Rado KONDIČ, Britof 20, Kranj in Andrej SMOLEJ, Oprešnikova 15. Kranj, tei. 25-579	2801
PREVOZ LESA! Vse dolžine. Nalagam sam. Jelen, Mengeš, tel. 061-737-242	2802
Obveščamo svoje stranke, da DISCO KLUB »URAN« na Trebiji, ne bo več obratoval. Prostore bomo namenili za zaključene družbe, ohceti in podobno. Se priporočata Slavko in Francka KREK	2803
AVTOMOB1LISTI POZOR! Obveščam vse lastnike avtomobilov, da hitro, poceni in solidno opravljam zaščito podvozja ter vseh notranjih in votlih delov; poliranje, ročno pranje ter pranje vseh vrst avtomobilov. Telefon 064-23-152	2804
Obrtnik sprejme v delo omete in fasade. Šifra: Takoj	2805
NAJDENO__
Našel sem PONV KOLO, delno izro-pano. Rogelj, Pot na Jošta 51, Kranj
2811
Od Kranja do Milj sem izgubil drap VZMETNICO (modroc). Poštenoga najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne pri Karunu v Miljah	2812 Na cesti od Kranjske gore do Kranja mi je izpadla iz prtlažnika vreča s tekaškimi smučmi ter ostala smučarska oprema. Na vreči je ime Vida BF.R-TONCELJ. Poštenega najditelja prosim, da mi sporoči na naslov: Joža BERTONCEIJ, Podblica 14, Zg. Besnita ali tel. 40-592 2813
OBVESTILO
Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske obvešča, da je pri objavi cepljenja psov v ceni nastala pomota. Pravilno je 300 din in ne 250 din, kakor je bilo objavljeno.	v
ČESTITKE
'*m
M

Danes praznuje svoj 50. rojstni, naš dragi mož in ati FRANC Š1 Iskreno mu čestitajo in želijo mnoga zdrava in srečna leta že: rija. otroci Gregor,, Rafael, Ju$ Franjo in Primož
Dragi mami SILVESTRI AV njen 52. rojstni dan, da bi bila srečna in vesela v družinskem,-ji želijo mož Franc, hčerka M možem Dušanom. Vnuk Mitja pošilja 52 poljubčkov
ZAHVALE_
Ob podaritvi invalidskega vozička se iskreno zahvaljujem OO ZSMS VA La-hovče in vsem vaščanom, ki so darovali v ta namen ter organizatorjem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat, iskrena hvala! MARIJA GALJOT 2816
Vsem, ki so razstavili svoje izdelke na RAZSTAVI ročnih dei na Češnjici in vsem, ki so razstavo pomagali pri praviti, se najtopleje zahvaljujemo. Po sebno zahvalo smo dolžni tovarišici Mariji Plešec, ki nam je pri organiziranju razstave največ pomagala. Aktiv žena ZADRUŽNIC ZE ČEŠNJICA 2817
OSTALO
Iščem dopoldansko VARSTVO za enoletno deklico. Ostalo po dogovoru. Šifra: Na vašem domu	!818
V VARSTVO vzamem otroka. Naslov v oglasnem oddelku.	'819
Preklicujem OSEBNO IZKAZNICO št. 791/76, izdano na SO PRNJAVOR, ki sem jo izgubil v mesecu februarju. Sandič Dejan, Crkvena 97, Prnjavor
2820
Iščem pošteno žensko za pomoč v GOSPODINJSTVU Ostalo po dogovoru. Britof 204, Kranj	-821 Iščem VARSTVO za 8-mesečnega fantka na vašem ali našem domu. Telefon 28-636 2822 Za pomoč na manjši KMETIJI ali pomoč v GOSPODINJSTVU, nudim hrano in stanovanje, mlajšemu upoko jencu ali upokojenki. Bled. Rečiška^jL^
Za pomoč v GOSPODINJSTVU in za VARSTVO otroka, iščem žensko. Nagrada dobra. Telefon 061-349-964 2824
DEŽURSME TRGOVINE':
V	soboto, 26. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ
Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menČek, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko.
Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri Peterčku, Kranj, Titov trg 5, SP Pri Nebotičniku, Kranj, C. JLA 7/a, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, Planina 65, SP Preddvor, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure in sicer: SP Šenčur in PC Bitnje.
V	nedeljo
pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, £Jaklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. V Cerkljah pa trgovina Živila Kranj SP Gorenjka od 8. do 11. ure.
ŠKOFJA LOKA
SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg
TRŽIČ
ABC Bistrica, Mercator, Cankarjeva la, Živila-Lipa, Koroška 3 in Mercator, Pristava.
BOHINJ
Ljub. Mlekarne - Oskrba
BLED
Špecerija — samopost., Prešernova ul. in Živila Central 1, Ljubljanska ul.
GORJE
Špecerija Market, Spodnje Gorje LESCE
Špecerija Market, Finžgarjeva ul. RADOVLJICA KŽK Radovljica
Pogostejši pobegi povzročiteljev nesreč
Izsledili pobeglega voznika, povzročitelja smrtne prometne nesreče v Virmašah — Strožje kazni za pobegle?
Pobeglega voznika, ki je v soboto, 19. marca, na regionalni cesti Škofja Loka —Kranj v vasi Virmaše do smrti povozil 17-letno Brigito Volčjak, so delavci Postaje milice Škofja Loka v sodelovanju z ostalimi gorenjskimi postajami in oddelki ter Upravo za notranje zadeve sled-'njič izsledili. Neprecenljive zasluge imajo pri akciji tudi občani.
Gre za 22-letnega Cvetislava Tomiča, doma iz Blatincev v bosanski občini Teslič, ki je zaposlen v kranjski Savi in začasno prebiva v samskem domu v Frankovem naselju v Skofji Loki. V soboto zvečer se je z avtom (rdečo zastavo 101 registrske številke DO 819-35) odpeljal proti Kranju. V Virmašah se je srečeval z drugim avtomobilom, pri čemer ni upočasnil vožnje, čeprav so ob cesti hodili pešci. Ko je povozil dekle, ni počakal, temveč je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal.
Kaže, da se je bil storilec namenil domov v rojstni kraj, kjer bi lahko nemoteno prikril dokaze svojega ravnanja in si oskrbel ustrezen alibi, saj so njegov avto našli na eni od bencinskih črpalk tned Ivanić-gradom in Popovačo, kakih 70 ali 80 kilometrov od Zagreba. Registrske tablice je Tomič okvarjenemu vozilu snel in spravil, nato se je vrnil v Slovenijo. Vozilo je vlečna služba naslednjega dne odpeljala v servisne prostore Ine Naftaplina Kutina, skladišče Popovačo. Tomiča so izsledili na podlagi obvestila občana iz Škofje Loke, ki je storilčev avto prepoznal po opisu in posumil, ker je nenadoma izginil z običajnega parkirišča. Tomiča so prijeli v ponedeljek, ko je prišel v tovarno prosit za odobritev nekajdnevnega dopusta, bržkone z namenom, da se vrne in prikrije sledove. Sprva je storilec odločno tajil, ko pa noben njegovih alibijev ni obveljal in ko so našli še vozilo, je dejanje priznal. Storilca so priprli.
Primer ni osamljen, saj smo bili v kranjski občini v zadnjih treh tednih priča kar trem prometnim nesrečam s pobegi. Povzročitelja so vselej izsledili, torej je jalovo prepričanje, da se splača pobegniti, ker naj bi obstajala verjetnost, da se je kazni moč izogniti. Čeprav je v prometu domala vsakdo potencialni povzročitelj kaznivega dejanja, s Kaznijo ne prizanašajo. Redko pa se zgodi (kot se je v Tomičevem primeru), da bi jemali prostost kar brez sodbe. Pripor odredijo le, če je o/ročitelj begosumen, če bi v prostosti lahko dejanje prikril ali vplival na priče. S strožjimi ukrepi bi v skrajnih primerih morda lahko dosegli, da se povzročitelj zave svoje človečnosti in se drugače Vede v odnosu do ponesrečenca.	D."2.
NESREČE
S CESTE V JEZERO
Bled — Na Bledu se je v sredo, 23. marca, ponesrečil 31-letni voznik kolesa z motorjem Karel Primožič, doma s Kupljenika. Po Cesti svobode je peljal proti Mlinem. Nenadoma je zapeljal desno na robnik pločnika, pri tem izgubil oblast nad motorjem in padel po cestišču. Takoj je vstal, vendar je zaradi udarca na glavo izgubil ravnotežje in zdrsnil tri metre po nasipu v Blejsko jezero.
Z avtom sta se tedaj mimo pripeljala Sašo Lorenčič in Lenart Jeinc, ki sta Primožiča potegnila na suho in ga težko ranjenega odpeljala v blejski zdravstveni dom. Od tam so ga z rešilcem odpeljali v Kranj.
D. 2.

TU OI TO SE ZGODI
Kranj — Ko smo konec lanskega leta začeli ž akcijo premaknitve delovnega časa na poznejše ure, smO poudarjali med razlogi tudi splošne varčevalne ukrepe glede energije, še posebej ■ pa nafte. Usmeriti smo hoteli kar največ prevozov tudi na železnici). V Kranju pa je bilo v delovnih organizacijah med delavci mnogo ugovorov, saj v, kranjske železniške postaje v mesto ni bilo
avtobusne povezave. Ta je bila sporna predvsem zato, ker železniški tiri pred postajo niso zavarovani z zapornicami, pač pa le z Andrejevim križem. Kljub temu so Alpetourovi avtobusi vendarle začeli voziti k jutranjim vlakom, vendar so se v mesto vračali skoraj prazni. Cista izguba - so ugotavljali pri Alpe-touru Kranj. Očitno se še vedno vsi raje vozimc po cestah, čeprav " ' t delo in v šoto ? zaradi strašanske
je vožnja avtobusom gneče vse prej
Neprevidnost občanov usluga tatovom
Pred stanovanjskim blokom na Planini je neznanec minuli teden neki ženski iztrgal iz rok torbico in pobegnil. Izsledili so ga naslednjega dne, ko je skupaj s sosto-rilko kanil okrasti stanovanjsko hišo na Bledu Z izgovorom, da prodajata tapiserije, sta se moški in ženska vtihotapila v hišo, vendar so ju zalotili.
Iz odklenjenega stanovanja v Škofji Loki sta ta teden zmanjkala dva prstana, v Bitnjah pa so pogrešili radio. V prvem primeru so dejanja osumljene tri Romi-nje, ki so hodile od hiše do hiše in prodajale puloverje. V Bitnjah pa je neka ženska povpraševala, kje prodajajo drva in ob tej priliki verjetno odnesla tudi radio.
Primeri dokazujejo, da so storilci zelo drzni, saj pridejo krast celo, če so lastniki doma. Običajno imajo lahko delo, saj neprevidni občani puščajo stanovanja odklenjena ali pa ključe puščajo na vidnih mestih. Občane velja opozoriti, naj skrbneje varujejo svojo lastnino, če pa opazijo, da . se okrog hiše smukajo sumljivi ljudje, naj takoj obvestijo po-j stajo milice.
kot kulturna. (L. M.)
V.
J
^r^	i	•	n n
J J Jff	^ .	" v £ _ g	4%i	fy . .ki, 'k	' 0.«	\	\|	M	'$-'. jšb	r# ML^Iu
V ponedeljek, 28. marca, bo večina organizacij združenega dela premaknila začetek delovnega časa za eno uro naprej — Ta premik p^sovpada, kot je znano, tudi s prehodom na evropski poletni čas, ki se mu pri nas tokrat prvič pridružujemo
Priprave na novi začetek delovnega časa, kot ga je priporočila republiška skupščina na zadnjem zasedanju, so na Gorenjskem potekala različno. Medtem ko je za del razprav o osnutku družbenega dogovora značilno, da so bile kar precej burne, pa ponekod še na začetku tega tedna niso vedeli, ali bodo s prihodnjim ponedeljkom premaknili začetek delovnega časa ali ne. V večini delovnih organi-
zacij so tudi čakali na priporočila in stališča izvršnih svetov skupščin občin, ki so jih poslali v združeno delo v začetku tega tedna.
Se najmanj, brez posebnih pretresov, so se na novi delovni čas pripravljali gradbeniki, oziroma se sploh niso, saj že od lanske jeseni delajo po novem v večini njihovih delovnih organizacijah. 2e v jeseni so namreč gradbeniki upoštevali priporočila slovenskega izvršnega
skupščina občine
Škofja loka
izv ršni svet
IzvrSni svet Skupščine občine Škofja Loka ie razpravljal o osnutku družbe-nega dogovora o urejanju uelovnega in obratovalnega časa na 30. in 3i. seji dne 8 3. in 15. 3. 1983. Ocenil je, da so izhodišča osnutRa družbenega dogovora primerna in sprejel stališča za kar najbolj nemoten in usklajen prehod na novo razporeditev delovnega časa ob premiku časa 27. 3. 1983. O izhodiščih osnutka dogovora sta razpravljala tudi predsedstvo Občinske konference SZDL in Občinski svet zveze smdika-tov.
V skladu z določili osnutka dogovora je njegova izhodišča verificiral zbor združenega dela občinske skupščine na seji dne 21. 3. 1983.
Zato se vsem snmoupravnim organizacijam in skupnostim priporoča, da svoj delovni in obratovalni čas z 28.
1983 uskladijo z naslednjimi staliSči: ' • delavci v proizvodnih dejavnostih določijo začetek delovnega časa ob 7. uri in ustrezno temu organizirajo tudi večizmensko delo;
• delavci v družbenih delavnostih

# Priporočila in stališča za prehod na nov delovni in obratovalni čas
določijo začetek delovnega časa ob 8. uri, delavci v upravi ter storitvenih in drugih dejavnostih naj delovni čas v čim večji meri prilagodijo potrebam večine zaposlenih;
•	povsod tam, kjer to dopušča delovni proces, se predlaga, da proučijo prehod na stopničast delovni čas;
•	za zagotovitev prevoza delavcev se Alpetour, TOZD Potniški promet zaveže, da obstoječi vozni red prilagodi novemu času začetka dela tako, da obstoječi vozni red premakne za eno uro l veljavnostjo od 27. 3. 1983 dalje.
OZD, ki ne bodo sledile sprejetim priporočilom po spremenjenih voznih redih, ne bodo imele zagotovljenega prevoza in bodo morale prevoze urejati neposredno s prevoznikom.
Delavci v samoupravnih organizacijah in skupnefetih naj nov delovni čas uredijo v samoupravnih splofinih aktih.
Izvajanje teh stališč bo izvrSni svet sprotno spremljal.
Predsednik: Miro Plnterič
sveta in začeli »loviti svetlobo« z uro kasnejšim začetkom, to je ob 7. uri, kar seveda zdaj, z uvedbo poletnega časa velja še toliko bolj. V Radovljici na primer pri SGP Gorenjcu že lani ni bilo kakih večjih zadržkov, vsaj glede prevozov na delo ne, saj imajo lastne avtobuse in kombije. Enak začetek delovnega časa ima tudi SGP Gradbinec Kranj, kjer po svojem letnem koledarju prav tako že od lani začenjajo ob 7. uri. Vendar pa imajo nekatere njihove temeljne organizacije nekaj težav glede prevoza na delo, saj lastnega nimajo, tako da še naprej računajo z določenimi motnjami predvsem, v obratih, kot so betonarne, sepa-racije itd.
Priporočila izvršnih svetov torej za gradbince ne veljajo, pač pa za vse druge organizacije združenega dela, tako za tiste, ki delajo v eni izmeni kot za delo v več izmenah. Povsod naj bi za eno uro premaknili delovni čas, to je na 7. uro, če pa delovni proces to dopušča, pa je možno uvesti drseči ali stopničasti delovni čas med 7. in 8. uro. Največje spremembe bodo prav gotovo gleae začetka delovnega čaflp doživeli v družbenih dejavnostih — seveda v primerjavi s preteklim letom, saj naj bi po novem začeli delati med H. in 9. uro. Novi čas velja tudi za osnovne in srednje šole, vendar pa ae praksa na srednjih šolah seveda ravna po začetku delovnega časa v proizvodnih organizacijah.
Kolikor smo lahko v sredo dobili informacij iz organizacij združenega dela, bodo prav povsod upoštevali priporočila in se odločili za kasnejši začetek. Odločitve bodo sprejete sicer ponekod šele danes, zadnji dan pred začetkom prihodnjega tedna po novem. Tako bo praktično povsod na kasne j Si začetek premaknjeno tudi izmensko delo, premakljiv delovni čas pa bodo poskušali ohraniti povsod
Kurirčkova posta
Letos mineva 20 let odkar je odšla na pot po Gorenjski prva Kurirčkova pošta s pozdravi pionirjev mimo obeležij in drugih spominov iz naše slavne preteklosti. Njena letošnja pot se je začela na Jesenicah, odkoder je vodila mimo mnogih kurirskih postojank in po skrivnih gozdnih poteh. Med drugim se je v torek ustavila tudi v Podbrezjah, kjer so jo sprejeli člani pionirskega odreda Andrej Praprotnik iz Pod-brezij. Andrej Praprotnik. po katerem se imenuje tamkajšnji pionirski odred, je bil znani revolucionar in učitelj iz Podbrezij. Odred je zelo aktiven, saj pripravlja številne zbiralne akcije starega papirja, železa in drugih "odpadnih surovin.
vrstnikom iz sosednjega Nakla. Pošto so predali na Jurčkovem klancu, na mestu, kjer je okupator ustrelil 59 talcev.
Grega Mihelič, predsednik PO, nosilec Kurirčkove pošte in vzoren učenec iz Podbrezij:
»Letos že drugič nosim Ku-rirčkovo pošto in sem vesel, da mi je bila zaupana ta častna naloga.«	.
Tanja Grašič, predsednica
RK na šoli:	,
»Tudi jaz sem ponosna, da lahko opravljam to častno pionirsko nalogo, s katero se vs spominjamo pionirjev m kurirjev iz NOB ki so žrtvovali tudi lastna ži'vljenja za- lepšo skupno
bodočnost.«	..
Pionirji iz Podbrezij so nato predali Kurirčkovo pošto svojim
J«
tam, kjer zaradi delovnega procesa tak začetek lahko uvedejo. Uro kasneje bodo začeli delati v jeseniški železarni, tržiškem Peku,
-->
Novi vozni redi
Sredi tega tedna je tudi Železniško gospodarstvo Ljubljana objavilo spremenjen vozni red vlakov za prevoz delavcev in dija-.kov. Prilagodili so ga priporočilom slovenske skupščine, ki se je zavzela za kasnejši začetek delovnega časa po 27. marcu letos, i —** radovljiški Almiri, Gorenjski predilnici v Škofji Loki, v 2ivilah -Centralu, v kranjski Iskri. V Iskri-nih delovnih organizacijah so sicer nekoliko prilagodili gibljivi delovni čas, to je začetek od 7. do 8. ure m sicer od 1. aprila dalje. Za delavce, ki prihajajo na delo v .drugem intervalu, pa velja začetek dela od 7.45 do 8.30.
Kranjska Sava, ki je bila med redkimi delovnimi organizacijami, ki ni sprejela pobud in priporočil za spremembo delovnega časa,je sicer v vseh razpravah do srede tega tedna vztrajala na dosedanjem, za njihove delavce najustreznejšem delovnem času, ki je bil tudi za izmensko delo od 5.30 do 6. ure, prav tako pa je bil premakljiv tudi za delo v eni izmeni od b. do 7.30 ure. Ker pa se vozni redi premaknejo za eno uro naprej in torej uskladijo s premikom delovnega časa v združenem delu, bi savski delavci z vztrajanjem na dosedanjem začetku delovnega dne ostali praktično brez prevoza Takšne nemogoče situacije pa si ob dejstvu, da »se jih od 4000 zaposlenih praktično 3900 vozi na delo, ob sedanjih možnostih za prevoze ni mogoče privoščiti. Tako s«' bodo po vsej verjetnosti morali tudi v Savi odločiti zu začetek ob 7. uri, za gibljiv delovni čas pa naj bi bil začetek med 6.45 do 8.15
Andrej Tomin, učenec razreda osn. šole Naklo: »Čeprav pot ni dolga, pa
traba pošto dobro Čuvati jn K, prenesti mimo vseh zased na poti Letos prvič opravljam to častno pionirsko nalogo in sem zelo ponosen, da so mi zaupali rirčkovo torbico.«
Kurirčkova pošta je svojo pot nadaljevala preko Kranja ostale kraje naše domovine.
B- Sladic
V vzgojno varstvenih ustanovah, torej v dejavnosti, ki naj bi st prilagajala potrebam združenega dela, so bili v teh dneh pripravljen tudi na najbolj nemogoče začetke sprejema otrok, vendar pa ^ kaže, vrtcev zaradi istočasne premaknitve delovnega časa in računanja poletnega časa ne bo trete odpirati uro pfej, kar vsekakor r* bi bilo prijetno za otroke, rarfi tega pa bi se seveda za eno uri podaljševal tudi obratovalni č^ vrtca, kar je povezano z denarjem
Vozni redi avtobusov za prevod na delo in seveda ostale medkrs jevne prevoze so premaknjeni & eno uro, tako da do nesporazum^ ne bi smelo prihajati. Drugače p* je seveda glede medrepubliški' zvez, saj bodo za druge republik slovenski prevozniki uvedli drugačen vozni red. Vse kaže, da Slovenija ostaja v jugoslovanskem merilu časovni otok, zato se bo z vui-nimi redi dogajalo nekaj podobnega, kot se je pred letom z železniškim voznim redom na mednarodnih prograh. Da pa bo ne^ I delovni čas odpravil tudi nemogočo gnečo ob jutranjih konicah in ob j koncu prve izmene, seveda ni pričakovati, saj Se vedno premajhen odstotek delavcev lahko izkoristi drseči delovni čas in s tem razbremenjuje prometne konice.
L. M.
Voznemu redu dodana ena ura
V nedeljo, 27. marca, zjutraj začne potekati promet v Sloveniji po novem voznem redu tako v primestnem, mestnem in medkrajevnem prometu, kakor tudi ve* pogodbeni prevoz. Sedanjema voznemu redu se doda ena ura medtem ko se medrepubliški in mednarodni promet odvijata po nespremenjenem voznem redu.
Takšen je sklep Odbora za potniški promet pri Splošnem zdru žen i u prometa in zvez m Odbora za potniški promet pnPoslovnen: združenju avtoorevozništva Ljub-fjana ob soglasju republiške** Komiteja za promet in zveze.
asas