Acceptance far mailint «t special rate of poatafe provided for in section 110», Act of Oct. t, HIT, authorised on June 4. 191» Rusi zasegli čez sto lemških tankov Hitlerjeve armade ie vedno beže pred sovjetskimi četami na južni fronti. Ruti začeli novo ofenzivo na ozemlju ob reki Volgi, v kateri so reokupirali več mest in vasi. Angleži ujeli nemikega generala in obkrožili osiične kolone v libijski puščavi. Stalin se zahvalil i Angliji za pomoč Mockva, 2. dec.—Posebni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so Rusi zasegli 118 nemških tankov, 210 topov in sestrelili 102 bombnika pri »dedovanju Hitlerjevih kolon, ki beže v zapadni smeri od Rostova, važnega pristaniščnega soboto. Sovjetske čete pod poveljstvom generala Lopatina so zadale težke udarce nemškim armadam na južni fronti. Vojna diviziji sta bili deloma zdrobljeni in razpršeni v bitkah z Rusi. V operacijah na fronti pri Stalinogorsku, 120 milj južno-vzhodno ocl Moskve, so sovjetske čete reokupirale štirinajst vasi. Uradni komunike omenja »wva, T r-----------o---------- --------- ------ mesta ob Črnem morju, katere- umik ruskih vojakov iz Tikhvi-ga so sovjeti reokupirali zadnjo na, 110 milj južnovzhodno od Leningrada, ob drugi bojni črti, ki se razteza do Moskve. Kairo. Egipt. 1. dec.—Osiščne armade, katerim poveljuje gene- ________ ____ral Erwin Rommel, so obkrože- aoročila pravijo, da je oborožena ne v puščavi med Sirteškim zašila feldmaršala Ewalda von ^ Bengazijem. Obkroži-Klcista razkropljena in ostanki tev je bila izvršena z bntsko o-v nevarnosti zajetja. Sovjetska I ^f^J^"6 ki vodl do konjenica, podprta z infanterijo ~~ " in topništvom prodira naprej po Donski kotlini. Posebni komunike naglaša ogromne nacijske izgube. Te med drugim uključujejo 178 to-jSv, 306 strojnic, 4050 pušk, 871 tovornih avtov in velike količine drugega orožja, streliva in bojnega materiala. Hitlerjeve kolone so izgubile vse, kar so 1 Sredozemskega morja. V obupnem poskusu, da se o-siščne čete izmotajo iz pasti, so te utrpele ogromne izgube. Nemški general Ravenstein, poveljnik motorne divizije, deset drugih častnikov in čez 600 vojakov so Angleži ujeli. • Bitka, v kateri je bil general ujet, se je vršila V koridorju pri Tobruku. Rim. 1. dec.—Vrhovno povelj stvo poroča, da je letalski tor pridobile v prejšnjih bitkah «¡£1 ¿¡¿¡j na britsko križarko, Rus« na severnem obrežju Azov- ¡^ . nahajala v bUžini ubij. ikega morja. gkega obrežja, in jo poškodoval. Berlin. 1. dec.—Vojha poročUa J?o je priznalo angleške letalske omenjajo klanje v "fantastičnem oBsegu" oRFo remiju-ob reki Don v južni Ru-«ji, kjer se na stotisoče ruskih vojakov bori proti nemškim armadam, da rešijo bogata kavka-ška oljna polja. Bitke so najbolj krvave od vseh, kar se jih vršilo na ruskih frontah. Valovi ruskega vojaštva se zaganjajo proti nemškim pozicijam neprestano in izgube so ogromne. Poročila molče o izgubah Hitlerjeve oborožene sile v bitkah na bojišču, ki se razteza od Rostova, važnega pristaniščnega mesta ob Črnem morju, do Don-»ke industrijske kotline. Naciji tudi molče o usodi Rostova, čeprav so zapretili, da ga bodo popolnoma uničili s prebivalci vred, ker so streljali na Nemce iz ozadja, kar je kršenje mednarodnega vojnega prava. Izjavili «o le, da so se nemške čete u-maknile iz mesta. ttemškr bombniki bombardirajo ruska skladišča olja na o-brežju Taganroškega zaliva. Bombe so zanetile mnogo požarov in povzročile ogromno škodo Drugi roji nemških bombnikov bombardirajo Murmansko ¿Heznico, po kateri prihaja sn-j?leSko in ameriško orožje v Rusijo. Pri Leningradu so bili sovjet »ki napadi na nemške pozicije <*ibiti< Sovjetski bataljon, ki je skušal prekoračiti reko Nevo, K bil zdrobljen. Moskva. I. dec.—Nemška ofenziva na centralni fronti je bila stavljena, se glasi uradni komunike. Na Južni fronti pri Bostovu so bile nemške armade P^tfnane v beg in ruske čete so J'm zs petami. '"»Idmarftal Ewald von Kleist, "Kar čete so bile pognane iz K"«tova, je moral pobegniti iz Trt^anroga v Mariupol, sto mil, Vpadno od Rostova. Moakovsks %Udiojx>staja Je sinoči nsznsnila so Nemci poklali na stotine i™sk in otrok v Rostovu. pre n »o bili pognani Iz mesta Sovjetske čete so začele ofen *ivo na ozemlju ob reki Volgi bližini Kalinina, 95 milj severo-'*l*dno od Moskve. v ksteri so »kupirale več mest in vasi ter ** bi te zagozdo med nemške ko-•e pri Klinu, Hitler je vrge v tke ns tej fronti sedemdeset ur, H I I ■ Ml na v- Bengazi. Italijanska in nemška napade na Demo, Tripoli in letala so sestrelila sedem angleških letal v spopadih v zrsku. Glasgow. Škotska. 1. dec.— Lord Beaverbrook, minister za Zaloge, je naznanil, da se je Stalin zahvalil za tanke in bojna letala, ki jih Anglija pošilja Rusiji. Skoro vsi so že v akciji. Stalin omenja, da so se zlasti letala tipa Hurricane izkazala kot učinkovita v operacijah proti sovražniku. Beaverbrook je dejal, "da naši tanki so udeleženi v obramb Moskve že trinajst dni, dočim drugi operirajo v Libiji. Vse, kar je Anglija obljubila sovje-tom glede pomoči v borbi proti iitlerjevi vojni mašini, je Izpolnila." ____ Bombne eksplo- JAPONSKA ZAPRE KONZU [LATEV MM Premier t o ¡o grozi Zdruienimdriavam in Anfliji VA2NI RAZGOVORI V WASHINGTONU Tokio. 1. dec.—Člani kabineta so se danes sestalj na izredni seji, na kateri je zunanji minister Sigenori Togo poročal o japon-sko-ameriških pogajanjih v Wa-shingtonu. Seja,T na kateri so bila izmenjana mnenja, je trajala eno uro in pftnajst minut. List Asahi, ki Večkrat izraža Finska se bo borila naprej J Vlada zavrnila Hullovo zahtevo Waahlngton. D. C.. 1. dec.— Finska vlada je informirala Rooseveltovo administracijo, da ne bo ustavila vojne proti sovjetski Rusiji in ne odpoklicala svojih čet z ruskega ozemlja, temveč nadaljevala borbo proti sovjetom. Finski poslanik Hjal-mar Procope je v imenu svoje vlade izjavil, da je vojna proti sovjetom obrambnega značaja. To velja tudi za prodiranje finskih čet v vzhodno Karelijo. Procope je v razgovoru z re-porterji dejal, da informacije, katere so dobili vojaški voditelji od vlade, dokazujejo, da ( . so sovjeti določili vzhodno Ks- mnenje vladnih krogov, je obja-relijo za oporišče agresivnih mi-, vil poročilo is Washingtons, da litarističnih operacij proti Fin- jl^zatvoritev japonskih konzula-ski. Rusija je zgradila tamkaj, tov v Ameriki blizu. To je bila šest železniških prog, šestnajst prva omenitev take akcije, če-novih cest in devetdeset voja-' prav so jo zunanji krogi že prej ških letališč. Večina tega komu- napovedali, nikacijskega sistema, ki nima I Minister Togo Je ns banketu, nobene ekonomske značilnosti, ki je bil prirejen v zvezi s pro-je v rokah finske oborožene sile.'«lavo prve obletnice zveze med |utf . . „ ... . ... . * Japonsko in Cingvejevo vlado v "Vzhodna Karelija e bila iz- NankjngU( iljavil da p,,^. premen ena v rusko trdnjavo, , janja 2 Ameriko dosegla kritično je dejal poslanik. Sovet1 so ^¿^ in da ni upanJa glüde iz. nameravali udariti po Finski s ravnave konflikta. "Ameriška tega ozemlja. Finske vojaške yUda ne ralume aktualnega po-operacije na drugi strani meje ,ožaja na p^t^ in Daljnem so le obrambnega značaja. Fin-. vzhodUf" je dejali "Ona Je za-ska se hoče le zavarovati proti I la gtal4^ei ^ "je v konfliktu možnemu sunku s strani sovraž- _ našimi napori glede ustanovi nika." 1 " * Izjava finskega diplomata je v bistvu zavrnitev zahteve državnega tajnika Hulla, naj Finska takoj ustavi vojno proti so- tve novega reda, kar je obžalovanja vredno." i Premier Hideld Tojo Je prej svojem govoru orisal japonsko politiko. On Jo Javno naglasil e Japonska ------- --------, ww„w-..itev smenšk_„_ ------ hteva je vsebovala tudi prikrito ^ega vpliva na Daljnem vzho-grožnjo^ da bt> Amn iku proglu* Jchi: Pa la deeešs, bn prijela tu- sila Finsko za sovražnico, če ne di za orožje in s tem rešila svojo Domače vesti Obiski Chicago.—Dne 30. novembra ao obiskali gl. uOad SNI M May-me Smolich is Aguilarja, Colo.f v spremstvu Sil vi je Kim in Augie J. Smolich iz North Chi-caga. Mayme Smolich Je prišla k svatbi Augieja Smolicha, ki je njen brat in Sil vije Kirn. Svatba se vrši 6. decembra. Is Pennsylvania Bessemer, Pa.—Dne 26. novembra so našli Ignaca Jurctlča v njegovem stanovanju- mrtvega, Bil je samski in se je "peč-lkrll," torej nI znano koliko časa je bil mrtev. Bil je član društva 97 SNPJ ln pokopan je bil civil no na jugoslovanskem pokopali šču v Beasemerju. Člatt umrl v Ohlu Glencoe, O.—V Stewardavil-lu, O., je 20, m. m. umrl Mike Qregorič, star 67 let in doma od Skladnika na Hrvatskem. Bil je član društva 54 SNPJ. V Ameriki je živel 36 let in tu zapušča ženo, hčer in pet pastorkov. Vesti U Clevelands Cleveland.—Dne 211, novem bra se jv John Jakšič mrtev zgrudil na tla. ko je ogledoval prostore v svoji hiši, ki jih je oddal v najem. Star je bil 58 let ln rojen v Žužemberku, po domaČe Jankotov. V Ameriki Je bil okrog 36 let in tu zapušča dva sinova, hčer in sestro,— Dalje je v bolnišnici umrl Frank Pintar, star 50 let in rojen v Za mostecu pri Sodrsžici ns Dolonj skem. V Ameriki je bil 34 let ln tu zapušča dve hčeri in brata. Avtna unija zapretila z oklicem stavke vjetom in odpokliče čete, ki so da ^ Japonska odločila za iirvawHrllr rusko ozefhlje. P Za-1 odstranitev smerfikegs in brit bo tskoj sklenila miru s sovjeti. Nacizem odpravi krščanstvo, pravi pisatelj Berlin, 1. dec. —Obris "nove- čest in vsegs človeštva. Tojo je obdolžil Ameriko in Veliko Britanijo, da pomagata Kitajski, ribarita v kalnih vodah in hujskata azijska ljudstvs drugega proti drugemu, ker Jih hočeta dobiti pod svojo kontrolo. Waahlagton. D. C.. 1. dec ga verskega reda", ki nadomesti Predsednik Roosevelt se Je da-katoliške in protestantovske cer-1 neg povrnil sem iz Wsrm Spring kve v Nemčiji, vsebuje knjigs 'M( Ga., kjer se je nshajal tri "Gott und Volk" (Bog in ljud-'dni. Načrt Je bil, da se vrne v stvo), ki jo spisal neki mladi na- torek, toda po telefonskem raz cij. 200,000 izvodov te knjige Je govoru z državnim tajnikom bilo že razpečanih med vojski,' Hullom, ki ga Je Informiral delavci In rjsvosrajčniki. Kato-1 kritični situaciji na Daljnem liškl škofje so v zvezi z Izdsjo | vzhodu, Je pretrgal počitnice, te knjige posvaril vernike. Hull Je včeraj konferiral \ "Nemce je poklicala usods, ds snglešklm poslsnlkom Hallfa-prvl razbijejo vez s krščen- xom, danes pa bo imel sestanek stvom", pravi pisatelj. "To si.z japonskim poslanikom Nomu-lshko prisvajajo kot Čast."' ' rom ln Kurusom, posebnim Ja- Hrvaiki ban apelira za lojalnošt Chicago, 1. dec. — Dr. Ivan &tbeši£,4trv«škifee*vje v svojem govoru pred predstavniki hrvs škjh organizacij v hotelu Hher manu apeliral na svoje rojake naj lojalno služIjo Ameriki, svoji novi domovini. Dejsl Je, da je na svojem potovanju po te deželi ugotovil, da Hrvstje vseh ozirlh sodelujejo z avtori tetami pri izvajanju oborožit venega progrsms. wmammmmmmmjm ponskim odposlancem. Na tem sestsnku bosta slednja predložila odgovor svoje vlade na a meriške pogoje glede miru ns Pacifiku in Daljnem vzhi>du, Ti pogoji so takojšen odpoklic Ja I tonskih čet i/. Kitajske in fian coske Indokine, garancija pol tlke odprtih vrat na Daljnem , vzhodu in ločitev Japonske od oslšča Him-Herlin —--"i —•—- uij, čez milijon vojakov Dve I Brnu. zijev Dva nemtka vojaka ubita Parls. 1. dec.—Nscljske avtoritete so naznanile, da sta bila dva nemška vojaka ubita in vcc ranjenih pri bombnih eksplozi-joh v Parizu. Bombe pokajo, čeprav so naciji zapretili z repri-salijami prebivalcem. v Naciji so poostrili kontrolo montmartreskem distriktu, središču zabavišč. Nobens oseba se ne sme pokazati na ulicah po šesti uri zvečer. Vsi hoteli go-stilne. restavracije in gledslišes morsjo zapreti vraU ob peti url Bombne eksplozije so se pri pet i le v restavracijah, kitere so naciji zasegli. Pri teh je blls ubita tudi neka Francozinja. Ge-neral Ernst von Schsumberg. vojsški poveljnik parlškegs dis-tnkta. je izdal nove drastične odredbe, da prepreči teroristič ne čine. Jpr«y». 1. dec/—Izjemno stanje ki «o ga nacijske oblasti okllca-|e v nekaterih mestih in pokra-jinsh Češke In Morsvske zaradi sabotaže in izgredov proti Nem-cem. Je bilo preklicano v Koli-nu, Olomoucu In Kladnu Mir v teh mestih Je bil vzpostavljen Izjemno stanje Je še v/Pregi m *etain se sestane s Hitlerjem Francija ni odstopila! baz Nemčiji Inow York. 1. doc,—Radijsko poročilo iz Londona pravi, da e premier Petaln odpotoval iz Vichyja v Orleans, zasedena Francija, kjer se bo sestal z dlk tatorjem Hitlerjem. Poročilo prihaja Iz virov, ki Imajo tesne stike s francoskimi uradnimi krogi. To še ni bilo potrjeno ne v Vichy Ju in ne v Berlinu, Mesto Orleans leži 70 milj juž no od Pariza. Petain Je odpotoval tja s avtomobilom, Kako potuje Hitler, nI znano. Druga vest, ki pa še ni bila potrjena, pravi, da se bodo sestanka med Hitlerjem ln Petalnom udeležili tudi reprezentantje po Nemcih zasedenih držav. Vicky. Franclia. 1. dec.—Via da Je zanikala v Londonu objav jeno poročilo, da je Francija od stopila Nemčiji pet mornarlčnih ln letalskih bas v Afriki. Te so Biserte, Rabat, Mekneo, Sfaz ln Gabes. Vlada jo naglaalla, da nI noben Nemec prišel v te strate-glčne kraje. Američani -v kitajski armadi ZaičiU »trategične burmike cett« NION HO £ ***** Pleeaje m steaL Manila. FUlpUL 1. dec.—V bližnji bodočnosti bodo smeri ški letalci protektlrsli strategič no burmsko cesUi, po kateri ki tajska armsda dobiva orožje strelivo ln drugi bojni materisl, Ameriška letalska posadka se že nahaja na Kitajskem. To tvori okrog petsto pilotov ln mehanikov, ki so prej služili v smeri škl armadi! Doznava se, da se Je čez sto ameriških letalcev že pridružilo kitajski srmsdl. TI pilotirajo ameriška bojna letala pod ki tajsko zastavo. Ostsll letslcl so v Čungkingu, kjer je sedež vls de generala Kaišeka. Ti bodo kmalu stopili v aktivno službo proti Japoncem, če bodo ti za fpll Imnibaidlrati hurmako ee sto lx zraks. Tokio, 1, dec.—Japonaki tisk kriči, ds straženje burmsk« ce ste po ameriških letalcih je na ilaljnjl dokaz oborožene agrcsl je proti Japonski s strani Zdr!!• I >enih držav. ¡Predsednik ADF apeli-ra za enotno akcijo (RUDARSKA POGA-| JANJA PREKINJENA Buffalo. N. Y- 1, dec,—Letalsko divizija avtne unije CIO je zapretila z oklicem stavke v tovarnah Bell Aircraft Corp., ko je slednja zavrnila zahteve glede zvišanja plače, unljske delavnice in drugih koncesij. U-radnikl so izjavili, da se jo večina delavcev izrekla za stavko na tajnem zborovanju, ki se Je vršilo sinoči in na katerem so bili člani unije informirani o po- . lomu pogsjanj. Stavka se prične v sredo v tovarnah te kor-poracije v Buffalu In Nlagara Fallau, V konflikt med unijo ln kor-poracljo Je poaegel federalni posredovalec Thomas M Flnn, da prepreči stavko. On Je naznanil, da Je pozval reprezentante obeh spornih strank na konfe-I renco, ki se prične danes popoldne. Korporacija izdeluje bojna letala tipa Alrocobra sa Ameriko ln Veliko Britanijo ln Ima sa $150,000,000,000 naročil. Unija trdi, da Ima 90 odstotkov članov med 11,000 delavci, ki se upo-sleni v tovarnah korporacije. Hollyweod. Fla.. 1, dec.-Wil-llam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, Je na zborovanju Inveotment Bankers AflOV pledlrol Rl enotno akcijo dela in kapitala, ki naj bi zaščitila tradlciunalne pravice obeh Uiup. Prvič se ie «godilo, drfr unljskl vodja nastopil na sboro-vanju organizacije bankirjev, med katerimi so bili tudi repre-sentanti Morganove finančne hiše, v kateri organizirano delavstvo vidi svojega največjega na-sprotni ka, I Green je dejal, "da organizirano delavstvo danes priznava, da n« bo obdržalo svojih pravic, če bodo Izgubljene pravice svobodnih podvzellj In privatne lastnine. Prišli smo do tega zaključka po študiji delovanja komunizma v Itusijl, fašizma v Italiji ln nacizma v Nemčiji. V teh državah so bile delavske organizacije uničene zaeno s uničenjem svobodnih podvzetij ln prlvstnegs lastništva. Delavci v Rusiji, Italiji In Nemčiji so podvrženi reglmentacijl ln popoln vladni kontroli Htari pojmi, da ae delavcem ni treba brigati sa ..iirMMiti.v avobodnlh podvzetij, ke stališče Pet nemških i« • • • n ■ • •• divizij v Srbiji Borba proti oaiiču se nadaljuje Istenbtti. Turčija. I, sa Zdruiana driave (Is ven Chicago) la Kanado NN no loto. $3.00 sa pol lota. $14« aa ¿otrl lota/ so Chtoopo la Cicero »7.S0 sa celo loto. $3 7S sa pol leta; aa inoaematvo IIM. Subacrlptlon ratos: for tha Unitod Statos (exeept Cbicogo) and Canada M.00 por rear. Chicago and Cicoro $7.50 por year. loraign countrloa 1140 por ftai, Caao oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov ¿tankov ae ne vračajo. Rokopisi literarne vsebino dramo, pesmi itd.) ae vrnejo poi^kjatolju le v slučaju, ¿o jo prilošil poitnino. Advertising rales on agraomoni. Manuscripts of and unsolicited articlea will not be returned. Other such aa storias. plays, poena, etc.. will be raturned to when accompanied by sell-addressed and stamped envelope. Naalov na vse. kar Ima stik s listomi PROSVETA 21571$ So. Lawndale Ave.. Chicago. niinola MEMBER OP THE FEDERATED Datum v oklepaju na primer (December 31, 1041), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam liat ne ustavi. Odgovornost delavcev Ko bodo enkrat v bodočnosti pisali zgodovino boja med delavci in kapitalisti v Združenih državah ameriških, bodo bodoči zgodovinarji prav gotovo zapisali, da so bili ameriški kaptialisti in delavski voditelji—velika deca. In zapisali bodo veliko resnico.. Zgodovinarji bodo priznali, da so se delavcem godile večje in manjše krivice s strani kapitalistov, tako da je morala takozvana novodealska vlada z zakonom prisiliti kapitaliste, da niso mogli več ovirati organiziranja delavcev in so morali; hočeš ali nočeš, pristati na kolektivno pogajanje z njimi. S pomočjo novodealske vlade so torej ameriški delavci pridobili celo vrsto novih pravic. To je bilo pravilno, bodo zaključili zgodovinarji, takoj pa bodo dodali: vekovečna resnica je že, da z vsako pravico gre tudi dolž nost in odgovornost, kajti pravica brez dolžnosti in odgovornosti ni več pravica, pač pa je enostranski privilegij, ki sapio jemlje, a nič ne daje. Na primer otrok hoče vse vzeti, ne ds pa nič od' sebe v zameno, ampak otroku ne zamerimo, ker vemo, da nima razuma in razsodnosti. Na žalost—ameriški delavski voditelji se niso v oni dobi izkazali nič boljši. ' Dolga desetletja niso ameriški kapitalisti čutili nobenih dolžnosti napram delavcem in človeški družbi sploh, nobenih odgovornosti za mir v industrijah in blagostanje naroda. Kontrolo nad modernim kapitalom so smatrali za nedotakljiv privilegij, za katerega niso hoteli biti nikomur odgovorni. To pa se je strašno maščevalo nad njimi. Novodealska vlada jih je prva prisilila k odgovornosti—.kakor trmastega otroka jih je. porinila v šolo, da jih nauči dolžnosti |n odgovornosti, u še vedno so se cmerili in na vso moč branili tega nauka. ln ko so delavci dobili pravice svobodnega organiziranja in kolektivnega pogajanja, so njihovi^neskrupulozni voditelji—ne vsi, iz naselbin ■toda mnogo jih Je bilo—smatrali te pravice za svoj privilegij, za katerega ni treba nobenih odgovornosti človeški družbi ali predstavnikom ljudstva, ki so jim dali te pravice. Obnašali so se kakor kapitalisti, nagajali so drug drugemu, nagajali so vladi in z največjo naslado so se poskušali meriti s svojimi novimi pravicami na bojni fronti s kapitalisti. Nič čudnega ni bilo, da se je to maščevalo nad njimi. Kakor je novodealska vlada vzela kapitaliste v šolo in Jih prisilila k odgovornosti, tako je bila prisiljena vzeti v šolo tudi delavske voditelje, da jih nauči z zakonom odgovornosti, katero morajo imeti napram delavcem in človeški družbi. Tako nekako bodo zapioali bodoči zgodovinarji. Trezno mislečim ljudem Je že danes lahko znano, da se ne bodo motili. Na. rešeto Je treba vzeti le takozvane jurisdikcijske stavke in slika anarhične situacije, knteru se neprestano pojavlja v nekaterih delavskih organizacijah, je popolna. Kaj so jurisdikcijske stavke? Juriadikcijske stavke so boj med delavci samimi, boj med unijami dveh samostojnih central ali celo med dvema unijama ene same organizacije. Pri teh stavkah ne gre za plače, niti' za krajši delovnik, niti za nobene zahteve od delodajalca, pač pa gre za zahteve voditeljev dveh ali več unij. Na primer pred nekaj dnevi so več dni stavkali strojniki v Cali- kt?r ^ voditelii dveh prizadetih unij niso mogli zediniil.1t kateri uniji naj ¿padajo strojniki v prizadetih tovarnah. Obe uniji spadata k Ameriški delavski federaciji, ampak vsaka hoče imeti sporne strojnike v svoji sredi, vsaka jih lasti za sebe— menda le zato, da pridobi nove članske prispevke. Spor je torej med voditelji dveh unij—«pora ni med delavci samimi, kajti njim Je menda vseeno, kam spadajo pri eni in isti organizaciji—kljub temu je zaradi takšnega privatnega spora delavcem usiljena stavka, ustavljena Je produkcija, trpeti mora delodajalec- in trpeti mora vsa dežela, ki je zainteresirana pri produkciji potrebnega blaga. Kd«. je odgovoren za stavko te vrste? Delodajalec ni odgovoren ker ninui nič opraviti s sporom med unijama; vlada ni odgovorna, ker tudi ona nima nič »»praviti z notranjimi »pori med unijami vodstvo Ameriško delavske federacije tudi noče biti odgovorno! ker se izgovarja, da imajo poaamesne unije proste roke Nihče noče biti odgovoren! Ampak škoda je bila storjena trem strankam ln nekdo mora bili odgovoren. ln tako bo vlada prisiljena, oziroma bo kongres prisiljen—na velik«) veselje vseh zagrizenih sovražnikov delavskih unij—da z zakonom postavi odgovornost za one, ki-kakor otroei—nočejo poznati odgovornosti. ' , ^ Pravica stavke nI privilegij, ki *e lahko vihti v vsakem primeru in nad vsakomur, kadar ac komu zljubl1. Stavka Je aredatvo oblami*- delavcev v skrajni sili in za stavko mora biti vaelej odgovoren oni, ki jo.provoclra. . ^ i Barblčova—loačorba Cleveland.—Zadnje čase sem prejel več pisem, da bi kaj "luš-nega" napisal. To žele naše enakopravne žene, ker nočejo vedno kislih kumare, ampak kaj sladkega, da se lahko obliznejo. Na žalost pa sedaj ne morem toliko pisati kot sem poleti, ko sem imel več časa, sedaj pa sem upreien kot živina. Končno sem vendar izvedel, kje je bila naša dopisovalka Theresa Dušak. Mislil sem že, da je "kovo kreljut" ujela v past in da ima medene počitnice ali pa—"ležeči" štrajk. No, bila je bolna, kašljala je in srce jo je bolelo, ker je na neki svatbi preveč plesala. Če bi bila prišla v Cleveland 9. nov. na našo društveno proslavo, bi bila lahko mene obdolžila, da se je kašlja od mene nalezla, ker sem ime oslovski kašel. Ker pa menda še nisem osel, me je tudi kašelj za pustil. In tako me Theresa ne bo mogla dolžiti, da sem jaz kriv njenega kašlja. Obljubuje pa da pride enkrat v metropolo, ker ima tukaj poznane. Ko sem bil v Pittsburghu na konvenciji SNPJ, mi je sin poslal pismo, ki je prišlo iz Mil Irons, Montana, od mrs. Birtich ki si je poželela proSene kaše Smetano ima doma, ker ima krave, nima pa kaše. Takoj po vrnitvi domov sem šel v našo zadrugo in vprašal za proseno kašo. Imeli so jo, toda ni bila za porabo. Čakal sem, da pride frišna, toda je ni bilo. In tako sem po zračni pošti poslal mrs. Birtich pismo, da kaše ne bo. Ampak kljub temu ni bila jezna in mi je obljubila, da me bo nagradila za moj trud s—"kikiriki''. Bil sem tako vesel, da sem prosil Boga, da bi zadruga dobila pro-sene, kaše, in bil sem uslišan. Kaša je že tukaj in bo poslana v Montano, kjer imajo smetano in cowboyje. Upam, da bo kaša prej v Montani kot pa ta dopis v-Prosveti. Armpek, če bom jaz delal reklamo za zadrugo, bom tudi tam zahteval nagrado. Na primer ajdove moke za ajdove žgančke. Moj prijatelj Vidrihov Andreje mi je zadnjič priporočal kompas, ker menda misli, da sem Krištof Kolumbus in da iščem Ameriko. Ampak danes iščem po metropoli demokracijo Z leščerbo, kot je v starih Atenah iskal poštenjake grški filo-zof^mgones. In tako sem dognal, da naši meščanski listi (ameriški) še niso spremenili svoje demokracije in jo zavija jo še vedno po svoje. Samo mi z našimi listi smo šli pri urejevanju več stopinj navzdol. Ampak mi smo čudaki. Kar som še dognal, je to, da mladi člani nečejo skrbeti za svoje starše. V resnici sem svojo leščerbo dognal, da mora- jo starši skrbeti za svoje mlade. Mladi skrbe le takrat zase s "help yourself," kadar je kaj na mizi. Že sem velikokrat rekel, da oče lažje vzdržuje deset sinov kot pa deset sinov samo enega očeta. Oni dan sem opazil na moji poulični tri filozofe: townsendi-sta, lawsonista in komunista. Vendar niso poznali drug drugega, dasi so skupaj sedeli. Mislil sem si: Tukaj mnnjku še tehnokrata, demokrata in social demokrata in bilo bi pol tucata filozofov. Še bolj čudny se mi je zdelo ko pride neki dan star možak na poulični in mi pokaže dekli no, ki je kazala prav luikane okrogle nožicc. Možak pravi, da tega rte more gledati in gre poulične. Mislil sem si: Če bi bil ti mlad in bi ti radi tega slabo prišlo, bi se ne čudil, ampak star, kakor si, bi pa lahko prebavil tako lepoto, ne da bi se izogibal. Na poulični je bila mlada mati s petletnim sinčkomr ki je za sedel sedež. Pa me neko staro ženšče vpraša: "Ali je ona pla čala za fantka?"—ona je namreč hotela zasesti tisti sedež. Odgovoril sem ji: "Če plača ali ne, jaz mu ne bom ukazal, naj gre s sedeža." Ljudje so se spogledali in simpatizirali z mano. Ko smo v stari domovini hodili v šolo, so nas učili o ahgelj-cih. Ampak če bi kdo prišel k meni oni dan, ko je sedela poleg mene na poulični tako luška-na, bolj majhna, črnooka, črn klobuček, črno krilo, črna suk nja, črni lasje, obrazek pa krasen, kot pravijo Čehi, in lepe nožice—če bi me kdo vprašal, ako bi tisto stvarco zamenjal za angeljca, bi mu odgovoril: "Ne! Saj je to angel jček!" Pogovarjala sva se pa le o—vremenu, kot je pri nas navada. Mi imamo "človeke," ki se hočejo po metropoli boriti proti fašistom in nacijem. Radovedni smo, kako bi se taki "človeki" borili s "flinto", ko jih pa vsak pajnt omami, d£ zaspijo po štiri do pet dni. Taki bojevniki niso za današnje dni, ko je v modi "blitzkrieg". Če bi Rusija imela take brambovce domovine, bi bil Hitler danes že v Sibiriji. Pa nam bo kdo rekel, da imajo taki fantje prepričanje. Je že res, da ga imaja Kdo je bil že tisti, ki ga Cankar imenuje, da ima prepričanje v.listnici? Mi v me- tropoli lahko rečemo, da je veliko takih, ki imajo prepričanje Cankarjevega junaka samo zato, ker so njih mošnjički prazni in nečejo, da bi bili prazni tudi njih želodci. Zato toliko prepričanja. Ko sem bil zadnjič na priredbi soc. Zarje v Slovenskem narodnem domu, sem srečal tudi dopisnika Jurcata iz Detroita, kakor tudi Mary Bernik, Travnika in še več drugih, mislim, da tudi mrs. Junko in tajnika soc. kluba—vseh si nisem zapomnil. Jurca me je vzpodbujal, da ne smem Še s "flinto" v koruzo, kar sem obljubil, ampak potrebujem še več starih bojevnikov, ker, če se sam še tako borim, moram podleči večini, kot so marali podleči tudi oni v Ev-rovi. Krivi so pa tisti, ki cindft-jo in se spreminjajo. Na take ljudi se pa ne mor«! zanesti. Na 22. nov. smo se zopet ustavili v Sharonu, kamor nas je poklical gospodinjski klub Slovenskega doma. Obisk je bil precejšen in tudi zabavali so se s plesom, da jim ni hotelo v glavo, da mora to rajanje enkrat nehati. Končali smo ob pol dveh. Kadar se človek poda ven na deželo med naše rojake, se vse boljše počuti kakor doma v metropoli. Nuši rojaki po zunanjih naselbinah se pravi tip Slovanov, kar se gastoljub tiče. Tudi strežem z okusnimi jedili, ko jih zna pripraviti le slovenska žena—s pohano piško, potico in drugim pecivom ter solatico. Za vse to moramo biti hvaležni gospodinjskemu klubu, posebno pa mrs. Frances Gorenc, kjer smo se najprvo ustavili. Bili smo Max Teka ve, Joseph Kolesar Frank BarbiČ ml. in yours truly. Frank Barblč. 53. Udeležba pri Zarji je bila ne->akovano velika in udeJežen- Naše kulturne aktivnost! Cleveland. Ohio.—Kdor se hoče med Slovenci v Clevelandu udejstvovati na kulturnem polju, bo dobil vedno priliko #a to in bo tudi dobrodošel. Udeležbe kažejo, da se publika tudi bolj zanima za kulturne priredbe kot se je v prošlosti. To je nič več kot prav, ker sedaj smo budilci slovenske kulture in izobrazbe le še mi, ki živimo na tujih tleh. Na domačih gospodari tujec— barbar. Želeti in potrebno je, da bi se zbudili tudi tisti, ki se do-sedaj še niso zanimali za kul turne in izobraževalne priredbe in- pomagali voziti voz kulture in napredka, ki ga naši na doma-tleh ne smejo, nedeljo, 14. decembra, se bo zopet vršila ena zelo pomembnih prireditev. Naša kulturno-izobraževalna organizacija Cankarjeva ustanova prireja oblet no spominsko slavnost smrti največjega slovenskega pisatelja Jvana Cankarja z bogatim varijetnim programom. Prireditev se bo vršila v S. N. domu na St. Clair ave. Pričetek ob 3. uri popoldne, V programu bo nastopila ena naših najboljših pevk, miss Ann Beniger iz Chicaga, ki je sprejela povabilo Cankarjeve ustanove. Zadnje čase je že mnogokrat nastopila na različnih odrih n večkrat tudi po radiu. V Chi-cagu in po srednjem zapadu je poznana in priznana pevka. De-egatje zadnje konvencije in udeleženci banketa SNPJ jo imajo še v prijetnem spominu, ker ; im je pela na banketu in v radio. Cleveland je priznan in faktično je slovenska metropo-a, posebno sedaj, ko imamo Slovenca za župana. Naša nesebična dolžnost je, da povabimo v bili po- J ci so bili s programom jako za- dovoljni. Pri programu ao. sodelovali tudi naši bratski zbori— Slovan, Jadran, Sloga, Slavulj, češki zbor Vojan in Svoboda iz Detroita, katerim se v imenu Zarje iskreno, zahvaljujem! Naše kuharice, točaji in drugi so imeli polne roke dela in so ga izvršili v zadovoljstvo vseh. Hvala jim! Vsi tisti, ki imate posluh in .veselje do petjs, ste vabljeni, da pristopite k Zarji. Če imate sina ali hčer, naj pride k Zarji in bo v dobri družbi. Pevske vaje se vršijo vsak četrtek zvečer v S. N. domu na St. Clairju. Igra "Z vero v vstajenje", ki jo je spisal Ivan Jontez in jo je igralo dramsko društvo Ivan Cankar v nedeljo, 23. novembra, je bila tudi velik uspeh. Čisti dobiček od te priredbe bo šel odboru za jugoslovanski relif. Več o igri ne bom pisal, ker sem sam igral v njej. Priobčena je v Cankarjevem glasniku za mesec avgust, oktober in november (zadnja številka v kratkem izide). Na svidenje v nedeljo, 14. decembra! Loula Zorko. svojo sredo naše prtzii&fie *UT-turne talente in jih bratsko in sestrsko sprejmemo. V tem primeru Ann Beniger je vo. Za govornika smo povabili natega novega župana Franka Lauscheta, ki se bo gotovo odzval, ker so mu pri srcu Cankarjeva dela in kulturno delovanje. Na programu bo tudi igra, petje, oderski plesi in druge točke, ki jih bodo proizvajali naši domači talentje. Zvečer za ples bo igral Peconov orkester. Ne pozabite priti v nedeljo, 14 decembra, v S. N. dom. Na Zahvalni dan, v četrtek 20 novembra, je soc. pevski zbor Zarja proslavljal 25-letnico svojega kulturnega delovanja. Ka ko lep je bil pogled na oder v to skupino okrog 50 pevcev in pevk, večina tu rojenih mladeni-čev in mladenk. Med njimi edi-ni ustanovitelj, prvi in današnj predsednik zbora Leonard Poljšak. On ima velike zasluge, da ae je zbor vzdržal 25 let in da je danes večji in živahnejši kot kdaj prej. V priznanje so mu na koncertu podarili pevci in pevke Zarje Šopek rož in za na dom kupili pisalno mizo. V svoji skromnosti se tega ni nadejal in je bil ne malo presenečen. Leonard, v tebi je Še polno mladostne energije, le vozi naprej do 50-letnice zbora Zarje. (Iz Prosvete, 2 decembra 1921) Domačo voall. !>oplsn.k iz Walsenburga, Colo., obtožuje neka-tere Slovence stavkokaštva v tamoinjih premog«,vnikth Delavsko voetL Bre*p.»eclnost v mestu New Yorku Je vedno večja :L tlnO90ršlr' Ang,l)Ä * <*rtvt " "uapenzljo vojne od-skotimo« Nemčiji 9 Sovjetska Rusija k«»;* jNMrmco. Sovjetska vlada ponuja Ameriki dragocene P rod sodnik Rooeevolt fovorl prod delegati ki en se udoioMt dola v Now Torka. Prijatelju in sobratu ▼ spomin Gowanda. N. Y.—Ko sem se spodaj podpisani leta 1925 preselil iz Girarda, Ohio, v to malo, toda prijazno slovensko naselbino, sem med drugimi slovenski mi družinami našel tu tudi družino Samson, ki je takrat vodila edino slovensko trgovino v naselbini na Palmerjevi cesti, družini sta bila oče in mati ter dva sinova. George, starejši sin je bil takrat 15 let, njegov brat Frank pa 12 let. družina je par mesecev pred mojim prihodom odprla trgovino z raznimi grocerijskimi produkti in takoj dobila precej odjemalcev. Kar je pa bilo najbolj privlačno za pridobivanje odjemalcev, je bil mladi George, ki je bil takrat postave 20-letne-ga fanta. On je hodil od ene do druge slovenske družine ter svojim humorjem ali špasi v pravi slovenščini pripravil marsikatero družino, da je postala stalni odjemalec v njihovi trgovk ni. In ne samo, da je bil fant poln humorja, nego eden naj-lx>ljših igralcev na harmoniko, dasi je imel eno roko pohabljeno radi padca s konja. Z mladim Georgem sva takoj prvi dan mojega prihoda postala prijatelja ter tako hranila prijateljstvo, dokler ga ni pobrala neizprosna smrt od njegovih dragih—matere in brata (oče je umrl pred par leti) in od stotine znancev ter prijateljev. Umrl je 11. nov. v najlepši dobi življenja, star 31 let. Torej radi dolgoletnega prijateljstva in bratstva pri društvih pišem te vrstice v njegov spomin. Dragi mi brat in prijatelj! Spominjam se dneva, ko je brat Pečnik vozil člane raznih društev s truckom prvikrat na veselico oziroma piknik v Buffalo, N. Y. Spominjam se dneva, ko amo ae leta 1033 ga otroka do najstarejš i venca v naselbini te bom J SttssS, Asn&ii asaivais akoravno si bil drugod an« ran si prelomil obljubo drug m si našim društvom pnska na pomoč. F 10 Ko smo leta 1931 ustano, angleško poslujoče društvo g PJ, si bil eden prvih, da si 05 ¿al s svojim sotrudmkom Pry se Podpisavj a ditve društva in f pod dopisi z imenom "Sne^T Speedy", Med vsem tem časom si pa magal dokler ti je zdrav£ puščalo, očetu in materi pri v stvu trgovine, ki je danes moderna. Pridobil si mnogo jateljev med Slovenci in tu rodci kakor tudi med otroki \ te je poznalo, kar so prič cvetlice v Slovenskem domu mrtvaški krsti. Videl sem prej že veliko, toda ko sem pričel preštevati ob tvoji kn sem se vedno zmotil predno s jih preštel. Rečem pa lahko «i jih imel več kakor do sed še kateri Slovenec v naselbi Najbolj so me ganile cvetke "Štirih prijateljev", fante samcev, kar si bil tudi sam, zn tudi pod imenom "Nadzornik licije" v slovenski sekciji nasi "bine. Dragi mi brat in. prijatelji i jen si bil v Cleveladu, Ohio, preselil v Gowando, N. Y., t po 6-mesečni bolezni izdihnil lokalni bolnišnici dne 11. n< Zapustil si žalujočo materi sephine Samson ter brata Fra ka Samson, ki se sedaj nahaja ameriški armadi. Zapustil si stotine prijateljev, kateri se bodo spominjali dolga, dolga ta in katerim je neusmilje smrt pobrala brata in prijal lja, humorista in izvrstnega hi monikarja, vedno pripravljene pomagati posameznikom ali dr štvom v stiskah. Prijatelj Geoi^ Samson, ohranjen nam trajnem spominu! Ti pa poči v v miru v črni ameriški zeml Tvoji materi in bratu moje žaijeP iTntoi Milthofkki S POTOVANJA "BIG TONYJA" 7 n. Oakland. Cal.—Isti večer sn v Rock Springu najeli turisti no kabino, da smo se odpoči Zjutraj smo si sami naprav zajtrk, se ddbro osnažili, zop zasedli našo "lizo" in jo odk rili proti Denverju, Colo. Voz smo kot za stavo. Bili smo še milj od Denverja, ko zagleda blizu ceste majhen rov z nap som Louisville Coal Co. Ustavil avto na gasolinski stanici vprašam, če mu je znano, kje tista premogarska naselbina f imenu Louisville. Pokaže mi prstom in pravi, da je tri mil, do kempe. Obrnem "lizo" in poten« proti omenjeni premogarski ni v Ambridge, Pa., na veselico društva Reveliers; spominjam se dneva, ko smo se 1935 z dvema busoma vozili v Cleveland na piknik za Labor day; spominjam se dneva, ko smo se vozili z bu-8om v Youngstown, Ohio, na dan SNPJ v Idora parku, in mnogo, mnogo drugih dnevov, ko si bil v naši družbi na potovanju ter nas vedril s svojim zdravim hu morjem in harmoniko, na katero si nam igral vesele valčke in poskočne polke. Spominjam se mnogo dnevov in večerov, ko si na stotine rojakov, tudi na polovico bolne, na naših lokalnih piknikih in veselicah s svojo godbo pripravil na ples in smeh. Spominjam se te, ko ai se igral s člani mladinskega društva SSPZ pri odbijanju žoge, kakor tudi, ko si mi priskočil na pomoč v igri "Rastoča družina . Ko nisem mogel dobiti oeebc, da bi prevzela vlogo v igri, prevzel ai jo ti ter izbor-no igral. In ravno prej, ko je pričela bolezen uničevati tvoje mlado življenje, s» napisal v listu Napredek v angleškem jeziku dolg članek o pretekli bo-žičnici mladinskega društva, članek, ki je pol zdravega humorja. Hranim ga. nepozabljeni mi brat n prijatelj, v svojem arhivu v urade tvoj spomin. Ne samo podpisani, tvoja ma- prijatelj A. P. Krankar. Pozn mo se *e iz Kansasa., Jaz sw računal, da se bom peljal v Der ver, potem pa šel obiskat moj« ga prijatelja. Toda slučajno sei se peljal mimo in imel srečo, d sem ob cesti zapazil tisti nap« Ko smo se peljali proti Louu villu, sem se šalil, da imam ve sreče kot pameti, v čemer se j moja žena tako za šalo tudi njala. Hj . Bilo je 1. septembra ob 1-3 popoldne, ko se pripeljemo Krankarjevim. Bili so vsi dom Ker nas niso pričakovali, so bi zelo presenečeni. Bil je dan, zato je Krankar takoj za pregel svojega železnega konji in se kmalu vrnil s hladnim f* vom. On je bil v Oaklandu pf meni leta 1937 v času. leo arf bil na 11. konvenciji SNPJ sem se vrnil domov, je bil U kaj časa pri nas, potem pa * * vrnil k svoji družini v Colora* Od takrat se nismo vrč vide u Razume se. da svs si imela vri» ko povedati. Poslovili smo ^ od njega in od njegove druz^ še isti dan in se odpeljali v I>m ver k našim prijateljem - i V Denverju smo «stal« ar* čez noč. Ustavili »mo ar pri ^ žini Frsnk Kokel Ker na» pričakovali, smo jih zelo nadih Poznamo se * (Dalja sa $• r? . MiRESL fe PjPCEMBRA Vesti iz podjarmljene stare domovine 1 u amcrlikik vtoov o Jugoslaviji Angora 17. nov. (Hay Brock-ijYT)—Po vesteh, ki so jih dotó, tuji vojaški dopisniki v An-J^ se vojne Srbije proti nem-/asednim oblastim ter od-^¡kom lutke-predsednika geneza Milana Nedics in proti bratskim vstašem nadaljuje z ne-ananjšano zagrizenostjo. Brezobzirno pobiranje talcev v Bel-«adu, članov najstarejših srb-¡kih rodbin in ugiednih meščanov ter zapiranje v množicah, ki n italijanske oblasti povzročajo v Bosni in Dalmaciji, so podíala besno borbo, ki se Siri po Jugoslaviji. Vrste se nova po-ftodovanja, napadi in cela vrsta tfeplozij v Hrvatski in ob dalmatinski obali. Poročila prejšnje nedelje o prijetju talcev v Belgradu so potrdile nemške uradne izjave tur-jki pŠročevalni družbi 'Anatol'. Ta poročila ne navajajo imen ujetih talcev, vendar poročila pravijo, da so Nemci zaprli nad 1500 najuglednejših belgrajskih književnih založnikov, urednikov listov, zdravnikov, odvetnikov in drugih ljudi, znanih v javnem življenju, uključno s celimi rodbinami najstarejših bel* grajskih obiteljL Po nemških poročilih bodo talce ubili is maščevanja za nemške izgube na jrednjem in zapadnem srbskem bojišču, čeprav se talci, vsaj večina njih, nemškim oblastim niso upirali. Uradna nemška, madžarska, rumunska in hrvatska poročila, ki so prejšnjo nedeljo prispela v Angora, govore o dr-uvljanski vojni v Srbiji in pravijo, da je iz bojev nastala prava vojna na pravih bojiščih. Navzlic temu, da so Nemci s topovi in letali skoraj popolnoma «učili okrog 24 srbskih mest in Bisel j, osiščna poročila priznavajo, da vojna v razdejanih predelih še vedno razsaja—od Aran-djelovca do Jagod ine, od Žagu-bice do Banjaluke v Bosni, v bližini ruševin Krupnja in Užic in v zasneženih planinah nad Višegradom na potu v Sarajevo. TM(7poročilo iz belgrada pra-vi, da so Nemci opustili namero, da bi porušili Kragujevac vsled nastopa generala Nediča, ki je dejal, da bi to razdražilo vse Sr-1 be v vseh krajih in mogoče privedlo do še večjega odpora na vseh bojiščih. Budimpešta, 18. nov. (UP)— j Belgrajaki list Obnova danes porota, da je bilo v bližini Kragu-I jevca ubitih 50 "komunistov" in i da so bile druge "skupine komu-t nistov" premagane v okolici Po-| iarevca in Jagodine. Zagreb. 18. nov. (AP)—Poročili iz vseh delov Jugoslavije, ki prihajajo v Zagreb, poročajo o nezaupanju, nemirih, terorju in celo o pravih državljanakih vojnah v posameznih delih. Poročila so nepopolna, kar je spričo »labih prometnih zvez in vojaka nadzorstva razumljivo, uthui v celoti kažejo sliko ne: mirov. Dobro oborožene čete, fa jim pomagajo nemške zasedne oblasti, se borijo v obupnih bojih z ostanki jugoslovanske voj-ske. četniki in tako imenovani-»i komuniati'. Celo v "neodvisni" Hrvataki oklepni vlaki krožijo po Železnikih progah v borbi proti poško-d^vanjfm. V črnih planinah Cr-** Kure, ki ao jo zasedli Italijani. »o obstreljevali in požigali *Mi, kjer so se sovražni Črnogorci uprli zasednim oblastem. v ju/ni Srbiji, ki jo Je po bojih n* Balkanu zasedla Bolgarijo, «prav (*J tam skoraj aploh ni J!a pravijo, da posUjajo r'di na nemške vojake vedno J pogosti navzlic ubijanju v "»«•ah, ko sto ln sto talcev ' a svojim življenjem uboj *'i»a nemškega vojaka, nji-1 trupla pa visijo ob cestah " Potniki pripoveduje ao t unč Črnogorcev posla- li v prisilna taborišča zato, ker so se uprli italijanski zasedbi. Ista poročila pravijo, da so voditelji upora s prezirom odbili ponudbo italijanskega poveljstva za pogajanja in izjavili, da bodo z upori prenehali šele takrat, kadar bo zadnji Italijan zapustil zemljo. V hrvatski prestolnici je prišlo do protiitali-janskih demonstracij. Jugoelovanako vojno odposlanstvo na vešbah ameriške vojake Na povabilo vlade Združenih držav se kot opazovalca udeležujeta manevrov ameriške vojske v Južni Karolini vojni pomorski in letalski odposlanec Jugoslavije pri Združenih državah, podpolkovnik Ž. Radojčič in polkovnik Mirko Burja. Smrt jugoalovanakega diplomata • Poročajo nam iz Ženeve, da je tam nagle smrti umrl Boško Hristič, bivši jugoslovanski poslanik v Hagu, Atenah in Rimu. Ugledni švicarski listi, med njimi Tribune de&eneve^pocočajo, da ni mogel preboleti težko usode svoje domovine. rjirtnn/áui jfJUr r rrv%x~ MXTOFK prej proti kansaškim planjavam; z eno roko držim volan, v drugi pa steklenico. Drvimo zopet 60 milj na uro med tem, ko sem Govor iz Londona ljudstvu v Jugoslaviji napajal Šoferja. Vreme je bilo lepo, zato je bi-1 toati aedaj preaegajo vse meje. Govor Dnšana Slmovtča, predsednika Jugoalovanake vlade po radiu (Konec.) Vsi tisti pa, ki bodisi v sovražnikovi službi, bodisi is lastnih nagibov počenjajo zverin-atva med našim narodom, bodo dobili zasluženo kazen. Naši zavezniki in mi že sestavljamo črno knjigo zločincev. Naj ti dobro vedo, da se to pot ne bo zgodilo kakor po prejšnji vojni, ko so krivci ušli polaganju računov. Zločini in protizakoni- ta i* h; hr.l S POTOVANJA "BIG TONYJA" ' (Nadaljevanje z 2. strani.) ker so bili tudi oni v Kansasu. Pri njih smo bili zopet kot doma. Ponudili so nam jerperge za tisto noč, kar smo z veseljem sprejeli s pripombo, da itak ne bo dovolj časa za počitek, ker nameravamo drugo jutro zgodaj odpotovati proti Kansasu. Isti večer smo imeli še nekaj časa, da smo obiskali nekaj naših prijateljev. " Najprvo dmo se ustavili pri Louisu Koprivcu, ki ima gostilno na 4500 Washington st. Ker je bil vroč dan, se razume, da se nam je njegovo hladno pivo zelo prileglo, posebno še meni, ker se ga pač nikoli ne branim. Samo enkrat sem rekel "ne", in to je bilo takrat, ko son»evpraaali, če imam dovolj. Večičr2rri*i4e pripetilo, da so tudi mojo žerio tri tal i; ker pa una ne Bme pili pive radi zdravja, sem pa še njeno čašo pognal po mojem vedno suhem grlu. Ustavili smo se tudi pri zelo prijazni družini Anton Oražen, ki se je pred nekaj časom preselila iz Sugarita, New Mexico. Oba sta zelo gostoljubna. Videli se nismo že 25 let—poznali smo se v Kansasu. Razume se, da smo jih zelo iznenadili. Cas je šel hitro naprej. Poslovil smo se od prijazne družine in se vrnili na naš začasni dom. Ker ni bilo časa, da bi obiskali še družino Kna-felc, sem jim telefoniral, da se zopet nahajam v Denverju. Imel sem veliko zabave, ker jim nisem hotel takoj povedati, kdo aem, končno pa se le izdsm, da govori "Big Tony". Ni mi hotela verjeti. Potem pa sta prišla z možem nas obiskat. Tudi oni so naši dobri prijatelji že več let in imeli smo si marsikaj po- vedati. Poslovili 80 se od nas, pa v posteljo, da sc nekoliko od-počijemo. Ob 4. zjutraj zasedemo naš avto in se spustimo po cesti 40. Drvimo 60 milj na uro proti Kansa-®u; jaz pridno šofiram, Joe Kocjan, ki se Je peljsl z nsma v Kansas k stsršem, pa je sladko sanjal v zadnjem sedežu. Ko se je moj konj upehsl, sem ustavil na gasolinski stanici, da smo ga napojili. Pa tudi šofer je bil žejen, zato stopim v gostilno in kupim par steklenic pivs. Za-■edem avto in zopet drvimo na- lo prijetno šofirati. Ali to je bil vrag, ker mi je začel nagajati spanec. Ženi pravim, da ceneje in prej pridemo v Kansas, če nekaj časa ustavimo, kot pa da bi zaspal za kolesom. Nato se naš Jože ponudi, da bo on šofiral toliko časa, dokler se jaz nekoliko ne naspim. Menjala sva sedeže, on za volan, jaz pa se po-greznem v spanje pravičnega. In sem sanjal, če bomo še isti dan privozili v Pittsburg, Kansas. Bili smo oddaljeni še 300 milj, ko se prebudim ob 2:30 popoldne, dobro odpočit. Kupili smo zopet gasolina in par steklenic piva. Zopet grem za kolo. Da se v Kansas Cityju izognemo avtni gneči, krenemo po cesti 59 proti Lavvrencu, Kans., potem v Ottawo, kjer smo vzeli cesto 68, ki nas vodi na cesto 69, katera nas pripel ju v Pittsburg—ali pa tudi v Kansas City, ampak slednjega smo se izognili. Ob devetih zvečer smo zapeljali na dvorišče brata moje žene Johna Kocjana v Crowebur-gu, to je kakšnih deset milj od Pittsburga. Bili so zelo iznena-deni, in posebno še, ker je bil z nama tudi njih sin Jože. Bili smo zelo utrujeni in so nam takoj postregli s hludnim pivom, pa tudi "železne" ni manjkalo. Tisti dan smo torej prevozili 742 milj, skoraj neverjetno, toda —believe it or not. 30. avgusta ob 2. popoldne smo šli od doma, v Croweburgu, Kans., pa smo bili 2. septembra ob 9. zvečer. V tem času smo prevozili 2Q0Q milj.—(Se nadaljuje.) Anton Tomsic. Governer Olson pomito* stil pisatelja Krebsa Los Angeles, Cal., 1. dec.- — Governer Culbert L. Olson Je pomilostil Richarda Krebsa, ki je pod psevdonimom Jan Val-tin spisal knjigo "Out of the Nlght" in je bil 1. 1926 obsojen na deset let zapora zaradi napada na židovskega trgovca Maurica L. Goodsteina. Kreb« je prebil tri leta v ječi, nakar je bil deportiran v Nemčijo. Hitlerjeva tajna policija ga je potem aretirala na obtožbo veleiz-dajstva, nakar je spet pobegnil v Ameriko in spisal omenjeno knjigo, v kateri je razglasil na cijske in komunistične aktivno-ati. Možno Je, da bo Krebs dobÍl{_¿,)t,vn nj vu'tnH< ameriško državljanstvo in se s tem izognil deportaciji. Španski delavci prišli v Nemčijo Berlin, 1. dec,—Nadaljnji vlnk s španskimi delavci je prišel v Nemčijo. Uradno naznanilo pravi, da bodo ti upoaleni v tovarnah in na kmetijah. Pridružili ae bodo delavccm i* drugih držav, ki ae nahajajo v Nemčiji. Skupno število teh znaša čez dva milijona. Zločince bomo našli in plačali bodo za svoje grehe. V svojem govoru desetega novembra je britanski premijer Churchill izjavil, da mora biti kazen za ta ke zločine odslej biti med glavnimi cilji vojne. V Hrvatski Je osišče uatanovi-lo posebno držalo s kraljem, vojsko in diplomucijo. Na čelo hrvatski vladi ao poatavili znanega terorista in zločinca Pave-lica z nalogo, da pripravi italijansko zasedbo Hrvatske in da s pokoljem Srbov ustvari krvno sovraštvo med Srbi ln Hrvati. Odbijanje hrvatakcL^Jt m e č k e stranke, ki obaega ogromno večino hrvatskega naroda, -d^bi sodelovala v tej krvoločni vladi in delovanje četnikov so razgalili vso gnilobo Paveličeve lutkarske vlade. V Srbiji so Nemci postavili Nedičevo vlado. Odkar je prišla ta vlada, se jc nesreča v zemlji povečala. Namesto skrbi za vsakdanji' upravno delo j«' začela politično delovanje v duhu zasednih oblasti z načrti na-cijskega in fašlatičnega novega reda. To ljudstva ni moglo pomiriti, temveč samo razdražiti. Nedič poveličuje fašizem in na-cional-socializem, slavi Hitlerjevo vsemogočnost in sporoča Srbskemu narodu, nsj se pomiri s tem, da je izgubil svobodo. Narodu, ki ga preganjajo kakor divjo zver, ki ga razseljujejo in puščajo brez strehe nad glavo in ki ga pri vsakem koraku čakajo vislice, meče ponižanje in sramoto v obraz. S takim svojim delom Nedič ves čaa naliva samo olja v ogenj. Pa je šel še dalje. Ko je bilo za dejanja posameznikov pripeljanih na morišče po petdeset ali sto nedolžnih ljudi, ter celo po strašnih pokol jih v Sabcu, Kraljevu, Beogradu in Kragujevcu, v katerih je bilo u-streljenih osem tisoč in sto nedolžnih Srbov, med njimi tudi duhovniki in otroci, zločinstva take vrste, du se nam pri samih mialih nanje ježe lasje, je Nedič hladnokrvno ostal na svojem položaju ter te strašne zločine pokril z imenom enega generala in jih celo opravičeval a trditvijo, da ao ti po nedolžnem ubiti ljudje komuniati, kakor da bi ti, vzemimo da bi bili res, smali biti izven zskona. Vse, kar Je pobegnilo v goro, Je pobegnilo prod tem terorjem, ker nobena Danes se jasno vidi načrt naših sovražnikov. Od prvega dne je bilo trebs oddvojtti Hrvate z ustsnovitvijo neodvisne Hrvatske. Potem Je bilo treba to od-dvojltev poglobiti s preseljevanjem Srbov in s njihovim Iztrebi jevan jem z ognjem in mečem v Pavel ičevl Hjvataki in v Bosni. In tam se za sto in sto Srbov, ki Jih |HMftreljajo skupaj z fMi, pripoveduje, du so komunisti. Razglaša se po vsem svetu, da je srbska pravoslavna cerkev tudi komuniatlčna. Da bi ae ta načrt za iztrebljenje srbskega naroda posrečil v čim večjem obsegu, je bilo treba izzvati bra-tumorilsko borbo tudi med Srbi samimi. Toda v Srbiji se la na črt ni poarečil. Srbski narod ae zaveda težkih preizkušenj, ki ao prišle nadenj in ki jih prenaša i zavestjo, da gre aa njegov obstoj in da zdaj ne gre za to ali za drugo stranko ali prepričanje. Srbski narod je ostal zedinjen in ae ni dal za-• vest i s nobenimi spletkami in lažmi, celo ko ao jih krasili t domoljubnimi besedami. Največji narodnjaki, skrajni levičarji, cerkev, vojska, vse je danes združeno. Samo Nedič s svojim društvom je pokazal, da ae ne zaveda dolžnosti do svojega naroda, s katerim bi se vsaj po svojih čustvih moral skladati, če že ni mogel tega pokazati z delom. Prav tako je Nedič pokazal, da se ne zaveda dolžnosti do čina. ki ga je imel in do položaja, ki ga je imel v vojski. S tem, da je svoje ime in imeni še dveh drugih generalov povezal s to slabo stvarjo, je Nedič v narodu povzročil sumničenje vojaških poveljnikov, ki so doslej vodili narod in vojski) po poti Časti ln slave, ki pa sedaj,- z Nedičem na čelu hočejo peljati naš narod v brezčastje in sramoto? Sovražnik je dodelil Ncdiču to žalostno vlogo, da izzove državljansko vojno v Srbijf s ciljem, da bi srbski narod spravjl ob glavo in ga razorožil, da bi potem ostal zasodnim oblastim za milost ali nemilost. Da bi opravičil svoje izdajal-stvo, se Nedič prikazuje kot bo-rllec proti komunizmu in proglaša za komuniste ves srbski narod, ki svoje svobode in svoje vesti nočo prodati sovražniku. Na tak način hoče zanesti med Srbe razpor, Doslej je njegova navidezna borba proti komunizmu samo služila Nemcem kot izgovor, da so požigali in rušili srtoike vasi ln mesta. Po pogajanju z Drašom Mi-hajlovičem, ki je zasodnim . o* biant im postavil pogoj, da nem ške in Nedlčeve kazenske ekspe-diclje takoj prenehajo a streljanjem srbskega civilnega prebivalstva v množicah ln da ae Srbiji "dovoli, da živi v miru, je Nedič enajstega t. m. na beograjskem radiu izjavil, da je "Draša Mihajlovlč lato, kar ao vsi drugi komunisti'. ln vendar je Draša Mihajlovlč polkovnik, poveljnik vaeh Jugoalovanakih oboroženih čet, ki ae doma borijo in vai častniki, podčastniki in vojaki Jugoalovanake narodne vojake so najizrazitejši zgled srbskega in jugoslovanakegu po-žrtvovanja v alužbl domovine in naroda, Danea ti pišejo nove strani naše slavne zgodovine in pomenijo prave ln prve sinove nu&ega naroda. Nedičeva sklicevanji na načela 'novega reda', ki Je v resnici samo posnetek fašističnih uatanov, kaše aamo njegovo »d Slika ločitev, da arbaki narod, če bi bilo to mogoče, popolnoma vključi v politični ln goapodar-aki uatroj oaišča in da ga |Kive-de v sramotno mu žen Javo Paveiič naatopa kot odkrit u-pomik proti zakoniti vladi Ju-goalavije. Nedič pa ae, čeprav aamo navidez, aktiva za avtoriteto kralja Petra II., čeprav ga ni postavil ne kralj, ne narod, tem vet nemške zaaedne obluatl. Nemčija In Italija po eni strani vzpodbujata Pavellča k poko* Iju Srbov, po drugI pa po Srbiji Širita aovraštvo proti Hrvatom in zamiael o ustvarjenju ¿isto arbske drtave. Njihova težnja pa je, da Hrbe In Hrvate med ae-bo smrtno spreta in med njimi ustvarita neprermariljiv prepad aovraštva in nezaupljivosti ter da druge od drugih popolnoma ločita, da bi moralno onemogo* čili veliko Jugoalovanako državo. V umazanih delih Milana Nediča, ki ga ni bilo sram proti branilrem domovin«* zbirati o* tniroAeno silo, da bi pogaail plamen svobode In narodne čaati, ki še nI ugasnil, je še drugo, niči manj umazano delo zavzemanje za Hitlerjev na^rt o popotni raz-dvojitv» ftrbov in Hrvatov In tako razeepljenje države Jugo-»lavije, Vemo, kakšno ra/polo ienje Je moralo pri Hi bih ustva- riti preganjanje Srbov v Paveli-cevi Hrvatski in v Bosni. Toda nvi tudi vemo, kam tak nevarnj tek atvari vodi, če mi in oni doma ne storimo vse, kar moremo, da se peklenski načrt naših ao-vražnikov ne puareet. Kako bodo Srbi in Hrvati uredili svoje odnose v dokončni ureditvi države, bodo oboji, ko bodo besede prišle do izraza, v svobodi in miru odločali, kakor bodo mt-alili, da je treba. Kot vladu smatramo, da smo iz države odšli a pooblastilom od kralja in od naroda, da obvarujemo nedotakljivost Jugoslavije. Napravili bomo vse, da to načelo pe-dotakljivoati ohranimo navzlic vaem težavam, katerih nekatere prihajajo is naših notranjih in sunanjih akcij in reakcij v teh težkih in občutljivih dnevih, druge, glavne težave, pa prihajajo iz spletk naših aovrašnikov. Vsi smo dolžni prizadevati si, da 0 usodi Jugoalavlje in o našem notranjem vprašanju (»dločamo samo mi, Srbi, Hrvati in Slovenci, a ne Hitler in ne Muasolinl. Upajmo, da bodo Srbi in Hrvati aprevidell namene naših sovražnikov in da na bodo s svojimi lastnimi rokami kopali grob Jugoslaviji. Zato kličemo Hrvatom, naj hrabro ln moško stopijo v obrambo svojih bratov Srbov In Slovencev. Naj jih skrivajo prod zločinstvl in krutostmi, ki jih počno sovražniki našega naroda in prodane narodova duše, ki se skrivajo pod svojim hrvatskim imonom ln imenom njihove hrvatske domovine, proti tistim njenim sinovom, katerih predniki še nekaj stoletij v njej žive in stoje na mrtvi straži, braneč jo po eni atrani pred navali razuzdflnih turških trum in po drugi pred nemško in ma-H^arako nevarnoMtjo. Danes ni dovolj samo ob strani opazovati atrašne zločine, pokolje in preganjanja vaših brutov, ker to sovraštvo, ki ga danes tuje roka sejejo i ubijanjem Srbov, lahko postane usodno ln u-tegne postati razlog za poznejše modaebojsio obračunavanje in maščevanja. Srbi in Slovenci naj ne smatrajo vsakega Hrvata za Paveličavega vstaša. Večina hrvatakega naroda je proti Paveličevemu režimu, zgraža ae sprito zločinov In zver-akeua ravnanja vstašev. NJim Je Pavellčeva izdaja jasna stvar. 1 Srbi, Hrvati ln Slovenci naj Imajo vedno pred očmi: da je njihova rešitev aamo v slofnostl ln dr Je Jugoslavija slika njihove složnoati, Jugoslavija, ki se za njeno osvobojenje bori jugo-alovanska vlada skupaj s naliml močnimi zavezniki; britanskim imperijem, Rusko sovjetsko republiko ln Združenimi državami. Ura končnega obračuna še ni prišla: vendar nI daleč. Naši veliki ln močni zavetniki prenašajo največje napore za zmago nad nacijsko vlado peščice ln so pripravljeni dati nam vso pomoč. Pozdravljam hrabro vojsko velike bratske Rusije ln sporočam občudovanje vsega nsšegs narodu spričo njenega junaštva in samopof.rtvovalnosti v borbi ža skupni cilj, Njeno borbo danea val zavezniki sprem Ij u j o a kupu j z vsem svetom z največjim oh čudo va nJem, borbo za skupno stvar. Ruska vojska že pet me-aecev odbija z uspehom nemške nspade, Zraven nje se proti sovražniku bore w lahko se reče - samo le Srbi na svojem Isst-nem ozemlju. Uj>amo, da ta boj ne bo zaman in da nI daleč od nas dsn naše akupne končne zmage, ki bo tudi zmaga vaeh zaveznikov britanskega Imperija, Združene države prinašajo vse svoje neizčrpne materijalne in tehnične možnosti v boj proti sovrafniku, V svojem zadnjem govoru je Stalin dejal: Nemci so pri kraju avojth moči.* Nem&ko fašlatičnl napadalci ao pred pogubo. Nemčija ae bo v nekaj mesecih, v pol leta ali v enem letu sesula pod telo lastnih zločinov. ' Ko bo pa prišla ura končnega obračuna, bomo val složno šil v boj in razbili okove, ki ao nam jih nadeti temni sovragi. Kličemo vaem pravim predstavnikom naroda, vsem tistim, ki ljubijo svobodo tn zlasti vsem tistim hrabrim sinovom domovine, ki so se že s orožjem v roki dvignili so obrambo svobode, da se sdružijo v skupni borbi proti osvojevalcu in naailnlku In ae poatavili pod poveljnlštvo- poveljnika vaeh jugoslovanskih o-boroženih ail v domovini, Draša Mihajloviča. Ne naaedajte peklenskemu načrtu naših sovražnikov, ki ao njihovi naklepi* da bi Invall medsebojno ubijanje in bratomori lako vojno. Kdor danea Is oaebnih ratlogov ali valed razlike v načelih dela drugače, ravna zločinako do svojega naroda. Poavetimo ae vai skupnemu cilju: isvojevanju svobode našega naroda in vstajenju Jugoslavije. Amerika omejila po* tovanje nedriavljanov Washington, D. C., 1. dec. — Omejitve glede potovanja nedr-žavljanov po Ameriki in njenih teritorijih in pqaeščlnah so bile poostrene v smislu novih regulacij, katere je naznanil federalni justični tajnik Franeia Biddle. Regulacije »o v soglaaju a Koo-ae vel t ovo proklamacljo, objavljeno 14. novembra, ki prepoveduje nedršavljanom prekoračenje maje, vstop ln odhod, ako so ti v nasprotju t interesi dežele. Nedržavljani morajo dobiti posebna dovoljenja glede vatopa In odhoda. Biddle je dejal, da je njegov department nastavil 400 uradnikov v obmejnih krajll^in lukah, ki bodo sodelovali s Iml-gracijsko In naturallzacljako o-blastjo. Večina tah uradnikov bo v alužbl ob meji Kanade in Mehike. Kanadska vlada "zamrznila" cene Ottawa, Kanada, 1, dec. — Kanadska vlada Je naxnanlla "xa-mrznenje" cen na stopnji dobe od 1§. septembra do II, oktobra, da prepreči !nTTttrt)a,1rr)*pr»/|>i ««•»»* am rt la Mpuatlla mm grub gmpri. Vlitimi na veka Ja Tvoj slaa. a v mlatih nalili ti ve« čaa In 4a) poftvai, mir le planite vafai vflvaá. Na a rol m nitk» Ti rvrt*. na«t grutoim pttrtaa pu)o Zapuatiia al eaa Tt m velnat apavaj Mary draga, mirne, arcana i al« Jeét aataMi JOK KOŠCMIMA a«*ragr MARY Wf*t«1. Mil TONY, «alt DOROTHY U» THOMAS, aeake. e Ramaay. Okie. Dilioavala. OMa. r 4 ODPLAVUENCI "Prekleto, de moreš biti tako trapaat, da se jim daš naravnost v roke!" je šest čevljev visoki in okrog 250 funtov težki plešasti steber republikanske stranke v metropoli rohnel nad svojim urednikom Gregorjem Kosmačem, suhljatim človečkom temne kože, zvitega obraza in lokavih črnih oči. Basajev tolsti trojni pod-bradek se je tresel kot žolča. "Hudiča vendar, kaj nisi znal pisati tako bolj dvoumno, kot bi mačka plesala okrog vrele kafe, da bi nas ne bil mogel prijeti? Ti, bedak, pa pišeš čisto naravnost, kakor da bi ne bilo na svetu nobenih sodni j ^ "Bolj počasi, Elija!" se mu je uprl urednik ter ga zlovoljno pogledal v tolsti obraz. "Vraga, saj si mi sam natvezil to istorijo prav tako, kakor sem jo jaz objavil! In s svinčnikom sem ti načečkal približno kaj mislim napisati in ti si dejal, da bo tako dobro .. . Kaj bi, za zlodja, vse valil na mojo grbo!" Basaj je najprej jezno zasopel, potem, pa si je z velikim žepnim robcem otrl potni obraz ter globoko vzdihnil. "No, in če obvelja po tvojem, ali nam je a tem kaj pomagano? Kaj naj storim? to mi rajši povej!" "Preklicati bomo morali vse skupaj, that's aH!" se je kislo skremžil Kosmač. "Če toži, bo tožbo gotovo dobil, če jaz kaj vem." "Pa se ne bi dal preklic sestaviti tako; no da, tako, da bi nas ne bolelo preveč . . ." "Nak, nemogoče. Murnov odvetnik nam je poslal tudi besedilo preklica, ki ga moramo ali dobesedno objaviti ali pa riskirati vnaprej izgubljeno tožbo. V precepu smo!" Potem se je zvito nasmehnil. "No, če ti je toliko za tvoj ugled, bom pa jaz prevzel odgovornost za vso stvar — kratka izjavlca, da ti o stvari nisi nič vedel — seveda ne čisto zastonj ... Pri 'veseli Murički' imam za desetak krede in drevi tudi ti lahko prideš tja, si ga bomo malo privoščili. ... Kaj praviš na to?" Basajev široki, tolsti obraz se je razlezel v zadovoljnem nasmehu in majhne, bodeče vodene oči so se mu zableščale; z roko je lopnil Kosmača po plečih. "Tako se govori, Gregor! Vedel sem, da me boš potegnil iz precepa . . . Sure, tista kreda naj te kar nič ne skrbi in drevi bom gotovo tam — ln, seveda, vse na moj račun . . ." Tako se je zgodilo, da je bil objavljen v "Rodoljubu" preklic, kakršnega je zahteval Jakob, pod preklicem pa je izjavljal urednik Kosmač, da njegov gospodar Basaj o zadevi sploh ničesar ni vedel, dokler ni bil opozorjen na Je objavljeni napad na Murna po Drugih ljudeh, in da je Mr. Basaj od njega sam zahteval, naj da v list preklic, "kajti Basaj ne trpi, da bi se nekoga obrekovalo, tudi če se gre za smrtnega nasprotnika . . ." Tako je Jakob dobil zadoščenje, Basaj se je lepo izmazal, Kosmač pa se je rešil krede ter se pošteno opil na gospodarjev račun. Metropola, kar je je bilo pametne, se je pa temu nerodnemu žongliranju "Rodoljubovih" klovnov od srca smejala ter jim privoščila neprijetno blamažo. . 3 Tiste dni se je domovina domislila, oziroma jo je nekdo spomnil na to, du bi bilo prav lepo, ako bi se na kak lep način spomnila svojih sinov v Ameriki. In sprožena Je bila ideja, da sp pošlje otrokom v tujini soha Velikega Pesnika, da jih bo na primernem prostoru postavljena opozarjala, d* so otroci kulturnega naroda, ki ni tako brez vsega. Ker Je imel čleVek, ki ji -idejo prav za prav sprožil, zveze samo z Basa- jevo rodoljubarsko skupino, je bilo sporočeno seveda tem ljudem, kakšen dar pripravlja domovina svojim otrokom v tujini. Čim je prišlo važno sporočilo v metropolo, pa je bilo treba seveda sestaviti odbor za postavitev spomenika, kar ae je zgodilo. Glavne* osebe v tem odboru so bili Gašper Pezdir, trgovec, ki mu je dragi narod pomagal do blagostanja na tem svetu, njegov brat Jošt, znameniti odvetnik Valpet, ki je nekoč napravil narodu veliko kulturno uslugo a tem, da je na sodišču uspešno zastopal nekega butlegarja proti umetniku Iskri, da je prišel slednji ob svojo pravico, dalje Basaj, njegov uredniški sluga Nace Fik, še mlad mož, ki je imel čudovito lastnost, da je v hipu lahko presedlal z ene pokveke na drugo ali spremenil barvo ter se imel pri tem za jako razboritega, če ne naravnost izrednega človeka; dalje Anzel Česen, faliran študent, ki si je poiskal zavetje pod širokim plaščem "Rodoljuba" in nekaj manj pomembnih rojakov. Pesnik Luka Nagelj sicer ni prišel zraven, v zadeve doli na tleh se mož ni maral neposredno vtikati, zato pa je podjetju poslal nemi blagoslov s svojega stolca nad oblaki. Na prvi seji pa se ta odbor nikakor ni mogel zediniti, ali je bil Veliki Pesnik dovolj velik, da bi se splačalo zaradi njega nakopati si toliko dela in kdo in kaj je prav za prav bil. "Meni se zdi," je prvi povzel Gašper pezdir, "da sem že plišal o njem. Če se ne motim, je živel v tistih časih, ko je živel neki Prešeren. Sploh je bila tedaj doba velikih pesnikov, če se ne motim, kakopak." - "Da, da, tudi jaz sem že čul o Prešernu," je prikimal odvetnik Valpet; "baje je Jbil dober odvetnik." Nace Fik pa ni bil zadovoljen s to razlago. Dvignil se je, se postavil v ponosno držo imenitnega govornika, vtaknil palec leve roke za telovnik, dvignil kazalec desne roke pred nos ter razborito stresel svojo črno grivo: "Visoko spoštovana zbornica!" je zagrmelo iz njega, kakor da stoji pred tisočglavo množico. "Prešeren . . . hočem reči: Veliki Pesnik . . . je živel v naših časih ... je bil velik rodoljub ... pa tudi jako kulturen človek! Ali yam nisem povedal dovolj? In ali mi bo spoštovana zbornica oporekala, ako zatrdim, da bi bilo lepo, ako bi postavili takemu človeku spomenik, ki bi govoril Ameriki o naši kulturni in nacionalni zavesti? Govorite, prosim!" Dvignil se je Angel Česen, plašno zakašljal, si stopil 7. desno nogo na kurje oko leve noge ter pri tem bolestno vzdihnil, nato pa začel: "Mislim, da imata moja predgovornika v eni stvari oba približno prav: Prešeren in Veliki Pesnik sta živela približno v isti dobi in če je eden Izmed njiju umrl malo prej kot drugi, nas to pač ne more motiti. Glavno, da doženemo, da sta živela, če sta živela, seveda. Tudi jaz sem o obema že nekaj čul, sicer se ne spominjam več dobro, kaj, a zdi se mi, da je imel Prešeren rad lepe punce in dolenjski cviček, Veliki Pesnik se pa za ženske ni toliko zanimal, kakor za whiskey, ki je bil pri njem v posebnih čislih. Tudi sem čul, da je bil Veliki Pesnik v mladih letih precej puntarski razpoložen — saj veste: mlada kri rada kipi! — in je v tistih časih naslikal pregrešno puntarsko sliko, ki jo je imenoval 'Pcrotiko', ki so Jo potem cerkveni gospodje porinili v peč, da ne bi pohujšala vernega narodA slovenskega ter ga večno pogubila, nato pa poklicali predse vročeglavega slikarja ter mu napravili nekakšno velikonočno pridigo. (Dalja prihodnjič.) prosveta rani gospodje v cilindrih in njimi rdečelične, živahne, razgrete dame. Koj je bilo za par kubičnih metrov več prostora. —Vlado mi je prišel povedat, da so odhajajoča gospoda potomci drugega deželnega jezika — sicer čisto normalni ljudje, le zmi-sla za ubrano petje, žal, prav nič nimajo ... Ozrl se je potem po kleti in izjavil, da vidi še nekaj ličnosti, ki po nepotrebnem ovirajo promet; ker so pa rodoljubi, ima zanje drug caherlin, je rekel. Prijel me je za rokav in me sukal skoz gnečo do male okrogle gospodične, ki je stala poleg dveh anarhistov in tekmovala z njima v smehu. Podučil me je, da je to gospodična Do-ra Štrukelj, naj navdušene j še dekle z vseh Poljan. Nos ima sicer malce prevelik, ker si je ka kor otrok rada vanj tlačila fižol —ampak navdušenje še večje! Tudi ona sedi v odboru za Trubarjevo slavnost in sicer v od seku za lizanje poštnih znamk. Vlado jo je poljubil na vrat, da sc je prestrašeno ozrla; opravičil se je s "pardon!", predsta vil mene in ji potem povedal, da v veselem razkošju ne smemo pozabiti svoje narodne dolžnosti in da je sedaj zelo ugodna prilika nabirati med navzočimi rodoljubi prispevke za Trubar jev spomenik: za to plemenito delo pa ni poklicanejše moči nego je ona, Dora Štrukelj! Jaz sem z navdušenjem pozdravil to misel, saj smo pri nas v Črnomlju tudi zmeraj kaj zbrali za narodne namene, kadar smo ga imeli pod kapo. Segel sem v žep: eno kronico ali dve bi bil rad odrinil; toda Vlado me je kar šiloma proč potegnil nazaj k sodcem. To mi ni bilo všeč! Ne bi bil verjel, da je Vlado tako umazan. — Doro Štrukelj sem pa videl švigati po kleti in nikogar ni izpustila, kdor ji ni pravočasno ušel ven ... In takih je bilo dokaj! TJako se je klet precej izpraznila in dalo se je vsaj brez nezgode dvigati čašo do ust. Vlado me je pričel nekako pokroviteljsko: podučevati, naj se vobče držim tistih sodov, ki so nagnjeni, kajti to je zunanji znak njih notranje milosti, da namreč najbolj ugajajo občinstvu in so torej vifta dobra. . Odkrito povedano, to načelo me j« zopet močno zbodlo in povedal sem Vladu naravnost svoje misli. Vse kar je prav, sem rekel, saj sem takorekoč skoraj demokrat, ali sodba široke mase vendar ne more biti merodajna izobraženemu človeku z maturo] Naša domača vina bom vendarle še sam poznal, ali so za kaj ali niso za nič—čeprav sem le rodoljub z dežele, stg drugod tudi še žive ljudje in pijo vino in ne samo v Ljubljani, in kar se tega tiče, so se v Črnomlju zastran vina ravnali pač vsi po meni, ne pa jaz po drugih— Maribor nekdaj in do okupacije (Nadaljevanje.) O. Zupančič pa je ob istem gostovanju naglasil veliki narodno-obrambni pomen mariborskega gledališča ter njegovo pogumno in požrtvovalno delo. In če je res, "da je Narodno gledališče v širšem pomenu ... vsakolična slovenska glfedališka umetnost" in da je zato "podobo ljubljan skega. gledališča treba dopolniti z delom, ki ga opravlja maribor sko narodno gledališče", kakor je zapisal France Koblar v Spominskem zborniku Slovenije, str. 313, potem je mariborsko gledališče potrebno več podpore in vredno večje ljubezni. Lepa umetnost Prvo organizacijo mariborskih likovnih umetnikov je poklical v življenje prof. V. Catič. Razstava 1. 1920 je združila vao umetniško produkcijo PodrSVja. Cotič je ustanovil klub "Grohar", ki pa se je zaradi notra njih nesoglasij razše). Konec 1. 1931 se je na pobudo slikarja J. Mežana ustanovil klub "Braz da", ki živi še sedaj in čigar predsednik je književnik Radi-voj Rehar. Iz prvotnega ožjega literarnega kluba se je razvil sedanji širši Umetniški klub. Umetniški klub ima namen združevati v sebi vse, kar umetniško in literarno (tudi gledališko in publicistično) ustvarja v Mariboru, na slov. Štajerskem in v Prekmurju. Da bi dajal čim več pobud svojim ustvarjajočim članom in da bi budil čim več zanimanja za ymetnost, literaturo, glasbo, gledališče, prireja vsako leto Umetnostni teden z razstavami likovnih umetnikov, literarnimi in glasbenimi večeri ter gledališkimi predstavami. Vsako leto podeljuje nagrade delom, ki jih je za najboljše spoznala žirija. Z velikim ume-vanjem ga podpirata banovina ter mariborska občina, pa tudi posamezniki. Pomembno delo Umetniškega kluba kaže vidne sadove, saj se je prebudilo živahno ustvarjanje in tekmovanje ter veliko zanimanje pri občinstvu za umetnost. Kulturno važna je bila tudi vseslovenska razstava likovnih umetnikov, ki jo je lansko leto vprav Umetniški klub organiziral v Mariboru. Prvi predsednik kluba je bil dr. Ivo Šorli, sedaj ga vodi dr. Mak- se lahko vpraša notarja ali župana ali kogarkoli!—In sploh, ako nam bo vedno in povsod kar sodba drugih za evangelij, potem ni treba nam ničesar več pokušati in poizkušati, saj so to opravili že drugi, ampak kar ponižno recimo: "Lahko noč, po-grebci!" in pojdimo lepo spat! Saj res! (Dalje prihodnjič) Deželna vinska klet I. IZ DNEVNIKA KONTROLORJA ALEKSANDRA KURNIKA Fr. Milanski Vlado je res fin dečko, nannl-njak skozlnskoz in naprednjak. sploh zelo izobražen. V vseh društvih ima prvo besedo, niče-hsr ne oprsvijo brez nJega: včeraj je bil Izvoljen v odboi za Trubarjevo slavnost in sicer v odsek za vino. Najbolj imenitno pa je, kako zna čez glavo pljuvati! Kaj takega niti v Cr-n«itnlju nismo imeli, kjer mit» prej služil! Ta presneti Vlado! V gostilni sedi lepo mirno na stolu, nagne glavo nazaj, zamišljen |M>gleda v strop in potem pljune vjepl paraboli čez glavo, gostje firi sosednji mizi se pa ognejo pravočasna Če ae pa ne ognejo pravočasno in jih zadene. je Vlado takoj pokonci, se vljudno opraviči "pardon'", obriše, kai je obrisati, p« je mu l>esodi; če pa je priletelo v vi-ček, gu sum izpije. ta pujM-k. in drdgega narodi. Imenitno!- Cesarski svetnik Koiuh se je zadnjič tak<» smejal, da mu je slabo postalo. |»a se cisto nOv telovnik J# imel! Seveda, bogve kako fino to ni, ¿iinprfk smejsti k- je vendar treba ui "Pri pete- linu" so oni dan podelili Vladu. poročevalca, pa ga menda še ni-naslov komornega virtuoza v sta dobila, ker sedanja kramar- pljuvanju! Torej ta moj novi prijatelj Vlado me je ono soboto prive-del prvikrat v deželno vinsko klet. Spotoma mi je povedal, da Je ta Klet edini deželni dobrodelni zavod, ki ni pritožb čezenj. Ko-ridlen in človekoljuben zavod! Zadnjič n. pr. Je imel on, Vlado, takšen nahod, da Je kar voda tekla od njega, pa Je šel v klet, inhallral deset kozarcev bur-gundeca in glej, skoro na mah je izgubil nahod in povrhu še dežnik in galoše! Tako sva prišla v klet! V kleti je bila gneča, komaj sva se prenl« do sodov. Toliko imenitne gospode še nisem videl ykupe zbrane! Pili no m nič ae n&o kregali! O, v Črnomlju . . .! In zraven so pripadali vsem mogočim strankam; celo dva anarhistu mi je pokazal Vlado. Kden je Imel zlata očala, drugi zlat nanosnik; bila sta zelo Jrjna in sta žeji hrabro prihajala v okom. a kadar nista pila. sta m* smejala in kazala zobe Vlado mi je povedal, da tvorita tu «Iva možaka svojo stranko / lastnim programom v 11 t«N kuh; glasilu sicer še nimata svojega, ah prost gledaliiki sede* sla ska lntcndanca preveč gleda na denar . . . In vsi ti po nazoru in po stanu tako različni elementi so se drug ob drugem gnetli v najlepši slogi! "To je združujoča moč Višje ideje," je rekel Vlado. "Prosi se, da se strunkarstvo odloži v garderobi! Tukaj se pije nad strankami!" Morebiti sem premalo Izobražen človek,, ali meni se je stvar čudna zdela, skoraj neznačajna, kajti s svojimi političnimi nasprotniki, mislim, narodnjak, ki je količkaj zave Pevski zbori Slovenska pesem se KOi premnogih pevskih zborih Ipavcevi pevski župi so vela, m pevski zbor Glasbene ma (dirigent Milan Pertot), Slov sko pevsko društvo Maribor i Ev. Gašperšič), pevski zbor rodnega železničarskega druš Drave (Albin Horvat), Jad (prof. Ubald Vrabec), Na (Marko Plevanč), Trgovski ski zbor (Drago Cibic), Pa rog (Ivan Kovačič), Zarja-brežje (Janko Živko), Rad Tezno (Vekoslav Kristan), banci-Kamnica (Joško Lah). Savezu radničkih pjevačkih i jetničkih i glazbenih društav Zagrebu, podzveza za Marifc so: Grafika (Vifiko Žitko). Ei kost-Studenci (Maks Plevai Pevsko društvo pekovskih močnikov (Albin Horvat), K., to kolo (Alojz German); meša zbor Vzajemnost ni včlanjen tej zvezi. Sam zase je tudi Pi ski zbor pekovskih moisti (Joško Lah). (Dalje prihodnjih 'a SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA izdaja avoje publikacije in posebno list Prosveta za korii ter potrebno agitacijo svo društev ln članstva in za pro gando ovojih idej. Nikakor ne za propagando drugih p< pornih organizacij. Vsa!ka ganlzacija Ima običajno svi glasilo. Torej agitatoritni dop in naznanila drugih podpori organizacij in njih društev i se ne pošiljajo listu Prosveta. TISKARNA S.N.P.J < SPREJEMA VSA v tiskarska obrt spadajoča dela I Tlaka vabila aa veselice in shoda, visitnice. časnika, kn)H koledarja, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jestku In drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI i, unljsko delo prve vn Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna.—-Cana Pišite po informacija na naslovi SNPJ PRINTERY 2857-59 S. LAWNDALE AVENUE . CHICAGO, ILLINO! TEL. ROCKWELL 4t04 . NAROČITE SI DNEH PROSVETO Po sklop« IS. rodno konvencijo so lahko naroči na Ust Prosveio ta prišteje eden. dva. tri Utrl ali pot pianov is ona družin« k eni naročnini. List Proevote steno sa vso enako, m ¿lana ali nečlane s6.00 sa ono letno naročnino. Kar pa člani še plačajo pri asesmentu Si JO «a tednik, so Jim to prišteje k naročnini. - Torej eedal nI vsroka. fti. da Je list predrag sa člane SRP J. List Proavete Je vala lastnin« in gotovo Jo v vsaki družini nekdo, ki U rad čital liti vtak dan. Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti i lan SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravniitvu Ust-, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tej» nc stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto naročniku Cona listu Prosveta Jet Za ZdraL driave in Kanado 9SM Za Clcero ln Chkago Je. *7 s0 1 tednik In__4J0 1 tednik la.--------- J JJ t tednika In.____S JO S tednika ln -------- J «J I tednike In.____ 2 40 9 tednike in.—.................»■« 4 tednike in.________1 JO 4 tednike In. ----* I I tednikov in_ nič S tednikov ln.—.........1 w Za Evropo Jo_______________JO JO Ispoinite spodnji kupon, prlioftlte potrebno vsoto Moner Ordar v pismu In si naročite Prosveto. Uat. ki Je vaia lastnina PROSVETA. SRP J. tOST So. Lawndale Ara. Chicago. Tit. Pritoftono poftiljam naročnino sa Ust Prosveto vsoto I 1) lam_______________________ČL druiivs it. Raalev , ,„, ...............,,,.„,.......... Ustavite tednik in gs prlpiUte k moji naročnini od slada«» članov moje dr alinei . » '' t) _________ t) _*_:______ 4 )__ 5 )--- CL dročtve št. Čl društva a tL društva št- CL drtsštvs It te. Drftava