/Primorski Št. 55 (15.499) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. " ' /» \ maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep- g tembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove- si nija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/77%600____ GORICA - Drevored 24 maggb 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori-28 - Tel. 0432/731190____ DARILA! BČIKB tržaška k»ediinabanka 1500 LIR PETEK 8. MARCA 1996 Ženske na pragu novega stoletja Breda Pahor Kaj danes na pragu tretjega tisočletja najtesneje povezuje ženske Sirom po svetu? Nasilje. Konferenca v Pekingu, ki jo je OZN v nizu rednih mednarodnih konferen-cah-preverjanjih o ženskem položaju priredila septembra lani, je na vprašanje dala (morda) nepričakovan, vsekakor presunljiv odgovor. S statističnimi podatki v rokah in podprti s številnimi pričevanji so predstavniki vladnih in nevladnih delegacij svetovni javnosti razkrivali to, kar bi sicer že morala vedeti. Pojav nasilja nad žensko v današnji družbi nikakor ne plahni, nasprotno, kot tudi ni zaznavnejših razlik med tako imenovanimi razvitimi in nerazvitimi državami. Oblike so raz-hcne, nasilje ostaja. Pomen odobritve zakona proti spolnemu nasilju v itabjanskem parlamentu je treba brati v tem okviru. Skupno (odločilno) zavzemanje žensk uvršCa dogodek med pomenljivejše uspehe na ženski politični sceni, ne samo zaradi rezultata, temveč tudi zaradi izoblikovanja ženskega zavezništva ob določenem vprašanju. Ce zadevo ocenjujemo s tega vidika, potem bi lahko sprejeli trditev katobške-ga tednika Famiglia Cri-stiana o moCi in vplivu žensk, zaradi katerih pa bi se morale takoj odpovedati osmemu marcu, CeS da je zastarel praznik zapostavljenih žensk. Razprave o aktualnosti mednarodnega dneva žensk se vlečejo že veliko let. Letošnje nepričakovano Stališče zelo razširjene revije pa polemik ni podžgalo, temveč je prej spodbudilo zagovornike osmega marca, da so se oglasili. In veliko jih je bilo prav iz katoliškega tabora. Ce osmemu marcu pripisujemo nekakšen univerzalen pomen, potem ga prav gotovo najbolje zasledimo v povezovalni moči med ženskami različnih prepričanj in izkušenj. Na vabilih na letošnje prireditve je velikokrat pisalo, da je osmi marec dan vseh žensk, ki jih le veže trdna vez - banalno reCeno - skupne usode. Njena najbolj dramatična značilnost je nasilje, v splošnem pa lahko rečemo - zagotavljajo zaključki pekinške konference - da zakonska določila ženski priznavajo dostojanstvo, ki pa ji ga velikokrat odrekajo tisti, ki bi morali ob Črki uresničevati tudi duh zakonskih tekstov. ■ Proti onesnaženju od danes I omejitev prometa v Trstu TRST - Ob 9. uri bo stopila v veljavo »zeleni« avtomobih, motorji in motor-prepoved za promet vozil brez katali- na kolesa, javna prevozna sredstva in zatorja v mestnem središču. Prepoved redke kategorije s posebnim dobo veljala od torka do sobote od 9. do voljenjem. 13. ure ter od 16. ure do 20.30 in to za Prepoved, ki je povzročila precejšnje vsa vozila brez katahzatorja - z razliko polemike, je župan odredil zaradi na-od dosedanjih omejitev ne bodo smela raSCajoCega onesnaženja zraka, krožiti niti vozila z onstran meje in iz Spoštovanje novih prometnih pravil drugih pokrajin. Lahko bodo krožili le bo danes nadzorovalo 160 redarjev. Na 5. strani I Več vpisov v otroške vrtce I in prve razrede osnovnih šol TRST - Vec vpisanih v prve razre- nah, na Proseku, v SaleZu in pri de osnovnih Sol in vec vpisanih v pr- Domju) bo prihodnje leto sedelo v prve letnike otroških vrtcev, taka spod- vih razredih deset ali vec otrok, budna slika izhaja iz pregleda vpi- Slovenska kulturno gospodarska sov na vrtcih in Šolah na Tržaškem zveza je medtem izdala tiskovno za prihodnje Šolsko leto. Podatki sporočilo, v katerem poziva na ude-kaZejo, da se je val postopnega upa- lezbo na bližnjih volitvah v padanja Števila vpisov vendarle zau- krajinski Šolski svet in okrajne Sol-stavil. Kar na Štirih Šolah (na OpCi- ske svete. Na 3. in 5. strani AVSTRIJA / VČERAJ KONČNO SESTAVILI NOVO VLADO ITALIJA / INDUSTRIJO Po dveh mesecih pogajanj obnovili veliko koalicijo Vranitzky ostaja kancler, Schussel pa zunanji minister DUNAJ - Osrednji avstrijski politični stranki sta včeraj dosegli sporazum o obnovitvi levo-desne vladne koalicije, je povedal avstrijski kancler Franz Vranitzky. Socialdemokrat Vra-nitzky in predsednik konservativne Ljudske stranke VVolfgang Schussel (na sliki, telefoto AP) sta po sklenitvi sporazuma med koalicijskima partnerjema dejala, da je slednji zmaga zdravega razuma, opozicijske stranke pa so že napovedale oster boj proti izjemno strogemu proračunu - slednji je pac pogoj za to, da bo Dunaj izpolnil določila maastrichtskega sporazuma , pri Čemer so že dobile podporo uslužbencev javnega sektorja, študentov in univerzitetnih profesorjev. V Ljubljani pa je včeraj o avstrijski situaciji, pa tudi o odnosih s Slovenijo in Italijo ter o manjšinah predaval bivši zunanji minister in bivši voditelj avstrijske ljudske stranke Erhart Busek. Na 3. in 12. strani Giorgio Fossa bo novi predsednik Confindustrie RIM - Odbor Confin-dustrie je včeraj s 70-od-stotno večino glasov izvolil Giorgia Fosso za bodočega predsednika organizacije italijanskih podjetnikov. Po odstopu ostalih dveh kandidatov, Gianmarca Morat-tija in Alda Fumagallija, bo torej Luigija Aneteja nasledil Fossa, ki bo hlc-rati najmlajsi izmed dosedanjih 29 predsednikov Confindustrie. Na 9. strani Kristalni globus Norvežanu Kjusu LILLEHAMMER - Norvežan Lasse Kjus je s tretjim mestom, ki ga je dosegel v zadnjem superveleslalomu v Lillehammerju, osvojil letošnji svetovni pokal v alpskem smučanju. Na 15. strani Danes v Primorskem dnevniku Bitka za kandidature Obe volilni zavezništvi se spoprijemata s problemom, kako izbrati kandidate, da bo zadoščeno vsem komponentam. Stran 2 Scalfaro podprl ženske Predsednik republike je pozval stranke, naj ne zapostavijo kandidature žensk. Stran 2 Trgovcem olajšati kredite Samo pod tem pogojem bodo tudi v Furlaniji-Julijski krajini pristali na podaljšanje delovnega Casa, ki znaša tukaj 44, drugod v Italiji pa 66 ur na teden. Stran 4 železarji spet v škripcih Družba Servola je včeraj sporočila, da jih namerava kar 80 že 13. marca vpisati v dopolnilno blagajno, in to za trinajst tednov. Stran 5 Kaj bo z novogoriško KBM? Po vec kot treh letih sanacije se je lansko poslovanje Nove Kredime banke Maribor končalo z dobičkom, nerešeno pa ostaja vprašanje samostojnosti njene novogoriške podružnice. Stran 9 »Novi« Krajnski komedijanti TRST - Drevi bo SSG v Kulturnem domu pre- te v režiji Zvoneta Šedlbauerja (foto KROMA), miersko uprizorilo Kreftove Krajnske komedijan- Na 10. strani VOLITVE / STRANKE SESTAVLJAJO KANDIDATNE LISTE V obeh kartelih bitka za čim večjo vidnost Oljko in SKR sto včeroj sklenili volilno zovezništvo FIRENCE / BOMBA NI EKSPLODIRALA Napad na sedež evropskih enot Peklenski stroj pred vhodom v vojašnico Odgovornost si lasti skupina anarhistov Kraj, kjer so včeraj dopoldne našli bombo (TelefotoAp) RIM - Rok za predstavitev kandidatnih list se izteka. Izbira kandidatov je v teh dneh glavna skrb političnih sil, kar vzbuja v obeh taborih in v vseh komponentah veliko napetosti in živčnosti. Tako Oljka kot Kartel svoboščin se morata namreč spoprijeti z »vidnostjo«, kot so v političnem žargonu označil število okrožij, ki naj bi jih podelili vsaki komponenti. Se zlasti pa bitka zadeva »gotova« okrožja, v katerih naj bi izvolitev ne bila v dvomu. Se najbolj napeti so odnosi med sredinskimi silami Oljke. Ljudska stranka Gerarda Bianca, Maccani-cova Demokratična unija in Dinijeva Italijanska prenova so se včeraj skoraj dokončno razšle. V propor-čnem delu ne bodo nasto- pile s skupnim simbolom in skupnimi listami kandidatov, ampak bodo nastopile posamično. Trem sredinskim silam Oljke ni uspelo najti skupnega jezika okoli simbola, dejanski razlog razhoda pa so bile kandidature. Skupno z Di-nijem bodo pod istim simbolom nastopili Bosellijevi socialisti in demokrati Maria Segnija, medtem si Blanco in Maccanico prizadevata za dogovor z Merjeni Oljke Romanom Prodijem. V Kartelu svoboščin, ki ima manjše število komponent, zavezništva niso v dvomu, toda bitka za kandidature je prav tako ostra. Odnose je zaostrilo tudi vprašanje morebitnega zavezništva z Marcom Pan-nello, ki se vsaj v dveh programskih točkah - narko- manija in prekinitev nosečnosti - krepko ločuje od ostalih komponent Kartela. Zaradi tega je Uder Krščanskega demokratskega centra Pierferdinando Casini včeraj zahteval številčno ustrezno predstavništvo za katoliške sile, da bi lahko branil teze in vrednote, ki niso vselej uskladljive s Pannellovimi. Pogajanja se nadaljujejo, a niso dogovor ni še pred durmi. Oljka je včeraj dosegla volilni dogovor s Stranko komunistične prenove. V okrožjih, v katerih bodo nastopili kandidati SKP, ne bo kandidatov Oljke in obratno. Pri tem je tajnik SKP Fausto Bertinotti poudaril, da bo vsekakor njegova stranka predstavila svoje kandidate v vseh okrožjih, kjer bodo kandidirah predstavniki Severne lige, pa tudi v okrožjih, kjer bodo kandidirali predstavniki Dinijeve Italijanske prenove, če premier ne bo nastopil pod simbolom Oljke. S tem je Berttinotti podčrtal svoje nasprotovanje morebitnim krajevnim dogovorom med Ligo in Oljko, o katerih naj bi razmišljala D’Alema in Prodi. K temu jih silijo številke. Javnomnenjske raziskave, kot je na primer tista, ki jo je za tednik Panorama pripravil Abacus na sicer številčno omejenem vzorcu, kažejo, da je Oljka v prednosti, če bosta za glavnino sedežev tekmovala samo dva bloka (51, 5 proti 48, 5 odstotka), medtem ko zaostaja za Kartelom (43, 6 proti 41, 1 odstotka), če bi poleg Oljke in desnosredinskega zavezništva samostojno nastopili SKP (9.3 odstotka) in Liga (6 odstotkov). Po isti raziskavi je tudi nekoliko upadlo zaupanje volilcev v vsedržavne liderje. Na čelu je še vedno Antonio Di Pietro (78%), na drugem mestu Gianfranco Fini (54%; -5%), tretji je Lamberto Dini (51%; -5%). Sledijo Massi-mo D’Alema (49%; -4%), Walter Veltroni (49%; -1%), Silvio Berlusconi (47%, -3%) in Romano Prodi (45%, -5%). Kar zadeva programske izbire je Prodi včeraj pojasnil, da nasprotuje obnovitvi premične lestvice, vendar dodal, da postaja davčni pritisk neznosen in da bo treba razmisliti o upravičenosti 10-odstotne obremenitve samostojnih delavcev. Berlusconi pa je v intervjuju za novi dnevnik Extra nič kaj skromno primerjal svoj volilni boj De Gasperijevi bitki za svobodo. FIRENCE - Komaj se v Italiji zaostri politična napetost, jo takoj skušajo izkoristiti teroristične skupine. Včeraj so v Firencah za las preprečili atentat, ki bi lahko povzročil precejšnjo gmotno škodo. Bližu vojašnice Predieri, kjer ima sedež poveljstvo nastajajoča skupna evropska oborožena sila Eurofor za hitre posege v Sredozemlju, so našli peklenski stroj, ki ni eksplodiral, ker se razstrelivo ni vnelo. Odgovornost za atentat si je z letakom milanski radijski postaji Radio popolare prevzela organizacija, ki se proglaša za anarhistično. Bombo, ki je bila postavljena le nekaj metrov od glavnega vhoda v vojašnico pred centralo za razdeljevanje plina, sta opazila podčastnika, ki sta obvestila florentinske karabinjerje. V škatlo iz lepenke so teroristi skrili trotil, jeklenko plina, kot zažigalno vrvico pa so uporabili »zampirona«, sredstvo proti mrčesu, ki počasi izgoreva. Ko sta vojaka opazila bombo, je »zažigalna vrvica« še gorela. Skoraj ob istem času (okoli 8. ure zjutraj) je uredništvo Radia popolare dobilo sporočilo, s katerim so si storilci prevzeli odgovornost za atentat. Letak govori o včerajšnjem atentatu in navaja količino trotila ter plinsko jeklenko, lasti si pa tudi odgovornost za atentat na sedež obrambnega ministrstva (prav tako navaja uporabljeno količino in tip razstreliva), kjer ima sedež poveljstvo letalstva. Eksplozija v noči od 23. na 24. januar je povzročila znatno gmotno škodo, ni pa zahteva- la človeških žrtev. S telefonskim sporočilom so si za rimski atentat prevzela odgvornost »Komunistična jedra«, toda letak demantira verodostojnosti sporočila in pripisuje odgovornost anarhistom. Po ugotovitvah preiskovalcev teroristi niso imeli v načrtu pokola, toda eksplozija bi najbrž povzročila znatno škodo, Se zlasti če bi poškodovala plinsko omrežje. Politični oddelek florentinske policije se ni hotel izreči o verodostojnosti sporočila. Sef državnega tožilstva Pierluigi Vigna pa je menil, da bi sporočilo lahko bilo verodostojno in da bi spodleteli atentat lahko bil delo teroristične anarhistične skupine, ki naj bi bila vpletena v rope in ugrabitve in ki je tudi Vigno samega imela nekajkrat na muhi. r 8. MAREC / SCALFAROV POZIV STRANKAM -j »Ne pozabite na ženske« Parlamentarke pozitivno ocenile predsednikovo voščilo RIM - Italijanske televizije so v sredo črtale reklamno obvestilo, ki je pozivalo volilce, naj izvolijo v parlament ženske. Tako so sklenila vodstva, ker naj bi reklamno obvestilo kršilo odlok o »par condicio«. Sklep je izzval proteste, posredno pa ga je obsodil tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Dan pred mednarodnim praznikom žensk je Scalfaro zavzeto pozval predstavnike strank, ki pripravljajo sezname kandidatov, naj ne prikrajšajo novega parlamenta za prispevek sposobnih žensk. Scalfaro, ki je poudaril, da letos mednarodni praznik žensk sovpada z obdobjem, v katerem stranke pripravljajo sezname kandidatov, je poudaril, da noče pozvati pristojnih, naj spoštujejo primemo sorazmerje med kandidati mo- škega in ženskega spola, ker je ustavno sodišče ocenilo, da je tako določilo v nasprotju z ustavo. Kljub temu pa je opozoril, da bi bila huda napaka, če bi novi parlament prikrajšali za »pomembne energije, bistro intelegenco in odločno voljo, katerih so jih sposobne ženke«. Scalfaro, ki se je spomnil »žensk, ki so se borile za svobodo«, je končal poslanico z voščilom »italijanskim in neitali-janskim ženskam, ki živijo v naši državi«. Zenske so zelo cenile Scalfarovo poslanico. »Lepo darilo za 8. marec,« ga je označila predsednica komisije za enake možnosti Livia Turco. In prav tako pozitivne so bile izjave ostalih žčensk. Samo predstavnica Nacionalnega zavezništva Maria Luisa Moltisanti je želela poudarili, kako »NZ ta poziv že uresničuje«. NOVICE VARESE / PO DRUGI OPROSTITVI RIM / PO ODPUSTU MINICUCCIJAn Gamperja včeraj pokopali BOČEN - Po kratkem verskem obredu, katerega so se udeležil le brat Karl ter novinarji in televizijski snemalci, so včeraj zjutraj na pokopališču v Cainesu nedaleč od Merana pokopali serijskega morilca Ferdinanda Gamperja. Na pogrebu ni bilo ne Gamperjeve matere Luise in niti sestre. Na grob serijskega morilca so položili tri vence, materinega, bratovega in še anonimnega z napisom »zadnji pozdrav«. Skesanec Giovanni Drago o grozotah Cose nostre COMO - Skesani ubijalec mafijskega klana Bran-caccio Giovanni Drago je včeraj pred sodniki palermskega porotnega sodišča v Comu razkril grozote, ki jih je sam in v sodelovanju s pajdaši zagrešil. V morilski blaznosti je na najrazličnejše in krute načine pobil kar štirideset oseb, med katerimi so bili tudi sorodniki skesancev. Na zatožni klopi za te zločine je skupno z Gio-vannijem Dragom 24 oseb, na včerajšnjem zasliševanju pa jih je bilo le devet. Vsi so obdolženi, da so zagrešili desetine umorov okrog leta 1980. Med temi so bili na včerajšnjem zasliševanju prisotni bratje Giuseppe, Filippo in Benedetto Graviano, od katerih sta prva dva obdolžena pokolov v Firencah in Milanu leta 1993. Med zasliševanjem je Drago s prikritim obrazom in z vojaško čepico na glavi sedel za zaslonom ter odgovarjal na vprašanja javnega tožilca Er-minia Amelia; »Koliko umorov ste zagrešili?« ga je vprašal javni tožilec. »Žal 40 ali morda 50« je odgovoril Drago, ki je nekatere delikte opisal v vseh, tudi najbolj grozljivih podrobnostih. Caponnetto obiskal Di Pietra Prejel je že več predlogov, politiki pa se ne bo posvetil Iri sklenil ubrati sodno pot zoper vodstvo Rala CASTELLANZA (VARESE) - Antonio Di Pietro se je včeraj na univerzi Carlo Cattaneo v Castellanzi srečal z Antoninom Caponnettom, očetom pro-timafijskega tima. Sodnika sta se zadržala na kosilu, le Caponnetto pa je po njem privolil v krajši pogovor z novinarji. Dejal je, da je zadovoljen za Di Pie-trovo oprostitev in dodal, da bi se bivši sodnik lahko odločil za politiko, ker tako pričakuje polovica države; vendar pa mu to ne bo uspelo na teh volitvah, ker ga sodniki v Brescii čakajo že 18., torej na dan, ko se vlagajo volilne liste. Di Pietro pa tudi po drugi oprostitvi ni dal nobene izjave; gotovo pa je, da se kljub predlogom, ne bo posvetil politiki, ampak le delu s študenti. RIM - Na samovoljno potezo, s katero je upravni svet državne radiotelevizijske ustanove Rai odslovil njenega generalnega direktorja Minicuccija in ga začasno zamenjal s poddirektorjem Aldom Materio, bo zavod Iri odgovoril s sprožitvijo sodnega postopka. Za to so se upravitelji zavoda, ki je glavni delničar Raia, odločili na včerajšnji seji pod predsedstvom Michele-ja Tedeschija. »Imenovanja pri Ra-iu ureja zakon, zato se ne da nameščati, premeščati in odpuščati osebja preprosto s sklepom njenega upravnega sveta,« je izjavil novinarjem Tedeschi in v isti sapi obžaloval, da je prisiljen sodno nastopiti. S stanjem v radiotelevizijski ustanovi je brž pisno seznanil predsednika vlade in hkrati tudi zakladnega ministra Lamberta Dini j a rekoč, da namerava z ubranjem sodne poti zaščititi interese Irija, a istočasno tudi samega Raia. Predsednico Raia Letizio Moratti je poteza Irija močno presenetila. To je povedala v Bruslju, kjer se je udeležila posveta o javnih televizijskih postajah in se tudi sešla s komisarjem Evropske unije za probleme konkurence Karlom van Mier-tom. »Čudi me, da ne znajo pravilno ovrednotiti menedžmenta, ki je v dveh letih prispeval k sanaciji Raia,« je poudarila predsednica in nadaljevala: »Leta 1993 je imela radiotelevizijska ustanova še več kot 300 milijonov dolarjev primanjkljaja, lansko leto pa že približno 100 milijonov dolarjev prebitka.« Z Petek, 8. marca 1996 ^ LJUBLJANA / VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V EU r -j SKGZ / ŠOLSKI SVETI h Kako naj Slovenija potrka na duri Evrope Predavanje avstrijskega diplomata Erharda Buseka LJUBLJANA - Včerajšnje predavanje uglednega avstrijskega politika, nekdanjega podkanclerja in zdaj direktorja avstrijskega inštituta za srednjo Evropo in Podonavje dr. Erharda Buseka sodi v niz javnih pogovorov, ki zadevajo vse bolj aktualno temo slovenskega vključevanja v evropski prostor in povratnega obnašanja Evrope do Slovenije. Tema njegovega včerajšnjega predavanja pod okriljem državnega sveta in v prostorih slovenskega parlamenta je bila Avstrija in njen odnos do sosedov. Dr. Busek je bil še eden tistih evropskih politikov, ki ni štedil s presežniki na račun Slovenije, hkrati pa razsul nekaj zelo zanimivih priporočil in opozoril, kaj mora Slovenija vendarle storiti sama, da je Evropa ne bi pustila predolgo čakati pred svojimi vrati. Zelo smo srečni zaradi dobrih odnosov s Slovenijo, je dejal. Slovenija res, da postavlja celo vrsto vprašanj glede položaja slovenske manjšine v Avstriji, vendar pogovori so zdaj lažji, ker teh vprašanj Avstriji ne zastavlja veC komunistični režim v Sloveniji. Ni pa povedal, kaj je Avstrija storila ali namerava storiti v prid Slovencev potem, ko se je z novim režimom v Sloveniji lažje pogovarjati. Napovedal je urejanje položaja nemško govoreče manjšine v Sloveniji in pri tem z razliko od Italije, obljubil, da z rešitvijo tega vprašanja Avstrija ne bo pogojevala vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slovenija med vsemi dvanajstimi državami v Čakalnici za EU v najvecji meri izpolnjuje pohticne in gospodarske pogoje za vstop vanjo. Avstrija, po Busekovih zagotovilih, v evropskih telesih zastopa slovenske interese. Na vprašanje, do kdaj bodo evropske države Slovenijo samo trepljale po ramenih, hkrati pa tolerirale italijansko izsiljevanje, je odgovoril, da se bodo stvari zanesljivo zasukale po italijanskih volitvah. Pri tem pa mora Slovenija sama storiti veC, kot je storila doslej, je dejal. Kot poduk Sloveniji je povedal, da svoj z južnotirolskim vprašanjem obremenjen dolgoletni spor z Italijo, Avstrija ni rešila v Rimu, temveč v Tren- tu, Benetkah in v Milanu, torej v deželah, ki imajo neposredno korist od urejenih dobrososedskih odnosov. Za konec pa še njegova ugotovitev: mlada slovenska država se v dialogu z Italijo sooča s tehniko, ki se na italijanski strani v različicah prakticira že dvati-soC let. Busek je srednjeevropsko pobudo in cesto ocenil kot koristna, vendar prehodna vadišCa za EU, ki je zanj edina realna različica. Druga možnost je restavracija že znanih stanj, je vztrajal Busek, za katere je bilo značilno odvisno »šlepanje« malih na eno izmed velesil. Sam se je opredelil ne za GorbaCo-vljevo prispodobo o Evropi kot skupni evropski hiši, temveč za Schwarzenbergerjevo, za katerega je združena Evropa vas, v kateri so različne hiše, ene večje, bolj bogate, druge manjše, siromašnejše, so pa skupne infrastrukture: poti, kanalizacija, trgovine, gasilci in pohcija, ki skrbi za spoštovanje javnega reda in miru. Igor Gruden NOVA GORICA / PREDSTAVITEV KNJIGE »NA OBROBJU» Kot igra mačke z miško NOVA GORICA - V konferenčni dvorani hotela Per-la v Novi Gorici so vCeraj predstavili knjigo Na Obrobju - Ali je Primorska klonila«. Knjiga, kateri je sklepno poglavje napisal Branko Jazbec, je »grozljivka v petih dejanjih z dvema predigrama, prologom in epilogom« in obravnava odklonilni odnos dela slovenske politike do gospodarske strukture slovenske manjšine v Italiji. Knjigo sta založili DPZ-PRAEinOko. VeCera (na fotografiji trenutek s snoCnje predstavitve) so se udeležili tudi številni predstavniki manjšine. Za udeležbo na volitvah Dosedanji bojkot ni obrodil sadov TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza ja sprejela stališče o potrebi po udeležbi na volitvah v okrajne in pokrajinske šolske svete. Sama udeležba na volitvah po oceni SKGZ še zdaleč ne bo rešila problemov slovenske šole, ki se v obdobju zadnjih dveh let zaskrbljujoče stopnjujejo, prisotnost slovenskih predstavnikov v izvoljenih šolskih organih pa naj bi le prispevala k informaciji in dialogu z večinskim narodom glede odprtih vprašanj slovenske šole. Stališče SKGZ podčrtuje ugotovitev, da dolgoletni bojkot volitev slovenski šoli ni prinesel rezultatov, nasprotno, njegov protestni naboj se je kmalu popolnoma izčrpal in spremenil v nekakšen sterilen ritual brez vsakršnih pozitivnih posledic. Od začetka dvajsetletnega obdobja bojkotov namreč ni bil storjen noben bistven korak naprej v zvezi z zahtevano avtonomijo slovenske šole, vprašanje je celo, ali je odostnost Slovencev v vsekakr slabo zastavljenih in neučinkovitih izvoljenih šolskih organih bolj škodila kot koristila. To Velja po mnenju SKGZ še zlasti za pokrajinske šolske svete, ki imajo kljub vsem pomanjkljivostim nekatere pristojnosti, katerih se brez prisotnosti, pa čeprav okrnjene, ni mogoCe posluževati. SKGZ v svojem stališču poudarja, da udeležba na volitvah v šolske organe vsekakor ne spreminja dejstva, da je položaj slovenske šole kritičen in je zato treba prizadevanja za avtonomijo in ustrezni preustroj manjšinskega šolstva nadaljevati ter še okrepiti na vseh možnih ravneh, kajti potreba po ustrezni šolski strukturi ostaja za manjšino eden izmed temeljnih ciljev. Boj za obstanek in sodoben razvoj slovenske šole pa je lahko uspešen le pod pogojem, da se vsi manjšinski dejavniki z združenimi moCmi zavzamejo za jasen razvojni načrt manjšinskega šolstva, ki bo ustrezal sodobnim pedagoškim merilom in potrebi po zadovoljivi stopnji funkcionalne avtonomije. Sodelovanje na šolskih volitvah torej nikakor ne pomeni sprejemati obstoječe stanje, je pa možnost več, ki jo glede na negativne izkušnje iz preteklosti kaze izkoristiti. Po oceni SKGZ nikakor ni dvoma, da so in bodo najbrž v bodoče potrebne tudi odločne akcije manjšine za slovensko šolo, zgolj protestne geste pa niso porok, da bo rezultat dosežen, kar dokazuje sterilnost dosedanjega bojkota volitev. SKGZ pa ob pozivu k udeležbi na volitvah želi podčrtati tudi neobhodno potrebo, da imajo bodoči manjšinski izvoljeni predstavniki v okrajnih in pokrajinskih šolskih svetih trdno oporo in pomoč pri dejavnikih manjšine, še zlasti pri Enotnem šolskem odboru in sindikatu slovenske šole, ki sta o šolskih vprašanjih najbolje obveščena in se z njimi tudi intenzivno ukvarjata. - VČERAJ / Z VEČINO GLASOV h TRST / PREDLOG KONZORCIJA ZA ZAŠČITO VIN Z NADZOROVANIM POREKLOM V deželni skupščini odobrili zakon o lovu Razširitev območja za poimenovanje vin Kras O predlogu novega pravilnika bodo razpravljali na avdiciji, ki bo 20. marca na sedežu ERSA na Proseku TRST - Deželna skupščina je po štiridnevni burni razpravi včeraj konCno odobrila zakon o lovu. Prodrl je z večino glasov, proti so bili Zeleni, Stranka komunistične prenove ter svetovalca Severne lige Paolo Polidori in Giancarlo Castagnoli, vzdržala pa sta se Lista za Trst in Nacionalno zavezništvo. Med glasovalnimi izjavami je bilo nekajkrat poudarjeno, da zakon ne bo zadovoljil nikogar, ker pač ne bo vseh. Paolo Ghersina (Zeleni) je očital zagovornikom lovcev, da so hoteli vso zadevo rešiti pred aprilskimi volitvami, in pikro dodal, da je to lepa priložnost za oblikovanje koalicije širokih zavezništev. Ivano Strizzolo (LS) mu je odgovoril, da ima bujno domišljijo, in pripomnil, da zakon vsekakor šCiti pravico do lova in ne ogroža krajinskega ravnotežja. Elena Gobbi (SKP) je nasprotno menila, da se bo zdaj prepad med naravovarstvenimi silami in lovci še poglobil, medtem ko je za Gianfranca Gambassi-nija zakonsko besedilo le sad improvizacije in nedoslednosti. Anna Piccioni (SL) ni bila navdušena, Ceš da je lovska praksa stvar posameznikove vesti, da pa gre lovcem vsiliti jasna pravila. Anna Sdraulig (FI) je svojo naklonjenost lovu utemeljila s trditvijo, da lovci skrbijo tudi za čistočo v naravi. Zakonsko besedilo, ki ga sestavlja približno 30 Členov, je bilo treba dopolniti s številnimi popravki, Se vedno pa ni rešen problem odnosov med lovci in kmetovalci. TRST - Konzorcij za zaščito vin z nadzorovanim poreklom in poimenovanjem Kras - Carso je že pred časom načel vprašanje sprememb in dopolnil k pravilniku za zaščito vin Kras, upoštevajoč, da je bil dosedanji pravilnik sprejet pred več kot desetimi leti, da je v tem Času prišlo do nekaterih sprememb tako v proizvodnji kot v zakonodaji, kakor tudi, da so v dosedanjem pravilniku zaradi takratnega pomanjkljivega poznavanja nekaterih krajevnih realnosti, izpadle nekatere proizvodne stvarnosti. Zato je Konzorcij, ki mu predseduje znani slovenski vinogradnik in vinar Eddy Kante, že junija 1995 pripravil novi pravilnik z ustrezno obrazložitvijo posameznih členov. Za sprejem tega novega pravilnika je Odbor za zaščito in ovrednotenje vin z nadzorovanim poreklom sklical za 20. trn. avdicijo na sedežu zavoda ERSA na Proseku. V primerjavi z dosedanjim so bistvene novosti v novem pravilniku predvsem tri: - vključitev novih sort vina v seznam vin z nadzorovanim poreklom Kras; - razširitev območja za poime- novanje vin Kras; - spremembe nekaterih organo-leptskih značilnosti vin, predvsem v zvezi s stopnjo kisline. Vključitev novih sort vin v seznam z zaščitenim poreklom Kras je zajeta v 2. Členu predlaganega pravilnika s podrobnejšim opisom kemijskih in fizičnih značilnosti teh vin v 6. členu. Na poimenskem seznamu je v novem predlogu pravilnika navedeno 11 sort vin: Chardonnay, Istrska malvazija, Sivi pinot, Sauvignon, Traminer, Vitovska, Cabernet franc, Cabernet sauvignon, Merlot in Refošk (z rdečim pecljem). Vse te sorte morajo biti pridelane iz grozdja vinogradov, v katerih predstavljajo ustrezne trte vsaj 85 odstotkov. Poleg poimensko navedenih sort vin pa velja poimenovanje Kras (kot doslej) tudi za »belo« in »rdeCe« vino, pridelano skupaj ali ločeno iz grozdja ustrezne barve. Skupno torej predvideva novi pravilnik namesto dosedanjih treh kar 13 različnih vrst vina. Pri tem je treba posebej podčrtati vključitev v seznam vin DOC Kras vinske sorte vitovska iz tradicionalne trte kraškega območja,-ki je bila šele v zadnjem Času vključena med »avtorizirana« vina v tržaški pokrajini. Kar zadeva razširitev območja za poimenovanje Kras, se to nanaša na ozek ozemeljski pas ob državni cesti od izliva Timave do Zagraja v goriški pokrajini na strani proti doberdobski planoti, ki sodi geološko pod Kras, ki pa je bil doslej vključen v območje s poimenovanjem DOC Isonzo. O tem govori 3. Člen novega pravilnika, ki globalno in podrobneje opredeljuje območje vin Kras na naslednje občine: - v tržaški pokrajini na občine Trst, Devin-Nabrežina, Repenta-bor, Zgonik, Dolina in Milje; - v goriški pokrajini na občine Doberdob (v celoti) in delno na občine Tržič, Ronke, Foljan-Redi-puglia, Zagraj in Sovodnje. Z novimi ozemeljskimi priključitvami se bo pridelovalno območje z zaščitno znamko Kras povečalo na okrog 100 ha vinogradov. V obrazložitvi 3. člena je za vina v pasu od Timave do Zagraja tudi predvideno, da se bo zanje lahko uporabljal po izbiri naziv Isonzo in Kras. Pri spremembah glede orgaho-leptskih značilnosti vin DOC Kras gre, kot rečeno, za spremembe v stopnji kisline. Ta se z novim pravilnikom pri belih vinih zniža od dosedanjih 5, d promile na 4, 5 promile, za sorte Kras-rde-Ce, Kras-cabarnet franc, Kras-ca-bamet sauvignon, Kras-merlot in Kras-refošk (z rdečim pecljem) je meja kisline 5 promil, za Kras-te-ran pa 6 promil (prej 7) z minimalno vsebnostjo 1 promile mlečne kisline. Za alkoholno stopnjo je v novem pravilniku predvideno, da mora grozdje, namenjeno vinfikaciji vin Kras zagotavljati najmanj 9, 5 stopinje naravnega alkohola. Sedmi Člen pravilnika konCno predvideva pri poimenovanju Kras na etiketah ukinitev oznake tipologije (belo ali rdeCe), obvezno pa bo treba navesti lastnost vina (sladko, polsladko oz. ama-bile). Vsaka druga oznaka na etiketi, razen tistih, ki jih predvideva pravilnik, ni dovoljena. Isti člen predvideva tudi uporabo slovenščine na etiketah (prevod italijanskega besedila), vendar z manjšimi Črkami, kar pa je za slovenske pridelovalce, ki so v precejšnji večini, težko sprejemljivo. J.K. OSMI MAREC / NIZ PRIREDITEV V FJK TRST / MEDTEM KO SE PRI NAS KREGAMO, DRUGJE DELAJO Osvetlili današnji položaj žensk V San Danieleju konferenca sekcije Cit konec meseca pobuda o »enakih možnostih« Kdo ima bolj prav: kupec ali trgovec? Trgovine v deželi FJk naj bodo odprte dalj časa SAN DANIELE (Videm) - Zenske v Furlaniji danes, v družinskem krogu in izven - to je naslov konference, s katero bodo Članice katoliške organizacije Cif proslavile mednarodni dan žensk. Gre za posreden odgovor tezam katoliškega tednika Famiglia Cristiana, ki je zapisal, da je praznovanje mednarodnega dneva žensk dandanes povsem neaktualno in to iz več razlogov. Nasprotnega mnenja je veliko katoliških žensk, ki so se letos skoraj množično odločile za osmomarčevska praznovanja, medtem ko so se v prejšnjih letih raje opredeljevale za praznik matere. Članice sekcije Cif v kraju San Daniele so se odločile za problemski pristop k osmemu marcu in organizirale konferenco, na kateri bo govorila Antonella Lanfrit, novinarka katoliške revije »La vita cattolica«. Za niz prireditev ob mednarodnem dnevu žensk so se letos odločile tudi novinarke v okviru deželne novinarske zbornice. Kot posebej opozarjajo v tiskovnem sporočilu, s prireditvami ne nameravajo proslavljati osmega marca ali slaviti žensk, temveč predvsem opo- zoriti širšo javnost na številna nerešena vprašanja in priklicati pozornost na to, Čemur pravimo ženska stvarnost. Časovno so pobude nekoliko odmaknjene od uradnega datuma, se pravi od osmega marca, saj se bo niz prireditev začel 29. marca v Trstu, nakar se bodo posamezne pobude selile v Gorico, Pordenon in Videm. ToCen razpored in vsebino prireditev bodo organizatorke predstavile 25. marca v Trstu, za izhodišče pobud pa so izbrale uresničevanje tako imenovanih enake možnosti. Krog organizatork je pravzaprav širši, saj pri nizu sodelujejo tudi članice komisij za enake možnosti (občinskih in deželne) in razne ženske organizacije. Predvidene so razstave, video-projekcije, kulturne prireditve in javna srečanja na različne teme. Deželnega obsega je tudi fotografski natečaj, ki so ga že šestič razpisali v Miljah in ki se ga je tokrat udeležilo okrog 40 žensk. Že danes bodo odposlani izdelki na ogled v miljskem centru Millo, v nedeljo dopoldne pa bodo nagradili najboljše fotografije oz. njihove avtorice. Potrošniki bi želeli drugačne umike trgovin (Križmančič/KROMA) _______________ACI / TISKOVNA KONFERENCA_________________ Tržaški ACI bo odslej prisoten tudi v Istri Službo za pomoč voznikom v težavah so predstavili na sedežu oficirskega krožka TRST - Tržaški av-ctomobilski klub ACI bo odslej zagotavljal svojim elanom cestno pomoč tudi onstran meje in točneje »v slovenski in hrvaški Istri«, kot so včeraj pojasnili na tiskovni konferenci. Pokvarjena ali poškodovana vozila bodo odvlekli prek meje do Trsta in to na široko pojmovanem območju Istre od Sežane do Postojne in Opatije. Za pomoC bodo Člani tržaškega Acija lahko poklicali s Hrvaškega telefonsko številko 0039-2-3083503 in Številko 0093-2-3083503 iz Slovenije. Na tiskovni konferenci so predstavili še vrsto drugih Acijevih pobud in predlogov: od ustanovitve enotnega okenca, na katerem bi lastniki vozil lahko opravili vse formalnosti in plačila, do nove kreditne kartice AciCharta in mobilne mehanične delavnice, ki je na razpolago na tel. številki 116. Nova usluga za trža- ške voznike v težavah onstran meje je nedvomno pozitivna, vendar nekaj dejstev daje pobudi tržaškega Acija nenavadnen prizvok. Pobudo uradne italijanske ustanove širijo prek meje in si ne moremo misliti, da to počenjajo brez dogovora s tamkajšnjo slovensko in hrvaško avtomobilsko zvezo; s pobudo pa ni bil seznanjen slovenski konzulat, ki je pristojen za sodelovanje med Trstom in Slovenijo. V tiskovnem po- ročilu tržaškega Acija citirajo kraje, kjer bo delovala nova služba, in navajajo n.pr. San Pietro al Carso: najmanj, kar bi si pričakovali od ustanove, ki deluje na mednarodni ravni, je, da bi se posluževala pravih in in ne samo poitalijančenih imen krajev, ki jih med drugim tržaški voznik ne bo našel na nobenem smerokazu ali zemljevidu (na srečo razpolagamo v redakciji s »sodobnim« Touringovim atlasom iz leta 1928 - VI leto fašistične ere, kjer smo lahko ugotovili, da gre za Pivko). Ne bomo pripisali nobenega posebnega pomena izbiri krožka vojaških častnikov za Aci-jevo tiskovno konferenco, kar je sicer povsem neobičajno v svetu tržaškega komuniciranja. Moramo pa zabeležiti, da izpade Acijeva pobuda vprašljivo če že ne zaskrbljujoče v času velike občutljivosti na vprašanja meja, suvereni-tete in spoštovanja sosedov. (sp) TRST - Tržaška družba za javnomnenjske raziskave SWG je ugotovila, da je okrog 70 odstotkov ljudi v Furlaniji-Julijski krajini naklonjenih podaljšanju delovnega časa v trgovinah, vendar samo čez teden in v poznih popoldanskih urah, medtem ko se je večina p o vprašanih izrekla proti raztegnitvi trgovskih poslov na nedeljo in praznične dni nasploh. Vprašanje ni novo, saj se o tem govori že več let, zdaj pa vendarle vse kaže, da se bo rešilo. Tako vsaj meni predsednica Organizacije za zaščito porabnikov Luisa Nemez, ki je v spremstvu zastopnika SWG Maurizia Pessata sklicala včeraj novinarsko konferenco. »V Venetu in drugje po Italiji so trgovine na drobno odprte po 66 ur na teden, pri nas pa komaj 44,« je poudarila glasnica potrošnikov rekoč, da se že od leta 1991 vztrajno bori za prikrojitev deželnega zakona št. 37 stvarnim potrebam občanov, toda zaman. Leta 1992 je bilo pod ustrezno peticijo celo zbranih skoraj 9.000 podpisov, ki pa so se zgubili znotraj birokratskega kolesja. Podaljšanje trgovskih umikov pa ne bi koristilo samo porabnikom, temveč bi bilo kot nalašč tudi za trgovce takrat, ko se prelevijo v kupce; in vendar se v večini primerov temu protivijo. Zakaj? »Zaradi tega, ker brez kreditnih olajšav, ki jim jih je deželna vlada svojega dne obljubila, ne bi bili kos večjim stroškom,« je pojasnila g. Nemez in pripomnila: »Mi seveda podpiramo prizadevanja trgov- cev, da pridejo do omenjenih olajšav, obenem pa se zavzemamo za to, da bi se za daljši delovni Cas lahko odločali na prostovoljni podlagi; prepričana sem namreč, da bi na ta način tudi veC zaslužili.« V Avstriji in Nemčiji, predvsem pa v Angliji tega problema ljudje sploh nimajo. Tam so trgovine odprte neprekinjeno od jutra do večera, v skladu z utripom vsakdana, ki je zdaj drugačen kot nekdaj. Hude krvi torej ni, pri nas pa je. K temu prispeva tudi ponedeljkova zapora, ki je na tujih tleh praktično ne poznajo in ki na turistično vabljivem območju, kakršno se razprostira od Milj do Trbiža, prizadene še posebno turiste, so povedali na tiskovni konferenci in hvaležno sprejeli že znani predlog tržaškega župana Riccarda Illyja v korist le-toviščarsko zaznamovanih krajev. Nujo po raztegnitvi delovnega Časa potrjuje še čedalje bolj neizprosna konkurenca velike distribucije, ki se ji morejo mali trgovci zoperstaviti edinole s povzdigom kakovosti blaga in okrepitvijo storitev. Tako bi tudi zajezili “beg” kupcev onkraj deželnih meja. Kakor smo zapisali uvodoma, se zadeva že dolgo vleCe, za kar so krive tudi politične sile na deželni ravni. No, zdaj se nekaj le premika, saj naj bi podpredsednik deželne skupščine in hkrati odbornik za turizem Cri-stiano Degano izrazil pripravljenost, da se problem obojestransko zadovoljivo razreši. Drago Gašperlin Naše steace tokrat o mednarodnem dnevu žensk Nedeljska oddaja »Kam vodijo naše stezice« se bo tokrat navezala na dan žena. V studiu bodo prisotne zenske različnih generacij in izkušenj in pogovarjale se bodo o delu, o družini, o problemih, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju, skratka o današnjem ženskem svetu. Gostje Martine Kafol bodo igralka Mira Sardoč, zgodovinarka Marta Verginella, Solnica Mariza Skerk, mlada kulturna delavka Breda Susič in dijakinja Znanstvenega liceja F. Prešerena v Trstu Maura Pernarčič. Oddaja bo v živo na TV Koper ob 18. uri. Ponovitev bo na RTV Slovenija 1, v petek, 15. marca, ob 16.40. PATRONAT INAC ____ INPS bo izplačal zaostanke pokojnin z obveznicami Po dolgem odlašanju in iskanju primernih rešitev, predvsem pa finančnih sredstev, je vlada vendarle sprejela sklep, da izplača zaostanke upokojencem. Nedvomno so na to odločitev vplivale bližnje parlamentarne volitve. V prihodnjih dneh bo minister za delo Treu podpisal odlok, ki bo skrbstvenemu zavodu INPS zagotovil sredstva za kritje stroškov v zvezi z izvajanjem znanih razsodb ustavnega sodišča. Gre za določene kategorije upokojencev, ki prejemajo družinsko oziroma minimalno pokojnino. Vdove oziroma vdovci imajo pravico do 60-odstotnega deleža minimalne pokojnine; ki jo je prejemal preminuli zakonec, medtem ko so doslej vnovCevali le 60 odstotkov realne pokojnine na osnovi vplačanih prispevkov. Uživalci dveh pokojnin imajo do oktobra 1983, ko so zaceli upoštevati ostale upokojenCeve dohodke in ukinili pravico do dveh minimalnih pokojnin, pravico do zamrznitve zneska na drugi pokojnini. Dozorele zaostanke bo INPS izplačal vsem upravičencem. Poravnava dolga pa ne bo v denarju, temveč bodo izstavili državne obveznice, ki jih upokojenci lahko kadarkoli vnovčijo na tržišču vrednostnih papirjev. Starejšim upokojencem bodo izročili obveznice z bližnjo zapadlostjo, 60-letnikom pa dolgoročne zadolžnice. Ta posredna oblika izplačila zaostankov, katere se je v zadnjih dvajsetih letih vlada poslu-žila že enajstkrat, verjetno ne bo povsem zadovoljila vseh upokojencev, ki bodo ob takojšnji prodaji obveznic verjetno vnovčili za kak odstotek nižje zneske, (ma) IZPOSOJENI KOMENTAR V Rim po odpustke? V slovensko-italijanskih odnosih se je nabralo toliko zamer, da je treba ukrepati, toda spretno, obzirno in prepričljivo. Vendar ne gre za ezule in za nekaj domnevno njihovih hiš na Primorskem, prav tako ne za manjšini na obeh straneh meje, za zakone, za meddržavne sporazume in za podobno brkljarijo. Vmes je nekaj veliko pomembnejšega, kar kaže, da smo Slovenci pol, ne, kar tri Četrt stoletja živeli v osupljivi zgodovinski zmoti. Naša zgodovinska zabloda je v tem, da smo dolga desetletja mislili in verjeli, da je Ducejeva Italija skupaj z drugimi nacifašisti-Cnimi silami okupirala Slovenijo). Zatorej je bilo narodnoosvobodilno gibanje legitimno sredstvo boja proti fašističnemu okupatorju. Ne, kje pa! V Rimu so jasno razložili, da imamo opravka z genocidom nad italijanskimi državljani, zato je treba v imenu pravice preganjati slovenske vojne zločince in zločine proti človeštvu. In tukaj tiči naša gromozanska zgodovinska zabloda: ne osvobodilni odporniški boj proti okupatorju, marveč genocid in zločini nad Italijani. Nedolžnimi, kakopak. Rahla olajševalna okoliščina je morebiti v tem, da v tej zmoti nismo sami. Podobna grozodejstva so zagrešili tudi na Hrvaškem in v Črni gori, le da tam še ne vedo, da se odporniško gibanje ni borilo proti fašistični okupaciji, ampak so zagrešili genocid in vojne zločine. Pravzaprav ni bilo bistveno drugače niti v Albaniji in Grčiji, kamor je Italija ravno tako razširila svoje civilizacijsko poslanstvo. Cilj je bil veličasten: obnova mogočnega rimskega cesarstva. A kaj, ko ga necivilizirana balkanska ljudstva niso doumela. Ali lahko še koga pokličemo na pomoC v nesreči, ker smo toliko let živeli v narobe svetu? Na primer Libijce in Somalce, ki do danšanjega dne niso izkazali dolžnega spoštovanja in zahvale za neprecenljive dosežke italijanskega kolonializma. Namesto tega so barbarska afriška plemena napadala italijanske državljane in jim rezala, no ... Se bolj zločinski so bili Etiopci, tokrat imenovani Abesinci. Cesar Menelik II. je z maloštevilnimi vojaki, ki so bili opremljeni z loki, pušči- cami in sulicami, pred stotimi leti nesramno naklestil moderno oboroženo italijansko vojsko in barbasko ustavil njen civilizacijski pohod. Mussolini je štiri desetletja kasneje kaznoval zločine nad človeštvom z zasedbo Abesi-nije, vendar se afriški divjaki niso pustili prepričati in so, o groza, še naprej davili Italijane. MogoCe hi se komaj razumljive zgodovinske zablode le dalo kako ublažiti, če jih že ni mogoče povsem popraviti s pravičnim kaznovanjem vojnih zločincev in mnogoterih genocidov nad Italijani. Menelika II. denimo ni več mogoče postaviti pred sodišče, ker je že zdavnaj umrl, ampak njegovi zločini seveda niso zastarali. Ali bi šlo s skupno slo-vensko-hrvaško-črnogorsko-gr-ško-albansko-libijsko-somalsko-etiopsko delegacijo, ki bi šla v Rim prosit odpuščanja? Morda bi bilo še bolje, Ce bi za začetek poslali k sosedom slovensko predhodnico, ki bi jo lahko vodil borčevski predsednik, general Dolničar. In komu bi se opravičila? Vsem in zlasti neofašistu Fi-niju! Avgust Pudgar ŠOLSTVO / PREGLED VPISOV NOVICE Več otrok v vrtcih in prvih razredih osnovnih šol V prihodnjem šolskem letu 143 slovenskioh prvošolčkov SKR zbira podpise za predstavitev list Stranka komunistične prenove nadaljuje zbiranje podpisov za predstavitev kandidatnih list. Volici, ki morajo s seboj imeti osebni dokument, lahko podpišejo vsak dan od 16. do 19.30 na pokrajinskem sedežu stranke v Ul. Tarabocchia 3, v Ljudskih domovih na PonCani in v Naselju sv. Sergija. Interesenti lahko podpišejo tudi na sedežih miljske in dohnske občine. V torek 12. od 16. do 19.30 pa bo možno podpisati tudi na mizicah v Ul. Carducci (pri »luminozi«) in na Borznem trgu. Sest učenčev veC kot lansko leto v prvih razredih osnovnih Sol in kar 14 malčkov veC v prvih letnikih otroških vrtcev, to sta podatka, ki izhajata iz letošnjih vpisov na Sole in vrtce. Porast je majhen, a pomenljiv. Zaustavlja krivuljo upadanja vpisov (pred dvema letoma se je v prve razrede vpisalo rekordno majhno število prvošolčkov - 119); število vpisanih se približuje (tako na ravni osnovnih šol, kot na ravni otroških vrtcev) številki 150, ki naj bi bila v sedanjem položaju sprejemljiva limita za vpise na sole in vrtce. Sodec po vpisih v prve letnike otroških vrtcev izpred dveh let, bi se moralo tudi v prihodnjem šolskem letu vpisati v prve razrede osnovnih šol kakih 150 učencev (vpis v vrtce je znašal 152 malčkov). Podatki za otroške vrtce so sicer nepopolni, ker Tržaška občina še ni sporočila, koliko otrok se je vpisalo v tri slovenske občinske vrtce (v Dijaškem domu, pri Sv. Ivanu in na Greti). Tudi brez teh vpisov pa se je število vpisanih otrok v prve letnike povečalo. Lani je prve letnike vseh vrtcev (vključno s tržaškimi občinskimi) obiskovalo 143 otrok, letos jih je (brez vpisov v tržaške občinske vrtce) 149. Kar lep porast. Pri pregledu posameznih vpisov izstopa število vpisanih v nabrežinski in mavhinjski vrtec (13 in 12 vpisanih). To sta tudi edina dva vrtca, v katerih so zabeležili veC kot deset vpisov. Manjša vpisa beležijo v openskem in pro-seškem vrtcu. Pred dvema letoma se je v openski vrtec prvič vpisalo kar 24 malčkov, letos se jih je vpisalo komaj devet. Porast vpisov v prve razrede osnovnih šol je bil manjši kot v vrtcih (šest prvošolčkov veC kot lani). VeC uCencev bo sedelo na šolah svetoivan-skega, openskega in na-brežinskega didaktičnega ravnateljstva, rahlo manj jih bo na šolah dolinskega, večji upad pa beležijo na šolah svetjakobskega ravnateljstva (letos 15, lani 23). Na dveh mestnih šolah, v Skednju in v Barkovljah, niso zabeležili nobenega vpisa v prvi razred (barkovljanska šola je tudi v tem šolskem letu brez prvega razreda); noben otrok ne bo sedel v prvem razredu macko-Ijanske šole, na dolinsko osnovno šolo pa se je vpisal le en uCenec. Ob lanskih vpisih se je le na opensko osnovno šolo vpisalo veC kot deset prvošolčkov (17). V prihodnjem šolskem letu bodo imeli 10 ali vee učenčev v prvih razredih štirih osnovnih šol: na Opčinah (11), na Proseku (10), v Saležu (11) in pri Domju (11). Tudi vpis v prve raz- sala na šolo Iga Grudna v rede nižjih srednjih šol Nabrežini), zanimivo pa je višji od lanskega (za je, da se je na oddelek sedem dijakov). Na od- šole na Katinari (na kate-delku v Križu niso žabe- ri letos ni prvega razre-ležili nobenega vpisa da) vpisalo veC dijakov (edina dva uCenca iz p e- (13), kot na matično šolo tega razreda kriške Sv. Cirila in Metoda pri osnovne šole sta se vpi- Sv. Ivanu (12). Vpisi v 1. razrede osnovnih šol po didaktičnih ravnateljstvih DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA 1996/97 1995/96 Sv.Jakob 15 23 Sv. Ivan 21 16 Opčine 45 42 Nabrežina 32 24 Dolina 30 32 SKUPNO 143 137 Vpisi v 1. letnik otroških vrtcev OTROŠKI VRTCI 1996/97 1995/96 Sv. Jakob 7 5 Ul. Conti 0 0 Skedenj 5 6 Sv. Ana 5 6 Lonjer Barko vi je 8 5 6 9 OpCine 9 14 Bazovica 5 5 Gropada Trebče 2 5 5 4 Prosek 8 13 Križ 8 7 Repentabor Nabrežina 4 4 13 8 Devin 4 5 Mlavhinje 12 2 Sempolaj 7 8 Gabrovec 6 5 Dolina 6 5 Mackolje 3 4 Domjo 2 2 Ricmanje 7 4 Boršt 8 2 Boljunec 5 6 Milje 4 1 SKUPNO 149 135 Podatke o vpisih v tržaške občinske vrtce bo Tržaška občina sporočila prihodnji teden. SKLEP ŠKEDENJSKE ŽELEZARNE 80 železarjev bi moralo v dopolnilno blagajno Družba Servola, ki upravlja Skedenjsko železarno, je vCeraj sporočila sindikatom, da namerava 13. marca za trinajst tednov vpisati v dopolnilno blagajno 80 uslužbencev. Ukrep, za katerega mora seveda prejeti dovoljenje iz Rima, je utemeljila z okoliščino, da se poraba jekla zadnje Čase manjša. Sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm so takoj povedali, da na dopolnilno blagajno ne bodo pristali, dokler ne dobijo od Lucchinija točnih jamstev glede valjarne, terminala za razsute tovore in elektrarne. O tem bo govor na sestanku 12. marca. Hotel Duchi kupi Magesta Vse kaže, da se bo vprašanje hotela Duchi d’Aosta na Trgu Unita ugodno rešilo že v naslednjih dneh. Gil-berto Benvenuti, lastnik znane družbe Magesta, naj bi namreč podpisal dokončni sporazum o nakupu hotelske družbe v palači Generalija oziroma o prevzemu vseh njenih tridesetih uslužbencev, ki so že od 23. decembra na cesti. Kakor znano, se je zadeva zapletla zaradi ministrstva za delo in zavoda Inps, ki sta se postavila na stališče, da nima Benvenuti nobene pravice do zakonskih olajšav na področju socialnih prispevkov. Dogovor o luškem delu Na včerajšnjem zasedanju posvetovalne komisije znotraj luške oblasti so dosegli sporazum o načelnih smernicah, po katerih se morajo ravnati podjetja, ki delajo v pristanišču, pri najemanju delovne sile iz vrst samostojne družbe luških delavcev. Dogovor zadeva 16. člen državnega zakona št. 84 iz leta 1994, ki ureja pristaniške dejavnosti in zaradi katerega je nastal kratek stik med sindikati in vodstvom luke; sindikalisti so, kot je znano, ovadili nekatere podjetnike, da kršijo ta zakon. Vpisi v 1. razrede osnovnih šol OSNOVNE SOLE 1996/97 1995/96 Sv. Jakob 6 7 Ul. Donadoni 5 1 Skedenj 0 6 Sv. Ana 4 9 Sv. Frančišek 0 0 Sv. Ivan 9 5 Barkovlje 0 0 Rojan 4 5 Katinara 8 6 OpCine 11 17 Bazovica 0 0 Gropada 5 7 Trebče 7 6 Prosek 10 7 Križ 5 1 Repentabor 7 4 Nabrežina 6 6 Devin - Sesljan 8 8 Cerovlje 0 0 Mavhinje 0 O Sempolaj 7 3 Salež - Zgonik 11 7 Gabrovec 0 0 BrišCki 0 0 Dolina 1 8 Mackolje 0 1 Domjo -Ricmanje 11 9 Boršt 4 3 Pesek 0 0 Boljunec 8 7 Milje 6 4 SKUPNO 143 137 Vpisi v 1. razrede nižjih srednjih šol NIŽJE SREDNJE SOLE 1996/97 1995/96 Sv Jakob Ivan Cankar 15 18 Sv. Ivan Sv. Ciril in Metod 12 14 Katinara 13 0 Rojan Fran Erjavec 11 8 Dolina Simon Gregorčič 25 31 Opčine Srečko Kosovel 30 25 Prosek Fran Levstik 23 24 Nabrežina Igo Gruden 15 10 Križ 0 7 SKUPNO 144 137 Zadnje srečanje o zgodovini filma V avditoriju znanstvenega liceja G. Galilei v Ul. Mameli 4 bo danes ob 17. uri peto in zadnje srečanje v okviru teCaja o zgodovini filma, ki ga prirejajo Institut Gramsci ter druge tržaške ustanove in združenja. Na današnjem srečanju bo prof. Giorgjo Tinazzi govoril na temo »Nouvelle vague in modemi film«. Delovna mesta v občinskih upravah Ravnatelj pokrajinskega urada za delo obvešča, da bodo na sedežu v Ul. Fabio Severa 46 v ponedeljek 11. in torek 12. sprejemali prijave (na obrazcu C/l) za nova delovna mesta v naslednjih občinah in ustanovah: -Tržaška občina; 1 uslužbenc pogrebne službe za 90 dni; 1 mesto strojepisca za 90 dni in 1 mesto upravnega izvršitelja za zamenjavo ženske, ki je na porodniškem dopustu; -Dolinska občina: 1 mesto čistilke z nalogo kuharske pomočnice z znanjem slovenskega jezika in z veljavno zdravstveno knjižico; -Devinskp-nabrežinska občina: 1 mesto strojepisca z znanjem slovenskega jezika in z znanjem uporabe računalnika za dobo 6 mesecev; 1 mesto kvalificiranega zidarja za dobo 1 leta; 1 mesto strojepisca za dobo 6 mesecev; -Rdeti križ: 1 mesto strojepisca z znanjem uporabe računalnika za dobo 90 dni. Za vsa delovna mesta je potrebna diploma nižje srednje šole, interesenti (od 18. do 41. leta starosti) pa morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predvideva pravilnik za vsop v javne uprave. CGIL in davčne prijave Uradi za davčno pomoC CAAF CGIL bodo do 30. aprila na razpolago vsem delavcem in upokojencem za izponjevanje davčnih prijav (obrazcev 730 in 740 ter ICI). Odprti bodo: v Trstu v Ul. Pondares 8 (tel. 378-6210) od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure; v Miljah v Calle Bac-chiocco (tel. 271-086) od ponedeljka do petka od 8.30 do 13. ure; pri Domju v ul. Strada della Rosan-dra 58 (tel. 829-681) od ponedeljka do petka od 8.30 do 13. ure; v Nabrežini na Trgu sv. Roka št. 103 (tel. 200-698) od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. Jutri koncert v Mieli Mladinska levica DSL prireja jutri v gledališču Miela na Trgu Duca degh Abruzzi 3 koncert mestnih mladinskih glasbenih skupin; na koncertu, ki se bo zaCel ob 19. uri bodo sodelovale skupine Numb, 41B, Redox, Middle Age, Nova Sintesi in Rocket Rollers. PROMET / DANES OB 9. URI STOPI V VELJAVO ZUPANOV ODLOK Po mestu samo s katalizatorjem Danes od 9. uri bodo odkrili nove smerokaze (na sliki), ki so nameščali še včeraj popoldne na strateških prometnih točkah, in ki bodo tržaškim avtomobilistom (sicer samo onim z vozilom brez katalizatorja!) nove obvoznice mimo prepovedanega središča. Prepoved, ki je že sprožila val polemik in kritik, pa tudi pozitivnih reakcij, bo veljala vsak delovnik od torka do sobote in to od 9. do 13. ure ter od 16. ure do 20.30. Namen odredbe, ki jo je pred kratkim podpisal tržaški župan Ric-cardo Illy, je znižanje stopnje onesnaženosti zraka v središču, kar je mogoče samo tako, da preusmerijo čimvec vozil brez katalizatorja iz središča na obrobje mesta, predvsem pa da prepričajo cimveC voznikov, da se po mestu odpovedo vozilu in poslužujejo javnih prevoznih sredstev. Voznikom priporočajo, naj parkirajo avtomobile na obrobju mesta in se pripeljejo v središče z avtobusi: ob tej priliki je konzorcialno prevozno podjetje ACT ojačilo veC avtobusnih prog, pa tudi uvedlo povsem novo progo L od Oberdankovega trga do Sv. Andreja. Promet z vozilom brez katalizatorja, bo prepovedan na osrednji vseh vrst, za vozila brez izpušnih plinov, za javna prevozna sredstva in taksije, za vozila državne in javne uprave in za vozila uslužbencev teh uprav, Ce jih dokumentirano rabijo v službene namene, za vozila javne varnosti in rešilce, za najeta vozila s šoferjem, za vozila fizično prizadetih voznikov z nekdanjim vozniškim dovoljenjem F ter za prevoz fizično prizadetih, za vozila zdravnikov samo v primeru nujnih obiskov pri bolnikih, in vozila, ki so namenjena v lastna parkirišča. Od danes zjutraj torej v mesto po možnosti brez vozila! prometni osi od Senenega trga do PortiCev, torej po vsem D’Annun-ziovem drevoredu, Garibaldijevem trgu, Ul. Oriani, Stari Mitnici in prvem delu Carduccijeve ulice. Promet bo nadalje prepovedan v San-drinellijevem predoru ter v drugem predoru samo v smeri proti središču, na Goldonijevem trgu, na začetnem in na končnem delu Kor-za, na UL Roma od Rusega mosta do Korza, pa še na številnih drugih strateško izbranih točkah. Prepoved ne bo veljala za vozila s katalizatorjem, na utekočinjeni plin ali metan, za motorna kolesa MEDNARODNI DAN ŽENSK 8. marec: ne samo praznik Vrsta prireditev v mestu in okolici Cvetje, protesti in družabna srečanja -tržaški osmi marec se bo začel z nakupovanjem »zapovedanih« mimoz in drugega cvetja, nadaljeval s protestom v Ul. Roma, dobil mednarodno razsežnost s srečanjem žensk na mejnem prehodu pri Škofijah, popoldne in zvečer pa se bo razživel na raznih srečanjih. Že iz tega bežnega opisa je razvidno, da bo tudi na Tržaškem letošnji mednarodni dan žensk izvenel kot praznik in protestni dan obenem. Že sinoči so bile po raznih slovenskih društvih družabna srečanja s kulturnim programom, veliko jih bo drevi, še nekaj jih bo jutri zvečer in v nedeljo popoldne ah sredi naslednjega tedna. Številne pobude pričajo, da so po naSih društvih na osmi marec navezani, praznovanju pa vsakdo daje različen poudarek oz. vsebino. Množičnih osmomarčevskih proslav tudi na Tržaškem ni že dolgo let, zato pa se letos vrača protest. Kot smo že večkrat napovedali, se bodo danes dopoldne na pobudo številnih organizacij, ki podpi-. rajo zavzemanja Odbora za sohdamost s Silvio Baraldini, zenske protestno zbrale pred predstavništvom ZDA v Trstu (Ul. Roma 15). Skoraj istočasno, ob 11. uri, pa se bo delegacija tržaških žensk na mejnem prehodu pri Škofijah srečala s koprskimi in s tem ponovno izpostavila težnjo žensk po sodelovanju in mirnem sožitju. Na pobudo krožka UDI-ZZI Kavama žensk in tržaške sekcije Arcidonna pa bo popoldne ob 18. uri v kavarni Tommaseo kulturna prireditev. Danes popoldne se bodo na strankinem sedežu v Ul. Tarabocchia srečale tudi članice SKP, ki bodo po sobotnem srečanju tudi današnje posvetile predvsem razpravi o pekinški konferenci. Isto tematiko bodo na drevisnjem srečanju v Križu načele tudi članice novonastalega odbora Oljke Zenska stvarnost. Veliko pobud pa prirejajo upokojenke sindikatov CGlL-CISL-UIL, skupno ah posamič. Tako bodo že dopoldne v mestnem središču razdeljevale mimoze, nato bodo obiskale ženske, ki so v domovih za ostarele, popoldne in zvečer pa se bodo udeležile raznih družabnih srečanj. OPČINE »Nekoga moraš imeti rad« VProsveinem domu ob 8. marcu Jutri bo tudi v Prosvetnem domu na Opčinah proslava 8. marca, dneva žena. Za to priložnost so na željo in pobudo domačih pevk povabili skupino vzgojiteljic in gojencev Vzgojno zaposlitvenega središča Sklad Mitja Cuk na Colu, da ponovijo prizor, ki so ga pripravili ob odprtju božične razstave izdelkov gojencev središča v Prosvetnem domu in ki so mu dali naslov »Nekoga moraš imeti rad«. V prizoru nastopajo vzgojitelji in gojenci -skupno 12 oseb. Njihov nastop je doživel prvič lep sprejem; zato si organizatorji obetajo, da bo pravtako lep odziv tudi za jutrišnjo prireditev. (ni) TREBČE / OB PRAZNIKU ŽENSK Veliko zabave z žabjim kraljem Živahno predstava trebenskih otrok ______NA POBUDO SLOVENSKEGA KLUBA IN NŠK_ Zanimivo srečanje o Clevelandu središču ameriške Slovenije Predstavitev knjige prof. Matjaža Klemenčiča Po uspešnem večeru, posvečenem t.i. jugoslovanskemu vprašanju, sta Slovenski klub in Narodna in studijska knjižnica ponudila predsinočnjim Se nov prijeten, predvsem pa nadvse zanimiv večer: tema srečanja je bila tudi tokrat posvečena slovenski zgodovini, vendar enemu njenih »novejših« poglavij, po katerem so strokovnjaki segli Sele v zadnjih petnajstih letih. O izseljeništvu, s posebno pozornotjo do Slovencev v ZDA so predsinočnjim v Gregorčičevi dvorani spregovorili trije zgodovinarji, kot so Jože Pirjevec, Matjaž Klemenčič in Majda Kodrič (na sliki). Slednji je s svojim najno-vejsim delom o Slovencih v Clevelandu ponudil odlično iztočnico za zbližanje s tem velikim poglavjem slovenske preteklosti in Se živahne sedanjosti. Cleveland je bil pred prvo svetovno vojno, v času najmnožičnejšega izseljevanja, tretje slovensko mesto na svetu: po Ljubljani in Trstu je namreč imel najštevilnejšo prisotnost slovenskega prebivalstva. Danes so v Clevelandu in drugod po Ameriki v glavnem potomci izseljenih Slovencev, jezikovna raba je v tako različnih bivanjskih pogojih v letih opešala, tudi vez z matico je vseskozi le posredna. Kljub temu pa ostaja med ameriškimi Slovenci globoko prisotna narodnotna zavest oz. zavest o slovenskem narodnem poreklu, ki se nenehno oplaja ob bogati kulturni, družbeni in gospodarski dejavnosti izseljencev, pravzaprav njihovih potomcev. O Klemenčičevem raziskovalnem delu in njegovi važnosti je uvodoma spregovoril prof. Pirjevec, knjigo, ki je pred nekaj meseci izšla v angleškem izvirniku z naslovom Slovenes of Cleveland, pa je podrobneje predstavila prof. Majda Kodrič. Izpostavila je stične točke med Trstom in Clevelandom oz. sorodnosti usode, ki jo Slovenci doživljamo v teh dveh mestih. Osredotočila pa se je seveda na glavnih temah, ki jih prof. Klemenčič obravnava v svoji knjigi: naseljevanje in prilagajanje novemu življenjskemu okolju, razvoj osnovnih družbenih dejavnosti, druzevanje v organizirana jedra, v cerkvenih in posvetnih središčih, posebej gojenje podporniške dejavnosti, ki je izseljenim Slovencem omogočila boljše bivanjske pogoje. Klemenčičevo zbiranje gradiva o Slovencih v Ameriki je omogočila širša raziskava o interetničnih konfliktih in sodelovanju na primer mesta Cleveland. Dela se je lotila skupina zgodovinarjev, Klemenčič pa se je pri tem posebej zaustavil na vprašanju slovenske prisotnosti. Med zanimivimi je tudi »ugotovitev«, da slovenska etnična naselbina tudi v Celevelandu meji na italijansko in da se je na primer v ’30. letih v tem ameriškem mestu odražal prav enak odnos, ki je tedaj veljal pri nas. Do leta 1952 pa ni na tem področju zabeležiti nobene poroke med Slovenci in Italijani. Zamere iz stare domovine so se torej prenašale v novo življenjsko okolje, oddaljenost ni pomagala k boljšemu sporazumevanju, temveč jih včasih celo povečala. Ob 8. marcu je Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč poklonilo mamicam in ženam otroško spevoigro Žabji kralj. Poklon je v Trebčah tradicionalen, nastopajoči otroci in vsi, ki so postavili na oder prisrčno igrico, so poskrbeli, da se je tudi občinstvo v Ljudskem domu razigralo. Besedilo igre Žabji kralj, ki sta ga pripravili Annamarija Glavina in režiserka predstave Boža Hrvatič, je kot v vseh praljicah preprosto. Princesa Urška pride s spremstvom k vodnjaku, kjer se zbirajo žabe. Vsa je zasanjana od misli na modrega princa in srebrna žoga ji pade v vodo. Pobere jo žabji kralj. Princesa ga prosi, naj ji vrne najljubšo igračo, zabon pa baranta igračo s svojo željo, da bi šel na obisk v grad. Princesa ni navdušena, a sprejme ponudbo in povabi žabo med mogočne stene svo- Bratske podporne organizacije, ki so spodbujale t.i. etnični paternalizem, so nastale že na prelomu stoletja z osnovnim namenom, da ljudem brez socialnih in bolniških zavarovanj nudijo potrebno »zaščito«. S časom je njihov namen prerasel in postala so prava društva, v katerih se Američani slovenskega porekla Se danes srečujejo in združujejo ob raznovrstnih kulturnih pobudah. Pomembno je tudi poglavje o politični dejavnosti Slovencev v Ameriki. Na osnovi raziskav je Klemenčič ugotovil, da so bili Slovenci na tem področju dokaj uspešni; po njegovem mnenju zato, ker so iz domovine ohranili »umetnost« spretnega iskanja zavezništev. Med drugim je Slovenec .postal tudi župan mesta Cleveland, drugi je dosegel kongres, današnji guverner zvezne države Ohio pa je po materi slovenskega in po očetu srbskega porekla. DannanaOta r- NA SLOVENSKIH ŠOLAH Jutri tekmovanje za Cankarjevo priznanje Dijaki slovenskih nižjih in višjih srednjih Sol v Italiji bodo jutri spet tekmovali v znanju slovenskega jezika. Vsakoletno tekmovanje, znano pod imenom Tekmovanje za Cankarjevo priznanje, organizira na deželni ravni Slavistično društvo Trst, Gorica, Videm. Zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev (42 iz tržaške, 13 iz go-riške pokrajine) bo letošnje tekmovanje izvedeno istočasno v dveh sekcijah, in sicer v Trstu na liceju Franceta Prešerna in v Gorici na klasičnem liceju Promoža Trubarja. Deželni zmagovalci se bodo udeležili vse- slovenskega finalnega tekmovanja, ki bo 23. marca v Ljubljani. O poteku in rezultatih tekmovanja bomo še poročali, (mkb) Priprava razstave Muzej Revoltella pripravlja za konec maja veliko slikarsko razstavo, posvečeno umetniškemu ustvarjanju Nina Perizzija. Razstaviti nameravajo kakih šestdeset del, doslej pa so si jih zagotovili le dobro tretjino iz razdobja, ki gre od leta 1942 do 1960. Da bi čim izčrpneje prikazali ves umetnikov ustvarjalni opus se prireditelji obračajo na zbiratelje ometniskih del, da bi sodelovali pri pobudi. jega doma. Žabon želi več in vpraša princeso, naj ga ima vsaj malce rada. Zeleno in mrzlo bitje odbija zasanjano gospodično, pride do prepira in dama pahne žabo skozi okno. Tedaj princeso iskreno zaskrbi usoda žabe, njeno iskreno čustvo napravi čudež. Žaba se spremeni v čudovitega princa in zgodba se zaključi s poroko. Priprave za predstavo so bile učinkovite, Boža Hrvatič je poskrbela za igriv ritem in tekoče uskladila govorjeno besedo, petje in gib. Izstopal je glasbeni del, ki ga je z režiserko pripravil Ful-vio Jurincich. Otroci so zmogli kar zahtevno petje in to brez oklevanj in z jasnimi glasovi. Najtežji oreh je za otroke govorjena beseda, ki ji gre v našem prostoru posvetiti posebno skrb. Nastopajoči so se glede na problem dobro odrezali, čeprav velja nadaljevati z njimi trud. Amatersko gledališče lahko odigra pomembno vlogo za prepotrebno izboljšanje jezikovne kulture. Člani SKD Primorec so izdelali primerno sceno, pri šivanju kostumov pa so se izkazale mamice nastopajočih. Očitno jih je to delo veselilo. V nosilnih vlogah so nastopili: Karin Crissani (žabji kralj), Martina Coretti (princesa Urška), Jasmina Kralj (princesa Sončica), Fabijana Cotič (princesa Nežka), Igor Pison (kralj), Roberta Coretti in Ketty Slavec kot dvorska norčka, Nicoletta Dessi (Zabon), Debora Pohlen (Zabona), Sophia Kralj (Kvakona). V vlogah žab so nastopili: Aljaž Milič, Jernej Sček, Jakob Sček, Ervin Tavčar, Simon Si-vitz, Matia Mosetich, Luka Kralj, Mija Slavec, Nicol Kralj, Tajda Milič in Mateja Milkovič. Metuljček je bila Sophia Kralj, čarovnica Debora Pohlen, dekla Nicoletta Dessi. A.M. ČRNA KRONIKA/NA UCEJU FR. PREŠERNA Tat v razredu: sluga in dijaka dohiteli osumljenca Licej Fr. Prešerna na Vrdelski cesti je včeraj obiskal nenavaden gost: tat. Uspelo mu je izmakniti denar iz listnice dijaka v začasno praznem razredu, ker so bili dijaki pri lekciji nemščine v drugem prostoru. Malo pred 11. uro je šolsko osebje opazilo neznanca, ki je brez razloga krožil po hodnikih, nato pa izginil. Obvestili so dijake, naj preverijo, če jim je kaj zmanjkalo, in res eden izmed dijakov, 19-letni B. L. iz Kopra, je ugotovil, da mu je v listnici manjkal večji znesek tolarjev in lir. Ravno takrat so na cesti zagledali mladeniča, ki je odgovarjal opisu tatu in je hitro stopal stran od šole. Šolski sluga Mitja Macarol iz Gropade, okradeni dijak in njegov sošolec M.C. so se pognali za bežečim fantom. Dohiteli so ga na trgu pred svetoi-vansko cerkvijo, kjer je stopil najprej na en, potem še na drug avtobus, ki pa ga je voznik ustavil, ko so mu povedali, da je med potniki sumljiva oseba. Na kraj so prihiteli policisti in našli ukradene tolarje denar na tleh zraven osumljenca, ki so ga zato odpeljali na kvesturo. Gre za 31-letnega Severina Gergoleta iz Doberdoba, Prvačina 6, ki je zanikal vsakršno odgovornost pri tatvini: tekal je le, ker se mu je mudilo do avtobusa. Policisti so ugotovili, da so proti njemu izdali ukaz o izgonu iz tržaške pokrajine in da je že večkrat imel opravka z zakonom zaradi drugih prekrškov. RAZSTAVA / V OBČINSKI GALERIJI Otroštvo v črnobelem Fotografsko razmišljanje Sebastiane Papa Otroštvo kot »veliki mavzolej naših spominov«, kot ga je opredelil Rilke, ali kot družbeni sklop, ki mu družba še vedno posveča premalo pozornosti? Za poglobljeno razmišljanje o otroštvu bo poskrbela prihodnje dni fotografinja in pisateljica Sebastiana Papa, ki bo razstavila v Občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita 59 svojih čmobelih fotografij, iz katerih bomo lahko razbrali brez odvečnih okraskov, kako otroci raznih krajev Evrope, Azije in Amerike doživljajo svoje otroštvo. »Vrnilo se bo tvoje otroštvo in se bomo igrali...« je naslov tega razstavnega fotografskega razmišljanja, ki ga je omogočilo občinsko odborništvo za kulturo ob sodelovanju mestnih muzejev. Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri in bo odprta do konca meseca (vsak dan od 10. do 13. ure ter od 16.30 do 19.30). Dogodek, ki ima že sam na sebi izreden kulturni naboj, je pomemben tudi zaradi tega, ker bomo poleg Papinih umetniških fotografij lahko videli tudi zgodovinske dokumente o židovskih otrokih med nacističnim genocidom, za kar sta poskrbela komisija za upravljanje Rižarne in muzej tržaške židovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner«. Razstavo spremljata tudi dve fotografski publikaciji: prva obse- ga poleg zanimivega eseja o otroštvu Davida Grossmana še 13 člankav raznih izvedencev o isti temi, druga pa poleg fotografij židovskih otrok med nacizmom tudi izbor pisem, dnevnikov in drugih zapisov iz tistega tragičnega časa. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 8. marca 1996 MEDNARODNI DAN ZENA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 11.22 - Luna vzide ob 21.34 in zatone ob 8.48. Jutri, SOBOTA, 9. marca 1996 FRANJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,9 stopinje, zraCni tlak 1020,1 mb narašča, veter 9 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mimo, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Patrizia Correddu, Andrea Marzia Ellero, Matteo Guštin. UMRLI SO: 93-letna Francesca Radivo, 93-letni Luigi Funa, 11-letni Emilio Simonetti, 73-letni Alfieri Puzzer, 83-letna Bianca Cil-lia, 84-letni Oliviero Zoli, 67-letni Claudio Pacori, 76-letna Bruna Causi in 87-let-na Giustina Monsalvi. LEKARNE Od PONEDELJKA, 4., do NEDELJE, 9. marca 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. C. Co-mencini, i. Virna Lisi, Mar-gherita Buy. EKCELSIOR - 16.00, 18.45, 21.30 »Strange Days« i. Ralph Fiennes, Angela Bassett. EKCELSIOR AZZURRA - 17.35, 19.55, 22.15 »Sabrina«, r. Sidney Pollack, i. Harrison Ford, Julia Or-mond. AMBASCIATORI 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Ragione e sentimento«, i. Emma Thompson, Hugh Grant. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dracu-la morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ju-manji«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pensie-ri pericolosi«, i. Michelle Pfeiffer. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Othel-lo«, i. Kenneth Branagh. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Abbracci, carezze e coma« porn., prepovedan mladini izpod 18. let. CAPITOL - 18.30, 21.30 »Kit - La sflda«. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »I laureati«, i. Gian-marco Tognazzi, Maria Gra-zia Cucinotta, Alessandro Haber. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »L’ussaro sul tetto«. 'S PRIREDITVE KD LONJER - KATINA- RA prireja danes, 8. t. m. v društvenih prostorih v Lonjerju ob 20. uri PRAZNOVANJE v počastitev dneva žena. Vabljene! ARISTON - PRAZNIK ŽENA. Samo danes, 8. mar- ca znižana vstopnica za vse ženske in dekleta. Ob 16.15, 18.15, 20.15, 22.15: VA’ DOVE TI PORTA IL CUORE. Zenski film .. iz romana Su-sanne, v režiji Cristine, igrajo: Virna, Margherita, Galatea, Valentina, Sara... ŽENE iz Prebenega bodo praznovale 8. marec jutri, 9. t. m., ob 20. mi. Sodelovala bo vokalna skupina, ki jo sestavljajo Magdi, Nada Švara, Gabrijela Prodan in Peter Bandi, povezovala bo Suzana Bandi, na harmoniko bo igral Marko Bandi, nastopali bodo tudi mlajši recitatorji. Vabljene vse žene. ŽPZ TABOR - Opčine vabi jutri, 9. t. m. točno ob 20. uri na praznovanje DNEVA ZENA. Sodelujejo: MPZ Tabor in VZS-CEO Mitja Cuk s prizorom “Nekoga moraš imeti rad". Sledi zabava s plesom. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 9. t. m. na VEČER posvečen prazniku žena. Na sporedu bo zabavno tekmovanje med moško in žensko ekipo ter zakuska, ki jo bodo klu-bovkam pripravili klubovci. Začetek ob 18.30. ŽUPNIJSKA SKUPNOST sv. Jerneja z Opčin obvešča, da bo jutri, 9. marca bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah sveta maša ob 1. obletnici smrti mgrs. Lojzeta Škerla. Vabimo vse, ki ste pokojnega poznali in spoštovali k spominski sveti maši. Duhovnike vabimo k somaševanju. Mašo bo vodil škofov vikar za Slovence mgrs. Franc Vončina. KD SKALA iz Gropade vabi jutri, 9. marca, ob priliki dneva žena, na KONCERT ZPZ I. GRBEC iz Skednja. Priložnostno misel bo podala g.a Neva Lukeš. Pričetek ob 20.30. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja v nedeljo, 10. marca, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala priznana glasbenika Enrico Perrini - orgle in Giuseppe Minin - trobenta. Prisrčno vabljeni! KD KRAŠKI DOM priredi v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu kulturno prireditev in družabnost ob počastitvi dneva žena. Sodelujejo: ZPZ I. Gruden - Nabrežina ter domače ustvarjalke. Vabljeni! Slovensko Stalno (Sledalisce Bratko Kreft • I • t /• • , • Relija: ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 8. marca, jutri, 9. marca, v nedeljo, 10. marca, v sredo, 13. marca, v Četrtek, 14. marca, v petek, 15. marca, PREMIERA ob 20.30 ABONMA RED A PONOVITVE ob 16. uri IZVEN ABONMAJA ob 20.30 ABONMA RED B ob 16. uri ABONMA RED C ob 20.30 ABONMA RED D ob 20.30 ABONMA RED E ob 20.30 ABONMA RED F KD ROVTE-KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 priredi PRAZNIK ŽENA posvečen dekletom in ženam danes, 8. marca od 18.30 dalje z večerjo in družabnostjo. Marta Ivašič-Kodrič bo vplejala prisotne v krajši razgovor o današnjem dogajanju. KD F. VENTURINI DAM SIMA Danes, 8. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru A. U. Miro gostuje dramska skupina KD KRAŠKI DOM z veseloigro ZGODBE O DR. FAUSTU režija D. Gorup. Sledi družabnost z glasbo. PD MACKOLJE vabi na ogled TV-dokumentarnega filma MASA ZA LOJZETA BRATUŽA po scenariju Dorice Makuc. Besedo bosta podali: dr Dorica Makuc in g.a Marija Ferletič v nedeljo, 10. marca, od 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, ll.t . m., ob 20.30 na predstavitev knjige dr. Darka Friša AMERIŠKI SLOVENCI IN KATOLIŠKA CERKEV 1871-1924. Knjigo bo predstavil akademik dr. Vasilij Melik. Peterlinova dvorana, Donizetijeva 3. SLOVENSKI KLUB in TRŽAŠKA KNJIGARNA v sodelovanju s Slavističnim društvom, Združenjem aktivistov osvobodilnga gibanja in Zvezo vojnih invalidov vabita na predstavitev knjige SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA. Izbral in uredil: dr. Boris Paternu. Knjigo bo predstavil dr. Matjaž Kmecl, izbor pesmi bodo podale Mira Sardoč, Bogomila Kravos, Sandra Poljšak in Suzi Bandi, z glasbo bo srečanje obogatil Harmonikarski kvintet GM pod mentorstvom Loredane Co-ceani v torek, 12. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani ( ul. S. Francesco 20/11. nadstr.) DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 13. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20 predavanje z diapozitivi z naslovom NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA. Predaval bo Lojze Abram. Vljudno vabljeni! SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja od 13. do 19. t. m. tradicionalni RICMANJ-SKI TEDEN s sledečim programom: 13. t. m. otvoritev razstave tržaških likovnih ustvarjalk, 16. t. m. koncert Godbe na pihala iz Ric-manj, 17. t. m. zabavni večer s kantavtorjem Iztokom Mlakarjem (vstop z rezeracijo) ter 19. t. m. domači večer: ZdMPZ Slavec-Slovenec in dramsko skupino SKD Slavec. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 14. t. m., ob 17.30 v prostore knjigarne na predstavitev pesniške zbirke Jurija Marusiga: MORJE. Ob recitalu z glasbeno spremljavo bo o pesmih spregovoril avtor sam. Vabljeni! SKLAD MITJA CUK vabi na DOBRODELNI KONCERT . Nastopa Godbeno društvo Prosek v nedeljo, LESTVE V5EH VRST: ZA DOM IN OBRT zanimive cene Trst Ul. San Cilino. 3B tel. 54390 fax 350150 17. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKLAD MITJA CUK vabi na DOBRODELNI KONCERT. Nastopa pianist Miran Devetak v petek, 22. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Ča____________IZLETI PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA IN SK DEVIN vabita v nedeljo, 10. marca svoje člane in prijatelje na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče v Bazovici ob 7.30 pred vaškim spomenikom NOB. SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi v nedeljo, 17. t. m. smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Sesljana ob 6. uri. Informacije na tel. št. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča elane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitve ( vse stopnje). V uradu SSS so na razpolago obrazci in priloge. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča člane, da zapade 22. marca 1996 rok za predstavitev prošenj za začasne premestitve (utilizzazioni e comandi) šolskega osebja na druga službena mesta, ki predvidevajo drugačne zadolžitve. Urnik tajništva vsak torek od 16. do 17.30, Ul. Carducci 8 - Trst- tel. St. 370301. □ OBVESTILA SK BRDINA sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Loredana na Opčinah. SLOVENSKA PROSVETA v Trstu obvešča interesente, da bo dvodnevni tečaj z naslovom PLESNO -GIBALNA SOOČANJA, ki ga bosta vodili Lena Knific in Helena Biffio v petek, 15. t. m. od 18.30 do 20.30 in v soboto, 16. t. m. od 15. do 18. ure v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/1. nad. Za informacije tel. na št. 370846. KD KRAŠKI DOM vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 15. t. m. v Kulturnem domu na Colu. Ob 20. uri prvo sklicanje in ob 20.30 drugo sklicanje. MIRKO HRVATIC, Francesca Rapotec, Tanja Parovel, Michele Ota vljudno vabijo na ogled likovne razstave, ki je v društveni gostilni v Ricmanjih do 17. marca. SLOKAD in VINCEN-CIJEVA KONFERENCA opozarjata, da morajo starši iz; tržaške občine za vpis v kolonijo v Drago in Come-glians nesti k zdravniškemu pregledu otrok, določeno v Ul. Farneto 3, izpolnjeno polo, ki jo dobijo na šolskem ravnateljstvu in kopijo davčne prijave. Iste dokumente morajo prinesti k zdravniškemu pregledu na Opčine, Proseška ul. 118, če bodo pregled opravili tam, ta in prihodnji petek od 8. di 11. ure, starši otrok s Krasa in zamudniki iz mesta. Prosimo starše otrok, ki so že bili pri zdravniškemu pregledu prejšnji petek, da izročijo dokumente na Proseški ul. 118. Pojasnila dobite na tel. št. 226117, 43194 in 366970. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV (Peterlinova dvorana) bo v ponedeljek, 11. marca, s pričetkom ob 20.30, akademik dr. Vasilij Melik predstavnik knjigo dr. Darka Friša »Ameriški Slovenci in katoliška cerkev 1871-1924«. ŽUPNIJSKA SKUPNOST MACKOLJE vabi na predavanje dr. Ivana Likarja iz Kopra o temi: »Zakaj toliko sumničenja in sovraštva namesto ljubezni med nami?«, v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v dvorano prenovljene stare šole, zraven cerkve. Po predavanju bo še prilika za razgovor in družabno srečanje. Vabljeni! MALI OGLASI tel. 040-361888 TAJDA CLUB vabi na spoznavno-družabni večer z živo glasbo in praznovanje dneva žena s posebnim programom v Koper, Hotel Triglav, jutri, 9. t. m., ob 20. uri vse, ki živite sami - niste poročeni. Vabljeni! Info-macije po tel. št. 0038667/21613 in 6558459. PRAZNUJTE 8. marec v gostilni Grilanc! Tel. št. 229113. PRODAM po zelo ugodni ceni rustično (rabljeno) dnevno sobo in sedežno garnituro v istem stilu. Tel. št. 040/ 54390/575145. NA PROSEKU oddamo nerezidentom v najem za dobo enega leta opremljeno stanovanje, 86 kv.m. Tel. 225657 od 12. do 16. ure. PRODAM hišo na Konto-velu.Tel. med 17. in 19. uro na St. 251139. 20-LETNO dekle z visokošolsko izobrazbo ter avtonomnim prevozom išče delo. Tel. št. 040/211380. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz italijanščine za vse stopnje. Tel. št. 410967. SIMPATIČNE animatorke za Vaše otroke na razpolago za zabavo in rojstne dneve. Tel. št. 410967. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 KREPKO zaokrožite vašo plačo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, Srez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. št. 040/764055 g. Martin. DELO nudim dinamični osebi z voljo do samostojnega dela. Tel. na št. 040/327023 - zvečer. RAZPRODAM štedilnik na drva, različnih vrst in mer. Tel. št. 350150 ali 575145. DAJEM v najem vinograde. Tel. št. 231578. V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bo na dan žena, 8. marca, ob 21. uri Vatavuhu koncert. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerl - Salež 44, ob sredah zaprto. KMEČKI TURIZEM Gru-den-Žbogar v Samatorci je spet odprt vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo.Tel. št. 229191 OSMICO je odprl Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči belo in črno vino. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. DANES, 8. t. m. odpreta osmico Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. PRISPEVKI V spomin na Marico Obad darujejo uslužbenci Kraškega vodovoda 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti (2.3.) prijatelja Ivoneja Lando darujejo sosedi iz Križa in Trsta: G. Di Bernardo 50.000 lir, Mirko Furlan 25.000 lir, Maria Tretjak 25.000 lir, Grozdana Sulini 30.000 lir, Pierina Sedmak 30.000 lir in G. Bogateč z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na moža Dani-lota Guština darujejo solet-niki Marte Guštin 210.000 lir za Kulturni dom Prosaek - Kontovel. V spomin na Pepota Ci-bic daruje Milica Regent 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob obletnici smrti Rudija Mahniča darujeta žena Kristina in hčerka Majda 30.000 lir za PZ Valentin Vodnik, 30.000 lir za Pihalni orkester Breg in 30.000 lir za časopis Isfa-a. V spomin na pok. Stano Budin darujeta Stanko in Sonja Budin 100.000 lir za SK Kras. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Ob obletnici smrti drage mame in v spomin na Pe-pija Braico darujeta Edda in Draga z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na drago ženo in mamo Stanko Stubelj -Budin darujejo svojci 200.000 lir za KD Rdeča zvezda, 200.000 lir za SK Kras, 200.000 lir za SD Kontovel, 200.000 lir za Pokrajinski odbor VZPI-ANPI in 200.000 lir za zgo-niško sekcijo DSL. V spomin na dragega očeta Emila Ravbarja daruje sin Milan z družino 200.000 lir za NK Kras. V spomin na brata Emila Ravbarja daruje brat Francko z družino 50.000 lir za NK Kras. t Po mučni bolezni nas je zapustil naš ljubljeni Rudi Pertot Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v na-brežinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Nivea, sinovi Mauro, Pavel in Andrea, snahi Giovanna in Violetta, vnukinji Aliče in Lisa ter teta Štefanija Gorup-Pertot Nabrežina, 8. marca 1996 Žalujejo za Rudkotom sestra Sonja, Mito, Dora in Victor, nečakinja Zora z Ervinom, Vanesso, Karin in Fjono, sestrične Geni, Valli, Magda, Miranda, Elena z družinami ter Vera z Guidom, tete Angela, Anica, Ida in Slavka (odsotna) SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 OKROGLA MIZA / KAKŠNA BODOČNOST ZA GORIŠKO Enotnost temelji na povezovanju občin Župani protagonisti srečanja DSL - Sen. Bratina poudaril potrebo po čezmejnem povezovanju Sistem “provinca” med obrobjem in večjo integracijo. To je bil posrečeni naslov okrogle mize, ki jo je goriška DSL sinoči priredila na kočljivo aktualno temo enotnosti goriške pokrajine, ki je iz marsikaterega zornega kota pod udarom. Tajnik stranke Maran je v uvodu poudaril, da ni namen razglabljati o tem, kdo in zakaj hoče razkosati pokrajino, temveč poiskati tiste pozitivne vzvode, ki bi ji zagotovili novo vlogo, ji s tem vrnili nek smisel in utrdili njeno enotnost. Razmišljati je treba konkretno, kaj je v interesu prebivalcev, to pa so predvsem učinkovite storitve. Zaradi tega in zaradi odsotnosti Pokrajine (fizične, na srečanju, pa tudi upravne nasploh) so pri okrogli mizi imeli glavno besedo župani. Pri mikrofonu so se zvrstili Zupani Gorice Valenti, Tržiča Persi, Spetra ob Soči Cragnolin, Krmina Paselli, GradišCa Fabris in Romansa Bolzan, ki so mimo različnih strankarskih pripadnosti vsi brez izjeme poudarili isto potrebo po povezovanju med občinami. Navedli so pozitivno izkušnjo konference županov, ki ji je poverjeno odločanje o zdravstvu, in potrebo, da se podobno sodelovanje razširi na področje komunalnih storitev, energetike, prevozov, vprašanj okolja in odpadkov. Seveda, prišle so do izraza razlike med tržiškim delom, ki je že dolga leta politično homogen in upravno povezan, občinami na desnem bregu Soče in Gorico, ki je v nekaki vmesni vlogi. Naravno je, da Tržič z zanimanjem gleda na nekatere možnosti povezovanja s Trstom, vendar ob upoštevanju avtonomije in enotnosti pokrajine,»saj tudi nas moti, Ce nas Trst obravnava kot svojo skrajno periferijo«, je dejal Persi. Po drugi strani je zlasti župan GradišCa Fabris vztrajal na “furlanskosti” desnega brega SoCe in zavrnil vsako hipotezo kake “julijske” province, ki bi NOVICE Podpisi za kandidature: Renato Fiorelli (Zeleni) in Jure Canciani (SKP) Goriški občinski in pokrajinski svetovalec Renato Fiorelli bo kandidat Zelenih na proporCni glasovnici za poslansko zbornico v Furlaniji - Julijski krajini. Danes bodo zaceli zbirati podpise za predložitev kandidature: goriški občinski volilni urad je v ta namen danes in jutri odprt od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, v nedeljo samo od 9. do 12. V vseh drugih občinah je mogoče podpisati med 9. in 12. uro. Prav tako zbira podpise tudi SKP, ki sporoča, da bodo v pričakovanju volilnega dogovora z Oljko komunisti vsekakor sodelovali s svojo listo v pro-porcnem delu vohtev. Kandidat SKP po vsej deželi ho tržaški tajnik stranke Jure Canciani. Izšel je “Zuf de žur” Združenje “Zuf de žur” sporoča, da je v kioskih nova številka trijezičnega Časopisa. Javno jo bodo predstavih nocoj ob 19.30 v gostilni “Ai due fratel-li” v Ul. Sauro 39 v Krminu. Kdor želi, se lahko naroči z vplačilom 10 tisoč lir (naročnina velja do julija) na t/r 11426491 (Združenja “Zuf de žur”, Ul. Capuccini 21, Gorica). Vaje na strelišču v Doberdobu Iz županstva v Doberdobu smo prejeli obvestilo, da se bodo tudi v marcu izvajale aktivnosti na vojaškem strelišču nad Selcami in sicer še v naslednjih dneh: od 12. do 14. marca, od 19. do 21. marca in od 25. do 28. marca. V omenjenih dneh bo od 8.30 do 17. ure prepovedan dostop na ožje in širše območje strelišča, ki bo vsekakor ustrezno označeno in zavarovano. zajemala tržaško in go-riško pokrajmo. Vsi pa so poudarili, da je danes nujno, da stopijo občine v sodelovanje za skupno upravljanje storitev in to, kot je lepo pojasnil Bolzan, ob spoštovanju različnih identitet, ki predstavljajo posebnost in bogastvo teh krajev. Ta aspekt je podčrtal tudi senator Darko Bratina. Povedal je, da se v Novi Gorici sočasno odvija podobna razprava (predstavitev knjige “Na obrobju”) in da so torej problemi krajev ob meji skupni. Nujno je povezovanje, ki pa mora premagati poleg drugih tudi oviro državne meje. Le tako bo vsa Goriška, na obeh straneh meje lahko odigrala novo vlogo v evropskem kontekstu. Razpravo je sklenil deželni svetovalec Michele Degrassi, ki je predstavil razmišljanje nove deželne uprave glede reforme krajevnih avtonomij. Na sliki (foto Bmnbaca) udeleženci okrogle mize Praznik žensk in zakon proti nasilju Nedavna odobritev zakona proti spolnemu nasilju je v žarišču pozornosti žensk ob 8. marcu in vrača praznovanju vsebinski pomen, ki se je morda v zadnjih letih nekoliko poplit-vil. Praznovanje se je na Goriškem začelo predsinoci s srečanjem, ki ga je zveza zadrug COOP priredila v Gradežu, kamor je povabila nekatere svetovno znane ženske, ki se borijo za enakopravnost, mir in nasploh za pravice šibkejših. Koordinacija žensk pri gibanju Oljke je ob 8. marcu objavila sporočilo, v katerem poudarja, da mora praznik biti priložnost za ženske a tudi za moške, da razmislijo o potrebi po odpravljanju priho-loških in družbenih pregrad, ki še zavirajo polno enakopravnost. Osrednje srečanje bo Oljka priredila v torek, 12. marca, ob 18. uri v pokrajisniki sejni dvorani, kjer bo spregovorila Tina Ansel-mi. Koordinacije žensk CGIL, QSL inUELpa prirejajo danes ob 15. uri v avli županstva v Gradišču srečanje z naslovom: Zakon proti nasilju - bo dovolj? Spregovorile bodo odvetniška pripravnica Anna Migli-no, novinarka pri “Voce isontina" Chia-ra Corbatto in predstavnica sindiaktov Grazia Vendrame. VOLITVE / POKRAJINSKI ODBOR SKGZ SKGZ za potrditev sen. Darka Bratine Ob zahvali za opravljeno delo podpora ponovni kandidaturi slovenskega senatorja Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško se je predsinoci sestal na redni seji in vzel v pretres vrsto tekočih zadev Ocenili so, da se na raznih področjih uresničujejo zastavljene smernice dela. Govor je bil tudi o pripravah na občni zbor zveze, ki bo letos. Goriški del bo s tem v zvezi sredi aprila pripravil posvet o vlogi zveze in vsega laicno-levicarskega dela slovenske manjšine. Posebno pozornost so posvetih političnim volitvam. S tem v zvezi so soglasno sprejeli sledečo izjavo v podporo ponovni kandidaturi senatorja Darka Bratine: »SKGZ se zavezma za ponovno kandidaturo in izvofitev senatorja Darka Bratine v okviru levosredinskega zavezništva Oljke. Predčasni razpust parlamenta je preprečil dosego vseh rezultatov, za katere se je senator Bratina dosledno zavzemal in je torej razlog veC, da se mu s ponovno izvolitvijo omogoči nadaljevanje uspešno zastavljenega parlamentarnega dela. Semkaj sodi gotovo zavzemanje za izglasovanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, pri čemer je znal senator zbrati v parlamentu zelo široko paleto podpisnikov zakonskega osnutka in torej dragocen konsenz za pravično ureditev statusa manjšine in njenih pripadnikov. Pomembno je bilo njegovo zavzemanje za pridobivanje materialne pomoči za manjšino, za reševanje skupnih vprašanj celome goriške stvarnosti, ki jo je Obmejni borci o aferi s fojbami Člani mestnega odbora VZPI-ANPI so se srečali s predstavniki borčevskih organizacij iz Nove Gorice in skupaj ocenili zaskrbljujoče posledice nove Časopisne gonje v zvezi s fojbami, ki ima kot cilj zaostrovanje ob meji in kriminali-ziranje odporniškega gibanja. Borci so obžalovali nerazumljive zamude pri delovanju mešane italijansko-slovenske komisije zgodovinarjev, ki naj bi ugotovila zgodovinsko resnico. Te zamude, ugotavljajo, imajo negativne posledice, saj dopuščajo nove špekulacije s tem v zvezi. VZPI je ob tej priložnosti poudarila vso podporo izvajanju sporazuma s Slovenijo, ki ga je pred kratkim napovedal general Benito Cavazza, za iskanje in vrnitev posmrtnih ostankov ita-liajnskih vojakov, partizanov, civilistov in izginulih. Podporo v tem smislu so zagotovili tudi slovenski borci. Na srečanju so nadalje izrazili željo, da bi Slovenija cimprej postala Članice Evropske unije, kar bi izboljšalo razumevanje med sosednima narodoma. OKROGLA MIZA / V KROŽKU A. GREGORČIČ Mamila med nami Mamila med mladimi Slovenci je naslov zanimivega in neobičajnega večera, ki ga je krožek Anton Gregorčič priredil prejšnji petek. Na njem so namreč sodelovali gostje, ki se vsakodnevno ubadajo s tem danes perečim problemom tudi za našo Gorico. VeCer so oblikovali psihiater Bernard Špacapan, pedo-psihiater Vili SCuka ter psiholog Peter Komac, izvedenci torej, ki poklicno gradijo organiziran odgovor na problem zasvojenosti s strani raznih mamil v Gorici oziroma v Novi Gorici. Gostje so nakazali in poudarili veC tematik, od družbeno-psiholoških značilnosti uživalcev mamil, njihovih patologij, do današnjega stanja in razširjenosti tega problema med obmejno mladino in nenazadnje struktur, ki nudijo v Italiji ter Sloveniji prepotrebno pomoč. Kdorkoli si še utvar ja, da je Gorica ostala oaza miru, je spoznal, da je odvisnost od raznih mamil (na prvem mestu po razširjenosti pojava ostaja v naših v naših krajih alkohol) prisotna tudi med manjšino in ob tem je vpliv meje precej jasen. Gorica namreč leži na stičišču med vzhodom in pa severno-vzhodno Italijo, mamila so torej lahko dosegljiva. Obenem je treba poudariti tudi sociološke spremembe zadnjih desetle-tih, ki so porušile strukturo velike večine okoliških vasi. Ustanove ne odgovarjajo veC potrebam mladega Človeka, vzgojni kontekst družine je precej v krizi, mladim manjkajo tudi vzori in modeli. Izolacija te privede do iskanja trenutnega ugodja, kar predstavlja prvi korak na dobro definirano pot. Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da ni točne definicije, kdo lahko postane narkoman, preven-cija zato ne more biti specifična, temveč je namenjena mladostnikom v kriznih letih do-rašcanja. Strukture, ki delujejo na tem področju so v Italiji služba SERT, ki je prisotna od leta 1990 v vsaki krajevni zdravstveni enoti, v Sloveniji pa poznajo dobro strukturirano mrežo zdravstvenih ambulant, ki delujejo v devetih centrih po državi. Odgovarjajo na treh nivojih in sicer z zdravstveno terapijo, rehabilitacijo v obliki dela ali terapevtskih skupnosti ter s prevencijo v šolah in v sodelovanju z občinskimi upravami. VeCer ni bil ravno po-mirujoC, saj je marsikomu odprl oCi na neznan problem, obenem pa ni vlil velikega upanja, kajti zajeziti problem mamil bo zelo težka Ce ne sizifovska muka. (EJ) KINO GORICA VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvemh del. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Va dove ti porta il cuore«. Igrata Virna Lisi in Margherita Buy. GLEDALIŠČE V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v nedeljo, 10. trn., ob 17. uri premiera drame Franceta Bevka: Krivda, v postavitvi amaterske skupine Oder 90, rež. Darko Ko- a PRIREDITVE KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja 9. marca družabnost ob dnevu Zena. Prijave pri Marti (tel. 21407) ob mi kosila. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabi v sredo, 13. t.m., ob 20.30 na predavanje-razpravo o narodnostni identiteti v sodobni Evropi. Predaval bo dr. Rudolf Rizman, profesor sociologije in političnih ved na Ljubljanski univerzi. senator Bratina med vsemi v tej pokrajini izvoljenimi parlamentarci najbolje in najučinkoviteje zastopal z ozirom na interese teh krajev. Pomembno je bilo tudi njegovo delovanje v smeri preseganja meje in spletanja novih mednarodnih odnosov v okviru ti. Srednjeevropske iniciative, kjer je bila senatorju Darku Bratini zaradi njegove specifične sposobnosti in poznavanja problemov zaupana odgovorna funkcija vodenja italijanske parlamentarne delegacije. SKGZ se senatorju Bratini zahvaljuje za opravljeno delo in mu želi, da bi še naprej v senatni zbornici uspešno zastopal vso goriško stvarnost in še posebej Slovence v Italiji.« LJj OBVESTILA SPD GORICA sporoča, da bo avtobus na Trbiž v nedeljo odpeljal ob 6.30 iz Sovodenj, skozi Standrež na Koren. Iz Gorice odpelje ob 6.45. Tekmovanje na Trbižu se prične toCno ob 10. uri na progi Priesnig C. KAJAKAŠKO DRUŠTVO SLLEC sklicuje občni zbor v ponedeljek, 11. marca, ob 20.30 v kulturnem domu Andrej Paglavec v Podgori. BELEŽNICO “ZAZNAVE in ODTENKI” Alda Rupla dobite v uradu ZSKD (Ul. Malta 2) in v knjižnici Damir Feigel (Ul. Croce 3). IZLETI SMUČARSKI ODSEK SPDG priredi v nedeljo, 31. marca, avtobusni smučarski izlet na Koroško (Kanzel). Prijave na sedežu do 20. marca ob sredah od 11. do 12. ure in ob Četrtkih od 19. do 20. ure. Udeleženci naj pravočasno poskrbijo za potne listine. L J LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlTorso bianco, Carduc-cijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 2, Ul. Manilo 14/b, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri Jezeru, Vrtna ulica 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 12.30, Gianfran-co Angelini na glavnem pokopališču. Sinovoma Marku in Ivu, sestri Veri in bratu Miru rajne gospe Nade, izražamo globoko sožalje Sekcija SSK občine Sovodnje •FARGO.., FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 COSMETICS ITALY PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA •FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL UVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA' COSMETICS ITALY CONFINDUSTRIA / PO ODSTOPU OSTALIH DVEH KANDIDATOV ČET PET PON TOR SRE Novi predsednik italijanskih industrijcev bo Giorgio Fossa 1 ^ ™ *" “ Naslednik Luigija Abeteja prihaja iz krogov malega podjetništva RIM - Giorgio Fossa (na posnetku AP) bo novi predsednik združenja italijanskih industrijcev. S 101 glasom na 145 vo-lilcev (30 glasovnic je bilo belih, 13 neveljavnih in en sam glas proti) ga je odbor Confindustrie določil za edinega kandidata za predsedniško mesto, kjer bo cez nekaj tednov zamenjal Luigija Abeteja, ki je stanovsko organizacijo podjetnikov vodil zadnja Štiri leta. Fossa bo najmlajši med dosedanjimi 29 predsedniki, ki so se v 86 letih obstoja zamenjali na vrhu Confindustrie, saj bo 1. septembra dopolnil komaj 42 let, medtem ko jih je imel Abete ob izvolitvi 45. Ostala dva kandidata, Gianmarco Moratti in Al-do Fumagalli sta svoji kandidaturi umaknila še pred volitvami, ko je iz poročila treh modrecev, ki so opravili široko posvetovanje med članstvom, izšlo, da je Fossa prejel daleč najvecji konsenz. Aldo Fumagalli, dolgoletni predsednik mladih podjetnikov, se je ob tej priložnosti odpovedal tudi vsem funkcijam, ki jih je imel v podjetniški organizaciji. Toda poglejmo, kdo je Giorgio Fossa, ki bo Con-findustrio v naslednjih štirih letih popeljal v tretje tisočletje. Rodil se je leta 1954 v milanski pokrajini (Gallarate), diplomiral iz prava in se nato posvetil vodenju družinskega podjetja »Silvio Fossa spa«, ki se s približno 70 zaposlenimi ukvarja z načrtovanjem, izdelavo in sestavljanjem hidravličnih, pnevmatičnih in rotacijskih cilindrov. Fossa prihaja torej iz sveta malih in srednje-velikih podjetij, v Confin-dustrio pa je prišel leta 1985 kot predsednik skupine mehanskih podjetnikov iz pokrajine Vare-se. Po nekaj vmesnih za- dolžitvah je maja 1993 postal predsednik odbora za malo industrijo in podpredsednik Confindustrie, od lanskega junija pa je tudi predsednik upravnega sveta založniške hiše, ki izdaja Con-findustriin dnevnik II So-le-24 Ore. Čeprav izhaja iz vrst malega podjetništva (njegovo podjetje dosega komaj 15 milijard lir prometa, grupa pa 40 do 45 milijard), ki pa je v zameno zelo internacionalizirano (85 odstotkov prometa ustvari na tujih trgih), ga je izkušeno oko Cesareja Romitija opazilo že pred časom, tako da si je poleg vzdevka »železni menedžer« prislužil tudi »30 let mlajši Romiti«. (Kot barvito noto naj dodamo, da se je Romiti na Dini imenoval nove člane Boiznega sveta RIM - Zakladni minister Lamberto Dini je včeraj imenoval nove elane Borznega sveta, in to na osnovi predlogov stanovskih združenj. Novi elani tega telesa so: Claudio Salini za Consob, Alfio Noto za Banko Itahje, Piero Bassetti za konzorcij trgovinskih zbornic, Francesco Cesarini in Domenico Santecec-ca za bančno združenje ABI, Vincenzo Sozzani in Mario Ma-glione za Assonime (združenje delniških družb) ter Giorgio Mariotti, Maurizio Pinardi, Alberto Albertini, Attilio Mo-lendi, Gianpietro Nattino, Francesco Perilli in Mario Zaffa-roni za posredniške družbe SIM. včerajšnji sestanek odbora Confindustrie pripeljal z avtomobilom svojega podjetja, ki ga je vozil Gianni Agnelli!) Včerajšnji prvi in zelo številni komentarji o izbiri Fossove kandidature so bili pozitivni, s posebnim poudarkom na njegovo previdnost in neodvisnost, kot tudi na jamstvo, ki ga njegova oseba predstavlja za kontinuiteto Abelove linije. Podobnega mnenja so tudi sindikalni voditelji, ki so izrazili upanje, da se bo nadaljevalo soočanje in sodelovanje, ki je bilo značilno za Abetejevo dobo na vrhu Confindustrie. Sam Fossa pa je po izvolitvi izjavil, da hoCe biti predsednik vseh elanov in da jim zato jamči svojo popolno neodvisnost. V Švici nastaja drugi farmacevtski velikan sveta ŽENEVA - Ciba-Geigy in Sandoz, švicarska velikana kemijske in farmacevtske industrije, sta včeraj v Baslu podpisala sporazum o spojitvi v novo družbo, ki se bo imenovala Novartis. V skupnem sporočilu je zapisano, da bo nova družba prva v svetu na področju znanosti o življenju in drugi najvecji svetovni proizvajalec zdravil. Spojitev bodo morali delničarji obeh družb odobriti prihodnji mesec, po predvidevanjih pa bo Novartis ustvaril na področju zdravstva 59 odstotkov svojega skupnega pro: meta, 27 odstotkov bo odpadlo na agrokemijo in 14 odstotkov na prehrano. V Italiji je novica dobila najvecji odmev v krogih strokovnega združenja Farmindustria, kjer opozarjajo, da ostaja domača farmacevtska in kemijska spričo svetovnega procesa concen-tracij ob strani, kar pomeni, da postaja italijanski trg marginalen in kot tak vse manj privlačen za investitorje. To pa pomeni tudi manj vlaganj v raziskovanje in tehnološko prenovo. BANKE / NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR Po treh letih sanacije več kot dve milijardi tolarjev dobička, senca je le Nova Gorica MARIBOR - Nova KBM, ki je že skoraj tri leta v sanaciji, je zadnje poslovno leto sklenila z dobičkom. Po še nerevidi-rani in nekonsolidirani bilanci gre za dobri dve milijardi tolarjev dobička, kar je 24 odstotkov vec kot leto prej. Kot so pojasnili elani vodstva Nove KBM na včerajšnji tiskovni konferenci, je banka lani povečala bilančno vsoto od 133 na 168 milijard tolarjev. Za 12 odstotkov je porastel tudi jamstveni kapital, ki ga je bilo konec leta za dobrih dvanajst milijard tolarjev. Tolarska sredstva je banka povečala nominalno za 25, devizna pa za 31 odstotkov. Najbolj so se povečali tolarski depoziti gospodarstva (za 62%), nadpovprečno pa tudi depoziti prebivalstva (za 31%). Tako je lahko banka povečala tudi naložbe, in sicer tolarske za 27, devizne pa za 26 odstotkov. Mag. Andrej Hazabent, vodja uprave Nove KBM, je poudaril, da se je tako uspešno nadaljevala sanacija bank, ki se je začela aprila 1993. Banka je po njegovih besedah v slovenskem bančnem prostoru nadpovprečno dobro poslovala. Zato pričakujejo, da bo Banka Slovenije kmalu sprejela sklep o koncu sana- cijskega postopka. Senco na poslovanje Nove KBM pa mečejo neurejeni odnosi z novogoriškim delom banke (nekdanjo Komercialno banko Nova Gorica), ki jo je Agencija za sanacijo bank in hranilnic pripojila Novi KBM s 1. januarjem 1995. Do prejšnje jeseni je po besedah mag. Hazabenta poslovanje dobro potekalo, takrat pa je novogoriški del banke dal jasno vedeti, da bi radi povsem samostojno banko. Na vprašanje, kdo zdaj vodi poslovanje v Novi Gorici, je Hazabent odgovoril: »Formalno uprava banke, dejansko pa Niko Trošt. Upravna odbora banke in agencije sta sicer sprejela sklep, da se Trošta razreši, vendar brez datuma razrešitve.« Do konca sanacijskega postopka se pravno stanje banke verjetno ne bo spremenilo, Čeprav bi se primorska stran rada izločila še pred koncem. Nato pa bo lastnik oblikoval nove organe v banki, ki se bodo v skladu z usmeritvami lastnika odločili o vseh pravnih spremembah. Toda tudi Ce bo do ločitve prišlo, bo Nova KBM nadaljevala politiko, da bi se uveljavila kot vseslovenska banka. Janko Štruc NOVICE Na trgih se nadaljujejo zgolj tehnični posli MILAN - Medtem ko je lira po sredinem padcu uspela delno zajeziti nadaljnje izgube (marka ni zlezla Cez raven 1.052), je bil borzni sestanek v Milanu včeraj - kot pravijo operaterji - popolnoma brez idej. Zadnji Mibtel je nazadoval za 0,29 odstotka in se je precej popravil glede na minimum, posli, ki so bili ves dan zelo razredčeni, pa so se proti koncu sestanka pomnožili in dosegli skupno-vrednost 498 milijard lir. Vse kaže, da je na trgu kljub dobremu inflacijskemu podatku povsem zamrlo upanje na znižanje cene denarja v Italiji. Zelo uspešen potek vrtnarskega in cvetličnega sejma v Pordenonu PORDENON - Dosedanji potek vrtnarskega in cvetličnega sejma v Pordenonu je nadvse uspešen. Obiskovalcev je bilo doslej več kot 40 tisoč, organizatorji pa predvidevajo, da bo veliko ljudi prišlo na sejmišče še v zadnjih treh dneh, danes, jutri in v nedeljo, tako da bodo potolkli dosedanje rekorde. Na sejmišCu so tudi ta konec tedna na sporedu nekatera srečanja in posveti. Danes, v petek ob 15.30 bo na vrsti posvet o kmečkem turizmu. Pobudnik je deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA. Število kmečkih posestev, na katerih gostom ponujajo razne domače dobrote se je v zadnjem Času zelo povečalo. Jutri bodo govorili o zavarovanju kmečkih pridelkov, v nedeljo dopoldne pa pridejo na vrsto čebelarji. (mw) 7. MAREC 1996 v URAH <2 1 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1539,00 1586,00 nemška marka 1039,00 1071,00 1 francoski frank 303,00 312,00 sl holandski gulden 926,00 954,00 £ “ belgijski frank 50,20 52,20 1 f funt šterling 2347,00 2419,00 tl irski šterling 2412,00 2485,00 danska krona 268,00 276,00 II grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1123,00 1157,00 1? japonski jen 14,50 15,10 f S švicarski frank 1276,00 1315,00 avstrijski šiling 147,40 151,90 H5 S it norveška krona švedska krona 238.00 225.00 246.00 237.00 portugalski escudo 9,90 10,30 španska pezeta 12,20 12,80 • § avstralski dolar 1176,00 1212/00 9 madžarski florint 11,00 14,00 1 slovenski tolar 11,40 11,90 S hrvaška kuna 265,00 290,00 1 ~ ~i [ 7. MAREC 1996 v LIRAH 7. MAREC 1996 v LIRAH 23, FEBRUAR 1975 v DEM valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1548.00 1046.00 302.00 925.00 50,40 2345.00 2408.00 268.00 6,26 1121.00 1281,00 147,27 11,60 1578.00 1064.00 312.00 950.00 51,20 2425.00 2503.00 278.00 6,86 1156.00 1306.00 151,77 12,00 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar 1561,130 1952,510 1052,330 307,370 2382,750 939,930 51,197 12,489 272,450 2448,480 6,442 10,146 1137,440 14,809 1295,970 149,560 241,900 229,040 338,860 1193,020 - ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1,4533 2.2344 2,3005 1.056 89.194 122.96 4.8513 28.063 25.802 22.843 21.498 0.924 14.197 1.1838 0.9595 1.3838 31,115 1.4573 2.2414 2.3075 1.06 89.304 123.06 4.8613 29.123 25,862 22.903 21.558 0.928 14.217 1.1876 0.9625 1.3853 32.195 1.4613 2.2484 2.3145 1.064 89414 123.16 4.8713 29.183 25.922 22.963 21.618 0.932 14.237 1.1918 0.9655 1.3868 32.275 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE / PRED DANAŠNJO PREMIERO V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU Kreftovi Krajnski komedijanti skozi Šedlbauerjev pogled Pogovor z Zvonetom Šedlbauerjem, režiserjem Kreftovih Krajnskih komedijantov, ki jih bo Slovensko stalno gledališče premiersko uprizorilo drevi v tržaškem Kulturnem domu. Gospod Šedlbauer, v Trstu smo prejšnji mesec gledali Flisarjevo Iztrohnjeno srce v vaši režiji: v časopisih npr. berem, da ste režirali za Prešernovo gledališče v Kranju Pinterjevo Prevaro, poleg tega ste umetniški vodja in direktor MGL, no, zdaj bo v naši gledališki hiši premiera Kreftovih Krajnskih komedijantov v vaši režiji. Ob tolikšnem delu vas je težko najti celo za pogovor (pogovarjava se po telefonu). Kako usklajujete svoje dolžnosti in režisersko delo? »Kot umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega se trudim, da ohranjam svoj primarni režiserski poklic, svojo »vokacijo« zanj pri življenju. Ko se je letos MGL nekako postavilo na noge v organizacijskem, umetniškem in materialnem smislu, mi je bilo omogočeno, da več režiram. Tako sem se letos lotil večjih projektov, npr. Flisarjevega Iztrohnjene-ga srca, Massenetove opere Manon in Pintarjeve Prevare. Po nekaj letih režiserskega odmora so mi ti trije teksti pomagali obuditi moje instinkte in talente. Zdi se, da so vse tri stvari uspele in občinstvo jih je sprejelo zelo dobro. Tako so se potrdila moja dolgoletna prizadevanja za t.i. »ljudsko gledališče«, to je termin in pojem, ki je kot tak problematičen. Tudi Flisarjevo dramo smo uvrstili v repertoar, da bi se približala občinstvu na neki drugačen način. S tem da smo izbrali Franceta Prešerna kot mitsko osebo, smo seveda obrnili pozornost občinstva v filozofsko-kulturno-zgodo-vinski referenčni prostor, ki je sam po sebi učinkoval kot zanimivost. Tega je v Sloveniji manjkalo, a tudi poguma, da bi se teh reči lotili. Takoj po vojni je bilo takih prizadevanj več in za eno takih je poskrbelo pero Bratka Krefta s Krajnskimi komedijanti, ki so za razliko od Flisarjevega teksta neprimerno bolj dida-tično zasnovani; ciljna publika naj bi bili mladi, ki naj bi se seznanili s problemom razsvetljenstva, naše gledališke zgodovine - z Zupanovo Micko. Za to delo sem se (na pobudo SSG) odločil zelo rad, saj gre za nadaljevanje teženj, ki so se začele pri Flisarjevem delu; tudi v Trstu se nadaljujejo le v bolj barvitem smislu. Kakšen vtis je na vas Kreftova komedija napravila v času priprav za režijo? Ali ste npr. šh brskat v arhive in se seznanili s tem, kako so to delo postavljali na oder nekdanji režiserji, npr. Jože Babič? V spominu sem imel dve uprizoritvi, eno Se iz svojega dijaškega časa, ko sem videl predstavo s Ksenijo Vidah in Stanetom Severjem, in Babičevo, ki so jo uprizorili v Drami pred kakimi sedmimi leti (s pevsko Tomičevo in Bibičem kot Zoisom). Od prve predstave mi je ostala v spominu izjemna resnost igralcev, slavnostna nabreklost tistega gledališkega trenutka. Z vsem tem v spominu sem za zdaj lotil ponovnega braja Krajnskih komedijantov; to je bilo zelo radikalno, predvsem zaradi dramaturškega pristopa k tekstu, ki smo ga odločno skrajšali, in to zato, da bi bilo delo danes čitljivo, gledljivo in uprizorljivo. Celo v času vaj sem posegel v tekst in ga čistil. Ohranil pa sem vse fabulativne in idejne komponente dela, zlasti pa je povsem nedotaknjena Linhartova Zupanova Micka, ki je uokvirjena v Kreftov koncept. V scenografskem smislu sem se odločil za asketsko rešitev, scenografijo smo potisnili v ozadje, zato da sem dal možnost, da se čim bolj uveljavi kostumografija Marije Vidau ter da pride do izraza igra igralcev. Podoben postopek je bil opazen že pri postavitvi Flisarjevega dela. Pri Flisarju sem se odločil za temen, črn prostor, v katerem so lahko zaZareli posamezni detajli; tukaj pa je vse postavljeno v nekoliko bolj vedro, optimitično, komedijsko razžarjeno ozračje tistega časa, se pravi v jesen francoske revolucije. Kreft je svojo okvirno komedijo napisal pred 2. svetovno vojno; igrali so jo v Sloveniji tik po njej, po vojni; v Trstu pa 1954. leta. Tedaj so bili le drugačni časi. Kakšno sporočilo prinaša - poleg prej povedanega - ta igra današnjemu gledalcu? V Kreftovem besedilu je vidna njegova idejna nastrojenost, izrazito levičarkso gledanje na stvar. Tega nisem posebej izpostavil, ker je že jasno. V odnosu Zoisovega kroga do ljubljanskega malomeščanskega okolja je grenak pridih intrige, odvisnosti od politične, policijske avtoritete, cenzure itd. Zdi se mi, da je Kreft skozi svojo lojalnost do režima vendarle potegnil neko pomembno nit, namreč odnos družbe do intelektualcev, do Linharta, do tedanjih avantgardnih mislecev in avtorjev, tudi do Zoisa, ki je bil v tedanjem isteblismentu velika avtoriteta. Vsaj na dveh, treh mestih je v tekstu to zelo močno poudarjeno. Da je razumništvo zelo slabo plačano, pove skozi usta nekega pijančka, vendar pa na pomembnem mestu. Govori o oportunizmu, o dvopolnosti in negotovosti tiste situacije, o občutku rahle ogroženosti za slovenstvo. To pa je aktualna tema, ki jo Trst danes lahko sprejme. Gledalstvo se bo moglo s tem identificirati in sprejeti sporočilo tega dela. Literarna zgodovina piše o idejnem nasprotju družbenih plasti, o idejnem konfliktu in ljubezenskem trikotniku v tem delu. Kakšno je vaše gledanje na to danes, čemu ste dali prednost v teh razmerjih znotraj teksta? Vso stvar sem nekoliko bolj liberaliziral; nisem bil v pristopu tako strog, kot se -primerjalno - spomnim učinka predstav, predvsem tiste s Stanetom Severjem kot Zoisom. Mislim namreč, da je bil Zois neprimerno bolj liberalen človek. Ko sem se pogovarjal z igralcem Andrejem Kurentom (v sedanji tržaški predstavi igra Zoisa), sem mu izrazil željo, naj bi bilo njegovo vedenje bolj umirjeno, šarmantno, ne tako racionalistično strogo. Zamišljal sem si Zoisa kot liberalnega človeka, takega, kot je bil Ciril Kosmač. Si predstavljate, kakšne so lahko potem posledice takih stremljenj in take odločitve? Andrej Kurent je to sprejel; sam pa sem predstavo preselil v celoti v bolj mehko ozračje in iskal bolj ležerne poteze v tistem času in v Zoisovem krogu. Zdi se mi, da mi je to uspelo. Temu liberalnemu ozračju pa nasprotuje in zoper njega deluje ostri folksdojčerski ton grofa Hohenvvarta, ki ga v naši uprizoritvi izvrstno igra Vojko Belšak. Vtis imam, da je zategnjen, strog, neizprosen, tako da ga kar težko prenašamo; popolnoma tujeroden je našemu slovanskemu čustvovanju. Čeprav ima slovensko kri v sebi, deluje popolnoma pronemsko in je nasproten pol Zoisovemu krogu. V tem nasprotovanju pride do komičnih zapletov, pri tem se razvije rahla, platonska ljubezenska drama med Zoisom in Suzano Marranesi, laško pevkinjo. A tudi to razmerje sem obarval na rahlo ironičen način; iz tega nisem želel delti neke globoke drame... To tudi ni bil avtorjev namen. No, saj, tudi v prvem dejanju je njune ljubezenske drame, kot veste, na smešen način konec, kajti gospodična Marranesi je zelo frivolna dama in nič resnega ne pričakuje od te zveze. Ta razklanost med Zoisovim krogom in med Hohenvvartom (kot predstavnikom režima, monarhije in policije ter cenzure) ter ljubezenski zaplet - vsa ta razmerja so podana skozi ljudsko pamet, ki jo zastopata Matiček in Micka, razvidna so iz »com-mon sense«, s katerim Matiček premakne stvar z mrtve točke; to je tudi tisti okvir, v katerem se odvija uprizoritev Zupanove Micke. Kako bi sami označili svojo režijsko poetiko? Ali vam Kreftov tekst nudi možnost, da ta pride do izraza? Vse moje delovanje v gledališču temelji na tesnem sodelovanju s prepričljivim delovanjem igralca. Ce igralec deluje prepričljivo, če ga lahko nagovorim, da gre globlje, če ga lahko čustveno in filozofsko angažiram za projekt, če ga lahko s svojimi vzpodbudami premaknem, potem bi lahko rekel, da uspem pri delu. Moja poetika temelji na delu z igralcem. Odkrito lahko rečem, da vse druge stvari potiskam v ozadje, celo scenografijo, glasbo itd., da bi bistvena prvina prišla najbolj do izraza. Največja identifikacijska možnost se pri gledanju predstave ponuja skozi igralca; igralec predstavlja vrata v komunikacijo z gledalstvom. Posvečam se igralčevemu kapilarnemu delovanju in njegovemu razvijanju v smer, da postane kar se da prepričljiv, kredibilen. Pri delu sem neprestano nepomirjen in kdaj celo nestrpen do tistih prvin v igralčevem delovanju, ki niso prepričljive, verjetne. Na tej poti mislim ostati in za to sem pri igralcih naSel sogovornike. Kako je potekala izbira igralcev? Kdo igra glavne vloge? Veliko mi je bilo do tega, da sem dobil zanesljive igralce za vlogi Zoisa in Linharta: prvega igra Andrej Kurent, drugega Vladimir Jurc. Oba sta imenitna igralca, človeka z esprijem, čustvom, z dovoljšnjo kulturo in z izjemnimi profesionalnimi standardi, z izbruSenim govorom. To namreč: ta igra temeljil na govoru, na dialogu, ki je dobro izpeljan. Ne jaz ne igralci se ne moremo zatekati v kako demagoskost, v nekaj, kar bi temeljilo na imidžu, ampak mora biti vse dobro mišljeno in dobro iz- raženo. To so tiste temeljne stvari, ki sem jih ves čas terjal od vseh tržaških igralcev, za katere je bilo vedno značilno, da so se trudili izvrstno govoriti. To ni floskula, temveč je zelo pomembno, ker je SSG gledališče, ki deluje zaradi nacionalne ogroženosti in se prav govorjeni besedi posveča na zelo temeljit način. In kdo igra Suzano Maira-nasi? Težko je dobiti pevko, ki ima celovit igralski talent, da obvlada intrigo na odru in vse te prvine rokokojskega ali baročnega teatra, s katero se Kreft poigrava ob njenem liku. Dobili smo imenitno interpretko in šarmantno damo, to je Zorico Fatur iz Opere SNG v Mariboru. Vsi drugi igralci imajo zelo zahtevne, manjše naloge, med njimi moram posebej poudariti prej omenjenega Vojka Belšaka ter vrsto imenitnih dam, kot so Lidija Kozlovič, Miranda Caharija, Maja Blagovič, ki imajo zahtevne in psihološko zniansirane naloge. Da ne omenim vrste igralcev, ki igrajo galerijo ljudi iz Zoisovega kroga. Lektor Jože Faganel mi je zaupal, da je starinsko in dolenjsko obarvano besedilo Krajnskih komedijantov precej posodobil. Ah bo besedilo, kot je sedaj, za Tržačane razumljivo? Ne samo da, ampak bodo Faganelov! posegi Kreftovo besedilo Tržačanom Se približali. Njegovi posegi in jezikovna redakcija so Kreftovo tehniko zapisa tistega go"vora napravili čitljivo in razumljivo. Za tržaško občinstvo je bilo treba na neki način tekst »prevesti« ter napraviti Kreftov original sprejemljiv za sodobnega gledalca. In delež drugih sodelavcev (poleg tega, kar ste že povedali), na katere ste s oprli pri oblikovanju predstave? Pri priprtih vratih sem slišala prelepo moško petje. Izjemen delež pri predstavi ima Marija Vidau, tradicionalna, nezamenljiva sodelavka SSG v Trstu. Napravila je perfektne, barvno usklajene kostume, stilno dovršene ter lepe. Naj omenim Se inteligentno in de-centno scenografijo Vojteha Ravnikarja, mojega dolgoletnega sodelavca. Posebej je važen še prispevek Zareta Prinčiča, avtorja glasbe, ki je nova, originalna. Prej se je namreč pri tej igri uporabljala glasba Demetrija Žebre-ta, zdaj pa smo se odločili za Prinčiča, ki je tudi dirigent in je prevzel korepeti-cijo ter opravil vse Študije koloraturne arije, ki jo poje Faturjeva, in tudi pravega opernega finala. Vse pa spremlja na klavirju Aleksander Vodopivec. Poleg teh treh svojih režiserskih sodelavcev moram opozoriti Se na Janeza Mejača, svetovalca za gib. Hvala za pogovor. Ivanka Hergold vizij F l&al 1 m ■ ■ ■ MILAN - Na tokratnih prikazih italijanske ženske visoke pripravljene mode, ki se danes zaključujejo z nastopi nekaterih najbolj zvenečih imen pisanega planeta »made in Italy«, je še najbolj svetlo svetila zvezda z drugega, kulturnega nebesja. Sila vljudni Woody Allen se je s svojo ljubečo in ljubljeno mlado spremljevalko Soon Yi udeležil nekaterih odmevnih defilejev, na katerih pa je bil sam med glavnimi atrakcijami (na sliki v sredini desno, foto AP). Njegova velika popularnost v Italiji je nekoliko zastrla sij že priznanih in novonastopajocih kraljic mode. O sloviti »Cmi Veneri« Naomi Camp- bell se je še največ govorilo zaradi incidenta z Lauro Biagiotti (top model je z veliko zamudo prišla na defile, zaradi Cesar jo je modna kreatorka »odslovila«, njen honorar pa dala v dobrodelne namene). Vse skupaj se je zgladilo z opravičilom manekenke in skupnim nastopom na prvem dobrodelnem večeru, ki so ga organizirali med milanskimi modnimi prikazi. Gre za pobudo v korist združenja Anlaids, ki je zelo aktivno v boju proti Aidsu in na katerem so zbrali precej denarja, saj je svet mode - kot so dejati njegovi polnopravni državljani - dovolj bogat, da je lahko včasih tudi radodaren. Toliko o obrobnem dogajanju, ki pa je tokrat močno okarakteriziralo milanske dneve mode. Glede glavnega dela, se pravi modnih kreacij, pa so italijanski mojstri po splošni oceni spet potrditi, da so mojstri. Bolj kot priznanja, na katera so sicer tudi občutljivi, pa na uspeh kažejo naročila domačih, predvsem pa tujih kupcev. 2e dolgo ni nikakršna skrivnost, da si italijanski ustvarjalci in proizvajalci mode utrjujejo gospodarske temelje svoje dejavnosti na tujem, na bogatih arabskih, ameriških in japonskih tržiščih. Svojo dejavnost pa pridno in vztrajno širijo še na nove trge, tako je podjetna Mariuccia Mandelli poznana kot Kri-zia pred kratkim gostovala na Kitajskem, kjer je prišlo do obojestranskega navdušenja: Kitajci niso mogli prehvaliti prikazanih modelov, Krizia pa so mlade kitajske manekenke tako navdušile, da jih je povabila na milanske prikaze in je s to »delovno silo« močno prihranila, kot so hudobno šušljali med defileji (na levi stiki v sredini, foto AP). In končno nekaj osnovnih informacij o prikazanih modelih za naslednjo jesensko-zimsko sezono. O skupnih smernicah bi težko govoriti, saj so mojstri tudi zato mojstri, ker vsakdo sledi lastnim okusom in predstavam o sodobni ženski. Tokrat je ne predstavljajo kot velike osvajalke, temveč je seksi v minikrilcih, ki jih je Armani dvojica Dolce-Gabbana, ki je slavila desetletnico nadvse plodnega nastopanja, odločila za živahnejšo, mediteransko Zensko v svetlejših tonih. Versace se je tudi tokrat opredelil za izzivalnejšo žensko, z izrezi, razporki in izpostavljenimi modrčki pa na »žensko žensko« opozarjajo tudi drugi mojstri. Ob ženski, ki ne skriva svojih darov, pa je tudi na tokratnih milanskih prikazih nastopila »androženska«, ki nekakšne kombinezone. Ob vrhnjih oblekah pa so nekateri kreatorji predstaviti tudi spodnje perilo, tako seveda, ki si ga je vredno posebej ogledati. In pri njem so svojo domišljijo bolj sprostili. Najlepše - kot običajno - pa so bile veCerne obleke, dolge in oprijete ali pa odločno kratke. Skoraj vsi mojstri so predstavili nepogrešljive kostime, hlačne ati s krili, med barvami še vedno prevladujeta »nebarvi«, se pravi Cma in bela, katerima posamezni mojstri dodajajo svoje barvne tone in odtenke. Modele v glavnem odlikuje dobra izdelava, pri materialih pa je razvidno zavzemanje, ki ga italijanski mojstri namenjajo raziskovanju in tehnološkim inovacijam. Na zgornjih in spodnjih slikah je pisana paleta modelov za naslednjo jesensko-zimsko sezono (vse foto AP). NOVICE AVSTRIJA SE JE IZVLEKLA IZ POLITIČNE KRIZE Pogajanja o oblikovanju nove španske vlade MADRID (Reuter) - Predstavniki katalonske stranke Zbliževanje in enotnost (CiU) so včeraj sporočili, da prvi krog pogovorov z Ljudsko stranko Joseja Maria Aznarja ni prinesel nikakršnega napredka. »Kaže, da se Aznar še ni prebudil iz sanj, da bo dobil absolutno večino,« je dejal glavni katalonski pogajalec-Joaquim Molins in dodal, da je bilo njegovo srečanje z Rodrigom Ratom - prvim pogajalcem Ljudske stranke - zgolj začetno navezovanje stikov. Vodja CiU Jordi Pujol pa je poudaril, da od pogajanja z Aznarjem pričakuje vzpostavitev večje regionalne avtonomije. Le v tem primeru je namreč Pujol pripravljen podpreti Aznarja. Ljudska stranka si je že pridobila podporo koalicije za Kanarske otoke, Rato pa se je srečal tudi s predstavniki majhne Baskovske nacionalistične stranke. Ce konservativcem v prihodnjih nekaj tednih ne bo uspelo najti zadovoljive podpore, se bodo morali Spanci po Pujolovem mnenju julija ali avgusta ponovno podati na volišča. IRA dokončno zavrnila obnovitev premirja BELFAST (Reuter) - Upanje na sklic mirovnih pogajanj med vsemi političnimi strankami na Severnem Irskem je doživelo nov udarec, ko je IRA zavrnila možnost za razglasitev premirja, kar bi njenemu političnemu krilu Sinn Fein omogočilo sodelovanje na pogajanjih. V izjavi nekega pripadnika skrajne struje IRE, imenovanega »prostovoljec«, piše, da britansko-irski načrt IRI ne ponuja razlogov za obnovitev premirja, ki so ga z eksplozijo v Londonu prekršili prejšnji mesec. Predstavniki IRE so pri tem tudi zavrnili možnosti za predajo skladišča z orožjem in eksplozivom, ki jim je služil v 25-letni teroristični vojni proti britanski vladavini na Severnem Irskem; predaja oborožitve je prva točka na seznamu vsestrankarskih mirovnih pogajanj. Velika Britanija omenjene izjave ni komentirala; v Londonu so le ponovno zatrdili, da ne bodo obupali nad mirovnimi prizadevanji in pogajanji med vsemi političnimi strankami, ki naj bi se začela 10. junija. Schussel in Vranitzky sta končno dosegla sporazum Oba voditelja velike koalicije poudarjata svojo predanost ciljem EU DUNAJ (Reuter) - Osrednji avstrijski politični stranki sta včeraj že štirinajstič po drugi svetovni vojni dosegli sporazum o obnovitvi levo-desne vladne koalicije, je povedal avstrijski kancler Franz Vranitzky. Socialdemokrat Vranitzky in predsednik konservativne Ljudske stranke VVolfgang-Schiissel sta po sklenitvi sporazuma med koalicijskima partnerjema dejala, da je slednji zmaga zdravega razuma, opozicijske stranke pa so že napovedale oster boj proti izjemno strogemu proračunu - slednji je paC pogoj za to, da bo Dunaj izpolnil določila maastrichtskega sporazuma -, pri čemer so že dobile podporo uslužbencev javnega sektorja, študentov in univerzitetnih profesorjev. »Lahko smo ponosni na rezultate, ki so trdna osnova za politično prihodnost štirih let,« je kljub temu dejal Schussel. »Sporazumeli smo se o izjemno obsežnem programu,« je povedal kancler Vranitzky in dodal, da bosta stranki na podlagi omenjenega sporazuma znotraj vladne koalicije lahko sodelovali štiri leta, kar je običajni vladni mandat v Avstriji. Predstavniki Socialdemokratske stranke in predstavniki konservativne Ljudske stranke so se po dolgotrajnih pogajanjih, ki so se včeraj zavlekla v zgodnje jutranje ure, dogovori-li, da bodo ukinili ministrstvo za promet in ministrstvo za družino - omenjeni ministrstvi •naj bi nekako postavili pod okrilje drugih vladnih resorjev. Program, o katerem so se dogovorih koalicijski partnerji, je po trditvah kanclerja-Vranitzkya dober okvir, ki bo zagotovil stabilnost avstrijskega šilinga, hkrati pa bo menda tudi pripomogel k večji varčnosti vlade. Vranitzky je dejal, da uradno potrditev vladne koalicije od parlamenta pričakuje prihodnji torek; teden dni zatem pa naj bi finančni minister Viktor Klima v parlamentu spregovoril o proračunu. Predstavniki Socialdemokratske stranke in Ljudske stranke so se dogovorili o dveletnem programu zmanjševanja vladnih sredstev in zmanjšanju proračunskega primankljaja za 100 milijard šilingov do leta 1997. »To je dobra novica za Avstrijo,« meni Schussel, Cigar izjemno strogo stališče do proračuna za letošnje leto je lani povzročilo razpad levo-desne koalicije in decembra povzročilo predčasne volitve.-Vranitzky in Schussel sta včeraj zelo enotno predstavila novi program, čeprav sta bila-pred tremi meseci zagrizena politična nasprotnika. Oba avstrijska politika sta na tiskovni konferenci ponovno poudarila njuno predanost Evropski uniji in podrobneje spregovorila o načrtu za okrnitev osrednje vlade; v ta okvir sodi omenjena ukinitev dveh ministrstev in treh državnih sekretariatov. Se naprej pa ostaja sporno vprašanje avstrijske nevtralnosti, o katerem se omenjena predstavnika koalicijskih partnerjev ne strinjata; odločitev o nevtralnosti Avstrije so preložili na Cas po vrhunskem sestanku držav Članic EU, ki bo konec marca v Torinu. Velika koalicija med Ljudsko stranko in socialdemokrati bo tudi v prihodnje vodila Avstrijo POGOVOR Z DIREKTORJEM DONAVSKEGA INŠTITUTA ZA SREDNJO EVROPO ERHARDOM BUSKOM Vseh slovenskih težav ni mogoče rešiti v Rimu Včerajšnji obisk nekdanjega avstrijskega podkanclerja, ministra za znanost ter predsednika Ljudske stranke Erharda Buška, ki je v državnem svetu predaval o odnosih Avstrije s sosednjimi državami, smo izkoristili za krajši pogovor o aktualnih geopolitičnih razmerah v Srednji Evropi in možnostih vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Gospod Busek, vi ste direktor Donavskega inštituta za Srednjo Evropo na Dunaju. Ali lahko našim bralcem na kratko predstavite delovanje tega inštituta? Institut je bil ustanovljen leta 1952. Danes, ko v naSi bližini divja vojna, je nas cilj spodbujanje sodelovanja v regiji, ki bi take spopade prepredlo. Leta 1989 je prišlo do velikih sprememb, ki so povzročile tudi spremembo ciljev instituta. Danes precej sodelujemo z našimi sosednjimi državami na področju izobraževanja in raziskav, organiziramo simpozije in srečanja, tako da delujemo tako na znanstvenem področju kot na političnem. V Sloveniji boste predavali o odnosih Avstrije s sosednjimi državami. Ali bi nam lahko na kratko podali vsebino tega predavanja? Od leta 1945je bil cilj avstrijske zunanje politike, da izboljša odnose s svojimi sosedami, ih ocenjujem, da smo bili v tem zelo uspešni. Danes moramo naše sosede razvrstiti v tri skupine. Dve naSi sosedi, Italija in Nemčija, sta tako kot tudi mi članici Evropske unije. Tu gre seveda za posebne odnose, saj pogosto sedimo za skupno mizo. Na zahodu mejimo na Svico-ter Liechtenstein in tudi tukaj gre za posebne odnose, saj se Svica-vse bolj zanima za Avstrijo in za nase izkušnje s članstvom v Uniji. Po koncu druge svetovne vojne je bilo denimo ravno obratno: Avstrija se je zelo zanimala za Švico, predvsem glede vpmSanja nevtral- nosti, ki je bilo tedaj zelo pomembno vprašanje za naSo državo. Potem so tukaj Se odnosi z državami, ki jih mi imenujemo reformirane države, in po letu 1989 so se ti odnosi izredno dobro razvijali. To je bila izredna možnost za Avstrijo in lahko smo se vrnili v stanje pred drugo svetovno vojno, ne le glede gospodarskega sodelovanja, temveč tudi glede političnega, kulturnega in znanstvenega sodelovanja. Ena od naših zunanjepo-litčnih prioritet je, da te države-čim prej postanejo članice EU, saj je to v naSem interesu. Kako vidite v perspektivi razvoj odnosov med Avstrijo in Slovenijo? Ocenjujem, da imata državi zelo dobre odnose, ki se posebno ugodno mzvijajo po letu 1989. Tudi odnosi s slovensko manjšino v Avstriji so postavljeni na nove temelje, saj ni več mogoče trditi, da gre za manjšino komunistične sosede, temveč imamo demokratično sosedo, s katero se lahko po- govarjamo na drugačen način. Odnose je treba Se poglobiti na-vseh mvneh, kar pa ni le naloga-obeh vlad, temveč tudi naloga samih prebivalcev obeh držav. Na znanstveni ravni je sodelovanje solidno, tudi sam sem denimo sopredsednik Mednarodnega tehnološkega foruma na Bledu. Tudi sodelovanje med podjetji je dobro, a se da seveda Se popraviti, ker lahko vedno razviješ Se tesnejše stike. Včeraj so predstavniki slovenske manjšine v Avstriji zaprosib našo vlado za pomoč pri pogajanjih z avstrijsko vlado glede priprav avstrijskega zakona o zaščiti manjšin. Obstajata vladni predlog in predlog manjšinskih organizacij, ki se precej razlikujeta. Mislim, da obstajajo določeni problemi, predvsem glede volilne zakonodaje. Manjšine predlagajo, da bi lokalna zakonodajna telesa imela posebne sedeže za predstavnike manjšin. O tem se še ra-zpmvlja in menim, da razprave ne bi smele potekati v nestrpnosti in- pod pritiskom. Nedvomno,je treba podpreti manjšine, denimo kar se tiče kulturnih stikov, in glede tega smo precej že storili, a lahko seveda storimo še več. Mishte, da bi bilo mogoče, da bi Avstrija sledila itabjanskemu zgledu in postavila Sloveniji posebne zahteve pred ratifikacijo sporazuma o pridruženem članstvu z Evropsko unijo, kot denimo zaprtje jedrske elektrarne Krško ah posebne zaščite avstrijske manjšine pri nas? Menim, da so razprave o takih zadevah ena stvar, odnos Slovenije z Evropsko unijo pa nekaj dmgega. Ocenjujem, da ni prav, da ena-izmed članic Unije postavlja posebne pogoje kandidatu za pridruženo članstvo. Avstrija ni imela podobnih težav pri približevanju Uniji, pravzaprav jih ni imela nobena dmga država. Pred dejanskim začetkom pogajanj za polnopravno članstvo se bo zgodilo še precej stvari in dobro bi bilo, če bi Slovenija medtem rešila odprta vpmšanja- ali se vsaj približala rešitvam, saj bi to odpravilo sedanjo napetost. Kaj bi po vašem mnenju morala storiti Slovenija, da bi odpravila te ovire pri približevanju EU? Kolikor vem, ste na dobri poti,-saj je pomemben predvsem dialog s predstavniki dežel. Vaših težav se ne da rešiti v Rimu, temveč v Trstu, Gorici, Vidmu, torej na lokalni ravni. Tudi mi smo imeli določene težave z Italijo, ki so bile povezane z vprašanjem južne Tirolske. Te težave smo rešili v Milanu in drugih severnih mestih, saj neposredni sosedje najbolje vedo, da so dobrososedski odnosi v njihovem interesu. Poleg tega pa bi se v reševanje tega zapleta morale vmešati tudi druge države članice EU, ki bi morale Italiji reči, naj že resi svoje težave s Slovenijo. Ne morem namreč mzumeti, da imata Bolgarija in Romunija že podpisan sporazum o pridruženem članstvu, Slovenija pa ga nima. Kakšne so dosedanje avstrijske izkušnje glede polnopravnega Članstva v Evropski uniji? Mislim, da se učimo biti članica Unije. Članica smo sicer le nekaj-dlje kot leto dni, kar je precej kratko obdobje. Pomembno je predvsem, da imamo kot polnopmvna članica možnost enakopravnega sodelovanja na znanstvenem in tehnološkem področju. Tudi na finančnem in gospodarskem področju se zadeve ugodno razvijajo, kar pa ni čudno, saj smo imeli že prej zelo dobre odnose z Italijo in Nemčijo. Naučiti pa se moramo predvsem, kako naj se obnašamo na sestankih Sveta ministrov, ko smo vpleteni tudi v zadeve, ki so precej oddaljene od Avstrije. Razumemo zanimanje Unije za vojno v Bosni, ki je precej blizu nas, a moramo zato razumeti tudi zanimanje za sredozemske države, ki so od nas sicer precej oddaljene. Učimo se torej biti Evropejci. Kakšen je pogled vaše stranke na evropsko monetarno unijo? Dr. Erhard Busek (Foto; Barbara Reya) NaSa stranka podpira monetarno unijo. Menim pa, da pri tem vprašanju ne gre za tako velik problem, kot ga želijo nekateri prikazati. Avstrijski šiling je bil precej časa zelo tesno navezan na nemško marko, kar je imelo ugodne učinke na naše gospodarstvo, saj imamo minimalno stopnjo inflacije in stabilno valuto, kar je zelo pomembno za vlaganja v gospodarstvo, saj so izračuni morebitnega dobička precej-bolj predvidljivi. Po mojem mnenju so določene države, ki so ob vstopu v EU devalvirale valuto, denimo Finska, napravile napako. Čeprav je to imelo kratkoročno ugodne učinke, bo namreč dolgoročno to slabo vplivalo na gospodarstvo. Ali menite, da bi morali biti maastrichtski kriteriji nekako spremenjeni ali prirejeni z vključitvijo določenih »socialdemokratskih« kriterijev - denimo z določeno stopnjo nezaposlenosti? Menim, da ne. Pogovori o maastrichtskih kriterijih gredo vedno v zgrešeno smer. Pomembno je namreč ozadje teh kriterijev, to pa je pripomoček za ocenjevanje »zdravja« nacionalnega gospodarstva, ki lahko prikaže zmožnosti tega gospodarstva. Poznavanje gospodarskih zmožnosti je zelo pomembno za politiko, ki se lahko ustrezno odloča le na podlagi takih podatkov. To pomaga pri odločanju o socialnem sistemu, določanju davčnih stopenj in pri redistribuciji dohodka. Menim, da so ti kriteriji zelo dobri, ker pomagajo politikom, da včasih rečejo ne. Ravno to je-ena od slabosti demokracije, saj so politiki pogosto v skušnjavi - se posebej v predvolilnih letih - in menijo, da je vse mogoče. Ni vse mogoče. Plačaš lahko le, kolikor je pridelano in ne smeš preveč obremeniti prihodnjih generacij z dolgovi, zato menim, da maastrichtski kriteriji zelo dobro ščitijo prihodnje generacije pred takšnimi nespametnimi političnimi odločitvami. Sebastjan JeretiC VLADNI DOKUMENT O STRATEGIJI VSTOPA V EVROPO Članstvo v EU do leta 2001 Zagovorniki integracij imajo argumente LJUBLJANA (STA) - Vlada je na včerajšnji seji soglasno sprejela v vladni koaliciji usklajeni dokument o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, Nato in Zahodnoevropsko unijo, ki ga je pripravilo zunanje ministrstvo, minister Zoran Thaler pa na tiskovni konferenci označil za »izrazito proevropskega« in »močno orožje ter argument zagovornikom proevropske usmeritve Slovenije«. Poleg vključevanja Slovenije v evro-atlantska združenja je vlada v sklopu obširnega dokumenta potrdila tudi posebno poglavje o slovensko-italijan-sldh odnosih v luči približevanja Slovenije evropskim integracijam, informacijo o Španskem kompromisnem predlogu za podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji in informacijo o merilih za Članstvo v Evropski monetarni uniji (EMU). O dokumentu je vlada razpravljala že 15. in 22. februarja ter 29. februarja, včeraj pa ga je dokončno potrdila, potem ko so ga uskladili v koaliciji in s vladno službo za zakonodajo. Vlada poslancem predlaga v sprejem naslednje sklepe: cilj Republike Slovenije je polnopravno članstvo v Evropski uniji, in sicer do leta 2001. Zato je v interesu Slovenije čimprejšnja sklenitev asociacijskega sporazuma kot vmesne stopnje za polnopravno članstvo v uniji. V luCi polnopravnega članstva naj bi državni zbor okrepil prizadevanja za nadaljnje usklajevanje slovenske zakonodaje z zakonodajo EU, v zvezi s tem za sprejem zakona, ki naj opredeli lastninsko in druge stvarne pravice tujcev na nepremičninah v skladu z evropskimi standardi. Poslancem vlada predlaga sklepe, da bo Slovenija vložila prošnjo za članstvo v EU, da bo zagotovila svoj temeljni strateški varnostni interes s pomočjo kolektivne varnosti, ki jo omogoča članstvo v zvezi Nato, in da je članstvo v Zahodnoevropski uniji (WEU) pomemben element vključevanja Slovenije v unijo. Poleg smernic oziroma strategije slovenske zunanje politike, ki jo je vlada sprejela sredi lanskega leta in ki »Se vedno tiči v parlamentarnih predalih«, je po Thalerjevih besedah to drugi dokument v zadnjem obdobju, ki obravnava slovenske strateške interese, cilje in ambicije na strateški ravni. Glavni namen dokumenta je uskladitev nacionalnih interesov na tem področju v najširšem krogu političnih dejavnikov, obenem pa dvig ravni razprave o zunanjepolitičnih interesih Slovenije. Namenjen je parlamentu ter domači in tuji javnosti. Glede polnopravnega Članstva v EU in zvezi Nato se vlada navezuje na deklaracijo o neodvisnosti z dne 25. junija 1991 in druge spremljajoče dokumente. Pri-tem ni mogoCe zaobiti dejstva, da se zdaj s podpisom asociacijskega sporazuma Slovenije z EU strinja 14 njenih Članic, »ena pa mu nasprotuje«. Moskva o miru, Grozni v ognju MOSKVA (Reuter, dpa) - Ruski predsednik Boris Jelcin mestu, ki je potožil, da se je stanje dramatično poslabsa- je vCeraj sporočil, da je Varnostni svet sprejel njegov na- lo in da ruskim vojakom zmanjkuje streliva. Čečenski Crt za rešitev krize v Čečeniji, kjer so hkrati s predsedni- uporniki so jih razbili v posamezne skupine, jih obkoli- kovim govorom potekali srditi spopadi. Po Jelcinovem li in jim onemogočili komunikacije s poveljstvom. V načrtu naj bi »s stabilizacijo razmer mir dosegli v pe- Moskvi so se kmalu odzvali in v Grozni poslali okrepi- tnajstih mesecih«, vendar pa je obenem dal vedeti, da tve, vendar se razmere za ruske vojake niso izboljšale, se bo vojaška operacija nadaljevala. »Spopadi se odvijajo praktično v vseh predelih mesta. Jelcin je po včerajšnjem sestanku Varnostnega sveta Uporniki prodirajo od vsepovsod,« je izjavil neimeno- podpisal tudi dekret, s katerim je dal več pooblastil no- vani predstavnik notranjega ministrstva. V spopadih tranjemu in obrambnemu ministru (na sliki, telefoto: naj bi življenje izgubilo že veC kot 70 ruskih vojakov, Reuter) za boj proti terorizmu. Celoten naCrt bo zaradi ulice pa so posejane s trupli civilistov. Reuterjev novi- svoje zapletenosti sicer znan Sele proti koncu marca, nar, ki so ga ruski varnostni organi ustavili nekaj kilo- vendar je Jelcin prepričan, da bo uspešen. »Vojska bo metrov pred Groznim, je poročal o glasnih eksplozijah svoje naloge izpolnila, »Tiste, ki so si umazali roke z in srditem obstreljevanju s pehotnim orožjem. Ruski umori in terorizmom, bomo pripeljali pred sodisce,« je vojaki so bili videti močno utrujeni in nepripravljeni na dejal Jelcin. »Tako bomo preprečili drugim, da bi sledili nadaljevanje sopopadov. Le dvesto metrov od ruske njihovemu zgledu.« Ruski predsednik je Se zatrdil, da kontrolne točke je brezbrižno postopala skupina gveril- so njegove enote izgnale upornike iz CeCenske prestol- cev in se zabavala v pogovoru z radovednimi otroci. Za- nice, vendar pa so ga že prva poročila iz Groznega po- Cudenemu novinarju so zagotovili, da nadzorujejo večji stavile na laž. Tiskovna agencija Interfaks je namreč del mesta. Kdaj bo v celoti padlo v njihove roke, naj bi povzela izjavo predstavnika notranjega ministrstva v bilo po njihovem mnenju le vprašanje Časa. LONDON - Zahodni diplomati so včeraj poročali, da naj bi ZDA, ki so že dolgo v sporu s svojimi evropskimi partnerji glede politike do Irana, izkoristile zadnje bombne napade v Izraelu, da bi ponovno zahtevale osamitev Teherana. VVashington naj bi od držav Članic EU zahteval, naj prenehajo s politiko »kritičnega dialoga« in popolnoma osamijo Iran, razmishjo pa naj celo o morebitnih sankcijah proti državi, ki jo ameriška administracija označuje kot sponzorja mednarodnega terorizma. Toda kljub izrazom zgroženosti zaradi nedavnih terorističnih napadov se evropska petnajsterica verjetno Se ne bo odločila za zaostritev odnosov z Iranom, razen Ce bi ji bili predstavljeni dokazi za neposredno vpletenost Irana v napade islamskih skrajnežev v Izraelu. »Upam, da bo Unija Teheranu sporočila zaskrbljenost zaradi zaustavitve bliznjevzhodnega mirovnega procesa,« je dejal neki evropski diplomat iz Bruslja. »Ce pa ne bodo ponujeni dokazi o vpletenosti Teherana v teroristične napade, se najverjetneje ne bo zgodilo nic.« Italija, Nemčija in nekaj drugih držav vztraja pri tezi, da je sporazumevanje z Iranom nujno, Čeprav ta nasprotuje bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu; popolna osamitev Teherana bi namreC lahko le okrepila nasprotovanje mirovnemu procesu in povečala napetost. Poleg tega so te države zainteresirane za razvoj gospodarskih stikov z Iranom, ki ima bogate zaloge nafte. Minuli teden je denimo francoski minister za promet Bernard Pons obiskal Teheran, kjer je skušal odpreti trg za nekatera francoska podjetja. Ogroženost bliznjevzhodnega mirovnega procesa in odnos Unije do Irana bosta glavni temi na srečanju zunanjih ministrov EU konec tedna v Italiji. Diplomati pričakujejo, da bodo zunanji ministri z uradno noto Teheranu izrazili zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu, hkrati pa tudi zahtevali dokaze za amerisko-izraelske trditve, da Iran ne le podpira, temveč aktivno sodeluje z islamskimi teroristi. »Ce se bo izkazalo, da je bil Iran vpleten v zadnje izraelske dogodke, bomo morali po hitrem postopku spremeniti naSo politiko do Teherana,« je dejal nek drug evropski diplomat. Nemška vlada je sicer zahtevala ostro obsodbo terorističnih napadov v Izraelu, vendar ne vidi razlogov za spremembo politike do Irana. Da bi bila nemška diplomacija videti nepristranska, je zunanji minister Klaus Kinkel včeraj obiskal Izrael, toda viri iz nemškega zunanjega ministrstva poročajo, da Se vedno načrtuje tudi obisk Teherana konec leta. Čeprav bi se Unija odločila spremeniti svoj odnos do Irana, bi se moralo vseh 15 Članic strinjati glede nove politike, kar dokazuje, da je oblikovanje skupne zunanje in varnostne politike Se vedno izredno težavno. Nicholas Doughty / Reuter NOVICE Kitajska bo uprabila »votle« rakete TAIPEH (Reuter) - Tajvanski predsednik Lee Teng-Hui je včeraj izjavil, da bo kitajska vojska v vajah, ki se začnejo danes v bližini otoka, uporabila rakete brez eksplozivne konice. Vendar je tajvanska vojska kljub temu poostrila stopnjo pripravljenosti. Prebivalci, ki jih je najresnejša grožnja njihovi samostojnosti s strani Pekinga doslej na smrt prestrašila, so vCeraj oblegali banke in dvigali svoje prihranke v tujih valutah. Medtem ko je napetost vztrajno naraščala, je nacionalna televizija prebivalcem sporočala, kolksna je zaloga osnovnih živil za prebivalce. Turčija ima novo vlado ANKARA (Reuter, dpa) - Turski predsednik Sulejman Demirel je vCeraj potrdil manjšinsko konservativno vlado, ki jo sestavljata Domovinska stranka Mesuta Vilmaza in stranka Prava pot dosedanje premierke Tansu Killer. Prvi dve leti bo kabinet vodil Yilmaz, nato pa njegova koalicijska partnerica, ki je sedaj samo poslanka v parlamentu.Po Vilmazovih besedah je najpomembnejši cilj novega kabineta približevanje in kasneje vstop Turčije v Evropsko unijo. Za ta korak so po njegovem mnenju potrebne hitre in nujne spremembe na gospodarskem, družbenem in upravnem področju. Parlament bo o zaupnici glasoval prihodnji torek. Rusija znova kritizirala razširitev zveze Nato ŽENEVA (STA/dpa) - Rusija je na konferenci Združenih narodov o razorožitvi v Ženevi obtožila zvezo Nato, da s svojimi načrti o razširitvi na vzhod zastruplja »celotno mednarodno ozračje«. »To lahko ocenimo samo kot nevaren izziv proti ruskim varnostnim interesom in kot vrnitev v miselnost hladne vojne,« je vCeraj v Ženevi poudaril vodja ruske delegacije Grigorij Berdenikov, ki je dodal, da je Rusija pripravljena Se letos podpisati sporazum o ustavitvi jedrskih poskusov. Smith obiskal logistične enote Iforja SPLIT (STA) - Poveljnik Iforja, ameriški admiral Leig-hton Smith, je vCeraj obiskal poveljstvo logističnih enot Iforja v Divuljah pri Splitu. S poveljnikom Iforje-vih logističnih enot generalom Dietrom Schottom so se poleg Smitha pogovarjati Se predsednik vojaškega odbora Nata Klaus Naumann, poveljnik Nata za srednjo Evropo Helge Hansen in poveljnik Nata za severozahod sir Richard John. Admiral Smith je znova poudaril, da ima logistika pomembno vlogo v poteku mirovne operacije Nata, zahvalil pa se je tudi za podporo in gostoljubje, ki jo Iforju ponuja Hrvaška. »Incident v Hadžičih opozarja na težave znotraj Federacije BiH. Ne vem, kdo je pooblastil hrvaške policiste, da vstopijo v Hadžiče, vendar so zaplet policija ZN, francoski pripadniki Iforja in sami poveljniki hrvaške policije rešili na zadovoljiv način,« je Se dejal Smith. _____PRVO ZASEDANJE PALESTINSKEGA ZAKONODAJNEGA SVETA_ Arafat poziva na boj proti terorizmu Kljub Arafatovim ukazom palestinski policisti niso uspeli ujeti niti enega skrajneža (Reuter) GAZA (Reuter) - Jaser Arafat je vCeraj odprl prvo zasedanje novoizvoljenega Palestinskega zakonodajnega sveta. V svojem uvodnem nagovoru je ves svet pozval k boju proti terorizmu. »Ne bomo dovolili, da bi nasilje in terorizem zaustavila mirovni proces,« je odločno poudaril palestinski predsednik. Prvega zasedanja Palestinskega zakonodajnega sveta se je udeležilo tudi zelo veliko predstavnikov ostalih arabskih dežel. Egiptovski zunanji minister Amr Mousa je palestinskim svetnikom zagotovil, da je Egipt v sedanjih hudih Časih na strani palestinskega naroda. »Mirovni proces prestaja hude preizkušnje. Toda moC vaših ljudi in modrost vašega vodstva bosta Palestincem omogočila, da bodo prešli tudi to fazo,« je dejal Mousa in dodal, da verjame v ustanovitev palestinske države. Podporo palestinskemu boju proti islamskim skrajnežem je izrekel tudi jordanski zunanji minister Abdel-Hadi Najali. Arafat pa je vCeraj svoji policiji ukazal novo racijo. Policisti so v Gazi do zadnjega kotička prečesali mestno Četrt Sajaja. Kljub vsem naporom jim ni uspelo ujeti nobenega od vodilnih teroristov. Na odločnejše Arafatove ukrepe se je odzval tudi izraelski premier Simon Peres. »Arafat se trudi bolj kot se je doslej. Toda dokler ne bo uničil Hamasovih voditeljev, nebom zadovoljen,« je dejal. ANALIZA Skupna evropska zunanja in varnostna politika je še daleč Združene države skušajo Hamasove bombne napade v Izraelu izkoristiti za osamitev režima v Teheranu 14 Petek, 8. marca 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA______ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Danes, 8. marca, ob 20.30 (abonma red A) premiera: Bratko Kreft »Krajnski komedijanti«. Režija Zvone Šedlbauer. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: V Četrtek, 14. marca, ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava P.I. Čajkovski »France-sca da Rimini*. V glavni vlogi Carla Fracci. Ponovitve v petek, 15. marca, ob 20. uri (red B), v soboto, 16. marca, ob 17. uri (red S). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). V sredo, 13. marca, ob 17. uri bo v okviru predstav »Trst v plesu« srečanje s Carlo Fracci in Beppejem Menegattijem. Vstop prost. Gledališče Rossetti Danes, 8. marca, ob 20.30 (red petek): Arte della Commedia »Romeo in JuBja« W. Shakespeareja. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Nastopata Kaspar Capparoni in Laura Nardi. V abonmaju odrezek 15 - moder. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Prot-ti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Enrico IV« (od 19. do 24.3.). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 8. marca, ob 20.30: Teatro di Sardegna - Niccolo Macchiavelli »La Mandragola«. Režija Mario Missiroli. Ponovitev jutri, 9. t.m, ob 20.30 in v nedeljo, 10. t.m., ob 16.30 (zadnja predstava). GORICA Kulturni dom V nedeljo, 10. marca, ob 17. uri: premiera »Materina krivda« F. Bevka. Prireja Oder 90. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 12. in v sredo, 13. marca, ob 20.30: Cooperativa Argot a.r.l. »Romeo in Julija« W. Shakespeareja. Režija Maurizio Paniči. KOROŠKA CELOVEC Škofijska hiša: jutri, 9. t.m., ob 21.00 - Ob mednarodnem prazniku žena - nastop skupine Hands up, ki igra zahodnoakrisko glasbo. Zenski center Belladona: V nedeljo, 10. t.m., ob 10.00 (do 15. ure) Workshop za aftriske pričeske z Jane Ifeagvvu. Alternativni kino - Film Mladje KDZ: v sredo, 13.3., ob 18.50 predstavitev najnovejSega slovenskega filma »Carmen«; ob 21. uri nemška verzija filma »Backup«. ORF Teater: v sredo, 20.3., ob 20. uri Peter Handke bere iz svojega potopisa »Zimsko potovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini ali Pravičnost za Srbijo«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K Center: v soboto, 16.3., ob 19. mri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu. ŽITARA VAS Ljudska Sola - SPD Trta: v soboto, 16.3., ob 20. uri koncert orkestra Mandolin iz Ljubljane. Ponovitev koncerta v nedeljo, 17.3., v LoCah, v farni cerkvi (po maši) ob 9.30. BILČOVS Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaskega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta. RAZNE PRIREDITVE______________ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RICMANJE Od 13. do 19. marca bo na programu že tradicionalni Ricmanjski teden v organizaciji SKD Slavec. GLASBA TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina; 18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo). Avditorij Muzeja Revoltella Gledališče Verdi - Nedeljski koncerti V nedeljo, 10. marca, ob 11. uri »Mladi v operi«. Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 16-19) in v Avditoriju na dan predstave od 10. ure dalje. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 11. marca, ob 20.30 bo nastopil Kvartet Fone s Haydnom, Bartokom in Debussyjem. Gledališče Miela Jutri, 9. marca, ob 19. uri koncert raznih tržaških skupin. Nastopili bodo ansambli Nomb, 41B, Redox, Middle Age, Nova Sinte-si in Rocket Rollers. Vstop prost. XXVn Koncertna sezona Glasbene mladine Italije 21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 8. marca, ob 20.30 recital mezosopra-nistke Terese Berganza. Na klavir jo bo spremljal Juan Alvarez Parejo. GORICA Kinodvorana Korzo Srečanja jazz glasbe: v Četrtek, 14. t.m., ob 21.00 bo nastopil angleški saksofonist in klarinetist John Surman; v sredo, 20. t.m., ob 21.00 - nastop tria Miroslav Vitous, Dave Liebman in Airto Moreira; v sredo, 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Trilok Gurtu »Crazy Saints«. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Umik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna Do 24.3. je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«. Občinska razstavna dvorana Na ogled je razstava »17. november 1869, dan ko so o tvorili sueški prekop«. LetoviSCarska ustanova - Ul. S. Nicolo 20: do 7.3. razstavlja Silvia Osojnik. Galerija Rettori-Tribbio 2 Do 15. t. m. razstavlja beneški slikar Marcel- lo Colussa. Galerija Al Bastione (UL F. Venezian 15) Do 22.3. je na ogled razstava z naslovom »Da P arin a Sponza«. Galerija Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi Se danes, 8. t.m., bo na ogled razstava slikarke Adriane Scarizza. RICMANJE V prostorih Društvene gostilne so do 17. t. m. na ogled dela T. Parovel, F. Rapotec, M. Hrvatic in M. Ota. BOUUNEC V Pivnici III. Generazione razstavlja nemški slikar Hans Joachim Uthe. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira LiCen KrmpotiC. KOROŠKA________________________ SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. ŠPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. CELOVEC Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najno-vejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki* - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, Crno». RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan. ©LEDALIšO^ SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511 Jutri, 9. marca, ob 19.30: T. Stoppard: ARKADIJA, za IZVEN in KONTO. Mala drama Danes, 8. marca, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1, Ljubljana tel: 061/331-950 F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOGI Jutri, 9. marca, ob 19.30, za abonma red SOBOTA. RAZPRODANO! Torek, 12. marca, ob 19.30, za abonma red TOREK. Petek, 15. marca, ob 16.30, za abonma red PETEK in IZVEN. J. Massenet: MANON Četrtek, 14. marca, ob 19,30, za abonma red ČETRTEK in IZVEN. RAZPRODANO! Sobota, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12 G. Buchner: LEONCE IN LENA Torek, 12. marca, ob 19, uri, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 14. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. E. Hrvatin: CELICA Petek, 15. marca, ob 19.30, za IZVEN. Sobota, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Danes, 8. marca, ob 19.30: J. Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Jutri, 9. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Mala scena Danes, 8. marca, ob 17. uri: I Cankar- MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA za IZVEN in KONTO. L. VVilson: ZAŽGI! Danes, 8. marca, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. Petek, 15. marca, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2 tel: 061/314-962 Veliki oder Sobota, 9. marca, ob 17. uri: E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN. CAFE TEATER Miklošičeva 1. Ljubljana tel: 061/216-390 Andrej Rozman-Matjaž Pograjc: ARABELLA Danes, 8. marca, ob 22. uri. KUD FRANCE PREŠEREN Korunovo 14. Liubliana tel: 061 /332-288 Jutri, 9. marca, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTA2A Lutkovno gledališče Papilu: KDO BO SEL Z NAMI V ... Jutri, 9. marca, ob 20. uri: Gledališče Ane Monro: DIVA DIVANOVA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 Danes, 8. marca, ob 19.30: F. Šehovid: KURBE, za IZVEN. Jutri, 9. marca, ob 19.30: D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za IZVEN in KONTO. Nedelja, 10. marca, ob 16. uri: B. Minoli: VILINCEK Z LUNE . Igra za otroke od 5. leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681 Danes, 8. marca: I. Cankar: HLAPCI (SNG Drama Ljubljana) In tri Q ttihtpei • E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE (MGL) Nedelja, 10. marca: Z. Hočevar: SMEJCI (SLG Celje) Ponedeljek, 11. marca: U. Cetinski - P. Vetrih: ALMA (CD Ljubljana) Torek, 12. marca: I Ccinkcir* MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA (MGL) Sreda, 13. marca: I. Lovrič: ELVIS DE LUXE (Glej & Grapefruit Ljubljana) Četrtek, 14. marca: E. Umek: CAPEK IN KLARA (LG Ljubljana) Petek, 15. marca: A. Rozman: RUPERT MAROVT (KUD F. Prešeren Ljubljana) Sobota, 16. marca: J. Tavčar: PEKEL P VENDAR PEKEL (SSG Trst) LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748 Nedelja, 10. marca, ob 11. uri: LG ZOOM, Ljubljana: KAM PA KAM, KOZLE za otroke od tretjega leta naprej. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Tra E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Amaterski mladinski oder: LIZISTRATA Jutri, 9. marca, ob 20. uri, za IZVEN. Sam Shepard: MISEL LAZNIVKA Gostovanje v Velenju. Danes, 8 marca, ob 19.30. Jutri, 9. marca, ob 19.30. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 S. Shepard: NEVIDNA ROKA Danes, 8. marca, ob 19.30. Jutri, 9. marca, ob 19.30. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Petronio 4. Trst tel: 040/632-664 Danes, 8. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: Bratko Kreft: KRAJNSKI KOMEDIJANTI CANKARJEV DOM Glasba Danes, 8, marca, ob 20. uri: ZELENI ABONMA. Simfonični orkester RTV Slovenija.-Big Band RTV Slovenija. Komorni zbor RTVS in Ljubljanski madrigalisti. Dirigent: Marko Munih. Solisti: Irena Baar, sopran; Mirjam Kalin, alt; Branko Robinšak, tenor; Marko Fink, bas. Ponedeljek, 11. marca, ob 19.30: ELISABETH ULLMANN, orgle. Program: J. J. Froberger, J. Pachelbel, J. J. Fux, W. A. Mozart, J. S. Bach, L. Vi-erne, J. Alain, F. Schmidt. Film Retrospektiva filmov japonskega režiserja Nagisa Ošime. (od 7. do 10. marca) Danes, 8. marca, ob 20. uri: POGREB SONCA. Jutri, 9. marca, ob 20. uri: POJ MI PESEM O SEKSU. Nedelja, 10. marca, ob 20. uri: TRIJE OZDRAVLJENI PIJANCI. Razstave Jože Suhadolnik PORTRETI. Razstava bo na ogled do 23. marca. Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. Franci Virant: ONE, fotografska razstava (do 10. marca). Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca). Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20., ob sobotah od 10. do 13. in uro pred zadetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, fax: 215-015. GLASBA -">• gasili 1|§§$1 KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Torek, 12. marca, ob 20. uri: BULDOŽER. ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE Torek, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi čembalista Ramovš Consorta Saleva Ad-Ela iz Tel Aviva. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Danes, 8. marca: ZADRUGA. Bio-folk-punk veselica. Petek, 15. marca: dvoboj novih punk’n’rollerskih velikanov iz Slovenije: DICKA B. HARDY in HIC ET NUNC. Petek, 22. marca: OBOJENI PROGRAM. Petek, 29. marca: BABA CAN DANCE. Predskupina AGENTI iz Trbovelj. HUMANITARNO DRUŠTVO M&V NOVINA Gumberk 11. Otočec Koncert Družinskega tria NOVINA Jutri, 9. marca, ob 19. uri v Dvorani krajevne skupnosti Krška vas. Nedelja, 10. marca, ob 15. uri v Kulturnem domu Senovo. Zbrani denar bo namenjem bolnim otrokom. RAZSTAVE GALERIJA NA VIDMU Gregorčičeva ulica 2. Ilirska Bistrica Luca Suelzu SLIKE Otvoritev razstave bo danes, 8. marca, ob 19. uri. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. marca na ogled razstava TRA, TRA, TRA, BUM, BUM, BUM s podnaslovom Razstava o soški fronti. POP TEATER Ljubljanska 3. Celie STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca. GALERIJA SKUC. Stari trg 21. Liubliana Boštjan Novak KIPI IN RISBE Razstava bo na ogled do 1. aprila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana Jože Slak Doka POGLEDI NA SVET Razstava bo na ogled do 10. marca. GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Liubliana Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca. GALERIJA PUNGERT Trubarjev trg 6. Krani V galeriji je do 20. marca na ogled razstava otroških iilustracij Prešernovih pesmi. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Mestni trg 17. Liubliana ROJSTVO FILMA, predfilmske iznajdbe. Razstava bo na ogled do 20. marca. NOGOMET / ČETRTFINALE POKALA POKALNIH ZMAGOVALCEV NOGOMET / ČETRTFINALE »EUROCLUBA« Dragocena zmaga Parme proti Pariš SG Edini zadetek je v 58. minuti dosegel Bolgar Stojčkov Beneltonu za las ni uspel podvig V Atenah je tesno izgubil proti domočemu Ponothinoikosu - VVillioms in VVilkins odlično Parma - Pariš St.Germain 1:0 (0:0) Strelec: Stojčkov v 58. minuti. PARMA: Bucci, Mussi, Benarrivo, Sensini, Canna-varo, Apolloni, Pin (Minotti od 89. min.), Stojčkov, D.Baggio (Crippa od 77. min.), Zola (Inzaghi od 26. min.), Brambilla. (12 Buffon, 13 Couto, 14 Minotti). PARIŠ ST. GERMAIN: Lama, Cobos (Llacer od 77. min.), Colleter, Ngotty, Le Guen, Djorkaeff (Nouma od 42. min.), Bravo, Mahe, Dely Valdes, Rai, Loko. (12 Roche, 13 Dieng, 16 Du-truel). SODNIK: Puhi (Madž). KOTI: 4:1 za Pariš St. Ger-main. GLEDALCEV: 12.447. PARMA - V prvi četrtfinalni tekmi nogometnega pokala pokalnih zmagovalcev je Parma tesno premagala Francoze. Neodločen izid bi bil vsekakor pravičnejši, »po točkah'< pa so bili gostje celo boljši. Večji del tekme so se namreč urejeno branili, ne da bi se preveč zaprli v svoj kazenski prostor, po golu Bolgara Stojckova pa so navalili na vrata domačih igralcev in jih pošteno namučili. Tedaj so bili veliko bolj nevarni kot Parma v prvem polčasu. Da Parma ni več oaza miru in navdušenja so sinoči potrdile prazne tribune na stadionu. Zbralo se je le nekaj več kot deset tisoč gledalcev. Navijači so letos nestrpno pričakovali »scu-detto« in jih pokalni uspehi ne navdušujejo. Forma marsikaterega igralca je v tem času zelo vprašljiva, na prepihu pa je tudi trener Scala, čeprav je predsednik kluba Pedraneschi odločno demantiral vest, da se je za prihodnjo sezono že dogovoril z dosedanjim Milanovim trenerjem Capellom. Za nameček je Zola včeraj že po 26 minutah zapustil igrišče zaradi posledic sveže poškodbe, ki očitna še ni bila sanirana. Zamenjal ga je Inzaghi, ki ravno tako ni v najboljši formi. Šibka točka moštva je napad. Vse bolj nepriljubljeni Stojčkov je v 10. minuh zapravil edino resno priložnost Parme v prvem polčasu. V protinapadu je iz izredno ugodnega položaja neoviran streljal v vratarja. Se dobro, da se je oddolžil ob priliki gola, ki ga je dosegel z možčnim diagonalnim strelom. Parižani, vodilni v francoskem prvenstvu in nepremagani v pokalu, so že po vstopu napadalca Noumaja zaigrali. V 60. minuti je Loko zadel vratnico, takoj zatem pa je Apolloni preprečil Ralu, da bi streljal v prazna vrata. Gostje so imeli še nekaj priložnosti, ugodno pa je zastreljal tudi Inzaghi, vendar bi bil rezultat 2:0 za goste res prehuda kazen. Najugodnejši izid je včeraj vsekakor dosegel dunajski Rapid, ki je z golom Stumfa v 35. minuh v Moskvi premagal Dinamo. V Dusseldorfu sta Borussia Monchengladbah in Feye-noord Rotterdam igrala neodločeno 2:2, strelci pa so bili Van Gastel (3), Wynhoff (8), Kastenmaier (43) in Koeman (45). David Fernadez je v 69. minuti omogočil Deportivu La Gorana, da je osvojil španski derbi z Zaragozo. Izidi: Dinamo Moskva -Rapid Dunaj 0:1 (0:1), Parma - Pariš SG 1:0 (0:0), Borussia - Feyenoord 2:2 (2:2), Deportivo - Zaragoza 1:0 (0:0) Stojčkov dosegel 13. zadetek v dresu Parme (AP) Panathinaikos - Benetton 70:67 (44:33) PANATHINAIKOS ATENE: Alvertis 19 (2:5), Vourtzo-nis 3, Ekonomou 6, Korfas 4 (4:6), Vannakis 6 (1:1), Vrankovič 6 (2:4), VVilkins 24 (7:9), Stavrakopulos, Pecar-ski 2, trener Maljkovič. BENETTON TREVISO: Bonora 6 (2:2), Gracis 5, Pittis 7, Bon, Chiacig 2, Rebrača 8 (2:2), Vianini 2, Pessina 4, Wil-liams 24 (6:7), Ambrassa 9, trener D’ Antoni. SODNIKA: Davidov (Rusija) in Leemann (Švica). PM: Panathinaikos 16:25, Benetton 10:11. TRI TOČKE: Panathinaikos 6:11 (Alvertis 3:5, Vourzoumis 1:1, Ekonomou 0:1, Vannakis 1:1, VVilkins 1:3), Benetton 5:19 (Bonora 0:1, Gracis 1:3, Pittis 1:4, Ambrassa 1:5, VVilliams 2:6). GLEDALCEV: 19.0000. ATENE - Benettonu za las ni uspel velik podvig, da bi sredi Aten premagal domači Panathinaikos že na prvi četrtfinalni tekmi »eu-rocluba«. Moštvo trenerja D’ Antonija, ki je bilo, resnici na ljubo, 37 minut srečanja v podrejenem položaju, je tri minute pred koncem tekme zmanjšalo zaostanek le na dve točki (63:65). Benetton je 20 sekund rped koncem srečanja imel celo priložnost, da preseneti domačine: pri izidu 67:69 je njegov Američan VVilliams, gotovo z VVilkinsom daleč najboljši na igrišču, metal za tri točke, žoga pa se je odbila od obroča in zmagalo je zasluženo domače moštvo. Pred 19.000 gledalci ODBOJKA / KONČNICA ZA NASLOV PRVAKA V ITALIJI Alpitour iz Cunea zmagal sredi Modene Sisley iz Trevisa in Cariparma sta gladko premagala Edilchughi in padovski MTA MODENA - V končnici italijanskega odbojkarskega prvenstva je Alpitour dosegel v Modeni proti novopečenemu evropskemu prvaku Las Daytoni izredno dragoceno zmago in pred jutrišnjim povratnim srečanjem v Cuneu postavil temelje uvrstitvi v veliki finale za naslov prvaka. Zmaga šesterke iz Gunea je nekoliko presenetliva, če vemo, da jo je Modena v regularnem delu prvenstva dvakrat premagala. Tekmi v skupini poražencev sta se po pričakovanjih končale s precej gladkimi zmagami gostiteljev Sisleya in Cariparme. Edilcuoghi iz Ravenne in MTA iz Padove sta se tako poslovila od končnice. VČERAJŠNJI IZIDI Las Daytona - Alpitour Traco Cuneo 1:3 (15:2,14:16,12:15,8:15) LAS DAVTONA: Held 15 (2+13), Nuzzo 21 (8+13), Sala, Vul-lo 3 (2+1), Patriarca 2 (0+2), Bracci 35 (14+21), Van de Goor 16 (6+10), Cuminetti 25 (7+18). ALPITOUR: Pascual 41 (12+29), Grbi c 28 (10+18), De Giorgi 3 (3+0), Torre, Papi 24 (7+17), Galli, Bartek, Lucchetta 10 (3+7). Sisley Treviso - Edilcuoghi Ra-venna 3:0 (16:14,17:15,15:7) SISLEV: Gardini 18 (5+13), Tofoli 1 (0+1), Zvverver 30 (14+16), Bernardi 28 (11+17), Vermiglio, Shadchin 10 (3+7), Zorzi 15 (5+10), Polidori, Gallotta 1 (1+0). EDILCUOGHI: Sangiorgi, Rosal-ba 20 (6+14), Frosini, Sartoretti 8 (3+5), Bovolenta 11 (0+11), Giom- bini 22 (9+13), Fomin 23 (9+14), Bellini 3 (1+2), Venturi 1 (0+1), Zlatanov 2 (2+0). ■ Cariparma Parma - Mta Padova 3:1 (7:15,15:8,15:11,15:11) CARIPARMA: Desiderio, Gravi-na 18 (3+15), Giani 26 (8+18), To-malino 12 (3+9), Farina, Lo Re 12 (3+9), Michieletto, Gavrilov 42 (11+31), Blangfe 9 (6+3). MTA: Klimkin 30 (12+18), Stel-mach 25 (7+18), Tovo 2 (1+1), San-tuz 3 (1+2), Fei 9 (1+8), Vianello 9 (3+6), Marcato, Martinelli 21 (4+17), Pippi 18 (4+14), Modnicki. PRIHODNJE KOLO: Skupina zmagovalcev (jutri) Alpitour Traco Cuneo - Las Daytona Modena ; skupina poražencev (10.3.): Sisley Treviso - Cariparma Parma. (rekord za evropske košarkarske pokale) je Panathinaikos začel zelo spodbudno (4:0, 9:6), gostje pa so z odličnim VVilliamsom re-girali in stanje izenačili (9:9, 11:11). Z dobro Vrankovie-vo igro v obrambi, s strumno Vannakisovo »režijo«, točnostjo pri metu Alvertisa ter z uspešnimi prodori in meti Američana VVilkinsa so si gostitelji priigrali zanesljivo prednost 10 točk, ki so jo ohranili do konca polčasa. Po prvih minutah drugega polčasa je kazalo, da so Grki dokončno strli odpor Italijanov. V 27. min. so namreč vodili že s 16 točkami razlike (54:38). Gostje pa se niso dali in s čvrsto obrambo ter z zvrhano mero požrtvovalnosti nadoknadili skoraj ves zaostanek, da bi se v zadnjih dveh minutah približali domačim košarkarjem le na dve točki. Več pa niso zmogli. Benetton pa ima možnost, da že v torek v Trevisu izenači račun z Grki in si nato v četrtek priigra mesto v »final-four«, čeprav njegova naloga bo vse prej kot lahka. Ulkerspor - Barcelona 77:105 (40:49) ISTANBUL -Kot je bilo pričakovati, so bili Spanci (Godfread 24 točk, Kamišo-vas 23) premočni za Turke, pri katerih je bil najučinkovitejši Erdanay (26). Pau Orthez - CSKA Moskva 78:65 (40:34) PAU - Francozi (Rigau-deau 21 točk, Gadou 20) nekoliko presenetljivo premagali rusko ekipo CSKA (Karašev 14). 01ympiakos - Real Madrid 68:49 (35:26) PIREJ - Kljub dobri igri Arlauckasa (27 točk) in Saviča (15) so Madridčani visoko izgubili proti grški ekipi 01ympiakosa (Nakič 18). ..WSV: NOVICE Kjusu kristalni globus Zaključno veleslaloma (Aamodt in Morken) v znamenju Norvežanov LILLEHAMMER - Norvežan Kjetil Andre Aamodt je zmagovalec zadnjega moškega superveleslaloma za svetovni pokal v letošnji zimi. S časom 1:33.15 je za 6 stotink prehitel smukaškega kralja Francoza Luca Alphanda, tretji pa je bil Norvežana Lasse Kjus (na sliki), ki je postal obenem zmagovalec letošnjega svetovnega pokala. Svetovni prvak Atle Skaardal je bil osmi in je dopolnil norveško zmagoslavje, saj je osvojil mali kristalni globus za skupno zmago v superveleslalomu. Kjus si je s 60 točkami prismučal 207 točk prednosti pred Avstrijcem Giinfherjem Maherjem, ki je bil tokrat sedmi. Mader tudi ob dveh zmagah v veleslalomu in slalomu, ki sta kot zadnji dejanji letošnje sezone na programu jutri in v nedeljo, nima niti teoretičnih možnosh za preboj na prvo pokala Nemka Katja Seizin-ger, tretja svetovna prvakinja Italijanka Isolde Kostner. Seizingerjeva je osvojila tudi mali kristalni globus za prvo mesto v skupnem seštevku te discipline. Enaindvajsetletna Mark-nova je na zahtevni in ledeni olimpijski progi (2.035 metrov), ki jo je še dodatno otežila difuzna svetloba, dosegla prvo zmago v svetovnem pokalu, v katerem redno nastopa šele drugo leto. Pred to sezono je imela le eno 10. mesto v veleslalomu, kar so bile njene edine točke. Moški izidi: 1. Marken (Nor) 1:23.18, 2. Seizinger (Nem) 1:23.84, 3. Kostner (Ita) 1:23.94, 4. VViberg (Sve) 1:24.14, 5. Gutensohn (Nem) 1:24.45, 6. Gotschl (Avt) 1:24.69, 7. VVachter (Avt) 1:25.12, 8. Vogt (Nem) 1:25.16, 9. Schuster (Avt) 1:25.25, 10. Nobis (ZDA) 1:25.27,... 14. Suhadolc (Slo) 1:25.45. Svetovni pokal, superveleslalom: 1. Seizinger 545, 2. Meissnitzer 374, 3. Ertl 335, 4. Kostner 291, 5. Gotschl 267, 6. Dorfmeister 249, 7. Zurbriggen 243, 8. VVachter 221,9. Marken 207, 10. Zeller-Bahler (Svi) 188... 16. Suhadolc 122, 36. Potisk-Ribič 16, 41. Spela Bračun (vse Slo) 8; skupno (po 32. tekmah): 1. Seizinger 1372, 2. VVachter 979, 3. Ertl 934, 4. Kostner 905, 5. Street (ZDA) 837, 6. Meissnitzer 834, 7. Zurbriggen 785, 8. VViberg 697, 9. Dortmeisler 691, 10. Gotschl 594,... 15. Hrovat (Slo) 458. Zenski izidi: 1. Aamodt (Nor) 1:33.15, 2. Alphand (Fra) 1:33.21, 3. Kjus (Nor) 1:33.45, 4. Runggaldier (Ita) 1:33.75, 5. Nyberg (Sve) in Kemen (Svi) 1:34.18, 7. Mader (Avt) 1:34.24, 8. Skaardal (Nor) 1:34.29, 9. Ghedina (Ita) 1:34.49, 10. VVirth (Avt) 1:34.73. Svetovni pokal, superveleslalom: 1. Skaardal 312, 2. Knauss (Avt) 267, 3. Kjus 264, 4. Alphand 262, 5. Runggaldier 239, 6. Krčil 223, 7. Nyberg 217, 8. Aamodt 179,9. Perathoner 171, 10. Ghedina 170... 30. Koblar 33, 37. Brezavšček 17, 53. Ravter (vsi Slo) 7; skupno (po 33. tekmah): 1. Kjus 1198, 2. Mader 991, 3. Alphand 839, 4. Von Griini-gen (Svi) 838, 5. Knauss 748, 6. Tomba (Ita) 666, 7. Nyberg 633, 8. Reber (Avt) 593, 9. Aamodt 540, 10. Kernen (Svi) 521... 16. Košir 453, 25. Miklavc (oba Slo) 263. Villenueve najhitrejši MELBOURNE - Novinec v formuli ena, Kanadčan Jacques Villeneuve (moštvo VVilliams-Renault), je postavil najhibejši čas sredinega popoldanskega prostega treninga na dirkališču Albert Parku v Melbournu pred prvo letošnjo dirko v formuli ena za veliko nagrado Avstralije. Štiriindvajsetletni Kanadčan, najmlajši prvak v zgodovini formule indy, se je letos pridružil moštvu VVilliams-Renault, v katerem nastopa tudi svetovni podprvak, Britanec Damon Hill. Flill je bil na treningu drugi s sekundo zaostanka, tretji pa je bil Francoz Jean Aleši (Benetton-Renault). Svetovni prvak, Nemec Michael Schumacher, ki letos nastopa v ekipi Ferrari, je bil šele 9. Na dopoldanskem treningu je dosegel drugo mesto, njegov najhitrejši čas, v katerem je prevozil krog, pa je bil skupno četrti. Najboljši izidi popoldanskega sredinega treninga: 1. Villeneuve (Kan, VVilliams-Renault) 1:33.401 (povprečno 204.357 km/h), 2. Hill (VB, VVilliams-Renault) 1:34.404, 3. Jean Aleši (Fra, Benetton-Renault) 1:34.664, 4. Verstappen (Niz, Footwork-Hart) 1:35.057, 5. Barrichello (Bra, Jordan-Peugeot) 1:35.115, 6. Irvine (Irs, Ferrari) 1:35.349, 7. Berger (Avt, Benetton-Renault) 1:35.362, 8. Panis (Fra, Li-gier-Mugen Honda) 1:35.780, 9. Schumacher (Nem, Ferrari) 1:35.811, 10. Frentzen (Nem, Sau-ber-Ford V10) 1:36.135, 11. Hakkinen (Fin, McLa-ren-Mercedes) 1:36.253, 12. Coulthard (VB, McLa-ren-Mercedes) 1:36.330, 13. Herbert (VB, Sauber-Ford V10) 1:36.678, 14. Bnmdle (VB, Jordan-Peugeot) 1:37.051, 15. Katajama (Jap, Tyrrell-Yamaha) 1:37.903, 16. Lamy (Por, Minardi-Ford V8) 1:38.072, 17. Diniz (Bra, Ligier-Mugen Honda) 1:38.447,18. Rosset (Bra, Foortvvurk-Hart) 1:39.054, 19. Fisichella (Ita, Minardi-Ford V8) 1:39.142, 20. Badoer (Ita, Forti-Ford V8) 1:51.007. r ATLETIKA / DP V HITRI HOJI n ODBOJKA / POLFINALE DEKLIC NA TRŽAŠKEM NOGOMET / 3. AMATERSKA LIGA Na 50 km tudi Ruzzier Naš veteran bo nastopil kljub še sveži poškodbi Borovke praktično že v finalu za naslov Ricreatoriju so v prvi tekmi prepustile le 17 točk - Danes spet Kontovel - Koimpex Na zaostalem srečanju tesen poraz Doline Po 7 minutah domačini vodili kar z 2:0 - Canazza strelec gola V nedeljo se bo v Neaplju uradno pričela nova atletska sezona na odprtem, na sporedu pa bo državno prvenstvo v hitri hoji, tako za mladinske kot članske kategorije. Na najdaljši tekmi za elane, na klasični razdalji 50 km, bo v zelo ostri konkurenci najboljših italijanskih atletov, ki so tudi na svetovni ravni med najboljšimi, nastopil tudi Fa-bio Ruzzier. Naš veteran bo moral žal star-tati z zategnjeno ročno zavoro zaradi precej hude mišične poškodbe, ki jo je staknil pred mesecem dni in zaradi katere je moral žal za nekaj ča- sa prekiniti priprave, tako da se je le zadnji trenutek odločil, da bo na tem tako zahtevnem tekmovanju sploh nastopil. Ricreatori - Bor Friulexport 0:3 (6:15,4:15,1:15) BOR: Rogelja, Flego, Furlani, Sadlovski, Macho, Miličevič, Smotlak, Kraševič, Frandolič Borovke so v prvem polfinalnem srečanju za naslov pokrajinskega prvaka med deklicami dobesedno povozile svoje nasprotnice. Srečanje je trajalo le triCetrt ure. Ze sam podatek, da je Ricreatori dosegel skupno 11 točk, priča o veliki kakovostni razliki na igrišču. Z zmago so si borovke v bistvu že zagotovile nastop v finalu, kajti presenečenje pred drugim polfinalni srečanjem z Ricreatorijem v bistvu ni mogoče. Danes popoldne bo na Proseku (s pričetkom ob 19. uri) na sporedu povratna polfinalna tekma med Kontovelom in Koimpexom. V prvem srečanju v Repnu so slo-gašice zmagale s 3:1 in z ugodnim razmerjem v točkah 52:35. (Dejan) Borovke gladko premagale Ricreatori (F. KROMA) Montebello Don Bo-sco - Dolina 2:1 (2:0) STELEC ZA DOLINO: Canazza v 75. min. DOLINA: Corrente, Botteri, Zobec, Pečar, Scibilia, Ota, Marussi, Lovriha (Kariš), Canazza, Udovicich, Babudri (Flego). Na sinočnjem zaostalem srečanju 3. amaterske lige na Opčinah je Dolina tesno izgubila proti Montebellu D. Bo-sco, ki jo je tako prehitel na lestvici. Tekma se ni začela najbolje za naše nogometaše, saj so že po 7 minutah izgubiljali kar z 0:2. Nato pa so si opomogli in tudi dosegli zadetek, toda sodnik ga je povsem nerazuzmljivo razveljavil. Dolina je v tem delu imela tudi precej smole, saj je med drugim zadela vratnico. V drugem polčasu so Dolincani še bolj napadali, toda kronali so svoj napor z zadetkom, ki ga je le 15 minut pred koncem dosegel Canazza. Udovicich je prodrl proti nasprotnikovem kazenskemu prostoru, podal do Canazze, ki je preigral svojega neposrednega nasprotnika in premagal domačega vratarja. Dolina si je nato še prizadevala, da bi stanje izenačila, domačini pa so odbili vse napade in tako tudi zmagali. VRSTNI RED: Kras 44, Breg in Vermegliano 40, Gaja 39, San Vito 36, Romana 33, Cus 27, Servo-la 22, Aurisina 16, Montebello Don Bosco 13, Dolina in Union 12, Ve-nus 10. _____DIJAŠKO PRVENSTVO / POKRAJINSKA FINALA__ Drugo mesto za odbojkarice »Prešerna« in košarkarje »Cankarja« Goriški dijaki v finalu izgubili po podaljšku - Odbojkarice »Zoisa« četrte Letošnje odbojkarsko prvenstvo za dijakinje je prineslo tržaškima šolama Žiga Zois in France Prešeren lep uspeh, ki pa bi bil lahko še večji, če vemo, da je »Zois« izgubil v finalu za tretje, »Prešeren« pa za 1. mesto. V malem finalu so dijakinje liceja Galilei premagale zoisovke z 2:0, tako kot že v kvalifikacijski fazi, uvrstitev na 4. mesto (v konkurenci desetih šol) pa za nas zavod vsekakor predstavlja uspeh. Povsem drugače pa je bilo v neposrednem obračunu za naslov med lanskimi pokrajinskimi prvakinjami zavoda Carli in licejem Prešeren. V prvem srečanju v izločilni skupini so naše dijakinje odigrale verjetno najboljšo tekmo in Carli premagale, v odločilnem nastopu pa je bilo žal povsem drugače. Kljub dejstvu, da so naše dijakinje nastopile v oknjeni postavi, je bilo pričakovati, da bodo igrale bolj zagrizeno, odločno ter samozavestno igro, saj so tudi v nekaterih prejšnjih nastopih odlično reagirale. Nekoliko boljši je bil samo drugi niz, a ne tako dober, da bi prišlo do preobrata. Nasprotnice so se pošteno oddolžile in bržkone prav v finalu pokazale daleč najboljšo igro v letošnjem prvenstvu. Rezultata, finale za 3. mesto: Galilei - Zosi 2:0 (15:11, 15:4), finale za 1. mesto: Carli - Prešeren 2:0 (15:4,15:9) ZOIS: BrišCak, Siega, Ruggieri, Severi, Raseni, Leghissa, Cossutta in Hrovatin. PREŠEREN: Burlin-Mali, Chendi, Fabjan, Illich, Križman, Kukanja, Fjona in Karim Mezgec, Predonzani, Taha in Tuta. (G.F.) Smolo so na pokrajinskem delu Dijaškega prvenstva imeli tudi košarkarji našega goriškega trgovskega zavoda »Cankar«. V finalu za prvo mesto so namreč po enem podaljšku in z eno samo točko raz- like (78:77) klonili pred predstavniki tržiškega znanstvenega liceja Buonarroti, ki so se tako drugo leto zapored dokopali do pokrajinskega naslova. Kljub temu, da šoli po veljavnih pravilih nista mogli uvrstiti na igrišče registriranih košarkarjev, je bilo srečanje zelo privlačno, še posebej z agonistic-nega vidika. Moštvi sta se stalno izmenjavali v vodstvu in nobenemu ni uspelo doseči višje prednosti. Dijaki Cankarja so v kvalifikacijski fazi s 75:70 premagali IT A Bri-gnoli iz Gradišča. Medpokrajinski del prvenstva bo v začetku aprila v Trstu. Buonarroti - Cankar 78:77 (31:33, 72:72) CANKAR: Boškin, Gorjan 27, Petejan 12, Fajt, AhmetaševiC 9, Buzan 13, LuliC 2, Špacapan 12, Cotič, Kovic 2. Prosti meti: Buonarroti 10:50, Cankar 10:48. ATLETIKA / PREGLED DEŽELNIH LESTVIC Atleti se prezgodaj »upokojijo« Vpogled v sezonske lestvice, deželne rekorde in lestvice »all-time«, ki jih je izdala deželna atletska zveza je postregel z zaskrbljujočo ugotovitvijo. Pred Časom smo iz državnih lestvic izluščili, da je atletika v FJK na dobrem nivoju. Toda kljub temu podatku, ki bi po zdravi logiki moral biti posledica znatnih dosežkov na krajevni ravni, so številke pokazale, da rezultati niso slabi, a vendarle še zdaleč ne tako dobri kot pred pet in več leti. Kje gre iskati vzroke za to? Velik problem, skupen tudi mnogim drugim športnim panogam, je zelo zgodnja opustitev agonističnega udejstvovanja. Drugače povedano: športnikov, v našem primem atletov, ki bi na dobrem nivoju ostali več let je vedno manj. Ne samo, velika večina atletov se »upokoji« Se preden prekorači mejo 25 let. Ker je atletska zrelost ponavadi nad to mejo je pac neizogibno, da ostanejo potencialno zelo dobri atleti delno neizkoriščeni. Zato je resda lepo videti, kako je pri vrhu sezonskih lestvic v nekaterih disciplinah (predvsem krajših tekih) veliko mladih, toda to je predvsem odvisno od tega, ker starejših (tistih nad 25 let) ... ni. Pa še nekaj: veliko je tistih, ki pravijo, da bi Jesse Owens z današnjo opremo bil daleč najboljši. No, v krajevnem merilu so nekdanji atleti (seveda ne govorimo o '30-ih letih, pac pa o zadnjih 15-20) dejansko boljši in na mladinskem področju so sedanji »obetavni« atleti... manj obetavni od nekdanjih. Minula sezona je bila torej izredno skopa kar se deželnih rekordov tiče. Med člani oziroma članicami sta padla po dva rekorda. Na 110 h je Andrea Alterio (Li-bertas Udine) svoj 14.14 popravil do 14.07, Davide Bressan (CUS Trieste) pa je palico preskočil pri 5, 20 metrih. Pri ženskah je ravno tako na visokih ovirah svojo znamko izboljšala Goričanka Elisa Andret-ti (od 13.52 do 13.49), v troskoku pa se je Barbara Lah za sam centimeter (14, 17) približala celo državnemu rekordu. Kako letos? Glede na to, da tako mladinci kot mladinke niso izboljšali nobenega rekorda predpogoji niso najboljši.NaraSCajniki FJK, ki so »zgodovinsko« med boljšimi v Italiji, so po tradiciji bili bolj aktivni. Matteo Gol-lino, običajni proizvod huminske srednje-progaske šole, je 800 metrov pretekel v 1:52.3 (prej 1:53.10), Michele Prež je kar dvakrat (slednjič 53.54) izboljšal rekord na 400 h, sveža je znamka Manuela Bertolina na 2000 z zaprekami (6:17.99). Primer pojma obetavnosti? Sedanji Fabio Višin (višina, 2, 03) in nekdanji Massimo Di Giorgio (leta 75), ki je skotil 2,17... Takih primerov pa je še in Se. V vseh ostalih kategorijah, moških in ženskih (torej: narascajni-ce, kadeti/kadetinje, dečki/deklice) je ena roka za štetje rekordov odločno preveč. Edini premik smo namreč zabeležili pri 12-letnih kadetinjah, kjer je na 60 metrov Silvia Zorzetto izenačila čas 8.2 Tanje Kalc. Bivša Borova atletinja (’70) je ta čas, in sicer kar dvakrat, postavila leta 1982. Od slovenskih atletinj se z rekordom lahko okinča še Margaret Macchiut, ki z omenjeno Eliso Andretti deli to Čast pri 14-letnih deklicah, s časom 12.1. Dimitrij Križman ODBOJKA / 1. DIVIZIJA NA GORIŠKEM Olympia spet blizu podviga Naš prapor vztraja pri vrhu Danes prva tekma Valovih »deklic« v finalnem delu Jutri pa na vrsti naraščajnice - V nedeljo Start prvenstva naraščajnikov 1. MOŠKA DIVIZIJA 01ympia - Conidoni 2:3 (15:13,12:15,15:10, 13:15,6:15) OLVMPIA: A. in M. Vogrič, E. Lutman, J. in S. Hlede, Makuc, M. Komjanc, Mucci, Špacapan, Frandolič. Malo je manjkalo, da bi 01ympia spet poskrbela za lep podvig. Proti vodilnemu Corridoniju je zelo dobro igrala vse do 4. seta, v katerem je bilo po vodstvu s 13:11 že na pragu zmage. Fossalon - Naš prapor 1:3 (15:10,11:15,1:15, 4:15) NAS PRAPOR: Bevčar, Boškin, Cemic, Cev-dek, Devetak, JuretiC, Kovic, LegiSa, Mikluš, Paulin, Sfiligoj. Po porazu v derbiju si je NaS prapor takoj opomogel in osvojil pričakovano zmago. Po slabem prvem setu so naši igralci prijeli vajeti igre v svoje roke. Trener Legiša je po raznih menjavah v drugem setu končno našel pravo šesterko, ki v nadaljevanju tekme ni vec imela nikakih težav. Z odbrim blokom je Naš prapor v zadnjih dveh setih povsem onesposobil nasad Fossalo-na, ki je bil popolnoma neučinkovit. Ostali izidi 11. kola: Ronchi - Torriana 0:3, Mossa - Cormons 1:3, Intrepida - Turriaco 0:3. Vrstni red: Cormnons in Conidoni 20, Nas prapor 18, Turriaco in Torriana 14, 01ympia 10, Intrepida 6, Fossalon in Mossa 4, Acli Ronchi 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Val - VBL Cormons 2:3 (15:6,15:7, 7:15,3:15, 8:15) VAL: Uršič, KocjantiC, Kovic, Tomšič, Humar, Deveta, Brisco, Branca, Čeme, Ambrosi. Proti visokouvrščeni šesterki iz Krmina so bile mlade valovke že na pragu presenetljivega uspeha, ki pa se jim je izmuznil predvsem zaradi neizkušenosti. Po prvih dveh setih, ko je va-lovkam uspevalo prav vse, so se v poprečju veliko starejše gostje zbrale, popravile blok in izenačile stanje v nizih. Odločilni peti niz je pripadel gostjam, saj mlade domače igralke predvsem psihološko niso zdržale pritiska potem, ko so izgubile vodstvo z 2:0 v nizih. V naslednjem kolu Čaka valovke spet težka tekma, pomerile se bodo namreč z ekipo Mondo Computer. Ostali izidi 11. kola: Azzurra - Pieris 3:2, Intrepida Mariano - Villesse 3:1, Mondo Computer - Acli Ronchi 3:1, Staranzano - Torriana 3:0. Vrstni red: Staranzano in Mondo Computer 20, Comions 18, Azzurra 12, Pieris, Val, Ronchi in Intrepida Mariano 8, Villesse 6, Torriana 0. MLADINCI Torriana - 01ympia 3:0 (15:10,15:4,15:9) OLVMPIA: Pipan 2+1, Poletto 5+2, Mikluš 1+3, Guzzon 2+2, Golob 3+2, Prinčič 2+1, A. Cemic 0+0, M. Cemic 2+0,1. Komjanc 0+1, Dor-ni, Lukež, Parisi. Tekma je odločala o končnem dragem me- stu, ki bo pripadel šesterki iz Gradišča. 01ym-pia, ki je v prvi tekmi premagala Torriano s 3:1, je nastopila okrnjena, nekateri igralci pa vrh tega niso bili v najboljši formi, zato nastop celotnega moštva tokrat ni bil najboljši in gladek poraz je bil skoraj neizbežen, obračun nastopa 01ympie v prvenstvu pa je vsekakor pozitiven. Končni vrstni red: Espego 18, Torriana in 01ympia 14, Grado 6, Fmvolley 2. DEČKI Končno bo po mnogih peripetijah steklo tudi to prvenstvo, v katerem sodelujejo le tri ekipe: Val Espego, Koroprint 01ympia in Acli Ronchi. Na sporedu bodo štirje troboji, prvi pa bo že v nedeljo, 17. marca v Standrežu. DEKLICE Valovke čaka danes prvo srečanje finalnega Cetveroboja za naslov pokrajinskega prvaka. V telovadnici Kulturnega doma se bodo, s pričetkom ob 19.15, pomerile s Torriano. Na finalni fazi sodelujeta še Farra in tržiski Mercato di Selz, ki je tudi najresnejši kandidat za konCno zmago. Štiri moštva se bodo med sabo pomerila dvokrožno, zadnje, šesto kolo pa bo na sporedu 18. aprila, ko bo tudi znano ime novega prvaka. Val je z uvrstitvijo v finalni del že dosegel cilj, ki si ga je zastavil, vendar pa ša naprej ne misli odigrati podrejene vloge. Proti Staranzanu bo danes žal nastopil v precej okrnjeni postavi, vendar pa vseeno upa na zmago. NARAŠČAJNIKI V nedeljo se bo končno začelo tudi to prvenstvo. Zaradi omejenega števila vpisanih ekip bo medpokrajinskega značaja in se bo odvijali po tumirksem sistemu. Gorico bosta predstavljali vrsti 01ympie in Soče, Trst pa Nuova Pallavolo in Virtus. Prvi turnir bo v Slovenskem športnem centru, s pričetkom ob 15.30. Ekipe se bodo mes sabo pomerile na tri igrane sete. NARASCAJNICE Ze prva tekme finalne faze bo bržkone pokazala, kakšne so možnosti ekipe Vala Dom, da seže po naslov pokrajinskega prvaka. Varovanke Suzy Čeme se bodo namreč jutri popoldne (ob 15.30, Kulturni dom) pomeirle z zmagovalcem B skupine Staranzanom. V finalni fazi sodelujeta še Grado in Farra, ekipe pa se bodo dvokrožno pomerile vskaka z vsako. POKAL CORAG Soča - Val Dom 0:3 (0:15,4:15,3:15) SOČA: M. in K. Cemic, T. in S. Devetak, Kuštrin, Leghissa, Tuniz, Višintin. Toros, Del Fabbro, Plesničar. VAL DOM: Ambrosi, Bresciani, Bressan, Brisco, Gej, Marvin, Simčič, Sošol, Uršič, Visintin. Derbi je bil po pričakovanjih povsem enosmeren, saj so socanke pokazale še preveč spoštovanja do svojih nasprotnic. Val Dom je prvi del tega prvenstva sklenil brez poraza. RITMIČNA GIMNASTIKA Dve 2. mesti borovk v Ljubljani E. Baio in K. Mezgec Na sobotnem preglednem tekmovanju v športni ritmični gimnastiki, ki je bilo na sporedu v Ljubljani, so se Borove telovadke spet zelo lepo izkazale. Tekmovanja se je skupno udeležilo kar 75 tekmovalk, ki so branile barve sedmih klubov iz vse Slovenije. V A varianti C programa so Tržačanke dosegle lep uspeh zlasti v kategoriji naraščajnic, kjer se je z osvojenim drugim mestom, najbolj izkazala Eleonora Baio. Njen nastop je pritegnil pozornost vseh prisotnih in le drobna negotovost ji je preprečila, da ni odnesla celo zlate kolajne. Ostale telovadke so zasedle naslednja mesta: 4. Žerjal, 5. Torre, 6. Starec in 7. Bogateč. Med mladinkami, kjer je bila konkurenca izredno ostra, je bila med borovkami najuspešnejša Dillijeva, ki je osvojila 11. mesto, Mau-rijeva pa je bila 16. Nastopile so tudi članice, med katerimi se je spet zelo dobro uveljavila Karin Mezgec, ki se je uvrstila na 2. mesto, tretja pa je bila njena sestra Fjona. V celoti lahko rečemo, da je bil napredek vseh Borovih gimna-stičark opazen, kar je pač posledica dejstva, da strokovno vodstvo polaga letos še posebno pozornost pripravi posameznih telovadk, te pa se tudi odlikujejo s požrtvovalnostjo in prizadevnostjo. (-boj-) KOŠARKA / VPRVENSTVU D LIGE Cicibonaši in domovci imajo lepo priložnost za osvojitev novih točk Kontovelci igrajo proti tržaškemu Libertosu 20. kolo košarkarksega prvenstva D lige je za vodilno Cicibono Helvetius, ki še vedno išče izhod iz kriznega obdobja (3 porazi v zadnjih 4 tekmah), zelo zanimiv, saj ima Furlanova ekipa lahko nalogo, obenem pa sta na sporedu dva spopada med ekipami, ki so se v zadnjih tednih nevarno približali plavobelim: Grado - Santos in Cus -Goriziana. To ugodno okoliščino bi lahko pridno izkoristil tudi Dom Agorest, ki se počasi približuje zgornjemu delu lestvice, saj bo Bordinova ekipa igrala z zadnjeu-vrščenim Scogliettom. Možnost za nov uspeh ima tudi Kontovel (v gosteh z Libertasom), ki pa si je s porazom proti Santosu zapravil še zadnjo priložnost za višjo uvrstitev. CICIBONA: Persi, Tomšič in ostali so lahko na lastni koži spoznali, kako težko je ohraniti prvo mesto na lestvici, saj vsak teden igrajo proti motiviranemu nasprotniku, ki si želi prestižnega podviga, ne glede na to, da je sezona že zapravljena (glej Inter in RonKe). »Plavobelim« se sicer ne more očitati, da se niso potrudili in da igrajo s podcenjevanjem, saj so vsakič do zadnjega lovili uspeh, o čemer pričajo zelo tesni porazi (-4 s Santosom, -5 z In-terjem in -2 z Ronkami), nedvomno pa je tudi to, da je precej igralcev izgubilo najboljšo formo (tudi zato, ker je prisotnost na treningih zelo upadla). Trener Furlan je zato zbral igralce, ki so na treningih ponovno pritisnili na plin. Za nameček ima Cicibona pred seboj lažjo nalogo, saj bo v nedeljo (ob 16.00) gostila Lego Nazionale, proti kateri še ni utrpela poraza (9:0). V postavo bi se morala vrniti Filipčič in Battilana. DOM: Po treh zaporednih zmagah je vzdušje v Domovem taboru spet vedrejše. Bordinova ekipa ima v tem kolu spet priložnost, da podaljša zmagovito serijo, saj bo v nedeljo zjutraj gostovala pri Scogliettu, ki je na zadnjem mestu in je v dosedanjih 19 tekmah le trikrat zmagal. Proti običajni conski postavi Scoglietta bodo imeli Di Cecco, Corsi, Franco in Campanello prave strel- ske vaje, Podbersig in Jarc pa bosta morala zaustaviti Masalo, ki je običajno najuspešnejši pri Scogliettu. Odveč je, da poudarimo, da bi nov poraz dokončno odrezal do-movce od boja za prva mesta. KONTOVEL: S porazom proti Santosu so se razblinile še zadnje sanje Kontovela, ki ima že previsok zaostanek za vodilnimi. Starčeva ekipa si bo odslej k večjemu lahko le privoščila še kakšno prestižno zmago (Dom, Cus, Grado). Jutri zvečer se bodo Civardi, Turk in ostali pomerili z Libertasom, ki se bori pred izpadom iz lige. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 20. KOLA: Grado - Santos -9, Largo Isonzo -Momo Gi6 +7, Cus - Goriziana +4, Acli Ts - Inter 1904 -11, Senators - Acli Ronchi -1. (VJ) KOŠARKA / V NEDELJO V C2 LIGI Borovci proti goriški Arditi Pri goriški ekipi igro tudi »veteran« in odlični strelec Turei V 21. kolu košarkarskega prvenstva C2 lige ima Bor Radenska, ki se na vse kriplje bori pred izpadom iz lige, priložnost, da vsaj delno popravi položaj na lestvici. Krečičeva ekipa bo v nedeljo popoldne s pričetkom ob 18.15 (jutri bosta na stadionu »1. maj« zaposleni Borovi odbojkarski ekipi) gostila goriško Ardito, ki je na sredini lestvice in je praktične brez večjih motivacij, saj si je že zagotovila obstanek v ligi, obenem pa nima možnosti, da bi se potegovala za prvo mesto. Po drugi strani so borovci zelo motivirani, saj so v teku letošnje sezone zamudili že vrsto ugodnih priložnosti in zato zaostajajo za skupino, ki se s hitrimi koraki umika iz nemirnih voda. Do konca sezone je na sporedu še točno 10 tekem, kar pomeni, da morajo »trisrčniki« nujno nanizati najmanj pet uspehov. V nedeljo bo Krečičeva (na sliki) posadka skušala izkoristiti prednost domačega igrišča, ključ morebitne- ga uspeha proti goriškemu moštvu pa bo nedvomno obramba, saj pri Arditi tudi letos nastopa bivši prvoligaš Davide Turek ki zanesljivo vodi na lestvici najboljših strelcev (kar 27 točk poprečno). Ob njem je tudi »play-maker« Valentinsig, ki je še pred dvema letoma povzročal težave Jadranu, paziti pa bo treba tudi na hitrega Martinja in na Mompianija. Borovci, ki so v torek odigrali prijateljsko tekmo z miljskim Inlerjem, se zavedajo, da morajo dati vse od sebe, saj so Barcolana, Sgt, Inter-muggia in Udinese v dobri formi, za nameček pa bodo Barcolana, Sgt in Udinese imele v povratni tekmi z Borom prednost domačega igrišča. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 21. KOLA: Manzano - Staranzano +12, Udinese - Pagnacco +6, Gradišča - Marti-gnacco -8, Sgt - Virtus +17, Spilimbergo - Pom -9, Arte - Porcia -13, Barcolana - Intennuggia -5. (VJ) NOGOMET/CICIBANI Breg začel z zmago Primorje Telital igral neoidočeno s S. Andreo Ponziana B - Breg Gr-inada 2:3 (0:1) BREGOVA STRELCA: lozza 2, Mihelčič 1 BREG: Slavec, Franco, Ota, Sancin, lozza, Mihelčič, Klun, Mihe, Gej, Merlak. Mladi Brežani so z zasluženo zmago začeli spomladanski del prvenstva cicibanov v organizaciji FGQ. »Plavi« so imeti stalno pobudo v rokah in so po napaki domačega vratarja prešli v vodstvo. Nato so z lahkoto dosegli še dva zadetka in zgrešili nekaj ugodnih priložnosti. Zadeli so tudi vratnico. Domačini so prav na koncu reagirati in zmanjšali zaostanek. Od posameznikov bi tokrat pohvaliti vratarja Slavca. (E.B.) Primorje Telital - S. An-drea 3:3 (2:2) STRELEC ZA PRIMORJE: Batti 3. PRIMORJE: Kante, Clau-dio, Furlan, Stoka, Pipan, Batti, Cozzutto, Pilat, Sci-cardi, Jovanovič. Prvih 10 minut so pri-morjaši odlično igrali in že v 2. min. povedli z Dimitrijem Battijem, ki je sedem minut kasneje dal še en gol, ki je bil zares krasen. Gostitelji so imeli nato še več priložnosti za gol, niso pa bili prisebni. Po drugi strani so gostje nato v tem delu igre izenačili in v drugem celo povedli. To je zdramilo naše predstavnike, ki so se odločno vrgli v napad in stanje tudi zasluženo izenačili. NOGOMET / TURNIR CICIBANI Juventina niza uspehe Mladost nabira izkušnje . Dvoranski nogometni turnir za cicibane v Ro-mansu je postal že tradicionalen. Na tej prireditvi nastopa veliko število ekip, med temi sta tudi doberdobska Mladost in štandreška Juventina Doberdobski cicibani, ki jih je vodil trener Franko Peric, so sicer izgubili vse tekme, na tem turnirju pa so si nabrali prepotrebne izkušnje, saj so igrali proti močnim ekipam s Tržaškega in Goriškega, kot so: Pro Romans, Jvuentina, Ronchi, San Sergio, San Lui-gi,-Pro Gorizia, Piedi-monte in druge. Mladost je v Romansu nastopila z naslednjo postavo: pernarčic, Nikolič, Ponzetta, Ceščut, Alan in Aleš Vižintin, Bressan, Marušič, Bagon, Vidulič, Frandolič, Roner, Otgia-nu, trener peric. Več sreče doslej na tem turnirju pa so imeli mladi nogometaši štan- dreške Juventine, ki so zmagali na treh tekmah: proti Mossi s 6:4, proti Mladosti s 4:2 in proti Pro Romansu z 1:0. Največ golov je dal Marco Santoro (9), drugi najuspešnejši pa je bil Sandi Kogolj (7). Juventina je nastopila z naslednjo postavo: Sundas, E. Kogoj, Novel-li, Scarabot, Manfreda, Santoro, S. Kogoj, trener Sermino. Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi za eno kolo med drugimi izključila tudi Massimi-liana Canduttija (Juventina) in Fabia Samba (Sovodnje), v 1. amaterski ligi pa Federica Sca-lo (Vesna) in Paola To-gnettija (Zarja). V 2. AL sta dobila prepoved igranja za dve koli Dimitrij Ferluga in Stefano Santi (oba Primorec). Obvestilo Danes igra za vas Totocalcio I Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech PLANINSKA ODSEKA SZ Sloga in SK Devin vabita v nedeljo, 10. marca svoje člane in prijatelje na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče v Bazovici ob 7.30 pred vaškim spomenikom NOB. SKBRDINA sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Loredana na Opčinah. SO SPDT prireja tečaj turnega smučanja, ki bo na Komni 6., 7. in 8. aprila. Prijave in informacije dobite pri ZSSDI, tel. št. 635627. ŠD SOVODNJE priredi v nedeljo, 10. t.m. za prvenstveno nogometno tekmo v Maranu avtobusni izlet za navijače. Odhod v nedeljo ob 13. uri izpred sovodenjske telovadnice. Prijave: pri Marinotu (tel. 882430), pri Ribijskem gradu (tel. 882034) in pri gostilni Hmeljak (882038). TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova obvešča, da bo jutri na pomorskem sedežu v Miramar-skem drevoredu 32 ob 19.30 občni zbor sekcije. Vabljeni člani, tekmovalci in prijatelji. Važna prisotnost! 12 X 1X2 IX 2 1 IX 12X X IX 2 1 1 Ivana Stubelj (letnik 1979) je začela z namiznim tenisom pred sedmimi leti pri Krasu. Nastopila je v vseh mladinskih kategorijah in v tej sezoni igra tudi v B ligi. Lani je bila prva v 3. kategoriji v deželi in v dvojicah s Katjo Milič prva med mladinkami, ekipno pa je celo osvojila državni naslov. Predlanskim je ekipno osvojila državni naslov med na-raščajnicami, rada igra tudi nogomet, zanima pa se za odbojko in košarko. Prejšnji teden je Marino Kokorovec pravilno napovedal sedem izidov. Ivana Stubelj Bari - Fiorentina Cremonese-Napoli Juventus-Lazio Milan - Inter Piacenza - Parma Roma - Cagliari Sampdoria - Padova Udinese - Atalanta Vicenza-Iorino Palermo - Perugia Reggiana - Pescara Rimini-Vis Pesaro ieramo - Giulianova V Milanu (2. dirka) je kobila Tiffanv AŠ nesporen favorit 1. dirka (Milan): kljub Startu iz druge vrste bo Tahan Ca-sei (1) med zanesljivimi protagonisti. Tavino (X) je zadnje čas vedno uspeSen. Omembno zasluži nezadržni Sprinter Te-spiLB. 2. dirka (Milan): možnost baze s kobilo Tifiany AS (1). Hitra Tigre OM (2) jo bo skušala takoj napasti. Omembno zasluži regularni Tropina Air(X). 3. dirka (Padova): Omar Val (X) nastopa v zanj slabi konkrenci. Panzer Kronon (2) bo portagonist, če ne zagalopi-ra. Preseneti lahko regulčami Piuma Brazza (1). 4. dirka (Montegiorgio): pričakovanje vlada za nastop Rosina Mal (2), Regina D’Est (1) se lahko poteguje vsaj za plasma. Pieve di Casei zaradi Starta z najboljšo številko (X) lahko tudi zmaga. 5. dirka (Rim, galop): kljub težki obtežitvi je favorit Alma-nor (1). Nadarjeni Horvrood (X) bi lahko vse presenetil. Twin Game (2) ni več to, kar je bil, a bo vseeno med protagonisti dirke. 6. dirka (Piza, galop): naš fevorit je Rio Don Claudio (2). Preseneti lahko Tukerai Nobile (X), Tom Tom (1) je nazadnje zelo ugodno presenetil. Dirka tris V Turinu nastopa 24 konj. Naš favoriti: št. 21 Ruodil, st. 24 Ober de Casei, št. 19 Organ-geux. Za sistemiste: št. 18 Olaf dei Bessi, št. 23 Trianas Svveet . L, št. 16 Oppio D’Asolo. 1. — prvi 1 drugi X2 2. — prvi 1 drugi X2 3. — prvi IX drugi 2 4. — prvi X2 drugi 1 5. — prvi 1 drugi X2 6. — prvi 2 drugi X 18 Petek, 8. marca 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Zft Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20, 4.: Vaše srce bo napolnil duh razumevanja, zato boste v glavnem poslušali. Ne boste verjeli: s poslušanjem boste sotrpinom pomagali bolj kot s točo nasvetov in tolažilnih ftaz. BIK 21.4.-20.5.: Za eno najzanimivejsih poslovnih priložnosti boste žal spoznali, da zanjo še niste dovolj zreli. Nič hudega, še zmeraj je Cas, da dohitite tisto, kar vam je v soli ušlo mimo ušes. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Trezno boste opustili visokoleteče ideje in se posvetili zemeljskim težavam. Kdor sega po zvezdah, ga kvečjemu začnejo boleti sklepi, kdor pridno seje, pa se mu zvezde rodijo same. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zelo domišljavi boste, čeprav ne boste imeli v rokah niti enega tehtnega razloga. Kdor se ponaša z bodočimi dosežki, izgubi toliko energije, da mu je za resničen uspeh ne ostane nič. LEV 23.7. - 23.8.: Vzpostavih boste stik z nekom, ki bo pomembno vpbval na vaše bodoče poslovno življenje. Ne nagrajujte ga prezgodaj, kajti sicer bo v trenutku, ko bosta žela, zahteval preveč. DEVICA 24.8. • 22.9.; Čeprav vam bo delo smrdelo, boste vendarle dogarali današnje naloge in se pripraviti na jutrišnje. Kdor pometa sproti, sicer nenehno kiha, kdor čaka na kup, pa se na koncu zaduši. 1EH1NICA 23.9. - 22.10.: Nekdo vam bo polepšal dan z eno samo prijazno besedo. Ne zavijajte se v zapredek zadovoljsva, ampak se naudte biti prijaznejši do drugih tudi vi. Tako bo vsak vaš dan lep. ŠKORPIJON 23.10. - 22,11.: Tarnali boste, čeprav ne boste našli niti enega otipljivt^a vzroka. Ne jezite se na grdi svet, kajti kje je zapisano, da se v njem morate počutiti slabo? Vzgledujte se po otrocih. STRELEC 23.11.-21.12,: V svoj projekt boste pritegnili nekoga, ki vam sicer ne bo najbolj simpatičen, bo pa zato mojstrsko obvladal reči, ki se jim v svojem podcenjevanju ne čutite kos. Prehiteli ga boste. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Zamikal vas bo nov jekleni konjiček, tak, za katerim se bodo ozirati tudi tisti, za katerimi se sedaj zavistno ozirate vi Ampak vedite: dm ga boste kupili, že bo vreden prezira. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Dvomljive poglede svoje drage osebe si boste razlagali kot kritiko, zato se bo med vama vnela majcena vojna. Nadaljevala jo bosta na bojišču, ki ne pozna ne poražencev ne zmagovalcev^ RIBI 20. 2. - 20. 3.: V odnosu do domačih boste spremenljivi kot aprilsko vreme, zato se vam lahko zgodi, da boste zakuhab nov spor. Krasno, kajti prav spor vas bo preusmeril tja, kjer tiči prava rešitev. UMETNA OPLODITEV IN NADOMESTNA MATI Robert de Niro in njegova sinova S Toukie sta se razšla že pred štirimi leti Zaradi nenavadnih okoliščin, ki so spremljale rojstvo dvojčkov ameriškega filmskega igralca Roberta de Nira -njuna mati je njegova nekdanja prijateljica Toukie Smith, ne preseneča dejstvo, da ju je igralec skrival pred javnostjo. Otroka iz epruvete jima je Enainštiridesetletna nek-namreč rodila nadomestna danja manekenka Toukie in mati, katere identiteta je skr- 52-letni Robert, ki je za svoje bno varovana skrivnost. filmske vloge prejel dva oska-Pred nedavnim pa se je v ča- rja, sta se razšla že pred štiri-sopisju pojavila njima prva mi leti. Toukie, lastnica neke fotografija. newyorške restavracije, si je še med njuno zvezo prizadevala, da bi zanosila, vendar neuspešno. Tri leta po prekinitvi zveze pa sta se odločila za umetno oploditev in rojstvo s.pomočjo nadomestne matere. Čeprav naj bi za otroka skrbela oba, bosta še naprej živela ločeno. De Niro že ima sina z bivšo ženo Diahnne Abbott, posvojil pa je tudi njeno hčerko Drino. Toukie Smith, zdaj srečna mamica, z varuško in štirimesečnima dvojčkoma Princesa Diana zahteva višjo odpravnino LONDON - Princesa Diana zahteva za ločitev od britanskega prestolonaslednika princa Charlesa odpravnino v višini 30 milijonov angleških funtov. To je še enkrat več od zneska, ki so ga omenjali doslej in ga je princ Charles že zavrnil. Kot je včeraj zapisal britanski časnik Sun, naj bi Diana v »krogu prijateljev« dejala, da potrebuje višji znesek, da bi lahko ohranila svoj dosedanji življenjski slog in se morda znova poročila. Britanska kraljevska hiša ni želela komentirati teh navedb. Princesa Diana že od konca leta 1992 (od takrat živi ločeno od princa Charlesa) prejema 900 tisoč funtov letno. Princ Charles, ki na račun svojih posestev vsako leto zasluži 4, 5 milijona funtov, naj bi bil »presenečen« nad novo zahtevo njegove »še soproge.« Toukie in Robert Policistke in vojakinje - device DŽAKARTA - Indonezijke, ki želijo postati policistke ali so se odločile za vojaški poklic, morajo biti - device! Novico je pred kratkim objavil časnik Pos Kota, ki se sklicuje na izjavo načelnika indonezijske policije, generala Banurusama Astroemitra. Ta je povedal, da bo posebna parlamentarna komisija preverila, Ce so rekratinje device. Odločitev naj bi sprejeli zato, ker je moralo več žensk zapustiti vojaško akademijo, ker so bile nanjo sprejete noseče. »Kadetinje naj bi končale šolanje,« je poudaril Astroemitro in na vprašanje zakonodajalcev, kdo bo kandidatke pregledal, odgovoril: »Ce bo treba - zdravnica.« Woody Allen v pariški Olimpiji PARIZ - Ameriškemu režiserju Woodyju Allenu so se izpolnile sanje: kot klarinetist je s svojo newyorško skupino igral v legendarni pariški Olimpiji. Pred polno dvorano - dva tisoC sedežev so razprodali že veC tednov prej - je samosvoj umetnik skromno dejal, da je njegova francoščina »tako slaba kot njegovo igranje klarineta«. S svojo skupino se je Woody Allen odpravil na »potep« po svetu swinga. Oder pa je smel zapustiti šele po šestih dodatkih in trikratni različici Goo-dnight sweet heart. SKANDINAVSKA KRIŽANKA X PREMICA, KI POTEKA SKOZI TEZISCE STROKOVNJAK ZAVEJO ELEKTRO- TEHNIKE GOROVJE V BOLGARIJI (IZCRK LIRA) SL. SKLADATELJ (LOJZE) KNJIGA JANEZA JANŠE KRŠČANSKI APOSTOL IN SVETNIKE TARZA SL. PISEC IN UMETNOSTNI ZGODOVINAR CANKAR IZDELKI ELANU PRAOČE ENAKITOV AVTOR: SIMON BIZJAK NEPLODNOST, JALOVOST ŠPORTNA KOLEŠČKIH OSEBNI ZAIMEK OVČJI GLAS STRUPEN BOJNI PLIN OZEK PREHOD, MORSKA OŽINA UTELEŠCENJE BOGA VIŠNUJA V HINDUIZMU NIKOLAJ CERNISEVSKI VODNA PREGRADA PIVSKI VZKLIK OŽINA V SR. GRČIJI, KJER JE PADEL LEONIDAS ZMIGOVANJE Z RAMENI AM. REŽISER ('VZHODNO OD RAJA') SL. PESNIK ('POGANSKE HVALNICE') ROZEVINASTA PLAST ZELVJEGA OKLEPA NALEPKA ZIDOVSKI MISLEC AC0STA ZDRAVKO SLAMNIK VRANICA ISTAR.I LETOVIŠČE PRI OPATIJI UREJ. NOHTOV NA NOGI STROKOVNO MNENJE EDVARD RAVNIKAR TRST HRVAŠKO LETOVIŠČE V ISTRI MASKA, LAVRA ANTIČNI BEOTIJEC ŠALAMUN TOMAŽ SL. SLIKAR (VENO) ODŽAGAN KOS DEBLA, HLOD ANTENA PRI ŽUŽELKAH COPIC (STAR.) ANG. DRAMATIK (JOHNI ZNAK ZA GLAS, PISMENKA GRŠKI BOG LJUBEZNI R0ALD AMUNDSEN PISATELJICA VASTE BIKOBOREC, TOREADOR OKLEPNO VOZILO 'ELEKTRIČNA' RIBA FRANCOSKI IGRALEC (PHILIPE) POČELO TAOIZMA JAMBSKI VERZ (IZCRK NASER MOŠKO HRV. IME INOSLAV (OKR.) RUS. UPORNIK (STJENKA) ST.PERZ. VLADAR OGLAS, NAZNANILO V ČASOPISU POKRAJINA V SZ. KANADI EMIL NAVINSEK ARTHUR RIMBAUD DRUŠTVO NARODOV ANTON SOVRF LIMONADA PREBIVALKA SJENICE ANTON KOROŠEC ODBITNE OBRESTI PRI PRODAJI ZAPADLIH MENIC VISOK MOŠKI GLAS DESNI PRITOK MOZELE (IZCRK RASA) wvs ‘HONSLL ‘jNo^sa ‘XV ‘VXNVOINa(S ‘vavNcmD ‘na ‘a^ONOTT ‘J.VS3SNI ‘NIZVH ‘WN3S ‘tafflON 'oaaaoj. ‘vm ‘va 'VXK) "vaavdLL ‘ara ‘NOTH ‘IS ‘Sl ‘aa ‘varcnaad ‘vai ‘sz ‘viama ‘VMAOAiaZ ‘aahAvaaNoi ‘Nvzvavna ‘alNVOMoas ‘aaidCMaai :ouABJopoA ;A31IS3X RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Kotiček: Bojan TV dnevnik ® RAI 1 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Le due orfanelle (dram., Fr. 65, i. C. Cian-gottini, M. Marshall) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem J Dnevnik, rubrika Style in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Aktualna odd. o gorah: Linea bianca - Bela Črta Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi) Dok.: Superkvark - Oddaja o naravi in znanosti (vodi Piero Angela) Dnevnik Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno. Kultura News Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma $0 Film: Cuori senza fron-tiere (dram., It. ’50, i. R. Vallone, G. Lollobrigida) Glasb: odd.: Mi ritorni in mente (vodi Red Ronnie) F RAI 2 ® RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 Oddaja za najmlajše, Nad.: Valeria in Massimi- vmes risanke in nan. liano, 9.00 Un volto, due Potrebujem te donne, 10.00 Zingara, Rubrika o aktualnih te- 10.30 Renzo in Lucia, mah: Fuori dai denti 11.45 La forza deli’ amo- Oddaja o izletih in poto- re, vmes (11.30) dnevnik vanjih Sereno Variabile Nan.: A cuore aperto TG2-33,11.45 dnevnik 2 Dnevnik Variete: I fatti vostri Rubrika o lepoti Dnevnik, gospodarstvo, Nad.: Sentieri družbene teme in vreme Film: Golfo del Messico Rubrika o branju knjig (pust., ZDA ’50) Variete: I fatti vostri Aktualno: Perdonami Nad.: Quando si ama, Aktualne teme Giorno 15.10 Santa Barbara per giorno - Dan za dnem Dnevnik Dnevnik Tg4, vreme Aktualne teme: L' Italia Variete: Game Boat in diretta - Italija v živo Film: Airport ’95 (dram., Dnevnik ZDA ’90, r. P. Saville, i. Rubrika o potovanjih in C. Ladd, J. De Munn) izletih Sereno Variabile Film: Compleanno di Vreme, dnevnik in šport sangue (srh., ZDA ’80, i. Nan.: Ispettore Tibbs Glenn Ford, M. Sue An- Šport in predstavitev Tg2 derson, S. Acker), vmes Variete: Go-Cart (23.30) dnevnik Večerni dnevnik Tg2 Pregled tiska Variete: I fatti vostri TG2 Dosje Dnevnik, vreme Danes v Parlamentu g| CANALE 5 Ponoči, na trgu Italija Dok.: Zgodbe Nad.: Destini Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) m, RAI 3 Televizijsko sodišče: Forum (vodita Rita Dalla Chiesa. Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Dnevnik Sgarbi quotidiani Videosapere: Robinson Nad.: Beautiful (i. Ron in Petek, Vstop prost, Moss, S. Flannery) Zdravje, Media/Mente, Aktualne teme o ženski Islam, Mondo 3, itd. problematiki: Eva proti Dnevnik 3 iz Milana Evi (vodi M. De Filippi) Aktualno: Telesogni, Variete: Časa Castagna 13.00 Kljub vsemu, moja (vodi Alberto Castagna) Italija Otroški variete Bim Bum Deželne vesti, dnevnik Bam in risanke Aktualno: Articolo 1 Kviza: Ok, il prezzo 6 Glasba: Pred premiero giusto (vodi Iva Zanič- Šport: vaterpolo, rally, chi)!, 19.00 La mota del- plavanje la fortuna (vodita Mike Aktualno: Ob 5-ih zvečer Bongiorno, A. Elia) Dok. oddaja: Geo Dnevnik TG 5 Aktualno: La testata Variete: Striscia la noti- Dnevnik, deželne vesti zia (vodita Lello Arena Aktualno: 10 min., Blob Enzo lacchetti) Film: Octopussy - Opera- TV film: Caro maestro zione piovra (krim., VB (kom., It. ’95, i. M. Go- '83, i. R. MooreM. lumbo, E. Sofia Ricci, S. Adams, K. Bedi) Mondaini, B. Cupisti, 1.) Dnevnik, deželne vesti Večerni dnevnik TG 5 Aktualno: Linea 3, 23.50 Variete: Maurizio Costan- Amore & Sesso zo Show, vmes (0.00) Dnevnik, pregled tiska, noCni dnevnik Tg5 noCna kultura in vreme Sgarbi quotidiani Fuori orario Striscia la notizia mj Šport: EP v atletiki Nan.: Cin Cin Otroški variete Ciao ciao Videostrani mattina in risanke Civ, čiv, se dolgo bom Nan.: Super Vicky, 9.45 živ, 1. del genitori in blue jeans, Otroci širnega sveta, 20. 10.20 MacGyver del ameriške dok. serije Aktualno: Village Glasba Nemčije in Fran- Nan.: TJ. Hooker S® cije v duhu Časa - Vzpo- Odprti studio, 12.45 Fatti redna leta, 2. del e misfatti Joe proti vulkanu, ameri- Šport studio ški film Otroški variete, 13.20 Poročila Ciao Ciao News ifiro Kolo sreče, pon. tv igrice Varieteja: Colpo di fulmi- Svet narave, pon. 9. dela ne, 15.00 Generazione X Orgle na slovenskem, 1. Aktualno: Village oddaja Nan.: Bayside School, Stilna oddaja: Kdo je mo- 16.45 Beverly Mills 17.45 rje? Primi baci Kam vodijo naše stezice. Odprti studio, vreme oddaja TV Koper Šport studio TV Dnevnik 1 Nan.: Baywatch, 20.00 11 Lahkih nog naokrog principe di Bel Air (i. Kate in Allie, 1. del an- Will Smith) gleške nanizanke Film: Lionheart - Scom- Hugo, tv igrica messa Vincente (pust., Včeraj, danes, jutri ZDA ’91, i. J-C- Van Risanka Damme, L. Pelikan) TV Dnevnik 2 Film: Giustizia d’ acciaio Sorodne duše, 1. del (dram., ZDA ’95, r. G. Ya- Podarim dobim tames, i. D. Bradley) Poglej in zadeni B Aktualno: Fatti e misfatti Včeraj, danes, jutri ES Variete: Speciale dnema TV Dnevnik 3 m Italija 1 šport Bennyjev video, H Nan.: I segreti di Twin avstrijski film Peaks Poročila # TELE 4 tr Slovenija 2 ■ 19.30, 22.00, 0.10 Do- Euronevvs godki in odmevi Izziv, poslovna oddaja Nad.: Fiori d' arancio V žarišču mrt Dok.: Narava in človek Zdenko Huzjan, portret Mn Dokumentarec Nastanek moderne, 1. del MR Film: Fronte del porto Srečanje z Venero, film (dram., ZDA, i. M. Bran- Grace na udaru, 26., za- do, E. Marie Saint) dnji del am. nanizanke Gospodarstvo Shingalana, 5. del šved- ske dok. nadaljevanke Veliki dosežki slovenske (•) MONTECARLO kirurgije, 7. oddaja: Urologija Rij Včeraj, danes jutri Po Sloveniji 20.00, 22.30, 1.05 Dnev- Planet Šport nik, 13.30,19.50 Šport ros Tok tok, oddaja za mlade Film: Fiore di cactus V žarišču (kom., ZDA ’69) Km Forum Varieteja: Tappeto volan- MR EP v atletiki, prenos te, 18.00 Zap Zap Umor po pogodbi, 2. del Nan.: Parker Lewis Novice iz sveta razvedri- Oddaja o volitvah la Film: Lui 6 peggio di me Nor na reklame, 10. del: (kom., It. ’84) Ponovna uporaba Film: F.I.S.T. (dram., ’88) ros Finale končnice v hokeju Šport: Nbaction, 2.15 EP na ledu, posn. v atletiki indoor ® Koper 16.00 16.30 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.30 22.00 22.15 Euronevvs Meridiani, aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika Vsedanes Peter Pan Club, otroška oddaja Euronevvs Potovanje po Nemčiji: Sylt, dokumentarna oddaja Sredozemlje Vsedanes NBA Action, košarka USA Don Kihot, 4. del tv nanizanke OtO Hrvaška 1 7.15 7.30 8.15 10.00 10.05 10.50 11.00 11.30 11.45 12.00 12.20 12.45 14.15 15.05 15.10 15.25 15.35 16.15 16.30 16.45 17.45 18.15 18.45 19.30 20.10 22.15 22.35 23.05 23.55 TV koledar Santa Barbara, 1209. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program: Ves svet je oder, dok. Religijski leksikon: Grška katoliška cerkev Nemščina Zgodbe o lisici, 3. del Skrita kamera Poročila Ljubezen, 197. del serije MleCna steza, pon. ameriškega filma Otroški program: Risanka Poročila Kako gledati sliko? Religijski leksikon Nemščina Zgodbe o lisici Skrita kamera Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 74. del nadaljevanke Kolo sreče Pol ure kulture Dnevnik Javna stvar, dokumentarna oddaja Dnevnik Slika na sliko Terra X, 10. del dokumentarne oddaje Chimbomzo je 6310 metrov visoka gora v Andih. Leta 1802 se je tik pod vrhom moral ustaviti nemški alpinist Alexander von Humboldt zaradi neurja. Poročila A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.03,11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 18.00, 19.00,21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14,00 Drdbtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 18 JD5 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Jazz na 2. pr. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Ansambel Camerata; 13.40 Glasb. tradicija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Opera; Harlekin; 20.00 Simfonični koncert; 22.15 Igra; 23,00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30 Poročila; 12.30," 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7,45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10,40 Power play; 1045 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasb, odd: Muzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M,- Vuksanovičem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19,30 Dnevnik; 6.30 drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.00 Glasbene želje; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Parlamenta sette; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14,45 Male istrske zgodbe; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Dlscoteca sound; 19,15 Sigla singel; 20.00 Prenos RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,17.00 . Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 60. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljice za risarje; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 16,45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst - Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044. fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 20 Petek, 8. marca 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLftČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE č> 66 666 VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA SREDISCE AND- OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.27 m zašlo ob 17.58. Dan bo dolg 11 ur in 31 minut Luna bo vzšla ob 21.31 in zašla ob 7.44. Zadnji krajec bo 12. marca, ob 18. uri m 15 minut SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 110 Rogla 150 Zatmik 110 Vogel 175 Krvavec 120 Kranjska gora do 60 Kanin do 345 Cerkno 150 Danes: ob 5.02 najnizje -41 cm, ob 10.58 najvisje 32 cm, ob 16.53 najnizje -39 cm, ob 23.14 najvisje 47 cm. lutri: ob 5.40 najnizje -39 cm, ob 11.37 najvisje 25 cm, ob 17.24 najnizje -31 cm, ob 23.48 najvisje 42 Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo občasno pojavljale manjše težave, ki se bodo kazale predvsem kot neraspoloženost, težave s koncentracijo in zmanjšana delovna storilnost. \s Na Mariborskem Pohorju je nočna smuka možna do 21. ure. v Libojah pri Žalcu do 18. ure in na smudsdh Straža na Bledu in Rimski vrelec do 20. ure. Tekaške proge so urejene na Kopah, Veliki planini, Rogli, Kalini, Pokljuki, v Kranjski gori, Logatcu, Mariborskem Pohorju, Rog-Crmosnjicah in Sodražici. Sankališča so urejena na Mariborskem Pohorju, v Kranjski gori, na Zatmi-ku, Krvavcu, na Klicu in v Logatcu.___ TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH ■C 500 m 0 1000 m -5 150 cm 1500 m -8 do 180 cm 2000 m -10 2500 m -13 280-380 cm 2864 m -14 Tv. ^ eganje pred snežnimi plazovi je v iokogorju Julijskih Alp 3. stopnje, drugod v gorah pa 1. do 2. stopnje po petstopenjski lestvici, odvisno od nadmorske višine. Najbolj nevarna so območja napihanega snega, kjer turni smučarji in pešci lahko sprožijo plazove suhega, kložastega snega. Povečala se je možnost zdreov v jutranjem Času. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Brazilski Veneti hočejo pomoč za ohranitev jezika SERAFINA CORREA (BRAZILIJA) - Palledijeva palača sredi džungle, radijski sprejemniki, iz katerih odmevajo italijanski napevi, in sekcija Lige Venete na meji z Urugvajem. To je ekscentrično okolje, v katerem živijo »integralisti Veneta« v južni Braziliji. Gre za precej Številno skupino zvestih privržencev tradicij Triveneta in Lombardije, ki so jih emigranti pred 120 leti presadili v gore Rio Granda do Sul. Kdor prenese skoraj 300 kilometrov ovinkov med vinogradi, tropskim zelenjem in gozdovi, ki peljejo od Porta Alegre do vasice Serafina Correa, se nenadoma znajde pred spodnjim gradom Marostice, pred hišami Capule-tov in Montecchijev ter pred čudovito Palladijevo vilo. Vse te verne reprodukcije je v zadnjih letih zgradila občina s pomočjo prispevkov 12 tisoč prebivalcev in krajevnih podjetij. »Serafina Correa je največji svetovni primer ohranjevanja kulture Veneta,« je prepričan 40-letni občinski odbornik za kulturo Paolo Massolini, ki se izogiba portugalskega jezika in se najraje izraža v arhaični govorici »talian«, popolnoma enaki kot so jo govorili Veneti, ko so skupaj z njegovim bergamskim pradedom prišli leta 1875 v »Nameriko«. Njegov brat Sergio je leta 1988 kot župan izzval brazilsko ustavo, ko je določil, da postane vsak zadnji teden v juliju uradni jezik »talian«. »Z oblastmi v Brasilii smo imeli probleme,« priznava Massolini, »toda do danes smo vedno proslavljali svoj praznik. Ge bomo popustili, bomo postali Brazilci. Toda mi nismo Brazilci, v tej državi smo samo rojeni. Na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1994 smo vsi navijali za Baggia.« Serafina Correa je nova »kolonija«, naselje, ki je nastalo pred 40 leti kot posledica notranje migracije vnukov prvih emigrantov. Kratkovalovni radio Odysseia predvaja vsako nedeljsko dopoldne dve uri programa »talian« z naslovom Glas Veneta. Kakih sto drugih postaj dela enako na ogromnem ozemlju zveznih držav Rio Grande do Sul, Santa Catarina in Parana, kjer živi približno deset milijonov potomcev italijanskih izseljencev. »Vsaj trije milijoni še vedno govorijo v narečju,« trdi Massolini, ki se je naučil »gramatikala«, kakor tukaj pravijo knjižni italijanščini, med svojimi številnimi potovanji v pradomovino. »Toda če nam domovina ne bo pomagala pri ohranjanju jezika,« dodaja Massolini, ki pa ne zahteva volilne pravice, »tvegamo, da ga bodo prihodnji rodovi povsem pozabili.« Škotski znanstveniki prvič »izdelali« žive ovce LONDON - V laboratoriju inštituta Roslin pri Edinburghu na Škotskem so prvič uspešno »izdelali« živi ovci, ki ju vidimo na sliki. Ovci, ki sta stari devet mesecev, sta si med seboj za las podobni in sta povsem enaki tudi valizanski ovci, kateri so odvzeli celice za ta poskus. »Izdelali« so pet ovac; tri so pogi-vile, dve pa živita že devet mesecev in zato ocenjujejo, da je poskus uspel. Gre za povsem nov znanstveni dosežek, ki odpira vrsto vprašanj genetskega značaja. Ce je namreč res, da bodo s tem lahko izboljšali pasme domačih živali, je seveda tudi res, da je ob takih poskusih nujno potrebna tudi mednarodna zakonodaja, ki bi preprečila zlorabo genetike. Iz Japonske tudi moda za mrliče TOKIO - V onostranstvo ne smemo raztrgani in umazani, niti ne površno opravljeni, ampak bodimo dostojno oblečeni in po možnosti elegantni. Takole meni japonska modna ustvarjalka Jošiko Obara, ki je pripravila 38 različnih moških in ženskih oblek za poslednje slovo od tega sveta. Seveda gre za modele, ki so namenjeni prvenstveno petičnežem. Podjetna Ošiko je zadovoljno povedala, da ima zagotovljeno delo za vse leto 1997, saj je prejela ogromno naročilnic. Biznis z mrtvimi je postal na Japonskem praktično že industrija prihodnosti. Njen letni promet se suče že zdaj iznad 10.000 milijard lir, v čemer so všteti stroški za pogreb, za grob in nagrobni spomenik pa se za poslovilni banket, poslej pa jim bo treba prišteti, kakor rečeno, še izdatke za posmrtno oblačilo. Pravijo, da se bo ta promet čez deset let podvojil, napoved pa nekako potrjujejo uradni podatki, ki navajajo, da je naravni prirastek v tej deželi približno enak italijanskemu, torej skoraj ničeln; danes umre vsako leto 800.000 Japoncev, leta 2005 pa jih bo poldrugi milijon. V biznis so se vrgli tudi gostinci. Ce ima pogrebno podjetje Keokiša v sami Osaki kar sedem podružnic in je vrednost njegovih delnic poskočila od 69 dolarjev aprila lani na sedanjih 200, so v najprestižnejšem tokijskem hotelu Okura odprli luksuzno mrliško vežico z banketno dvorano in kupolo hi-tech; cena za slovo - 50 do 100 milijonov lir. ZDA in "sladke smrti" WASHINGTON - »Sladka smrt«, to je pravica do nadziranega samomora za terminalne bolnike bo v Združenih državah Amerike lahko kmalu postala zakonita. Deveti zvezni prizivni sodni zbor iz San Francisca je namreč včeraj določil, da ameriška ustava priznava »pravico do smrti« in s tem odprl pot popolnemu priznanju samomora z zdravniškim nadzorom. Sklep sodnikov prizivnega sodišča (osem jih je bilo za, trije pa proti sklepu) prihaja v zelo de- likatnem obdobju za zagovornike evtanazije (lahke smrti). Danes se namreč začenjajo sklepni govori na procesu v Michiganu proti Jacku Kevorkianu, ki ga imenujejo »Doktor smrti«; dolžijo ga, da je leta 1993 pomagal umreti dvema osebama iz Michigana in tako prekršil tedaj veljavni zakon. Za sodnike iz San Francisca je poleg tega nevzdržen tisti zakon vvashingtonske države, ki prepoveduje nadzirani samomor. Ogradili so se tudi od razsodbe nekega zveznega sodnika iz Ore- gona, ki je v nekem drugem primeru preklical zakon, ki je prvič v ZDA dovoljeval samomor z zdravniškim nadzorom. »Odrasla bolna oseba, ki je v končni fazi svoje bolezni, ampak umsko sposoba -je zapisal sodnik Stephen Reinhardt v svoji razsodbi- ima velik interes, da lahko svobodno izbere človeško in dostojanstveno smrt namesto tega, da bi svoje zadnje dni preživel nemočen in s pomočjo olajševalnih sredstev«. »Doktor smrti«, ali Jack Ke- vorkian, ki torej na današnjem procesu, v Michiganu tvega štiri leta zapora za dve nadzirani smrti (uradno pa je priznal, da jih je povzročil '27), je v zadnjem, času postal pravi ljubljenec šaljivcev; David Letterman, voditelj neke televizijske oddaje je ze sestavil lestvico zadnjih dovtipov na Ke-vorkianov račun. Kaže, da trenutno nabjbolj uspešen zadeva njegov poizkus, da bi na procesu podkupil porotnike in jim v zameno ponudil, da bi jih brezplačno usmrtil.