Odločna obsodba izgredov v Prištini
Vrsta dogodkov, ki so se prve dni aprila zvrstili v Prištini in nekaterih drugih krajih Kosova - nasilne in divjaške demonstracije študentov in tudi drugih - so se razkrile kot izrazito sovražno početje, uperjeno proti celovitosti jugoslovanske skupnosti in proti socialističnemu samoupravljanju. Za demagoškiml gesli nacionali-stične in iredentistične narave so se skrivali dejanski načrti Jugo-slavijt sovražnih sil, da bi izrabiU Kosovo kot nekakšno šibko točko v jugoslovanski skupnosti narodov in narodnosti za spodkopava-nje enotnosti in trdnosti samoupravne socialistične neuvrsčene Jugoslavije.
Neredi in izgredi, ki so delo sovražnih sil, so se časovno ujeli po enl stranl z velikimi prizadevanji vse jugoslovanske skupnosti, da uresniči cilje gospodarske stabilizacije, po drugi strani pa z vidnimi znamenji zaostrenosti mednarodnih odnosov, kot posledica blo-kovskih sporov. Očitno so se sedanje razmere po svetu pokazale sovražnikom napredka in stabilnosti Jugoslavije kot ugodna prilož-nost za njihove naklepe proti njeni neodvisnostl in celovitosti.
Vendar je več kot očitno, da so vsi ukrepi proti izgrednikom za zaščito enotnosti Jugoslavije in nfenega političnega slstema dobili vsesplošno podporo ne le vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, pač pa tudi pretežnega dela samega albanskega naroda na Ko-sovu, ki je enakopraven subjekt v jugoslovanski federaciji in na temelju bratstva in enotnosti neločljiv del jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti.
»Lahko rečem«, je dejal Fadil Hodža na sestanku političnega aktiva Prištine, »da mi ni znano, da bi kje obstajalo Ijudstvo, ki je v tako kratkem obdobju doseglo tako velik napredek, kot so ga prav Albanci na Kosovu. To je bilo mogoče le na temelju jasnih stališč zveze komunistov in Titove politike popolne narodnostne enako-pravnosti, bratstva in enotnosti«. Prav ta napredek pa ni povšeči taznim kontratevolucionarnim, nacionalističnim in iredentistlčnim silam, ki bi želele manipulirati z albanskim narodom Kosova proti socialistični in neuvričeni Jugoslaviji.
Drago Košmrlj