Izhaja vsak četrtek. Cona mu jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje državo o K.) —- Posamezno številke se prodaiajo 11 ■ po 10 vinarjev. ■ ■ V Ljubljani, dne 12. aprila 1917. Leto XXX. Štev, 15, > * v Iz zgodovine žitnega monopola. Na Nemškem je prišla zahteva po žit-aem monopolu od poljedelcev samih. Leta '1894. je v državnem zboru predlagal monopol za prodajo žita in moke, kar se je fctipi v tujini, grof Hans Kane, Renska tonečka zveza v Najsu je pa dne 4. decembra 1895 pri svojem zborovanju zahtevala, »aj se sploh ves nakup in vsa prodaja žita od države monopolizira. Ta reč ima nastopno zgodovino, po vojski 1. 1870./1871., v kateri je Nemčija Francoze dodobra premagala, je po skle-ejenem miru od njih dobila pet milijard .vojne odškodnine. Te milijarde so državo silno povzdignile. Pričelo se je nešteto no-.vih obrti, trgovina je mogočno zrastla. ©ržava je poskrbela za prometna sredstva:'popravile so se ceste ter delale nove, »gradilo se je silno mnogo novih železnic. S tem je seveda tudi kmetijstvo dobilo nove podpore. Ker je bilo več ust, ki so rada použila kaj boljega, in tudi dovolj denarja, so kmetje vse svoje pridelke lahko dobro spravili v denar. To je pa trajalo I samo nekaj časa. Špekidacijski kapital je s je! kupovati živila v drugih državah. To ; j* bilo lahko, ker so se prometna sredstva, kakor smo že rekli, silno namnožila » izboljšala, ker se je carina na žito znatno vsako leto zmanjševala, in sicer s tem namenom, da se je kasneje popolnoma odpravila, zlasti pa tudi zato, ker je bil i denar vnanjih držav manj vreden kakor »emški. Nemčija je takrat kmetijske pridelke kupovala večinoma v Avstriji, Naša denarna vrednost '-— v ti dobi smo imeli se precej časa srebrno veljavo — je bila nasproti marki nizka, to se pravi: za eno marko je bilo treba dati več našega de-na>ia, kakor bi ga šlo po notranji vrednosti j Л»гке. V takih razmerah je seveda tista država, ki ima urejeno denarno vrednost ali valuto, na dobrem, ker imajo v drugih državah z dobrim domačim denarjem kupljene reči nižjo ceno, kakor bi jo imele, ko bi bila valuta držav, v katerih se kupuje blago, popolnoma v redu, Iz tega se vidi, da so trgovci, ki so žito, živino, surovo maslo, sir, les kupovali v Avstriji, ali nekatere reči kot n. pr. sir, koruzo, riž tudi v Italiji, ki je imela tudi nizko valuto ob tistem času, te reči doma tudi zavoljo valute lahko cenejše prodajali. Naj pri tej priliki dostavimo, da bo za nas po vojski ena prvih nalog, skrbeti za to, da se vrednost našega denarja popolnoma uredi, kar sicer se nam bo godilo ravno narobe kakor se je Nemcem po zmagi nad Francozi, Kupovati bomo morali veliko in navezani bomo pri tem zlasti na Ameriko, ki ima denarne razmere naravnost sijajne. Če bomo s slabo in nizko valuto kupovali blago drugod, bodo cehe silno visoke. Če bi se denarna vrednost ne uredila, potem bo ob prosti svetovni trgovini draginja pri nas večja kakor je danes. Ob vojski se da, ko smo navezani v ogromni večini samo na to, kar imamo doma, pomagati z maksimalnimi cenami. Ko se začne zopet trgovina z drugimi državami, bo za tuje blago seveda vsaka maksimalna cena brez pomena, ker se bo moralo pač blago tako plačati, da bo trgovec brez škode. Vrnimo se zopet k nemškemu poljedelstvu! Povedali smo, da so cene za kmetijske pridelke padale, obenem so se pa silno pomnožili stroški* plače za posle in delavce so bile vedno večje, treba je bilo plačevati tudi za zavarovanje v bolezni in v slučaju nezgod, ki se je uvedlo v nemški državi, precejšnje svote, ki so pomenile nova bremena. Kam se pride, če se to, kar ima kdo prodati, vedno ceneje prodaja, in to, kar ima kupiti, vedno dražje kupuje, če ima vedno manj dohodkov in vedno več stroškov, ni težko izpregledati. Poljedelstvo na Nemškem — podobne, deloma še slabše razmere so bile tisti čas tudi po drugih državah, zlasti pri nas — je šlo rakovo pot, odločno navzdol. Začelo se je razkosavanje, dolgovi na posestva so strašno rastli, boben je pel. Umljivo je, da so se poljedelci in njihovi prijatelji resno trudili, da bi našli pot, po kateri bi se dal rešiti kmečki stan, in pri tem premišljevanju so prišli na to, da bi bil žitni monopol najboljše sredstvo in najbolj temeljita pomoč. Pri monopolu določa država ccn£, in tako so upali, da bi se pri določevanju cen ozirala na to, da kmet ne more živeti, če ima pri svojem pridelovanju redno izgubo, in se mu niti njegovo delo ne izplača. Poleg tega so pa nemški kmetje želeli monopola zato, ker so pri monopolu cene stalne. Špekulacijska trgovina, ki je imela povsod po svetu in seveda tudi na Nemškem nakup in prodajo žita v svojih rokah, je skrbela za to, da se je žito. kolikor se je le dalo, kmetu nizko plačalo in drago prodajalo. Stara pesem! Jeseni, ko je kmet žito prodajal, so bile cene nizke, pozimi, ko ga že ni več imel, pa visoke. Na borzah se je z navideznimi kupčijami, ki so bile pa pravzaprav samo stave, v kapitalističnem kmetom in konsumentom sovražnem zmislu vplivalo na cene. Zato je umljivo, da si je vsak poljedelec iskreno želel stalnih cen, neodvisnosti kmečkih pridelkov od špekulantov in borzijancev, in v tej želji se je rodila misel na monopol, „Kateri mir svetujejo, jih veselje spremlja." Svetovna vojska je takorekoč visoka šola za vse človeštvo. V tej šoli zajemajo pravo učenost samo tisti, ki jim je prva in glavna knjiga: vera v božjo vsevednost ia pravičnost, ki dobivajo moč in trdnost v zaupanju na Boga in s tem tudi 1« Spisi In dopisi so poälljujo: UrwlnUtvu Domoljuba'. Ljubljana, llojntariova ulici. Naročnino reklamacijo ln in-aorati pa: UpravniStvi „Domoljuba*. — Ljubljana, Kopitarjeva nlioa —— notranji mir in tolažbo. V zaupanju na vsevednega in vsemodrega Boga bo nastopila in mora nastopiti tudi ha nas po velikem petku trpljenja, morije, smrti, pomanjkanja — veselo in srečno vstajenje iz križev, saj vsedobri Bog tudi hudo dopusti, da to v dobro obrne. Nedavno je zapisal dunajski kardinal in nadškof dr. Piffl, ki se je v tem hudem času izkazal kot vrlega voditelja dunajskih katoličanov, naslednje tolažilne besede: »V teh usodnih dneh, ko so nam naši, jeze in sovraštva prepojeni sovražniki takorekoč nanovo napovedali vojsko, ko nas bi radi popolnoma uničili, moramo ohraniti mirno in trdno srce, da zamoremo brez zmede in razburjenja pričakovati odločilnega trenutka. Kdo nas bo varoval v teh razburljivih trenutkih usodepolnega končnega boja? če ne Bog, ki je vir vse pravice in varih vsake pravičnosti od početka ...! Gospod vojnih trum je z nami! Mirno sme ostati naše srce tudi v zadnjih odločilnih spopadih, ker ni krivo, da se nesrečna uničevalna vojska nadaljuje. »Kateri mir svetujejo, jih veselje spremlja,« pravi tudi sveto pismo. (Knjiga pregov. 12, 20.) Ponudba miru je bila odkritosrčna in brez zahrbt-nosti. Ako so sovražniki bili tako drzni, da so pontldeno roko odklonili, potem so sprejeli vso odgovornost nase, so odgovorni za vse žrtve, ki jih bo še vojna zahtevala, za vse hudo, ki bo iz tega sledilo ... In kaj hočejo naši sovražniki? Jasno so povedali: Na kosce hočejo našo širšo domovino razdrobiti in razdeliti,..« Za te hude čase je potrebno, da ohranimo ne le mirno srce, marveč srce, ki je trdno v veri, ki je požrtvovalno. Neverni, slaboverni ljudje in pa dvomljivci iščejo v hudih urah tolažbe navadno le v tem, da tožijo, stokajo, zdihujejo in obupavajo, Zanje je vsak križ, vsaka poizkušnja, vsaka bridkost nerazvozljiva zastavica, neznosna ovira vsakdanjega lagodnega življenja. Utegne se pa zgoditi, da se izkušnjave nestrpnosti in dvomov nad božjo previdnostjo polotijo tudi vernih duš. Temu se izognemo, če gremo v duhu z Marijo pred križ Jezusov. Ko je naš Zveličar napovedoval, da bodo prišli časi, ko se bo dvignil narod zoper narod, kraljestvo zoper kraljestvo, ni zastonj zraven pristavil: »Ne bojte se!« t, j. bodite mtrni in trdni! Za velikim Cetkom je prišla nedelja vstajenja; — brid-osti sedanjega življenja nam bo ljubi Bog bbrnil v dobro ne le za večnost, marveč tudi za sedanjost, za zemljo in njene narode. Obdelujmo svojo zemljo! Kakor podpira dobra* gospodinja tri *ogale hiše, tako podpira čvrst kmetijski stan obstanek države. Resničnost tega izreka potrjujejo zlasti izkušnje današnjega časa. Brez pridnosti in delavnosti našega kmetovalca in naših marljivih gospodinj, ki jim pripada težka naloga, da vodijo skoraj vsa gospodarstva, bi bil uspeh na bo-(iSčih zaman. Zato je delo na polju enako-2» vredno silnemu naporu bojnih čet na bojišču. Kmetovalci! Na nas je, da svojo zemlja kar najboljše obdelamo. Ne ena ped zemlje naj ne ostane po naši krivdi neobdelana in neobsejana! S tem hočemo za-sigurati obstanek sebi, svojcem, zlasti pa našim, proti nadmočnemu sovražniku z levovo silo se borečim četam. Te naloge si mora biti sfrest vsak slovenski kmetovalec in vsaka slovenska gospodinja tembolj, ker divja boj na slovenski zemlji in v naši bližini. Naloga je težka, a z združenimi močmi in z božjo pomočjo se da in se mora dati izvršiti. Nastale so sicer težave zaradi uprež-ne živine, zaradi pomanjkanja delavnih sil, deloma tudi zaradi pomanjkanja semen; toda ne obupati, ne rok križem držati. Obrnimo se z vsem zaupanjem na pomoč k sosedu, iščimo pomoči, če treba, pri gosposki! Vsak dober državljan je pripravljen in mora biti voljan pomagati kmetu-pridelovalcu, ker pomaga s tem državi, domovini in samemu sebi. S pametno, svojim močem in potrebi primerno ureditvijo gospodarstva se da mnogo, da, vse doseči. Gotovo pa bode treba gospodarstvo v marsičem prikrojiti sedanjim razmeram. Treba bo pred vsem pridelovati veliko živil in krme. Na polju pridelujmo veliko takih pridelkov, ki kaj zaležejo, pred vsem prstenine: krompirja, korenja, pese in repe. Jako važno zimsko hrano daje podzemeljska in nadzemeljska koleraba, zelje itd. Od žitnih vrst je v prvi vrsti treba vpoštevati koruzo, ki nam seme najbolj obilno povrne. Za krmo prešičem in za olje pridelujmo veliko buč, V vinogradih izko-riščajmo- prostor zlasti z zasajanjem fižola, ki trtam najmanj škoduje, a dobro uspeva. Če bomo pridno poprijeli za delo, potem bo naše delo blagoslovljeno in naš obstanek zasiguran. Pregled po svetu. Močna Avstrija. »Slovenec« (št. 80.) piše: Nemške stranke zahtevajo in pričakujejo, da se Avstrija prenovi v njihovem zmislu. Nemški državni jezik, osamosvojitev Galicije in preuredba deželne ustave na Češkem — to so poglavitne programne točke. Z eno besedo: nemške stranke žele, da postane Avstrija razen Galicije, nemška država. In vse to naj bi se, po nemških željah, izvršilo brez državnega zbora, v obliki »cesarskih patentov« .,, Kdor iskreno ljubi svojo avstrijsko domovino, bodi Nemec ali Slovan, in ima le količkaj razuma za državne potrebe, mora izprevideti, da bi tako početje državi zadalo najtežje rane. Vsi narodi Avstrije imajo med črnožoltimi mejniki svojo domovino in imajo enako pravico do nje. To je velika domača hiša, v kateri se moramo čutiti vsi enako domači, V tem zmislu naj se popravi, kar je poprave potrebno. Vsi narodi voljno priznavajo vladarstvo svojega cesarja, ki ga ljubijo in so mu iz si ca vdani do smrti. Noben narod pa noče, da bi rnu gospodoval drug narod. Vsak državi rad da, kar država res potrebuje. Nobeden p? noče biti podlo, žen drugorodnemu živijo. Avttrfga in Mražene države sever o-•mcriSke. Listi poročajo, da je avstrijskemu veleposlanika v Washingtonu grofu Tarnowskemu naročeno, naj prekine diplomatske zveze z Združenimi drža vami in zahteva potne liste, če bo kongres pritrdil Wilsonovemu predlogu, da se naj razglasi vojno stanje med Ameriko in Nemčijo, —• »Fremdenblatt« pravi, da je ta nastop Avstrije korak, ki je glede na neločljivo zvezo in tako sijajno izkazano pobratimstvo orožja med Avstrijo in Nemčijo samo po sebi umljiv. Amerika prijemlje za orožje. Kar smo že davno trdili, se je zgodilo. Ko so se Američani nekoliko oborožili in pripravili, so izjavili, da so v vojnem stanju z Nemčijo. Wilson zahteva, da se nekako na temelju splošne vojaške dolžnosti nabere V/-> milijona mož. No, preden bo te izvežbal, se utegne še marsikaj zgoditi, Amerika bo seveda, kolikor btf mogla, podpirala enten-to z denarjem, živežem in municijo. Razloček bo samo v tem, da je poprej te reč: drago prodajala, sedaj bo pa sama plačevala in krvavela, — Dne 1, aprila je baje odplulo 13 oboroženih ameriških parnikov , proti Evropi, Nov poizkus papeža Benedikta XV. za mir. Sv, oče se je zopet resno lotil dela in posredovanja za mir. Papež je sedaj edina oseba, ki more započeti in izvesti mirovno posredovanje. Upamo, da bo imel sv, oče z božjo pomočjo najboljši uspeh, — Več znamenj kaže, ca se je vprašanje miru vendarle sprožilo, in sicer z nekim večjim pričakovanjem in trdnejšo podlago, ' Ruske homatije se še niso polegle. Sedaj so zaenkrat — čc sodimo po sporočilih angleških časnikov — prišli na površje tisti, ki hočejo za vsako ceno nadaljevati vojsko do zmage. Vojni minister si je že v toliko utrdil svoj stolec, da je ukazal vsem častnikom in vojakom, ki v zaledju nimajo koristnega dela, naj se nemudoma povrnejo na fronto, češ, da potrebujejo vsa krdela armad novih moči. — Po nekaterih krajih je sedaj vsaj na videz mirno, drugod pa nastopa še vedno carju zvesto prebivalstvo. V mestu Podgorec se je bila vnela .pravcata bitka med zastopniki stare in nove vlade, Tudi kmetje se potegujejo za carja. Svetovna vojska. Na Krasu grme topovi. — Bo-rocvič o soški armadi. -- Zm»g» na Poljskem ob Stohodu. 10.000 Rusov ujetib. — Boji v izpm njenem ozemlju na Francoskon: postajajo čedalje besnejSi. -- Vojska z Ameriko. VOJSKA Z ITALIJO, Kanonada na primorski bojni črt» i4 čedalje obcutnejša. Obojestransko streljanje s topovi je bilo zelo močno posebno n« severnem robu Krasa; ob skalnih pobočji«1 Fajti hriba sc razbija na stotine granai pTj Gorici preganja naša artiljerija sovražne opazovalce in pa kritja za metalce min. Letalski boji na Krasu,' Vojni poročevalec L. Adelt, piiše o letalskih bojih na italijanskem bojišču: Vsi naši letalski apa-tati na soški bojni črti so izdelek avstrijskih tovarn, dočim se morajo Lahi posluževati večinoma francoskih in angleških telal. Ob lepem vremenu se dvigne veliko gtevilo raznovrstnih sovražnikovih letal proti našim črtam, z njimi tudi velika italijanska bojna letala »Caproni«. Naša letala so manjše vrste, a so silno gibčna, /fakoj se dvignejo proti sovražniku. Najprej zlete v velikansko višino do 5000 m, potem se pa iz oblakov vržejo kot orli navpično na sovražnika. Cela vrsta zra-ieplovcev se nato zaplete v zračni metež, 1 ognjem strojnih pušk skušajo letala pre-»agati nasprotnika, vmes pa bobne velikanski topovi in obdajo sovražne letalce « celimi oblaki izstrelkov. V noči 4. aprila so naša pomorska le-.„a z uspehom zmetala veliko najtežjih ÄMMnb na sovražne vojaške naprave in posebno na letalske lope v Gradežu in Gorju, Lope so bile večkrat zadete- Eno letali se ni vrnilo domov. Poljskem, Ob štirih zjutraj je otvorila zavezniška artiljerija močan ogenj na sovražnikov tabor na levem bregu Stohoda pri Tobolu in na prehode čez reko. Istočasno so spustili 13 plinovih valov proti sovražnim jarkom. Nato je napadla pehota in vrgla sovražnika iz zakopov. Del zavezniških čet je prodrl do prehodov čez reko in zagrabil sovražnika od strani, ki je prišel zato v težaven položaj in se je moral umakniti. Ruske čete so imele velikanske izgube: padla sta celo dva polkovnika. Mostišče Tobol so zavezniki zasedli in ujeli 130 častnikov in 9500 mož, uplenili 15 topov, 150 strojnih pušk in metalcev min in veliko drugega vojnega blaga. FRANCOSKO BOJIŠČE, Boji v izpraznjenem ozemlju so vedno hujši. Nemške zadnje čete so se umaknile v svoje postojanke med neprestanimi boji, v katerih so *udi sovražniki imeli hude izgube. Angleška m francoska poročila naznanjajo, da so Nemci ujeli 2900 Francozov , in zaplenili 59 strojnih pušk. — Polagoma ! in nekako boječe so zasedli Francizi izpraznjene ozemlje in se skušajo zakopati, Zadnj--. dni se vedno hujše razvijajo na Carsko]«» Selo r Petrogradu. Boroevič o soški armadL V svojem Velikonočnem pozdravu je zatrdil generalih polkovnik Boroevič, da Italijani po de-№ti soški bitki niso tvegali nobenega pe-»tnega napada, Le njihova številna arti-jerija neprestano nadleguje našo pehoto, M februarja dalje je soška armada napravila več uspešnih sunkov v soiražne j postojanke, v drugi polovici februarja pri Kostanjevici, na Fajtem hribu in pri Ver-•ojbi. V teh bojih je nasprotnik izgub i 500 «letnikov in 8 strojnih pušk; 10, in 11, fe-fcniarja smo v bojih v Vipavski dolini uple-«li 1100 ujetnikov in 15 strojnih pušk, dne •6» marca pa pri Biljah 500 Lahov- »Deseto bitko bomo bili s skalnotrdnim zaupanjem na deseto zmago« — tako piše Soroevič. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE, ( f Zmaga pri Stohodu. Vsled revolucije f j« delavnost ruske armade precej poneha-№ tudi njena odporna sila je zmanjšana, *«aše in nemške čete so napadle ruske po-«ojauke 3. aprila ob srednjem Stohodu na vsem prostoru od Arrasa do reke Atsne siloviti topniški boji. Sodijo, da so ti boji najbrž priprava za veliki napad. Severno ob reki Aisne je nemško topništvo zažgalo sovražno skladišče streliva. Nastala je i strahovita eksplozija. Ogenj je bruhnil do 300 metrov visoko, zemlja se je stresla in pok se je čul 40 km za bojno črto. Nemška pridobitev. Severno od Reim-sa so nemške čete napadle nenadoma sovražniku in udrle v njegovo postojanko. Ujele s« 15 častnikov in 827 mož. PODMORSKA VOJSKA, 134,900 ton potopljenih. Dne 6. aprila naznanja nemško uradno poročilo, da je ! bilo od 30. marca dalje potopljenih za 134.000 ton sovražnikovih ladij. Angležem gre precej za nohte, V angleškem državnem zboru je izjavil Monev, da je dovoz za prebivalstvo zagotovljen, da se pa čuti vedno večje pomanjkanje ladij. Angleška vlada je bila prisiljena ustaviti prekmorsko vožnjo. Kakor poročajo nemški listi, vedno bolj raste število ob- orožen h ladij, vendar jih. to ne obvaruje pred podmorskimi čolni, ki potapljajo celo vojne ladje, AMERIKA V VOJSKI. Enajsti sovražnik — Amerika! Cel svet se je dvignil proti nam! V tej velikanski borbi stojita v sredi kakor dva orjaka osrednji državi in delita udarce — sedaj sem, sedaj tja. Amerika gre v boj za denar, njeno ljudstvo je zahtevalo vojsko, zapeljano od miljarderjev — in bo prelivalo kri za — kapitaliste! To je sramota za človeštvo! Kaj pa v vojaškem oziru, ali bo kaj vplivala ta nova napoved vojske? Brez koristi za naše sovražnike gotovo ne bo, to je čisto jasno! Angležem se bo prav dobro zdelo, če bo mesto nj h par stotisočev vročekrvnih Američanov šlo po kostanj v žeriavico. Toda uspeh nikakor ne zavisi od števila vojakov. Saj sama Rusija zbere lahko več vojakov kot obe osrednji državi. Na francoskem bojišču je sovražnikova armada blizu še enkrat večja kot nemška, in vendar ne doseže ničesar. Naša soška armada je stala proti trikratni premoči in vzdržala v najhujših bojih —! Število ne odločuje. Topove, streljivo in živež so pa že itak dosedaj Američani dobavljali naširt sovražnikom, zato lahko rečemo, da se vojni položaj za nas ni bogvekaj poslabšal vsled vojske z Ameriko. tedenske novice. Odlikovanje. Za duhovnega svetnika je imenoval knezoškof ljubljanski g. Karla Čerina, spirituala pri uršulinkah v Škofji Loki, Umrl je nenadoma v Kranju 10. aprila g. svetnik V. Alijančič, župnik v p. Zadela ga je po mali operaciji kap. R. i, p.! Spomenik junakom 17, pešpolka, V kratkem bodo postavili v Ljubljani spomenik v proslavo našim junakom. Tekom enega meseca bo kipar Dolinar delo dovršil. Bataljonsko poveljstvo naznanja, da so stroški za spomenik že pokriti. 300 milijonov za preživljanje revnim slojem je vsled najvišje želje odločila du> najska vlada. Na Kranjsko odpade 1 milijon 200.000 K, Ljubljanski župan se je zavzel, naj dobi polovico te vsote Ljubljana, Podporo bi dobili popolnoma revni sloji in uradništvo. Ilirska banka. Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič je odložil mesto predsednika »Ilirske banke« v Ljubljani ter istočasno odstopil iz upravnega sveta, ker je preobložen z deželnimi posli. Slovesna obljuba. O priliki prošenjske procesije na belo nedeljo, ki bo šla iz vo-tivne cerkve k sv. Štefanu na Dunaju, bosta v stolnici cesar in cesarica slovesno obljubila, da hočeta na Dunaju zgradit! mirovno cerkev, če nam ljubi Bog v svoji dobroti in usmiljenosti skoraj podeli časten mir, — Združimo se vsi v tej želji in tudi v molitvi v ta namen. Za mesto Brežice se je nabralo že okrog sto tisoč kron podpore. Nedavno je došlo 200 vojakqv-zidarjev, tesarjev, ki bo- 3« do prevzeli poprave v poškodovanem mestu. Za Goriško. V Ljubljani so se 3, aprila Sešli zastopniki, župani, tajniki in svetovalci iz 27 občin goriških. Osnovali so »Odbor za obnovitev Goriške«, V odboru sta tudi dr, Krek in dr, Triller, ki se zelo zanimljeta za begunsko vprašanje in brigata za usodo beguncev. Epidemična bolezen. V Ljubljani sta se pojavila dva slučaja pegastega legarja. Vse osebe, ki so bile z bolnikoma v istem pre-storu, so ločene in se bo strogo skrbelo, da se epidemija ne razširi. Vojaške novice. Prebiranje izbrisanih, zglasitev oproščenih. Dunajski uradni list je objavil določbo, da se morajo zglasiti za nabore vsi oni, ki so bili doslej vsled telesne hibe ali duševne nezmožnosti oproščeni črne vojske in pri nabornih komisijah izbrisani. To velja za vse črnovojniške letnike do 50, leta, — V času od 10. do 22. aprila 1917 se morajo zglasiti pri občini svojega bivališča vsi, ki so bili oproščeni za določen ali nedoločen čas, S seboj morajo prinesti vse potrebne listine. Ni se pa treba zglasiti uslužbencem dvora, države, dežela; dalje tistim, ki so zaposleni pri obratih,' kjer se dela za al9l7, Stran 175 rice izgotovljene Sipke, kolikor jih imajo v zalogi, zamogle oddati proti primerni ceni naravnost »Avstrijski domači industrijski družbi na Dunaju«. ysi tisti producenti, ki imajo zalogo v Žipkah, naj sporoCe takoj množino svojih zalog z navedbo kvalitete in opisom vrste na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta St. 22. Svoje zaloge naj prihranijo, dokler ne bodo obveščeni, katerim potom se bodo Čipke oddajale. Domače milo se kuha takole: Vzame se 5 litrov domačega (čistega) luga, % kg ygasenega apna in 1 kg sode. Te tvarine se postavijo v loncu na ognjišče, da vse skupaj dobro prevre. Ko se potem ta mešanica očisti, se čista tekočima odlije proč, K tej tekočini se pridene poldrugi kg loja ali kake slabe masti (dobra je tudi svinjska Črevesna mast) in nekaj žlic soli. Vse to se dobro premeša ter se nato postavi v loncu na ogenj. Mešanica mora dobri dve uri polagoma in neprestano vreti. Čim bolj polagoma vre, tem lepše in izdatneje je potem milo. A med vretjem se mora mešanica dobro mešati. Ko se je tvarina dve uri kuhala in mešala, se vlije v kako staro itirioglato ponev, kjer se milo vsede in strdi. Ko je milo dovolj trdo, se nareže na primerne kose. To milo se močno peni. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana 6 Miklošičeva cesta štev. (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po ЧЧ^/о brez kakega odbitka. ШШ sre ai 8. M Si 1. popoldne. GIe| Inserat! ШУАУДУДУЛУЛЖШ Listek Zvonarjeva hči. f (Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.) (Dalje.) 4, Učenikova vrnitev, »Pošteno si bova delila dobiček, uče-aik,« je zagotovil zvonar izumitelju in ta je stisnil zaupno mojstrovo desnico. »Za denar mi ni veliko,« pravi učenik smehljaje in pristavi resno: »Glavna stvar »e, da ne izgubite poguma in potrpežljivo-»t», če bi se izprva kaka malenkost ne ujemala, da smem dvakrat, trikrat poizkušati. Mislim sicer, da tega ne bo treba, vendar mnogo je odvisno od raznih slučaj- nosti in dela celega življenje ne smeva pri prvi nezgodi popustiti,« Zvonarjev obraz se je razjasnil. »To se razume samoobsebi, Prašnikar. Sam sem v mladih letih veliko poizkušal in vem, da mora človek vztrajati. Naposled bo vsa zadeva meni na korist, in že zaradi-tega ne bom prej nehal, dokler dela srečno ne izpeljeva.« Še enkrat sta si roki mož strnili v krepkem zatrdilu. Učenik je veselo stegnil svojo vitko roko in okorni mojstrovi prsti so se je krepko oklenili. Duh in moč sta se zedinila v teh rokah h krepkemu, lepemu delu. »Rozika, vina prinesi!« zakliče zvonar glasno. Iz kuhinje pa se je začul jasen odgovor: »Takoj, oče, takoj!« Malo pozneje stopi Rozika črno oblečena skozi vrata. Hči, sedaj obenem tudi gospodinja, postavi dva cinasta vrčka pred nju in nato pristavi še krožnik s sladkim pecivom, »Praznik je danes, otrok,« fe dejal učenik ves srečen. »Napij nama, Rozika, da bi Bog dal srečo najinemu početju.« Rozika je poznala učenika prav dobro, saj je bil že prej vedno dobrodošel pri hiši, zlasti pri materi. Smehljaje reče: »Torej je konec računanja, kar vam je rajna mati tolikrat želela, da boste zopet enkrat kakor navaden zemljan?« »Danes je konec, otrok,« vzklikne živahno stari mož. »Prišel bom k vam v livarno in bom primoran večkrat prisesti k vaši mizi.« »Veseli me,« odvrne deklica prijazno, »Potrudila se bom s kuho, da boste znali na stara leta ceniti dobro gospodinjo.« »Prav nič ne dvomim, da ne boš ti dobra gospodinja. Henrik te je lahko vesel,« je pritrjevaje pomežiknil učenik deklici. Rozika je stala že med vrutuii, ko je zaslišala njej tako ljubo besedičenje. Oči so se ji zaiskrile in zažarela so ji lica v lahni rdečici. Stari mož je z dopadenjem gledal za deklico in pristavil skoro navdušeno: »Mojster Rudnik, lepo hčer imate in to je tudi nekaj vredno. — Kdo ve, če ne več, kakor vedno računanje in računanje, ki ob njem človek pozabi na svojo mladost.« »Molčite mi s praznimi marnjami,« je ta odvrnil skoro osorno; »če je človek star, ima že. tako polno glavo različnih skrbi, vsak dan gotovo delo, ki naj ga po možnosti prav opravi, to je najboljše. S premišljevanjem človek zapodi, vse veselje iz hiše in z njim vred odbeži ves blagoslov.« »Da, veselje je blagoslov,« je menil Prašnikar. »Veselje nad kakšno stvarjo jo napravi lahko, če je še tako težka. — Prav lahko ste veseli svoje hčere,« »Še večje veselje imam nad sinom,« odvrne zvonar in si ponosno pogladi brado. »Moj otrok počiva tukaj,« pravi z zanosom učenik in položi roko na svojo desno stran, »Moji računi so moj otrok.« »Saj ste tudi žrtvovali zanje vse: ljubezen, spoštovanje višjih m sodobnih; mislim in upam, da vam prinese zanaprej slavo in čast,« pristavi zvonar' sočutno osamljenemu izumitelju, »Knjižico z računi lahko kar obdržite,« odvrne ta prisrčno, »Pokazati vam hočem s tem, da se na vas zanesem.« Prt' tem potegne zvezek iz žepa. Ta pa stegne obe roki in se brani: »Pulite, pustite! Naredila bova, kakor sva dogovorjena. Kdo ve, kaj še vse lahko pride. Oba sva poštama ...« »Revno zaradi tega,« ga je prekinil učenik. »Naj umriem, naj imate potem vsaj vi moj izum, novi zvon, ki naj doni v božji svet, sam pa nisem živel zastonj.« »Če pa umrjem sam prej?« ga vpraSa zvonar. j Petem me tudi ne skrbi. Poznam vašega s'na kot poštenjaka, s katerim se lahko gcNori, kakor z vami. Še zanalaši obdržite z- ezček z računi, ko vidim, da mislite -ja vse.« Položil je modrikast zvezek na mizo', vstal in ponudil mojstru desnico v slovo. Zvonar vzame zvezek tako skrbno, kakor bi spravljal zaklad. Prsti njegove levice so se oklenili s številkami popisanih listov, v tem ko je odkritosrčno stegnil desnico proti dobremu, dobrosrčnemu možu. Nato je spremil svojega gosta in pri-, jatelja po stopnicah na dvorišče. Obraza sta jima žarela. Učenikov še posebno v duhovito ožarjenem svitu. Saj je dovršil svoje najvišje, pokazal obenem svojo otroško zaupnost, ko je izročil delo in trud vsega svojega mukepolnega življenja zaupno v roke moža, ki bi je lahko izrabil samo v svoj prid. Toda na to ni mislil ta pleme« niti mož; storil je, kar so storili in delajo veliki duhovi vedno, če se sreča njihovo samotno potovanje z zaupanja vrednim možem. Zvonarjev obraz je pa izražal samozadovoljen ponos, dočim je njegovo oko' motrilo slabotno postavo poleg sebe, oni ponos, ki se objavlja v preprostem poštenjaku takrat, ko se čuti počaščenega z zaupanjem višjega. Kakor dva presrečna brata sta stopala po brežini nizdoli. Skoraj otroško srečen v, svoji notranji blaženosti je vedno in vedno pogledaval učenik veselo, nekako ponosno zravnano postavo zvonarjevo, kakor bi ho--tel vprašati: . »Ali Vam je prav, ste zadovoljni z menoj?« Na trgu sta se ločila. Zvonar je pri-1 vzdignil svojo zeleno svilnato čepico in dejal prisrčno: »Srečno hodite! Z Bogom do svl-. denja!« Učenik je pospešil svoje korake, zakaj solnce se je za gozdičem nagibalo k zatonu in skalnata pot je ponoči nevarna. — Dve uri pozneje je ječal mrliški zvonček v zvoniku mestne cerkve. Ljudje so se prikazovali na vratih in se zvedavo povpraševali: »Kdo je Umrl?« »Ob gozdnem robu so dobili nekoga mrtvega,« je pravil neki deček. »Prav zda» prihajajo z njim.« (Dalje.) Slike in črtice z bojišč. Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jože Barli,) Bojno polje, 27. 3. 1917, Doma na Kranjskem, posebno tam idoli v zeleni Dolenjski — tam prihaja soln-čna pomlad in z njo trobentice in z njo vijolice! — A tu v Galiciji? Tu ne poznamo ne pomladi, ne vijolic! Pač — tudi tukaj je privel topel veter; toda s seboj je prinesel strašno množino vode! — Naši strelski jarki so skoro polni .vode; gazimo do kolen, pogosta do pasu. Čevlji polni vode — to ni prijetno! Edina tolažba je in ostane, da kadar so čevlji polni, petem ne more več voda noter! Tudi žepe imamo večkrat polne vode; hvala Bogu, iz žepov se umakne voda sama, je ni treba »pumpati«, — Vodo spuščamo k Rusom; mi smo namreč na bregu, oni v dolini. Dobili smo »pumpe« in zdaj »pumpanxo« za žive in mrtve in še malo, ponoči in podnevi —- vse v dolino na Ruse, Neko popoldne smo jih videli, kako so skakali iz Svojih jarkov in tekali nazaj v neki gozd. Živimo v vedni nevarnosti, da nas v naših podzemeljskih jamah ne zalije voda, ali pa da se razmočena zemlja ne vda in nas leseni tramovi ne pokopljejo pod seboj. Mi in pionirji delamo noč in dan, da se ubranimo vode — in vendar skoro tonemo! Toda Rus nam je jako zameril našo prijaznost, da mu pošiljamo vodo, To smo spoznali včeraj zvečer! — Bilo je okrog šestih; jaz sem si bil ravno vzel čas, da izlijem vodo iz čevljev, ko je pričela nabijati ruska artiljerija. Tolkla je strašno nad eno uro, nato pa je hipoma prenehala. Ob svitu svetlobnih raket m žarometov smo videli, kako se. plazi proti nam ruska pehota. Niti naše puške, niti strojne puške, niti naša artiljerija jih ni mogla ustaviti. Približali so se našim jarkom skoro na petnajst. korakov; tedaj smo pustili puške in pograbili ročne granate... — En sam plamen eksplozij — in Rusi so jo pobrisali! Mi smo imeli enega mrtvega in par ranjenih, Rusov leži pa še danes vse polno mrtvih ob naših žicah! — Danes zopet zalivamo Ruse z vodo! V debelem snegu. 10. HI, 1917, Dragi »Domoljub«! Pri nas brije rezka burja in nosi droban sneg v oči, da komaj gledamo, čeprav je jasno nebo kot ribje oko. To pismo pišem kot nadzorovalec straž pri regt, skladišču. Imam dvojno patruljo, ki se menjata na dve uri. Svoj »sedež« imam v mizarski delavnici, ki je bolj skromno prirejena: tri »prične«, nekaj sekir, žag in obličev — to je vsa oprava. Moj prijatelj Polde se smuče okoli »gašperja«, da je ves rdeč; ko on kuri, je tako vroče, 'da bi ga bil še lucifer vesel, ko bi ga dobil za kurjača. Polde nam kuha polento. Ko si natopi vode, začne pripravljati moko in kuhalnico. Kadar meša, peče, se. rad pohvali, da bo polenta »tadellos«. Ree bila bi brez hibe, ko bi Polde ne igral med tem »ajne«, kajti prav takrat, ko je »ajne« peljal, se mu je prismodila. Nismo mu zamejili, marveč smo jo z veseljem snedH, saj tu 0» se nismo razvadili, da bi ne jedli, če se kaj prismodi. Potem je prišla na vrsto igra »parta«, ki se je tudi kmalu naveličamo. Tudi godbe ne manjka; — začne se, ko gremo spat. Hribarjev nos poje kot klarinet, Polde mu pomaga z basom, pri oknu pa piska burja kot tazdražen bivol. Ob tej godbi vzamem v roke »Domoljub« in z veseljem čitam, pri tem pa pazim na uro, kdaj bo treba iti nadomestit stražnika. Potem grem in zme-njam straž» ter" se vrnem k »Domoljubu«. Točno prečitam vse novice, kajti navezan sem samo nate, dragi »Domoljub«. Ne vem kako je to, od doma ni več poročil. Nihče ne ve, kako nam je težko, če ne dobimo pošte in ne »Domoljuba«, Priporočaj, ljubi »Domoljub«, da se nas bodo domači bolj spominjali če tudi le s par vrsticami, O, ko bi videli, kako žare obrazi, kadar pride podčastnik in deli pošto) Vsak komaj pričakuje, da sliši svoje ime; urno se oglasi in veselo skoči po pismo. Pozdravljam vse domače in tudi bralce in bralke »Domoljuba«, — Alojzij Bitenc, desetnik-pion. Kaj Ш1 prinesla nam pomlad? Kaj boš prinesla nam pomlad? sejalka rož, znanilka nad, budilka petja, vaba ptic, kraljica vseh deviških lic. Prinesla li boš svetu mir? Razgnala srd mu in prepir? ki v njem zdaj kolje se, mori, da tečejo solze in kri, O, da na mehkih krilih ti prineseš, kar želimo vsi: da ko bo breg in dol brstel, miru bi topli dih zavel! O Bog, ki zemlji daš poml&d, s spomladjo pa obetaš sad, usliši v boli klice te: O daj pomUd miru nam že! Gorenjka M. J, Tedenska pratika. Petek, 13, a p r i 1 a: St- Justin, cerkveni pisatelj, (t 166,) — Sv- Hermenegild, muč, (t 578,) — BL Ida, dev. Sobota, 14. aprila: St, Lidvina, zgled potrpežljivosti — imenovana Job nov. zakona. Bolezen jo je mučila 38 let; 19 let je živela malodane brezjedi in brez spanja, (f 1433,) —- Sv- Ttburcij, Valerijam in Maksimin, muč. Bela nedelja, 15. aprila, Evang.: Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. — God st. Anastazije, sv, Benedikta ml. Ponedeljek, 16. aprila: Sv, Kalfat, p. in muč. (t 222.) — Sv. Benedikt Jožef Lahre, (f 1783.) Torek, 17. aprila: Sv, Rudolf, muč. na španskem. Judovski zlobneži so ga v neki kleti počasi mučili, da je vsled bolečin umrl 1288 1, S r e d a, 18. a p r i 1 a: Sv. Apoloni», (f 193,» — BL Peter Kanizij, slovi kot izbo reo katehet. Deloval je tudi na Dunaju ia v Pragi, (t 1590.) Četrtek, 19, aprila: Sv. Leon 9, — (t 1054.) Solnce vzhaja ob 5. uri 22 at., — zahaja ob 6. uri 49 m. Itn»: Mlaj 21. aprila ob 6 uri 22 n». zjutraj Sv, Apoionij, t 186. Apoionij je bil dolgo časa pogan. Slovel je v Rimu kot mestni svetovalec, še bolj pa po svoji modrosti in zgovornosti« Ker je veliko občeval s papežem Elevte-rijem, zraven pa pridno bral sv, pismo, je spoznal pravo vero Kristusovo in se dal krstiti. Neustrašeno je nastopal tudi kot kristjan, ter je skušal z božjo resnico osrečiti tudi druge, Id so tavali v zmotah. Živel je v času preganjanja, zato tudi njegovo delovanje ni ostalo prikrito poganskemu sodniku. Ta (Perenis) ga pokliče pred sod-nijski zbor ter zahteva, naj se zagovarja zaradi svoje vere. Apoionij je sprejel ta ukaz z največjim veseljem. Sestavil je v zagovor krasno razpravo, v kateri je razkril slepoto in brezbožnost poganstva, nasproti je pa živo pred oči postavil resničnost in svetost krščanstva. Ovrgel je tudi vsa obrekovanja, ki so jih v svojem sovraštvu raztrosili pogani zoper kristjane. Branje tega spisa je napravilo na sod-nijski dvor mogočen vtis, kar zatrjuje osobito zgodovinar Evzebij. Kljub temu je ostal sodnik Perenis trdosrčen in svojegla-ven; zahteval je, naj se Apoionij odpove krščanstvu. Ker je pa videl, kako so Apo-loniju naklonjeni drugi senatorji, ki bi ga bili radi oprostili, je zahteval naj obišče vsaj na videz nekaj poganskih templjev, Apoionij se ni maral hliaiti ter si je naravnost želel, da bi mogel pretrpeti za Kristusa in za božjo resnico mučeniško smrt. Sodnik ga je nato obsodil na smrt. Že v življenju je Apoionij marsikomu pripomogel do resnice ter do notranjega miru in sreče; še več izpreobrnjenj je pa povzročil s svojo junaško in mučeniško smrtjo, ker so videli uprav v njegovi ne-ustrašenosti in srčnem veselju in pogumu božjo moč krščanstva. Velikonočni pozravi naših dragih na bojiščih. I Za velikonoč no pisali in Meli blagoslovljen« prasnil» vsem domaČim la »Domoljabovcem«; Slovenski fantje v Karpatih: des. Vat. Drufovka, 'nt J. Okorn, Ant, Novak in tovariii. — Fr. Kovači6, ki je narisal na karto »Mladenko na fronti pri vodnjaku«, in Fr. Lavrinar - Trije lepi cesarski strelci z visoke gore na Tirolskem; Al. Markovič, Ant, Bučar, Fr. Mctliiar — s klicem »Če bo Bog dal, « vidimo čez leto osorejf« — Z ruskega bojiiča: Karel Čep, Vrhovec, des. AI. Perdan, K, Brečko, J« Kregar. — Slovenski hribovski voditelji ia mrzli» T triu: p. Pavlovčič, Borovnica; J. Povjin, Bled) A. Zidar, M. Lašče. — Ix sneženih brlogov ob koroäk« meji i* vile »Santa Maria«, ki ima »e vedno vet metrov snežene strehe, po opravljeni velikonočni spovedi i črte*. J. Bulov.c, četov. J. Mrovlje, de». B. Novak, podd. A. Kotir, podd. A. Koeman, redaik, E. Jarc, des. J. T. Zadvorski, des. W»» Trtnlk. (Prosimo, pilite drugič urednUtvu! Op* uredn.I — , iz tirolskih snežnikov: Četov Ulčar M., des. J. Koritnik, des. Г'г. Gorše, des. J. Hribar, podd. G .Rozman, inl. J. Žugič, J. Sršen, V. 3iziij, A. Morela, J. Dejak, J. Lesar, M. Držaj, J. Jaklič, J. Kos, J. Zaletel, J. Vidic, J. Lo-pstič, L. Rangus, četov. Ponikvar. — Slovenski fantje J. Šilrer, Fr. Tihelj, Fr. Jericjo, G. Justin, J. Kastelic, J. Centrih, Ft. Judež. — Fantje topničd^i .' Predm, M. Lenarčič, P. Jenko, Fr. šerejak, M. Kalan, J. Marok. — Gorska topni-čarja: A, Kranjc in Fr. Lazar. — Z ital. bojišča Lud. Serla, podd. Kejnik Jak., Viher Fr., Jančič M., Vorina J., Petelinšek M., Pere Al., Jazbec I., Čeme Fr., Sut J. Vsi _ Slovenski fantje v j visokih Tirolah: Iv. Šister, Sv. Mertelj, L Črnilogar, J, Pavlin, Iv. Gerbec, M. Majer. — Fantje Ob spominu na vesele ure prejšnjih velikonočnih § rožnikov: Janko Sluga, četov. Iv. Šubeij, des. J, trgar, podd. J. Modrijan, enol. prost. V. Žirovnik, podd. Hienek Malecha. — Naši vojaki trdnjavskega polka pri ,, , v visokih gorah: Val. Abe, A. Tratar, J, Riglar, Aleš Zlokarnik J. Petrovčič, Fr. Erklavec. — Naši ' «trojnih puškah v ko- coikih hribih: Podd. Fr. Rihar, L Mislej, M. Urtnič, I, Strniša, M. Košir. — Slov. fantje z južnotirol. bojišča: I. Trček, I. Bogateli, J. Penko, I. Pouman, A, Pavlin, R. Špindler, Fr. Mislej, J. Oman. A. Žni-daršič. — Proetov, strelec des. Fr. Ks. Zmavc. — Vsem goriškim beguncem Ciril Samokec. — Slov. fantje visokogorske stotnije na obsoški fronti: Čet. Andr. Kalan, des Iv. tJršič, podd. Iv. Česnik, inf. Medved AL, Fr. Bložič, Al. Uršič, A. Kelvišar, Fr. Gregorčiči J. Stare, R. Milost, G. Muhič, J. Kocijančič, L Pekolj, S. Ramič, Fr. Andrijanič, J. Čoki. — Fantje 17. pp. Cesarjevič: Fr. Sodja, J. Poiak, S odd. J. Krmic, Fr .Štrubelj, des. M. Pečkaj, K. iagister, L. Starin, naredn. Fr. Bogolin, četv. Tro-bentar Al., četv. Alf. Urbanč, san. podč. J. Kern, des. J. Žnidaršič, A. Prinšič, M. Vegeli, I. Terselič, Fr. Lengo, Fr. Veličevič, Al. Arh, J. Miler, V. Si-mončič, Fr. Špiler. — Naši fantje pri »ta velkih moinarjih«, namerjenih proti verolomnemu Italijanu: Desetniki Mirko Kovačič, Ivan Flis, Iv. Betež-nik; predmojstri: Janež Ant., Jenček Iv., Fr, Mazej, Ivan Merhar, Miha Osvald, Mavrič A„ Jelene J., Lopčar Fr., topničarji Ant. Rutar, Fr. Šinkovec, Ponikvar Iv., Hrib Kristjan, Ferjanc Mirko, Ivpn Po-ljonšek, Zmazek J., Župec Miha, fClojčnik Mart., Zlobec Fr„ Riavec V., Mrak Vinko, A. Kastelic, Jokljevič A., Bizjak J„ Škrlj J„ Fr, Poljanšek, Solar F., Jurečič F., Petkovšek Fr., Mole Iv., Žibret Karel, Keršič Avg., Dovriž A. — Slovenci z Brion-«kih otokov: Ivan Vojska, I. Snidarich, I. Ferlan, I. Bonič, A. Tomažič, M. Silar, I, Čergolj, M. Butala, F. Cerkovnik, I. Avbelj, 1. Cotič, K. Štrukelj, Ivan Vilhar, Al. Kos. Predmojstris A, Čehovin, Rud. Brcssan, I. Plesničar; Srečko Bereginec, četov. M. Šetinc. — Slov. fantje domb. pp. št.....odd. stroj- pušk, z italijanskega bojišča: J. Vovk, Avg. Ma-lenSek, J. Kovačič, J. Piletič, J. Rozman, J. Klaj-«ar, brata Al. in Ciril Hostnik, Fr. Šuligoj, J. Maden, L. Lipicer, Iv. Mlinar, Iv. Vlašič, M. Petek, «. Tomšič, J. Funda, J. Jakša. — Bolniki in inva-5® v Gradcu: Čebej Fr., Škrbec Ant., Pušnik Pet., a'vec Iv., Soklič Emil, Pivk Fr., Gorjup K., Furlan «., Tomjanovič Juro, Golavšek Fr., Pintarič K., "alner Val., Hudolin L., Odlazek Jož., Malovrh "Ion, Košnik Ant,, Krajec Jak., Boštjančič And., Bradaška Mat., Kuntara Iv., Videnič Iv., Anžur Fr., «ombač And., Fr. Pivk. — Cesarjeviči 3. «totnije: «v. J. Gale; desetniki: F. Vidmar, J. Stariha, A. Božič, F. Progar; poddesetniki: J. Škarabot, J. Oroxnik, F. Orožira, F, Novak; inf.: S. Zorič, Strah Stiah J„ škufca J., Volk M., Zupančič J., Štru-j*4 J., Grabner F., Vozelj F., Pleško J. Corn A. — «asi prijatelji, ki že 17 mescev kljubujejo sovražniku, snegu in burji v tirolskih višinah: J. Jančar, jv Sever, Jos. Marolt, M. Koželj, Fr. Komel, Iv. kanč,c. — C. kr. lovci, ki »e priporočajo tudi v molitev pri SV. maši: Podi. J. Bračko, J. Meršnik, Patruljni vodja J. Žičkar; lovci M. Tijan, J. Jeršič, J- atebar, Jurij Mlakar, D. Fajdiga. — Slov. dra- »'0V0l,ni strelci: A. Culhar, Fr. Kalan, A. Kralj, Fr. X I "f' Gr, Miklavčif, Fr. Dolinar, Gorenjavas; Al. x . , • 1'hrihvcic, rr. L/ounar, uorenjavas; ai. Со1пЉ, Fr. Krmec, V. Granda, Adam Muki. — Pe-yc , ' PP' Petrič odi. s hrabrostno svetinjo. — »eseio »alelujo« iz zasneženih koroških alp top-■>čkt|i: Fr, Kramar, des. Iv, Bošnak, Fr. Gerden, V "«'«»r, čtv. Fr. Kastelic Alb. Zupane, Henrik Andlov,č| des д WeniJnig L Furlan Kr. Križaj, lin°2i Л — lz strelkkih jarkov žele * Veselo ale-"lo Kranjski možje in fantje pp, »Cesarjevič., in sicer: podd. Iv, Mrak, Dol. Brdo; podd. Lovr. Šu-belj, Anton Rožič, Mart. Krumer, Fr. Kozlevčar, Perme Fr., Kastelic Fr. — Iz sneženih alp: Petrovčič J„ Rovte; Kraševec J., Cerknica; Pečenko J., Rihenberk; Bremec Al., Lokovec; Št .Pahor, Opatje selo; Grmek J„ Gašparin F., Medana; Mohorič Fr., Čekovnik; Tomšič Ant., Ivič J„ Fabčič J., Žejen Fr., Črnivrh; Gril L., Vrh sv. Mihaela pri Gorici; Kavčič T., Komel Fr. iz Loke; Mihelčič J., Pavlica A., Dörnberg; M. Sadjak, čtv. iz Šmihela, Kor. — Od Adrije: Des. J. Bratuž, Čepovan; topničarji: Iv. Logar, Črnivrh; A. Leskovec, Zaplana; V. Žakel iz Žirov; Fr. Respet, Cerkno; A. Pograjec, Zagorje ob Savi; A. Podgornik, Dol. Trebuše; Iv. Kariž, Sežana. To in ono. Našim vojakom. . Čast in slava vam, junaki, ki borite se za nas! V mislih ste ob uri vsaki — v srcih naših vsaki čas. Bije lam svinčena toča na bojišču okrog vas. Naj nobena bitka vroča bila ne bi vam v poraz! Ljubi bratje in očetje fantje naši >'rli vsi! Dali ste cesarju cvetje svojih let in mladih dni! Smo ponosne me dekleta, je ponosen na vas car: vojne tretjega je leta carjeviča dal vam v dar. Vsem vam me smo dolžne hvalo: zveste bomo vam vselej; če bi nas šc tol'ko stalo, me smo trdne prejkoslej. Žal, da tudi so izjeme; ni jih dosti, vendar so. Se spreminjajo kot vreme, jih vetrovi odneso! Bog ohrani vas rojake, zmage venec skor vam daj! varuj vas nezgode vsake; dom vas kmalu vidi naj! Še Mariji vas zročimo: varuje naj vas nesreč! Potrpeti se učimo, to Bogu bo najbolj všeč! F. D, in J. G. Brezovica, p. Borovnica. Mravlje, ki se naselijo po stanovanjih, so velika nadloga za stanovalce. Odpraviš jih tako-le: Vzemi veliko gobo, namoči jo in ožmi, tako da so luknjice močno odprte. Potrosi v luknjice zdrobljenega sladkorja in deni gobo tja, kjer so skrite mravlje. Živalice se zbero v gobi ter se hočejo v luknjicah nastaniti. Ko je goba polna, jo vržeš v vročo vodo, da se živalice uničijo. Ko si gobo iz-pral in osušil, ponoviš ta lov tolikokrat, da ni nobene mravlje več. Pa ie ugibljejo... Angleški general Kitsche-ner, ki je utonil, je bil framason, kakor tudi As-quith, Grey, Briand, Scnnino in še mnogo drugih iz sedanje vojske znanih veljakov. Pa se Še povprašujejo: »Kdo je povzročil vojsko?« »Kdo ne mara miru?« »Zakaj ne?« Posnemanja vredno. Neki vojni kurat v nemški armadi je dal za Velikonoč svojim vojakom lepe podobice z naslednjim besedilom (na drugi strani): Ljubi moji vo|akil Kot vaš vojni duhovnik moram predvsem skrbeti za vaše neumrjoče duše; zato vas prosim, varujte ae vsakega greha v mislih, željah, besedah in dejanju ali opuščenja dolžnosti. Smrtni greh vas oropa posvečujoče milosti božje in pravice do nebeškega plačila. 1. Ako je kdo smrtno grešil, naj pride k spovedi. Pripravljen sem vsak čas. 2. Obudite vsak dan, zlasti pa pred bojem ke-sanje iz ljubezni do Boga! (Zdihnite pobožno: »Moj Jezus, usmiljenje! Iz ljubezni do tebe ob- žalujem svoje grehe!« Ta. popolni kes izbriše takoj vse, 'tudi smrtne grehe, ako imate resno voljo ob- ^ tožiti se tudi pri spovedi.) 3. Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Storite svojo dolžnost pe prisiljeni in z nevoljo, marveč dobrovoljno in i» ljubezni do Boga, do nebeškega Očeta, ki pravi: »Ni je oblasti, razen od Boga.« .. Ako potrebujete rrasveta, pridite k menil Za vas moli vsak dan vaš vojaški kurat I. M. w. Ali bi se tak pomoček ne dal s pridom porabiti tudi pri naših vojakih?! .Otroška sodba o vojski. Petrov učiteii se je povrnil iz strelskih jarkov na dom, kjer je /opet začel s poukom. »No, Pcterček?« vpraša oče pri kosilu, »ali vam je gosp. učitelj kaj pripovedoval, kako je bilo na vojski?« — »O ja,« pravi deček, »koj danes je dva poredneža nabil.« Strast. Na Švedskem je vlada že davno prepovedala uživanje žganja. Toda ljudje si znajo pomagati na vse mogoče načine, da si brez kazni preskrbe te nepotrebne in nevarne pijače. Nedavno so na užitninskem uradu v mestu Malmö zaplenili celo zalogo dolgih in debelih klobas, ki pa niso bile nabasane z mesom, marveč napolnjene z žganjem. Tona. Sedaj, ko pogrezajo nemški čolni potapljači sovražnikove ladje kar na debelo in s, nove žage. Redi ee po 26 glav govejo živine, 50 ovac in več konj. Pridela se po 26 po-lovnjakov sadjevca. Cona 100.000 K. Voč pove g. Gorjnn v »t ari vasi, p. Velenje, Sp. Štajersko. U 58/17- V Imenu Njegovega Veličanstva cesarja! Sodba: Janez Tomažlč, p. d, Adamič, rojen 1. listopada 1869 v Zalogu, tja pristojen, kat,' oženjen, posestnik v Zalogu ät. 60, jo kriv, da je zahteval sredi meseca svečana 1917 v Zalogu na svojem domu za liter svežega kravjega mleka po 60 h in za pet manj kot 1 kg težkih krompirjev po 40 h, da je tedaj izrabljal izredno razmere, povzročene po vojnem stanju, ko je zahteval za neobhodno potrebne stvari očitno čezzmerne cene, zakrivil je s tem prestopek po § 18 točka 1 ces. ukaza z dne 21. 8. 1916 ät 261 drž. zak. in se obsodi po istem zakonitem mestu z uporabo §§ 266, 200 b. k. z. na 3 dni zapora, poostrenega s poštenjem in na 300 K globe, v slučaju neizterljivosti slednje na na-daljnih 30 dni zapora, dalje po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kaz. postopanja in izvrSitva kazni. Končno se izrečo v jmislu g 23 nav. ces, ukaza, da se ima sodba brez razlogov objaviti enkrat v ljubljanskem tedniku „Domoljub". C. kr. okr. sodišče v Kamniku, odd. III4 dne 23. svečana 1917. HENRIK WEISZ = Nagyeallö (Kom. Bars) Ogrsko = dobavlja po povzetju naslednje Čevlje v poljubni velikosti. Rlzlko Izključeni Zamena dovoljena I Cenika r.e morem poslati med volno, Par dnmskUi čevljev K 35, K 40, K 45, K SO, K 58. 1 par čevljev zaatrapac (bakoncll KÖ0, K 60, K 70.1 par čevllev za gospode K 45, K 50, K 55 In K 60. Otroški čevlji v vsaki Ustan. 1910. Zakon, protokol. kreme za Čevlje K r—. veüKostt na|ceneje. 1 škatlja I 620 I Učenec poštenih staräev, 12 do 14 let star, se sprejme » trgovino z mešanim blagom: I. KRANJC, Bo* rovn ca. 8(5 Pozor f Pozor! Renener gumife?! podplati najboljše nadomestilo usnj< n.h podplatov, so liepremocljlvi ter trpežnejši kakor mnogi usnjeni podplati v debelosti 6 mm. Pripravno je za boljše kakor tudi za delavno obuvalo ter povzroča elastično hojo. Cena je: 1 par moških K 7 30, 1 par ženskih K63C, franko 1 Nadalje Vam priporočam jeklene nabltke za obuvalo, pripravno tudi za gumijeve podplate ter prihrani podplate za 1 leto. Če se naroče nabitki obenem s podplati, stane za nakovanje 6 parov K 5 60 franko. Pošilja se proti rovzetju ali pa, kar je še ceneje, če se poSlje denar naprej. Se priporoča J. PU6KO, Hodoša, p. fHuJ, Štajersko. Gostilničarji! 878 Gospodinje! Doklor je kftj nalogo, oddajam od oetankft „Silberia"-žlicc (trpožn«, poerebrene ilice is trde kovine) po čudovito nizkih oonali: 12 ketov SILBERIA jedilnih »le - X 10 -12 „ „ (<мвг»ћ.) otr. žilo „ s eo 12 „ „ kavnih illc - „ «'60 veoli 96 kosov za nno B 96'— I'oäHja po pOTuntju all predptaöUn. Poštnin» 90 vin Eksperti!. TIHTNEB, Dunaj III, Heulings. 26IL (Frainydol jyyÄ »Ia »Sv« lau to brade ie trajno Umne pobar--n i steklenica s poBIniuo vred K 2-70. Bvdvai i* Niml> *oda, ki Jtvo po-nyuyw rtrt bleda Uta. Udnek jc Cn-- г I do rit 1 steklenica t aoHtai- _______________poMal- no vred K 2-45. Povzetje _____ 85 vinarjev »ec. »jailoT airolla JÄH G HOLICH, dzolerlja pri aaeeln, Brno в*1, Morava. 2525 1.1 №. žlill. li ml»i, »ki. ii Hbsi. ингтМи sprejema lavarovanja na doživetje In umrl, otroiklh dot, MBtna In ljndaka, nezgodna ln jamatvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živijenski zavarov. ze po prvem leta. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 178,490.838 — Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732.023-76 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem ua dividendah «istega dobička . . . . K 432.232-86 Mir ninertvi ikleaiti lirljaaik« zaitriiaale «o posije zastonj Extenaton Ges. z omej. lam, Frankfurt am Main, Esdiershelm Nr. 38. Redkosti Ogrske znamke povodom kronanja v rabi Ie eden dan. — Spomin ne dobo junakov I Cena za nerabljene, 1 atavek K 3-SQ, 5 stovkov K 1650, 10 alavkov K 30--. Ogrske znamke vo|n. poin. IL 1 stavek (16 vrednot) K 15--. -K6meny, Kaachau, 1. PoStnl predal 12/T 136, Ogrsko. Srbečico, llšaie _ odstrani prav naglo dr. Flesch-a „ruti javo mašilo*. Mali lonCek K 1-60, veliki K 3-— porcija za rodbino K 9-—. Z uporabnim navodilom se naroCa pri: ir.lFlaub Iruta-Jntliki, lub (Br»r), Digin Avtomatična past za podgane K5-80, za miäi K 4-00, lovi brez nadzorstva do 40 živali v eni no£i, ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za Ščurke „Rapid« vjame na tisočo Ščurkov v eni noči, po K 3-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvainic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. PoStnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj HI., Nenlingg. 28-L Sijajna bodočnost je zagotovljena novim srečkam avstr. rude-čega križa in turžkim srečkami Nakup teh izbornih srečk pomecja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju veliko bogastvo! Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsake zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaSa čez dva milijona bron! Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo I Srečkovnp zastopstvo 12, LJubljana. шнп ob stalni vodi kje na deželi te ieli kupiti. Ponudbe sprejema uprav-nifitvo »Domoljuba« pod označbo »Mlin 823«. S ' rbei; kraste, л pese, sarie so zlo, ki ga |e treba zdraviti z največjo previdnostjo. absolutno zaget- {ПВПТ|)1 domaČe "e ГППП1 JO mazilo, i brez duha, torej se more Velik lonček K 3--, dvojno velik lonček 5 K 50 h. DADATAI poalpalnl prašek vartile FT**** ■ »Ii najbolj občutljivo koto *........... .; E5tv0a nt 28. JazHnaCsillag s svojimi 185 cm dolalmi orjaSktml Lorelejsklml lasmi, klsem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, kl sem |o IznuSla sama. To |e edino sredstvo proti Izpadanjn las, zn njih rast In negovan)«, za ojatltev laelSCa, pri moških krepko pospeSuje rasi brade, in že po kratki dobi daje laacm in bradi naravni blesk In polnost, ln jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti Lonček po K 8.-, RIO.- in K15. Po poŠti se poSiljn vsak dan po vsem svetu s postnim povzetjem ali denar naprej Iz tvornlce, kamor je naslavljati vsa naroČila Лоо Csiilag, Ounoj f, KoiMf u. Naročajte sobotnega .Slovenca' LJUDSKA POSOJILNICA reglstrovana zadruga z neomejeno zaveza v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela »Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Vloge v „Ljudski posojilnici" so po- Siliiona varna naložene, ker pasa-nlca dafe denar na varna posestva na deZell In o mestih. m Rezervni zakladi znalalo okroglo kron aOO.OOO'—. Stanje hranilnik vlog Je kilo koncem leta 1B1S 23 mllilonoo kron. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, teko da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez "jc na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. ara eataaöno reg al. in n> 4ps Nikel «Si jeklo K It— 16 — 80.— ■ radij, svetlin. kazaL K 18 — tO - 84 - t sreb okr. K18.— 84.-88.- а rad. mt км X 80.— 8«.— erebr. aap. ara na «last. K 80.— 86.- 40 - 14 k. •lata zapestna ara na eiaot. & toO—, 180.—, 140.—. 8letno pismeno jamstvo. PoSilja po povzetju. Nikak rieikol Zamena dovoljena ali denar nazaj Prva tovarna ur JAN KONRAD a. ln kr. dvorni založnik Brttz it. 1688 (Češko.) Na željo «e vsakomur zastonj poSlje moj glavni cestk, o bi v sali na željo mo, glavni katalog s ca. 4000 slikami ur, srebrnim-, zlatnine. godbenih in briv. predm. Šol. in koncert, violino po K 12, 14, 16. 18, 22. 30, 40in viä. Do ure harmoniko H K H 10,12, 14. ie. 29.30,40, 00 i n v i h . Zamena dovolj. Rlii denar nazaj., Pošiljat, y povzetju v i ij predplačili lUzpoäiljal niča JAN KONRAD, e.i.kr.dvir. rf"b.M03t(8rRx)it.175f>, ČeSke. n viš. Zamena Iii jB^tf^ IS 'ИвИкјУ Prevzamem takoj - rabljeno a dobro ohranjeno blagajno „National" s sošte-vanjem - pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo tega lista pod «Otvoritev 881.» Kupujte v Katoliški BuM! St. «ž8u7. SioL-rn prstan v i z voznih barvah onmjliran K. 3-60. Cene brez povlška. Izšel je novi cenik ! н koledarjem in vofnlml urami po najnižjih conah. Tudi po pošti zastonj. Na obilni obisk vljudno 449 vabi F ČUDEN Ljubljana, Freäeraova ulloa St. 1, D>tuoit(|Mo let* leos. Ustanovljeno Uta 1893. registrovana zadruga z omejen, m jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Bentnl davek plačuje lz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poSl- 4V ljanje denarja na razpolago bres-plačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovolj aje posojila v odsekih na 7 V2| 15 ali 22 Чг let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. -— Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo ln zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša koncem 1.1915 R: 519.848-40. Deležnikov ie bilo koncem 1.1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,089.850 K. Načelstvo Frod.odnik: Andrej Kulan, preJat in stolni kanonik v Ljubljani. L podpredsednik: П paKtprecUodnikt B.Bemeo, o. ki. proiosor v Liubljani. Karol Hollah ml., tovarnar v Ljubljani. 0 i a n i i IvanDol.no, o kr. proiosor v Ljubljani: Zaje Albin, o. kr rat oltciial v Ljubljani; Anton Kralj, laj-nik Zadružno nvtizo v Ljubljani: ar. Merhar Alojzij, ginm proiesor v Ljubljani. dr.Jakob Mohorlč, mfcki kandidat v i.iuolianj ; .1, ^ШШ. J' l V.CDU. V U,UUI|MII. u.1 WMWU ÄVBW..V, OdVOt" ar. Fran t apež, odvetnik » Liubljani Ivan £ninik. etoni kanonik v Liubljani Anton 8ninlfc,o. kr g. profesor ч Ljubljani: dr. Viljem Schweitzer, od etuik v Ljubljani, dr Alei DienlSnlh, prot. bogoslovja v Ljubljani Fran Verbio, o. kr gimn proi. v Ljubljani j rgnaolj Zaplotnlk, katoiiet v Ljubljani Nadzorstvo: Prod sodnik: Anton Kržl0, o. kr. proiesor in kanonik v I tubljani. — Člani: Anton* Cadež, katehet v Liubljani: K. Graber, o kr tiu nit oflcijal r Ljubljani: Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani Avgnatln Zajo, o kr rač rovidont In posestnik v Ljubljani ■ «r Ako še niste, ^ I J pošljite naročnino! { 2 ali 3 vajence 141et stare sprejme s lirari" in stanovanjem taltoj v poduk ДVGUST HE 1C, sodarski mojster Ljubljana, Trnovo. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je Biiojsiribo delo eirarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju Ne ugajaj o če zamenjam I Velika izbira ur, vcrižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasim ceniku. katerega zahtevajte zastonj in poštnine proslo. Zlate uro zasfosj! NatanCneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.