GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO XXVI. KAMNIK, 3. MARCA 1986 • Programsko volilna komisija OK ZKS Kamnik Analiz imamo dovolj, pravih dejanj pa premalo Volitve 1986 Zelo živahna, zavzeta in kritična razprava, v kateri so delegati ocenili delovanje kamniške organizacije zveze komunistov in pozitivna ocena dosedanje aktivnosti so bite značilne za sobotno prdgramsko-volilno sejo občinske konference ZKS v Kamniku, ki sta se je udeležila tudi Julka Žibert, članica CK ZKS in Andrej Ambrožič, sekretar MS ZKS Ljubljana - okolica. nekatera najbolj žgoča vprašanja v občini in na vlogo, ki so jo pri njihovem razreševanju imeli oziroma bi jo morali imeti komunisti, so delegati v treh delovnih komisijah ocenili aktivnost zveze komunistov in dopolnili predlog programskih usmeritev ZK za prihodnje obdobje. Za predsednika komiteja OK ZKS so delegati izvolili dr. Vla- Vladimir Breznik, predsednik Jelka Tušar, sekretarka predsed-komiteja OK ZKS stva OK ZKS Potem, ko je predsednik komiteja OK ZKS Lado Podbev-šek v svojem uvodu opozoril na' da Breznika, zdravnika iz kamniškega zdravstvenega doma, za sekretarko predsedstva OK ZKS • Priprave na volitve Občinska kandidacijska konferenca Na občinski kandidacijski konferenci so delegati potrdili kandate za opravljanje najodgovornejših funkcij v skupščinskem in delegatskem sistemu. Uvodoma je bilo podano poročilo o opravljenih temeljnih kandidacijskih konferencah v TOZD in KS, kjer je bilo v razpravah večkrat kritično opozor-^ jeno na slabosti dosedanjega de- * la delegacij in delegatskih skupščin. Pripravljenost sprejeti delegatske dolžnosti je bila odvisna od kvalitete uresničevanja delegatskih odnosov, saj so aktivisti nemalokrat naleteli na primere, da evidentirani ni hotel sprejeti delegatske dolžnosti. Delegati so potrdili tudi vse predloge kandidatov za vodilne dolžnosti v občinski skupščini in skupščinah SIS, vključno s spremenjenim predlogom za novega predsednika zbora uporabnikov otroškega varstva, kjer je za kandidata predlagana Silva Vav-petič, roj. 1943, po poklicu socialni delavec. Potrebno je tudi poudariti, da so se v fazi usklajevanja pred OKK upoštevale vse pripombe temeljnih sredin. Tako je za predsednika občinske skupščine dobil polno podporo Anton Ipavic, za podpredsednika Milan Marinič in Vanda Rebolj; za predsednika DPZ Brigita Zalezina, za predsednika zbora KS Tone Ogorevc in za predsednika ZZD Boris Krape/. Za predsednika izvršnega sveta je bil soglasno predlagan Jan- ko Gedrih. V opredelitvi postopka za člane izvršnega sveta je bilo sprejeto, da se mandatar takoj vključi v oblikovanje splošnih aktov občinske skupščine, ki določajo sestavo in strukturo izvršnega sveta in organiziranost upravnih organov. Hkrati naj oblikuje kadrovski sestav, upoštevajoč oceno dosedanjih članov, predloge o evidentiranih članih in dogovorjene kriterije glede izobrazbe, strokovne usposobljenosti in drugih potrebnih kvalitet. Na podlagi predhodnega usklajevanja bomo predloge za sestavo izvršnega sveta obravnavali na drugi občinski kandidacijski konferenci. Kritično so se delegati opredelili tudi do ožjih predlogov za predsednika in člane predsedstva SRS kot tudi za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini SRS ter soglasno podprli pripombo temeljne kandidacijske konference Komenda in Kamnik-Center, da bi moralo biti v ožjem predlogu več kandidatov, ne le en sam. Hkrati so menili, da bi morali za funkcije,v republiki in zvezi kandidirati le tisti, ki so se uspešno uveljavili s svojim delom. V nadaljevanju je bilo obravnavano tudi poročilo OK SZDL o kadrovskih pripravah na volitve za delegate v DPZ občinske skupščine in delegate za DPZ skupščine SRS, v katerega je bil predlagan Milan Marinič. R. PFAJFAR pa ponovno Jelko Tušar. Na 13. kongresu ZKJ bo kamniške in domžalske komuniste zastopal Janez Humar, delavec iz trgovskega podjetja ABC Pomurka KOČNA Kamnik. Za 10. kongres ZKS pa so bili izvoljeni delegati: Vanda Rebolj, Ivan Peršin, Fran Kerec, Igor Mlakar in Anton Ipavic. Udeleženci seje so menili, da se je zveza komunistov v naši občini v preteklem obdobju uspešno vključevala v vsa družbena dogajanja. Seveda tega ni moč trditi za vse člane ZK. V razpravi s področja družbenoekonomskih odnosov so dali največ poudarka problemom, ki še zavirajo bolj učinkovito gospodarjenje. Menili so, da tekoča ekonomska politika premalo spodbuja izvoz na konvertibilna področja. Zaradi doseganja manjšega dohodka pri izvozu na ta področja, pa je velik pritisk za povećanje domačih cen in po preusmeritvi prodaje na klirinško področje. Razne obremenitve gospodarstva se ne bi smele povečevati, če želimo pri obnovi tehnologije proizvodnje loviti korak z ostalim svetom. Močno so poudarili tudi potrebo po odločnejšem preboju pri povezovanju kamniškega gospodarstva v širšem prostoru. To velja tudi za nadaljni razvoj kmetijstva, prometa in komunale, kjer bi lahko skupaj z domžalsko občino učinkoviteje razrešili nekatere težave. Zavzeli so se tudi za to, da bi bilo delo v družbenih dejavnostih bolje vrednoteno in da ne bi smeli več dovoljevati takih zaostankov v osebnih dohodkih za gospodarstvom. Najprej je treba dokončati začete investicije, kot je zdravstveni dom in se šele nato lotevati novih. Za vse hkrati pa ne bo denarja. V komisiji za vprašanja političnega sistema so največ časa namenili obveščanju. Odločno so se zavzeli za to, da moramo čimpreje poenotiti zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov. Sedaj se namreč dogaja, da so npr. pri oceni gospodarjenja delegati v občinski skupščini seznanjeni z drugačnimi podatki, običajno ugodnejšimi, kot pa jih imajo na voljo organi v republiki in regiji. V času, ko veliko razpravljamo o kritični analizi, se še naprej srečujemo s pojavi, da delegati za skupščine SIS dobijo obsežno gradivo prepozno, da bi se lahko podrobneje seznanili z njim. Da delegati občinske skupščine ne dobijo nobenih pojasnil, kaj so predlagatelji osnutka srednjeročnega plana upoštevali, česa ne in zakaj ne, od tega kar je bilo predlagano v razpravi itd. Analiz in dogovorov imamo veliko, premalo pa ustvarjalnih dejanj, so poudarili komunisti. Preveč se še vedno obveščamo samo prek papirjev, premalo pa imamo neposrednih pogovorov z ljudmi. Marsikatero vprašanje bi na tak način hitreje in bolje rešili, kot ga sedaj. V zboru krajevnih skupnosti, bo treba še bolj razvijati dogovarjanje in usklajevanje interesov krajevnih skupnosti in se izogibati preglasovanju, kadar gre za resnično življenjske interese občanov in delovnih ljudi v krajevni skupnosti. V razpravi o organiziranosti in razvoju ZK so udeleženci poudarili, da bi v zvezi komunistov morali ponovno vpeljati prakso samokritike oz. kritike lastnega dela. Brez bolj pogostih in zelo določnih ocen, kako smo uresničili dogovorjeno, ne moremo pričakovati hitrejšega spreminjanja razmer. Odgovornost mora v vsakem primeru dobiti in imeti ime in priimek. Žal tega načela tudi sami delegati v razpravi niso dovolj upoštevali. Potem, ko je Julka Žibert, članica CK ZKS ocenila delovanje kamniške občinske organizacije ZK kot uspešno, je poudarila, da se bomo morali v okviru SIS materialne proizvodnje čimpreje dogovoriti za ekonomske cene storitev in energije, preko katerih naj bi tudi individualni porabnik prispeval svoj delež za razširjeno reprodukcijo. Ne smemo več vseh primanjkljajev v teh dejavnostih socializirati. V zunanjetrgovinskem poslovanju bo treba sproti opozarjati in odpravljati ugotovljene slabosti, ne pa zaradi njih zmanjševati izvoza na konvertibilni trg. F. S. V četrtek, 13. marca in v nedeljo, 16. marca, bomo delovni ljudje in občani odšli na slovesno okrašena volišča, da bi izvolili naše sodelavce in sokrajane, ki smo jih na osnovi evidentiranja na kandidacijskih konferencah določili za kandidate za delegate v četrtem skupščinskem mandatnem obdobju. Ni naključje, da se bodo hkrati, torej 16. marca, kar v štirinajstih od petindvajsetih krajevnih skupnosti v naši občini odločali tudi o uvedbi novega samoprispevka. Tako volitve kot odločanje o samoprispevku pomenita odločilen korak v novem srednjeročnem obdobju. Seveda ne korak, ki bi kar naenkrat spremenil težke gospodarske razmere, odpravil nezadovoljstva zaradi nedoslednosti v uveljavljanju vloge delavca pri ustvarjanju in razporejanju dohodka, nezadovoljstva zaradi osebnih dohodkov in nesorazmernega naraščanja cen tistih dobrin, ki bi jih vsak, ki dobro in pošteno dela, moral imeti. Torej ne gre za prazna pričakovanja, ki ne morejo dati oprijemljivih rezultatov, pač pa za odločenost in pripravljenost graditi sistem socialističnega samoupravljanja, odločenost, da bomo odpravljali napake in slabosti, ki so se kopičile v preteklih letih. Dolgoročni program gospodar- ske stabilizacije in kritična analiza delovanja sistema socialističnega samoupravljanja o napakah in pomanjkljivostih zelo jasno govorita, in usmerjata ravnanje, ki nas mora, če bomo v njem dosledni, potegniti iz cap-Ijanja na mestu v razvoj. Sprejeti so tudi dokumenti, ki usmerjajo naše ravnanje in razvoj v občini. Vsi ti dokumenti pa bodo sami sebi namen, če jih ne bomo izvajali, kot bodo volitve le nujno dejanje, če bomo delegate prepustili samim sebi in jih le ob izteku mandata povprašali, kaj so naredili. Če bodo niti med njimi in njihovo delegatsko bazo pretrgane, kot so bile doslej marsikdaj, je bilo odveč govorjenje, da smo iz svojih okolij evidentirali, kandidirali in izvolili ljudi, ki jim zaupamo in so se s svojim delom in odnosom do samoupravljanja že potrdili. Delegati sami, brez sodelovanja svoje baze in brez pomoči strokovnih institucij in podpore družbenopolitičnih organizacij, ne morejo povečati dohodka, izdelati izvoznih programov, obrzdati cen in inflacije, ne morejo zgraditi vrtca ali popraviti ceste. Vsi ti programi so v naših rokah, od nas vseh je odvisno, kako velik bo korak, ki ga bomo naredili v naslednjem mandatnem oh-dobjjf/, Zbori skupščine o družbenem planu Usklajevanje v zadnjem trenutku Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so v sredo, 26. februarja, sprejeli pomemben planski dokument, dogovor o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990, v katerem je nakazan koncept razvoja in uporabe ustvarjenega družbenega proizvoda. Gradivo so pripravili delavci Biroja, Zavoda za urejanje prostora Kamnik, delavci z Inštituta za trženje, ekonomiko in organizacijo Ljubljana in drugi strokovnjaki - tako je namreč zapisano na naslovni strani dogovora. Pripravljalec je z njim kasnil, že k osnutku družbenega plana je bilo dovolj pripomb in predlogov, ki pa jih predlagatelj ni vseh upošteval. Zato se je še enkrat jasno izkazalo, da vseh nalog v zvezi s planiranjem ne kaže prenašati na zunanje izvajalce. Izvršni svet je izrekel kritiko vsem nosilcem planiranja, tako tistim na občinskem nfvoju, kot tudi zunanjim oblikovalcem. Na družbenopolitičnem zboru skupščine pa je bilo slišati tudi pripombo, da bi verjetno, če bi bili na seji prisotni nosilci planiranja, bi oni izrekli kritiko izvršnemu svetu. Tako nikomur ni jasno, kdo je kriv za takšno kas-nitev pri sprejemanju temeljev družbenega plana, jasno pa je, da bi s tako aktivnostjo, s kakršno se je dokument usklajeval v zadnjih dnevih pred sprejemom, lahko pripravili veliko boljši plan, če bi s tako odgovornostjo kot sedaj, razmišljali o pripravah nanj skozi vso lansko obdobje! Temeljno izhodišče vseh pogovorov o temeljih družbenega plana pa je bilo, da je na porabo družbenega proizvoda treba računati šele takrat, ko ga tudi ustvarimo. Ne pa, da se dogaja, da ostajajo investicije le plan želja, da v delovnih organizacijah pišejo številke o izvozu in uvozu le zato, da formalno uresničijo zahtevo po planiranju, za ne-uresničevanje planov pa tako nihče ne odgovarja. »Kdo pravi, da v Kamniku nimamo strokovnih kadrov? Imamo na primer okrog osemdeset ekonomistov, vprašanje je le, koliko imamo tudi dobrih planerjev,« je na seji družbenopolitičnega zbora dejal Anton Ipavic. In kar zadeva velike »apetite,« želje in potrebe v razporejanju družbenega proizvoda, je še dejal predsednik skupščine, bomo lahko zelo veseli, če bomo v tem srednjeročnem obdobju uresničili naložbo v dograditev novega zdravstvenega doma (polovični delež s strani medobčinske zdravstvene skupnosti je zaenkrat še vprašljiv) in prednostne naložbe v družbenih dejavnostih; to pa je vprašanje novih prostorov za knjižnico in najnujnejše naložbe v osnovnem šolstvu. Vsekakor pa je kamniško združeno delo jasno zahtevalo, da morajo sredstva, namenjena za družbene dejavnosti, ostati na lanskem nivoju. Gospodarstvo zaenkrat večjih obremenitev ne bi preneslo. Pripombe vseh družbenopolitičnih organizacij, ki so jih preko socialistične zveze uskladili v enoten amandma k predlogu dogovora o temeljih družbenega plana, je izvršni svet posredoval vsem zborom skupščine. Naštejmo le nekaj vsebinskih dopolnitev k posameznim členom: Posebno pozornost je treba nameniti razvoju PTT kapacitet, zlasti tistim, ki omogočajo uporabo dosežkov na področju informatike. Poseben poudarek bo dan mestu in vlogi vzgojno izobraževalnih organizacij združenega dela ter programom, ki jih izvajajo na področju usmerjenega izobraževanja. Stopnje obremenitev za posamezne interesne skupnosti so opredeljene le okvirno, konkretne opredelitve prispevnih stopenj interesnih skupnosti bodo zapisane z letnimi plahi občine in sisov. Predlagano je med drugim, da se v 11. členu črta besedilo drugega odstavka. Izvoz naj bi se povečeval za 5,7 odstotka letno, dodana pa je tudi nova tabela plana uvoza in izvoza v obdobju 1986-1990. Dopolnjen je tudi 25. člen, ki se tako glasi: »Pri organiziranju strokovnih služb, upravnih organov in upravnih organizacij bomo udeleženci dogovora poskrbeli za odpravo neracionalnbsti, neučinkovitosti ter nestrokovnosti, predvsem pa boljšo povezavo z OZD in KS . . .« - dokaj umestna pripomba, upajmo tudi, da se bo vsaj delno uresničila. Poleg še nekaterih vsebinskih pripomb in dopolnitev k posameznim členom pa izvršni svet (in tudi zbori skupščine) ugotavlja, da so sredstva za redno dejavnost SIS s področja družbenih dejavnosti, planirana za obdobje 1986-1990, realno na višini sredstev iz leta 1985 in se korigirajo z letno resolucijo na stopnji rasti družbenega proizvoda v preteklem letu. Zbori skupščine so družbeni dogovor o temeljih plana z omenjenimi dopolnitvami sprejeli, omenimo le še pisno pripombo delegacije krajevne skupnosti Duplica z zbora krajevnih skupnosti. Njihovi delegati so namreč izrazili splošno pripombo na to gradivo, ki bi bilo po njihovem mnenju lahko bistveno boljše že s tem, če ne bi vsebovalo toliko splošnih in že močno obrabljenih fraz. Menijo tudi, da je gradivo vsekakor toliko pomembno, da bi lahko vsebovalo vsaj datum nastanka oz. izdelave, tako da bi vedeli, o kateri različici se pogovarjamo. ROMANA GRČAR Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK Občinska volilna komisija Številka: 013-1/86 Datum: 6/2-1986 Občinska volilna komisija Kamnik izdaja na podlagi 125. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS, št. 24/77, 22/ 81, 36/85) naslednjo Delovni ljudje in občani ODLOČBO o določitvi volišč za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor in volišč za volitve delegacij krajevnih skupnosti in delegacije v skupnosti kmetov in obrtnikov po krajev-. nih skupnostih KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK volišče št. 1 bo v pisarni krajevnega urada Motnik za glasovalce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-18 in 28-31) KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ volišče št. 2 bo v dvorani kulturnega doma v Špitališču za glasovalce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št. 1-9 in 19-27) KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ volišče št. 3 bo v kulturnem domu na Lazah ža glasovalce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Cešnjice, Golice, Liplje, Črni vrh v Tuhinju, Cirkuse, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU volišče št. 4 bo v domu družbenih organizacij Šmartno za glasovalce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju; volišče št. 5 bo v Hruševki št. 1 pri Jerneju Korošcu za glasovalce naselij: Hruševka, Pod-breg, Ravne pri Šmartnem in Praproče v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA volišče št. 6 bo na Malem Rakitovcu št. 2 pri Filipu Žibertu za glasovalce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS volišče št. 7 bo v osnovni šoli Loke za glasovalce naselij: Loke v Tuhinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJEVNA SKUPNOST SELA volišče št. 8 bo v kulturnem domu Sela za glasovalce naselij: Sela, Znojile, Zubejcvo, Bela peč, Poljana, Trobelno, Rožično, Studenca, Markovo in Sovinja peč KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE volišče št. 9 bo v osnovni šoli Nevlje za glasovalce naselij: Nevlje, Briše, Oševek, Tušna, Vrhpolje; volišče št. 10 bo v gostilni Zlata Kaplja Vrhpolje za glasovalce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ volišče št. 11 bo domu krajevne skupnosti - za glasoval« naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA volišče št. 12 bo v gasilskem domu na Gozdu za glasovalce naselja Gozd; volišče št. 13 bo v osnovni šoli Gozd, Krivcev« št. 2 za glasovalce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe; volišče št. 14 bo v zgradbi Rudnika kaolina Črna za glasovalce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni. ) KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA volišče št. 15 bo v Bistričici št. 15 pri Francu 14. in 16. marca 1986 boste ponovno stopili na volišča in izrazili svojo voljo, kdo bodo naslednja štiri leta delegati v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. 14. 3. 1986 bodo delavci v organizacijah združenega dela volili delegacije za zbor združenega dela skupščine občine Kamnik in delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, medtem ko bodo delovni ljudje v občini 16. 3. 1986 v krajevnih skupnostih glasovali o izvolitvi družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kamnik, volili delegacije za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine in delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Obrtniki bodo poleg teh delegacij volili tudi svoji delegaciji in sicer na volišču v Kamniku (Obrtno združenje), na volišču v Tuhinju (kulturni dom na Lazah) in na volišču v Komendi (zadružni dom). Kmetje pa bodo volili poleg delegacij v krajevni skupnosti in družbenopolitičnega zbora tudi svoji delegaciji po voliščih kot ostali delovni ljudje in občani. V tej številki je objavljena tudi odločba o voliščih po krajevnih skupnostih, iz katere je razvidno, na katerih voliščih volite svoje delegacije, zato prosimo, da si odločbo pozorno ogledate in ugotovite, na katerem volišču boste volili. Da boste na volišču pri volitvah imeli manj težav, vam bomo na kratko razložili način glasovanja: — ko vstopite na volišče, se predstavite volilnemu zboru in ta vam bo izročil glasov- ' niče, — če v volilni imenik niste vpisani, lahko glasujete samo na podlagi potrdila, da ste volilni upravičenec, ki vam ga izda Oddelek za notranje zadeve in bo na dan volitev tudi imel uradne ure, — ko pristopite k izpolnjevanju glasovnice, pozorno preberite navodilo o izpolnjevanju glasovnice, lahko pa tudi zahtevate pojasnila volilnega odbora, — če je na glasovnici več kandidatov, kot se jih voli, obkrožite zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega želite glasovati. Prosimo, da ne obkrožite več kandidatov, kot se jih voli, ker je v tem primeru glasovnica neveljavna, — če se voli toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici, potem glasujete o celotni listi in sicer tako, da obkrožite besedi »GLASUJEM ZA« ali besedi »GLASUJEM PROTI«, pri čemer lahko posamezne kandidate črtate. Prosimo, da ta navodila in navodila volilnega odbora na volišču ter navodila na glasovnici upoštevate, ker boste z vašim pravilnim ravnanjem na volišču in pravilnim izpolnjevanjem glasovnic predvsem omogočili nemoteno delo volilnih odborov, poleg tega pa boste s tem uresničili tudi svojo voljo. Pančurju za glasovalce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo in Zakal; volišče št. 16 bo v pisarni obrata Kalcit Stahovica za glasovalce naselij: Stahovica, Županje njive, Kamniška Bistrica in Velika planina; volišče št. 17 bo v osnovni šoli Kamniškega bataljona Stranje za glasovalce naselij: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica in Kregarjevo. KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE volišče št. 18 bo v osnovni šoli Tunjice za glasovalce naselij: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15-21) KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA volišče št. 19 bo v pisarni Lončarskega podjetja Komenda na Mlaki za glasovalce naselij: -Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Pod-boršt pri Komendi in Komandska Dobrava; volišče št. 20 bo na Bregu št. 3 pri Mariji Petrič za glasovalce naselij: Breg pri Komendi, Potok pri Komendi in Nasovče; volišče št. 21 bo na Klancu št. 13 pri Alojzu Lahu za glasovalec naselja Klanec; volišče št. 22 bo v Zadružnem domu v Komendi, Glavarjeva 63, za glasovalce ulic: Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna, Sadarjeva KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ volišče št. 23 bo v gasilskem domu Križ za glasovalce naselja Križ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE volišče št. 24 "do v ofhllvni šoli Moste za glasovalce naselij: Moste, Žeje pri Komendi volišče št. 25 bo v Suhadolah št. 22 pri Sela-nu za glasovalce naselja Suhadole KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE volišče št. 26 bo v dvorani prosvetnega društva Podgorje za glasovalce naselja Podgorje KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA volišče št. 27 bo v kulturnem domu Šmarca za glasovalce ulice: Bistriška, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Habjanova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot, Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Pibernikova, Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št. 28 bo v Volčjem potoku v »Tisa hramu« v Arboretumu za glasovalce naselij: Volčji potok in Rudnik pri Radomljah KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ volišče št. 29 bo v osnovni šoli Vranja peč za glasovalce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Paiovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja peč KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče št. 30 bo v kulturnem domu Duplica za glasovalce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Je-lovškova, Ljubljanska (hišne št. od 15-86), Domžalska, Jamova; volišče št. 31 bo v osnovni šoli Duplica za glasovalce ulic: Černivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2); volišče št. 32 bo v osnovni šoli Duplica za glasovalce ulice Groharjeva; volišče št. 33 bo v otroškem vrtcu na Bakovniku za glasovalce ulic, Klavčičeva, Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Ba-kovniška, Meninska KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE volišče št. 34 bo v osnovni šoli Mekinje za glasovalce ulic: Polčeva (razen h. št. 2 in 4), Antona Kotarja Martina, Tineta Zajca, Jerano-vo, Pot na Jeranovo, Cankarjeva (hišne št. od 39-59). Cesta treh talcev, Molkova (h. št. od 10-22), Zduša, Podjelše, Cesta ob Bistrici; volišče št. 35 bo v domu Partizan Mekinje za glasovalce ulic: Drnovškova, Neveljska, Cankarjeva (h. št. od 1-38), Molkova (h. št. od 1-9), Polčeva (h. št. 2 in 4) KRAJEVNA SKUPNOST CENTER volišče št. 36 bo v prostorih LB Kamnik, Tomšičeva l,_za glasovalce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Tunjiška (h. št. od 1-5).; volišče št. 37 bo v prostorih Gozdnega gospodarstva — obrat Kamnik za glasovalce ulic: Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (h. št. 1-14 in 22-29), Žale, Tunjiška (h. št. od 6 dalje); volišče št. 38 bo v prostorih Skupščine občine Kamnik za glasovalce ulic: Šlandrova, Titov trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva; volišče št. 39 bo v prostorih Obrtnega združenja Kamnik za glasovalce ulic: Kidričeva, Sadnikarjeva, Zaprice, Petruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Šutna, Streliška, Par-mova. Muzejska, Ekslerjeva KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG volišče št. 40 bo v SENŠRM Kamnik za glasovalec ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Pa-lovška, Perovo, Perkova KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO volišče št. 41 bo v osnovni šoli Frana Albrehta za glasovalce ulic: Kajuhova, Kovinarska (h. št. 1-12), Tkalska pot, Ljubljanska (h. št. 2 in 3); volišče št. 42 bo v menzi tovarne Titan za glasovalce ulic: Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova, Kovinarska (h. št. 13 dalje), Bakovnik (h. št. 1 in 2), Ljubljanska (h. št. 11, 12 in 13); volišče št. 43 bo v prostorih Doma varnosti in zaščite (gasilski dom) za glasovalce ulic: Zikova. Livarska KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE volišče št. 44 bo v osnovni šoli Toma Brejca za glasovalce ulic: Miklavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Kamni-ško-zasavskega odreda, Vavpotičeva, Vremša-kova, Ljubljanska (h. št. 1 A, 1 B, 1 C, 1 Č, 3 A, 3 B, 3 C, 4, 5 in 6); volišče št. 45 bo v prostorih spodnje železniške postaje za glasovalce ulic: Svetčeva pot, Podgorska pot, Ogrin-čeva, Jakoba Aleševca, Pot Marije Vere, Kože-Ijeva, Parapatova, F. M. Paglovca, Kranjska; volišče št. 46 bo v prostorih DO Ideja za glasovalce ulic: Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova, Trdinova, Jurčičeva, Ljubljanska (h. št. 7, 7 A, 8); volišče št. 47 bo v gostilni Bevc za glasovalce ulic: Ljudevita Stias-nyja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vilka Rožiča, Frana Albrehta, Ljubljanska (h. št. 9, 10). TAJNIK PREDSEDNIK Stane Kranjec, 1. r. Dušan Košir, 1. r. Obrazložitev: Občinska volilna komisija ponovno objavlja odločbo o določitvi volišč, ker je še nekoliko popravljena. V začetku februarja so bile po krajevnih skupnostih temeljne kandidacijske konference, na katerih so bile izražene želje po spremembah odločbe. Tako so se v Tuhinju opredelili za eno samo volišče, ki bo v kulturnem domu na Lazah. Predstavniki so zatrdili, da udeležba volilnih upravičencev zato ne bo nič manjša, ker bodo organizirali prevoze na volišče. Poleg tega je sprememba v Komendi in sicer na volišču št. 21, ki bo po novem pri Alojzu Lahu št. 13 Klanec. V krajevni skupnosti Perovo pa bodo volilci Livarske ulice priključeni na volišče, ki bo v Domu varnosti in zaščite, volilci Ljubljanske (11, 12,13) ter Bakovnik (1, 2) pa k volišču v tovarni Titan. Občinska volilna komisija Ambulanta za borce v novih prostorih Družbeno skrb za borce je opaziti na vseh področjih. S tem želi družba zagotoviti borcem dokaj ugodne pogoje za normalno preživljanje jeseni življenja. Skoraj vsi borci so že upokojeni, le redki so še v rednem delovnem odnosu, vsi že prihajajo v starejša leta in so zato vedno bolj potrebni tudi zdravstvenega varstva. Zdravstveno stanje borcev ni najboljše, zato je to pomembna naloga, ki se je lotevajo z vso odgovornostjo tudi zdravstveni delavci. V Kamniku'je bil, po enakem načelu kot v drugih občinah, v okviru zdravstvenega doma ustanovljena že pred leti posebna ambulanta za borce. Naloga te ambulante je načrtno spremljati zdravje in skrbeti za zdravstveno ogrožene borce, oziroma skrbeti za vse člane ZB, borce in aktiviste, ki imajo priznano sodelovanje v NOB v dvojnem trajanju. Ambulanta deluje od 1977. leta. Do leta 1980 je bilo opravlje- nih poleg redne skrbi za zdravljenje borcev še nad 600 sistematskih pregledov. V tej ambulanti imajo borci prednost v času, ki je zanje določen. V občini je še okrog 800 borcev, zato ambulanta ni v celoti zasedena. V drugem delu koristijo ambulanto starejši občani, kar je pravilno. Dosedanje delo ambulante spremljajo tudi nekatere težave, ki pa jih zdravstveni delavci v sodelovanju z občinskim odborom ZB NOV uspešno premagujejo. Tudi prostori so predstavljali posebno težavo. Ob nedavni preselitvi otroške in zobne ambulante v nov zdravstveni dom so se uredile tudi prostorske prilike, v pritličju starega zdravstvenega doma. Ambulanta za borce je ločena od ostalih in vsebuje: čakalnico, sestrsko in zdravniško sobo. Ambulanto vodi dr. Milan Kralj že od 1977 dalje in dobro pozna zdravstvene težave borcev, zato lahko načrtno spremlja in svetuje vsem, ki iščejo zdravstveno pomoč. Odprta je vsak dan, in sicer: v ponedeljek od 7. do 10. ure — kurativni pregledi v torek od 13. do 15. ure -kurativni pregledi v sredo od 7. do 10. ure do 9. ure rezervirano za sistematske preglede in do 10. kurativni pregledi v četrtek od 13. do 15. ure Dr. Milan Kralj v ordinaciji v petek od 7. do 10. ure do 9. ure sistematski pregledi, do 10. ure pa zopet kurativni pregledi Iz razporeda je razvidno, da je ambulanta odprta za kurativne preglede (ko borci zaradi bolezni iščejo zdravstveno pomoč) in sistematske preglede praktično vse dni v tednu, razen v soboto. V teku so sistematski pregledi vseh borcev in sicer vsako sredo in petek od 7. do 9. ure. Vsi, ki bodo poslani za sistematski pregled po razporedu in napotnici ZB, naj se zglasijo po določenem razporedu in času, da ne bi prihajalo do zastojev ali nepotrebnega čakanja. Na te preglede naj pridejo vsi tešči. Na sistematski pregledih želi zdravstvena služba ugotoviti resnično zdravstveno stanje vsakega pregledanega borca in ga poslati na zdravljenje, če bi bilo to potrebno. Pregledi bodo trajali vse leto, pa še tako verjetno ne bo mogoče pregledati skoraj 800 upravičencev. Po mnenju dr. Milana Kralja bo z novo ambulanto mogoče tudi povečati skrb za vse, ki rabijo zdravniško pomoč, ne glede pri katerem zdravniku iščejo pomoč. Načelo proste izbire zdravnika ostane še v naprej nespremenjeno, evidenca o vseh borcih pa bo enotnejša. V sedanjih pogojih bo lažja tudi selekcija za vse, ki so potrebni klimatskega zdravljenja. Letno je na tako zdravljenje poslano precej borcev, čeprav vseh, ki bi jim tako zdravljenje koristilo, ni mogoče napotiti zaradi relativno skromnih finančnih sredstev. Borci sedaj pričakujejo, da bodo lahko v celoti uveljavljali svoje pravice do zdravstvenega varstva, Seveda pa je pri tem vendarle potebno vsestransko razumevanje koristnikov ambulante in zdravstvene službe, upoštevajoč tako materialne kakor tudi kadrovske možnosti. STANE SIMŠIČ Vsa sredstva iz samoprispevka bodo porabili v krajevnih skupnostih V štirinajstih krajevnih skupnostih so programe že uskladili, tako da so referendum za uvedbo samoprispevka razpisali že za 16. marca, ko bodo tudi splošne volitve: S samoprispevkom (stopnje so od 1,5 do 2 odstotka od bruto osebnega dohodka) zbran denar bodo po krajevnih skupnostih namenili za sofinanciranje petletnega srednjeročnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih objektov na območju krajevnih skupnosti. Solidarnost med krajevnimi skupnostmi se bo zagotavljala preko samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo z več sredstvi za izvedbo posameznih programov udeležene v manj razvitih krajevnih skupnostih. Tako je odveč bojazen, da se bodo sredstva, zbrana s samoprispevkom, iz razvitejših krajevnih skupnosti prelivala delno tudi v manj razvite. Denar, zbran s samoprispevkom bo služil izključno za izvedbo programov v tisti krajevni skupnosti, ki je ta sredstva zbrala. Tam seveda, kjer samoprispevka ne bodo izglasovali, bodo tudi težje uresničili vse programe, ki so si jih zadali za naslednje srednjeročno obdobje. V krajevnih skupnostih bo sedaj treba določiti tudi pripravljenost posameznega programa, torej, določiti vrstni red izvajanja programov. V tistih krajevnih skupnostih, kjer so se odločili za 2 odstotni samoprispevek, ne bo reduciranja programov. Od štirinajstih so se le v štirih krajevnih skupnostih odločili za 1,5 odstotno stopnjo. Vsebina programov v večini krajevnih skupnostih sovpada. Povsod bodo obnavljali ceste, gradili in prenavljali komunalne objekte, nekaj sredstev pa bodo namenili tudi za delovanje krajevne skupnosti, delovanje društev, varstvo okolja in spominskih obeležij. V nekaterih krajevnih skupnostih so se v razširjenem programu (2%) odločali tudi za delno sofinanciranje programov v šolstvu. Sicer pa, preden si podrobneje ogledamo posamezne programe v teh štirinajstih krajevnih skupnostih, naj omenim še to, da poleg samoprispevka v krajevnih skupnostih pričakujejo še dodatno pomoč krajanov pri določenih delih (delovne akcije) in tudi dodatne denarne prispevke tistih krajanov, ki se jim bo z uresničitvijo programa še posebno izboljšal splošni standard. (Npr.: če bodo asfaltirali določeno ulico, bodo krajani iz te ulice še dodatno zbirali denar.) Čepr av ni neposredno vezano na samoprispevek, pa naj omenimo tudi, kako se bodo zbirala sredstva za dokončanje zdravstvenega doma v tem srednjeročnem obdobju. (Samoupravni sporazum o združevanju sred- stev za sofinanciranje gradnje ZD - iz čistega doh. DO.) Pet let se bodo sredstva zbirala v višini 19.000 dinarjev letno na delavca, od tega se bodo tri leta zbirala za gradnjo zdravstvenega doma (na ta način bo zbrana polovica potrebnih sredstev, drugo polovico pa naj bi prispevala medobčinska zdravstvena skupnost), ostali dve leti pa se bodo zbrana sredstva namenjala za potrebe v šolstvu, predvsem za osnovno šolo na Duplici, v Nev-ljah in Mostah. PROGRAMI KRAJEVNIH SAMOPRISPEVKOV ZA OBDOBJE 1986-1991 PO POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, KI BODO REFERENDUM ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA IZVEDLE SKUPAJ Z VOLITVAMI 16. MARCA Z GLASOVANJEM ZA SAMOPRISPEVEK BODO SODELOVALI PRI URESNIČITVI NASLEDNJIH PROGRAMOV: MOSTE (2%): gradnja sekundarne mreže kanalizacije, pločnikov, kolesarske steze Moste-Križ, ureditev pokopališča z mrliško vežico, pešpoti Moste-Ko-menda in središča Suhadol, odkup zemljišča za peskokop in ureditev športnega igrišča, obnova in širitev javne razsvetljave, obnova in asfaltiranje javnih poti, ureditev avtobusnih postajališč, odkup in obnova Peterlino-ve hiše, obnova lokalne ceste Moste-Suhadole, dograditev šole: sedem učilnic, telovadnice in zaklonišča, delo društev in organizacij: KUD, GD, RK, ZSMS, DU, ZB, SZDL, ZK. SREDNJA VAS (2%): gradnja športnih igrišč v Lokah, kanalizacija Potok-Loke-Srednja vas-Podhruška s čistilno napravo, sofinanciranje gradnje pokopališča na Selih in Šmartnem, gradnja dveh avtobusnih postajališč, razširitev obstoječega vodovoda v Lokah, gradnja mostu preko Nevljice v Podhruški, ureditev nekategoriziranih javnih poti in hidrantnega omrežja, delovanje krajevne skupnosti. KAMNIŠKA BISTRICA (1,5%): obnova ceste Kregarje-vo, postavitev dveh javnih telefonskih govorilnic, gradnja pločnikov, razširitev pokopališča in gradnja mrliških vežic, gradnja avtobusne postaje pri šoli in v Stahovici, gradnja rezervnega zajetja v Slevem, ureditev javne razsvetljave v Zagorici in Stranjah, gradnja kanalizacije s čistilno napravo in otroškega igrišča. NEVUE (2%): obnova vodovoda Poreber, sekundarna kanalizacija Nevlje-Vrhpolje, ureditev avtobusne postaje, obnova in asfaltiranje ulic v naseljih Vrh-polje-Soteska, gradnja pločnika do Nevljice, obnova in razširitev javne razsvetljave ob regionalni cesti in po naseljih, za prostore KS v sklopu adaptacije šole, za sofinanciranje programov delovanja organov organizacij in društev, varstva okolja in spominskih obeležij. ŠPITALIČ (1,5%): ureditev okolice trga v Spitaliču, povečanje zajetja vodovoda za Špitalič in obnova vodovodnega omrežja, ureditev avtobusnih postaj, javne razsvetljave v Spitaliču in Jastrovljem, obnova in razširitev nekategoriziranih javnih cest, ureditev hidrantnega omrežja, za obnovo in vzdrževanje objektov ter ostale potrebe krajevne skupnosti. VRANJA PEČ (2%): gradnja telefonskega omrežja, obnova nekategoriziranih javnih cest, obnova lokalne ceste Kamnik--Vranja peč-Vaseno, odsek Sp. Palovče-Zg. Palovče, 2 kilometra, sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstva okolja in spominskih obeležij. VOLČJI POTOK (2%): delovanja KS, ureditev dveh avtobusnih postaj, pričetek gradnje kanalizacije, obnova lokalne ceste Rudnik-Hudo, izvedba hidrantnega omrežja Rudnik, komunalna ureditev Arboretuma - zunanja okolica, napeljava telefonskega omrežja za volčji potok in Rudnik, obnova lokalne ceste R 371 - Volčji potok-Ra-domlje in Volčji potok—Rudnik. ŠMARCA (1,5%): kanalizacija, javna razsvetljava, urejanje in posodobitev javnih površin, dokončanje večnamenske dvorane, dokončna ureditev VVZ, razširitev telefonskega omrežja, delo- pami, ureditev pokopališča in mrliške vežice, ureditev avtobusnih postajališč, obnova cest Mot-nik-Zajasovnik, Motnik-Sro-botno in nekategoriziranih cest, sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. PŠAJNOVICA (2%): izvedba kanalizacije v posameznih vaseh, dokončanje telefonskega omrežja, hidrantnega omrežja oz. požarnih rezervoarjev, sofinanciranje ureditve pokopališča Češnji-ce, ureditev nekategoriziranih javnih poti, obnova lokalne ceste Šmartno-Veliki Rakitovec, za potrebe krajevne skupnosti in sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. MEKINJE (2%): gradnja kanalizacije Ncveljska pot-Dom upokojencev, Polčeva-Cankarjeva, razširitev telefonskega omrežja, postavitev dveh telefonskih javnih govorilnic, gradnja avtobusnega postajališča, ureditev javne razsvetljave Jera-novo, Neveljska pot, ureditev in asfaltiranje Drnovškove ulice, ureditev ceste dr. Tineta Zaj-ca-Zduša-Breg, ureditev ceste Cankarjeva-Cesta treh talcev, ureditev povezave Cankarjeva cesta-Pot na Jeranovo z ureditvijo križišča, ureditev parka ob Kamniški Bistrici, kabelska antena za TV, razširitev pokopališča Mekinje, za šolstvo in dejav- nost krajevne skupnosti. NOVI TRG (1,5%): sofinanciranje dokončanja povezovalne ulice, izvedba povezovalne ulice pri Titanu, ureditev kanalizacije, razširitev telefonskega omrežja in javne telefonske govorilnice, ureditev javne razsvetljave, obnova ceste na Perovo in sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. Ostale krajevne skupnosti, ki do sedaj svojih programov še niso uskladile s sisi, naj to store čimprej. Referendum za uvedbo samoprispevka naj bi bil v ostalih enajstih krajevnih skupnostih predvidoma 16. aprila. ROMANA GRČAR • Z razširjenega sestanka o gradnji novih prostorov Dupliška osnovna šola bo jeseni večja za 8 učilnic Trinajstega februarja je bil v prostorih dupliške osnovne šole razširjen sestanek o začetku gradnje novi učnih prostorov, ki bodo na severnem delu obstoječe zgradbe ali - drugače povedano - na zemljišču, ki ga na eni SAMOPRISPEVEK vanje družbenih organizacij in društev ter varstva okolja in spominskih obeležij. ŠMARTNO (2%): gradnja treh avtobusnih postaj, gradnja in razširitev pokopališča z mrliško vežico, legalizacija peskoko-pa Sidol z odkupom zemljišča, obnova javne razsvetljave v Šmartnem in Buču, gradnja hidrantnega omrežja v Sidolu, Ravnah in Hruševki in vzdrževanje obstoječih objektov v krajevni skupnosti. TUHINJ (2%): gradnja kanalizacije Tuhinj-Laze s čistilno napravo, gradnja vodovoda, meteorne kanalizacije Češnjice, obnova ceste Stara Sela-Tuhinj, dopolnitev hidrantnega omrežja, ostalo za potrebe krajevne skupnosti. MOTNIK (2%): ureditev »vage«, napeljava telefona v sosednje vasi (okoliške zaselke), ureditev vodovoda v Motniku in Mala Raven, postavitev TV pretvornika, regulacija Motnišnice, povezava vasi Srbotno-Koprivnica, asfaltiranje prostora pod li- Pomagaj si sam in sisi ti bodo pomagali »Ne predstavljam si, da bi nam kdo kaj naredil ali dal, če krajani sami ne bi sofinancirali programov in dejavnosti, ki so potrebne za napredek, izboljšavo kakovost življenja v sami krajevni skupnosti. Če je krajevna skupnost brez lastnih sredstev tudi krajevne samoupravne ni!« nam je povedal predsednik Sveta krajevne skupnosti Srednja vas Albin Pirš. V tej krajevni skupnosti so se na vaških sestankih že lansko jesen začeli pogovarjati o potrebi po novem samoprispevku. »Zavedali smo se, da se stari samoprispevek izteka (ne razumem, kako da so se »na občini« zbudili šele tik pred dvanajsto?!) Niti na enem od naših sestankov ni bil nihče proti, da gremo v nov (krajevni!) samoprispevek. Ko smo dobili predloge od krajanov, kaj je tisto najnujnejše v novem srednjeročnem obdobju, smo vse to uskladili s samoupravno komunalno cestno skupnostjo, ki je bila, moram reči, takoj za sodelovanje. Žal smo uskladili programe le s SIKCS, v načrtu smo imeli tudi razširitev telefonskega omrežja (s sisom za PTT še nismo uspeli uskladiti programov -pričakujemo rešitev, ko bo Kamnik dobil novo pošto, kar se bo zgodilo, upajmo, še v tem tisočletju!). Sicer ob tako resnih stvareh ne velja biti preveč ironičen, pa kljub temu, občinski možje bi svojo »dinamiko reševanja perečih problemov« lahko malo pospešili!« Takole je na posvetu predstavnikov občine s predstavniki krajevnih skupnosti (na temo samoprispevek, seveda) negodoval Albin Pirš. Dejal je še, da v obdobju, ko je bilo za to še dovolj časa -jeseni in še prej v letu 1985 za priprave na nov samoprispevek s strani strokovnih organov na občini ni bilo kakšne konkretne pomoči, niti s strani socialistične zveze kot najmnožičnejše organizacije ne. »Sicer pa, na koncu se je vse lepo izteklo, čeprav v zadnjem trenutku ima več kot polovica krajevnih skupnosti že vse pripravljeno za izvedbo referenduma. In še nekaj moram reči. Z denarjem zbranim s prejšnjim samoprispevkom smo pri nas kar nekaj naredili, tako, da se le splača, je ob koncu pogovora pribil Albin Pirš. F ROMANA GRČAR strani meji osnovna šola, z zahodne strani pa telovadnica. Na sestanku so bili ravnatelj osnovne šole Frana Albrehta iz Kamnika Pavle Slabe, pomočnik ravnatelja tiari Prapor, ravnatelj dupliške osnovne šole Božo Pi-lej, predsednik KS Duplica Franc Štebe, predsednik skupščine KS Duplica Albert Rejc, gradbeni odbor v sestavi Alojz Kahne, Janez Kukovič, Ivan Volčanšek, delegat šolskega sveta Janez Majcenovič, predsednik sisa za šolstvo v občini Kamnik Jože Zagore in predstavniki Splošnega gradbenega podjetja Graditelj iz Kamnika. Vodstvo osnovne šole Frana Albrehta iz Kamnika, dupliške osnovne šole, ki je podružnica prej omenjene šole in krajevna skupnost Duplica, so vložili vse sile za pridobitev sredstev za povečanje obstoječih šolskih zmogljivosti. Dosedanja šola, ki je sicer še vedno novejši objekt, je za opravljanje dejavnosti premajhna in morajo tako učenci in njihovi pedagogi delati v nemogočih pogojih in v več izmenah. Kot se je v zadnjih desetletjih skora za 5 krat povečalo število prebivalcev v KS Duplica, se je temu ustrezno povečalo Število šoloobveznih otrok in doseglo število manjšega mesta. Težko je razumeti, da smo v povojnem času izredno množično gradili družbena in zasebna stanovanja, neprimerno manjši poudarek pa dali prav osnovnemu šolstvu. V zelo neprijetnem stanju sta se tako znašla prav vodstvo dupliške osnovne šole in njegovi pedagogi, saj morajo delati kot vejo in znajo. Vsi pa vemo, da vsakega predmeta v vsakem prostoru ni mogoče učiti, prav tako povečano število učencev v razredu ne more zadovoljivo sprejemati novega znanja. Ko skupno število učencev preseže v praksi potrjeno število, je nujno treba nekaj ukreniti. Mladi ne smejo imeti površno pridobljene izobrazbe. Krajevna skupnost Duplica je prisluhnila velikim težavam v dupliški osnovni šoli in lani so pričeli skupaj načrtovati nov prizidek. V težkem času, v katerem živimo, zadeva ni niti malo enostavna. Zbrati 21 starih milijard je posel, ki so mu kos le ljudje, ki jim ni nobena stvar pretežka. Na občini je bilo zbranega nekaj denarja, potrebovale pa bi ga tu- di druge krajevne skupnosti. Naš samoupravni sistem je tudi tak, da uspejo tisti delegati, ki znajo zadevo prepričljiveje predstaviti. V naši občini bomo morali povečati šolske zmogljivosti tudi v drugih KS. Ni pa treba posebej poudarjati, da je prav po številu osnovnošolskih otrok KS Duplica na vrhu. Vodstvo šole in KS Duplica so zadevo predstavili širši skupnosti, tako zboru krajanov kot občinskim organom v Kamniku. Dobili so lokacijsko dovoljenje in malo pred koncem lanskega leta tudi gradbeno. Poslan je bil razpis za izvedbo del. Javili so se štirje izvajalci, najugodnejše pogoje pa je nudilo Splošno gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika. Prišlo je do sklenitve izvajalske pogodbe in začetka del. Na sestanku smo si prisotni ogledali načrt nove gradnje, maketo in gradbišče. Na gradbišču so temelji in del sten že napravljeni. Nova zgradba bo imela povezavo z obstoječimi šolskimi prostori, po praktičnem prehodu pa tudi s telovadnico, kar bo prišlo posebno prav v zimskem času, ko je vroč človek izpostavljen prehladu. Na začetnih delih se vidi, da je delo kakovostno zastavljeno in ima vse varnostne elemente. V stenah so že izvedene potrebne napeljave in vgrajena toplotna izolacija. Predstavniki izvajalca so rekli, da bo plošča nad spodnjim prostorom napravljena marca. Kot je skrb gradbenega odbora in vseh krajanov na Duplici, da bodo gradbena dela dobro opravljena, je posebna skrb namenjena končnim obrtniškim delom in notranji šolski opremi. To bo dobavila Lesnina iz Ljubljane, za sedaj pa jo že zbira v svojih skladiščih. Plačana so vsa gradbena dela, nakazana so sredstva za notranjo opremo. Krajevna skupnost Duplica je dala za izboljšanje učnih pogojev 800 starih milijonov. Za ureditev šolskih problemov pa je finančno sodelovala že pred pričetkom gradnje novih prostorov. Na sestanku, ki je trajal kar nekaj ur, je bilo pregledano in obrazloženo vse, kar je v tem trenutku ob tem delu potrebno. Predstavniki šole, kraja Duplica, občine in izvajalci hočejo, da bo do pričetka novega šolskega leta 1986/87 nova zgradba povsem nared. Kaj si more krajan želeti lepšega, kot za svojega otroka primerne vzgojne delovne pogoje, h katerim je prav sam s samoprispevkom precej prispeval. Vodstvo KS Duplica in vodstvo šole, z njim pa tudi vsi krajani, nimajo želje le po novih osmih učilnicah, ki so v gradnji, pač pa po dopolnitvi, ki zahteva še drugo stopnjo gradnje. Na dosedanji zgradbi šole bi morali zgraditi upravne prostore, v katerih bodo našli svoja mesta poleg šolskega vodstva tudi socialni delavec in psiholog. Z 750 učenci bo šola postala samostojna in ne bo več podružnica. Novi načrti pa so močno odvisni od novega samoprispevka, to je dela osebnega dohodka, ki ga je potrebno vsak mesec odšteti od svojih prejemkov. Du-pličani so v zadnjem obdobju dokazali, da se krajevnih potreb zavedajo in si bodo na ta način zgradili potrebne družbene objekte. Poleg šole je to tudi pošta in še kaj, na kar smo nekoč pozabili, sedaj pa moramo na to dalj časa čakati. Poleg materialne podpore, ki jo nujno potrebujejo ustanove družbenega pomena in jo jim lahko nudijo krajevne skupnosti s svojimi krajani, so na teh območjih zelo pomembne delovne organizacije s svojimi delavci. Na sestanku je bilo to posebej poudarjeno. Delovna organizacija Stol je vedno nudila vso pomoč, tako materialno kot moralno. Za izgradnjo Duplice: šole, pošte, raznih poti in novih objektov, ki bodo nudili delavcu in krajanu sprostitev po delu, zbliževanje med priseljenci in večjo povezavo v prihodnje, ko bo ob vloženih sredstvih vsak začutil, da je družbena skrb namenjena tudi njemu in njegovim naslednikom, je še veliko dela; posebno še zato, ker je prav KS Duplica največja v občini. Ljudje, ki so z vztrajnostjo, veliko voljo in zavestjo uspeli pri povečanju osnovne šole, zaslužijo vso pohvalo in so za zgled drugim. CIRIL SIVEC Rezultati petih samoprispevkov Aprila 1965 smo se v občini Kamnik prvič odločali o krajevnem samoprispevku. Od tistega aprila pred dvajsetimi leti smo se odločili za samoprispevke še štirikrat. Rezultatov, ki smo jih tudi s pomočjo tako zbranih sredstev v družbenem razvoju v teh letih dosegli, se navadno niti ne zavedamo, saj je samo po sebi umevno, da so ceste asfaltirane, da imamo urejene vodovode, da so zgrajeni vrtci, šole itd., ter da je v krajevnih skupnostih razvito družbeno in samoupravno življenje. Seveda to ni izključno rezultat sredstev, zbranih s samoprispevkom, vendar drži, da so sredstva samoprispevka vedno predstavljala osnovo, na katero so se vezala sredstva iz drugih virov, prostovoljno delo, prispevki občanov in drugo. Ko smo leta 1968 ocenjevali več kot spodbudne rezultate prvega samoprispevka, se ni bilo težko odločati za drugega, s katerim so vse krajevne skupnosti v občini združevale del sredstev za modernizacijo ceste skozi Tuhinjsko dolino. Naslednji, to je tretji samoprispevek v višini dveh odstotkov je bil namenjen razvoju krajevnih skupnosti. V programu četrtega samoprispevka je bila polovica sredstev namenjena razvoju šolstva in otroškega varstva. Oblikovan je bil prednostni vrstni red gradnje in sicer: Srednješolski center, otroški vrtec na Bakovniku, osnovna šola na Duplici, otroški vrtci na Duplici, v Šmarci in v Komendi. Zgrajeni pa so bili: Srednješolski center, telovadnica pri Srednješolskem centru, I. faza osnovne šole Duplica (8 učilnic in telovadnica), športna dvorana pri OŠ Frana Albrehta z večnamenskim prostorom in centralno kurjavo ter otroški vrtci na Bakovniku, Duplici in v Komendi. Prav pri tem samoprispevku se je pokazal velik pomen sredstev samoprispevka, ki so, čeprav so predstavljala le tretjino investicijskih sredstev, angažirala še celo vrsto drugih virov. V programu zadnjega samoprispevka, ki se bo iztekel aprila 1986 smo namenili en odstotek financiranju gradnje Zdravstvenega doma in šolstva. Zaradi znanih zaostrenih pogojev gospodarjenja v zadnjih nekaj letih program samoprispevka ni bil v celoti realiziran. Poleg tega svoje obveznosti pri sofinanciranju gradnje Zdravstvenega doma ni pravočasno izpolnila tudi medobčinska zdravstvena skupnost. Zgrajena je bila le I. A faza zdravstvenega doma. Podobna ugotovitev velja tudi za realizacijo tistega dela samoprispevka, ki je bil namenjen šolstvu. S sredstvi samoprispevka in prispevkom občinske izobraževalne skupnosti je v teku gradnja osmih učilnic pri OŠ Duplica. Že prej pa je bila s sredstvi izobraževalne skupnosti izvršena adaptacija OŠ Moste in adaptacija OŠ 27. julij. Kamnik. V PRETEKLEM OBDOBJU JE SAMOPRISPEVEK OMOGOČIL REALIZACIJO PRECEJŠNJEGA DELA PROGRAMA NA KOMUNALNO-CESTNEM PODROČJU NA OSNOVI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV MED KS IN SIKCS Komunalno-cestna skupnost je v preteklem srednjeročnem obdobju ustvarila pogoje za združevanje sredstev predvsem s krajevnimi skupnostmi za izboljšanje komunalno-cestnega standarda. Spričo tega, da so bile protrebe na komunalnocestnem področju vedno večje, kakor pa so finančne možnosti, ki jih ima SIKCS skozi sistemsko financiranje svoje dejavnosti, smo na ta način lahko s skupnimi močmi več naredili. Krajevne skupnosti občine Kamnik so v svoje programe oziroma letne plane vedno vključevale predvsem cestno-komunal-no problematiko in zato namenjale tudi del sredstev iz samoprispevka. Poleg sredstev samoprispevka po krajevnih skupnostih so za programe v preteklem obdobju prispevali direktno tudi krajani s svojimi finančnimi prispevki in delom za konkretne akcije. Prav zato smo na tem področju z združevanjem sredstev lahko izvedli prenekatero skupno nalogo. Osnova za združevanje je bilo predvsem to, da je komunalna skupnost vedno zahtevala strokoven pristop in to strokovnost tudi financirala. Za take programe je SIKCS preko svoje skupščine s sodelovanjem krajevnih skupnosti pritegnila tudi ostale zainteresirane kot Gozdno gospodarstvo in OVS Ljubljanica--Sava. V letošnjem letu se izteka sedanji občinski samoprispevek. Na zborih občanov so se v krajevnih skupnostih odločili in se odločajo za razpis referendumov za krajevne samoprispevke. S temi sredstvi naj bi v sodelovanju s komunalno-cestno skupnostjo razreševali predvsem komunalno in cestno problematiko v krajevnih skupnostih. V nadaljevanju posredujemo pregled realizacije iztekajočega se samoprispevka po posameznih KS: POMEMBNEJŠE AKCIJE, IZVEDENE S SREDSTVI SAMOPRISPEVKA 1981-1986 PO POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ŠPITALIČ - sofinanciranje gradnje telefona - obnova in gradnja vodovodov: Zg. Okrog, Zobala, Jastroblje, Strmšek-Pestotnik, Dolina - gradnja zbiralnice za mleko v Špitaliču in Jastrebljah - urejanje in obnova pokopališča v Špitaliču - vzdrževanje cest - obnova javne razsvetljave v Špitaliču - ureditev avtobusne čakalnice - dotacija DPO in financiranje SLO ŠMARCA - urejen je pločnik do občinske meje - postavljena je najnujnejša razsvetljava - speljani sd osnovni zbirni kanali, delno je obnovljeno vodovodno omrežje in priključeno na Iverje - zgrajena transformatorska postaja sever - delno so urejene ulice - urejen je osrednji trg s parkom in spominskim obeležjem - urejeni sta dve avtobusni postajališči - zgrajeno je železniško postajališče - izdelan je zazidalni načrt za celotno področje KS - zgrajena je mrliška vežica na homškem hribu - obnovljen je prvi del doma - zgrajen je gasilni dom - urejen je del brezine Kamniške Bistrice - v teku so dela na obnovi dvorane MOTNIK - asfaltiranje ceste proti pokopališču - gradnja igrišča pri osnovni šoli - napeljava telefona - izgradnja mostu v Loki - posipanje in vzdrževanje cest - dotacija organizacijam in društvom MOSTE - igrišče za odbojko - naprava za skok v daljino - sofinanciranje steze za tek na 60 m - sofinanciranje šole v naravi - ureditev središča Most - ureditev okolja ob zgradbi KS - širitev javne razsvetljave - širitev mreže hidrantov (požarna varnost) - asfaltiranje štirih krajevnih cest - gradnja prvega pločnika v KS - stalno urejanje makadamskih krajevnih cest - zimska služba na krajevnih cestah - stalna finančna pomoč: - kulturnemu društvu - gasilskemu društvu - društvu upokojencev - ostala društva in organizacije VOLČJI POTOK - rekonstrukcija in asfaltiranje lokalnih cest - asfaltiranje ceste od Jermana do Žiberta - napeljava telefonskega omrežja in s tem 10 priključkov v Volčjem potoku - obnova električnega omrežja v Rudniku - pridobitev zemljišča za namembnost KS PODGORJE - del kanalizacije na severnem delu KS in asfaltiranje ulice v dolžini 110 m - napeljava telefonskih prikljčkov v KS iz centrale Komenda in Kamnika - asfaltna prevleka na cesti skozi vas v dolžini 2.850 m - naročena lokacijska dokumentacija za razširitev pokopališča in mrliške vežice, realizacija v letu 1986 - preurejen električni priključek v kulturnem domu SAMOPRISPEVEK NEVLJE - gradnja trgovine (zunanja ureditev) - ureditev športnega igrišča Vrhpolje - obnova mostu v Olševku in izgradnja novega Medgore - velik del sredstev porabljen za vsakoletno vzdrževanje lokalnih cest - gradnja odbojne ograje na cesti Nevlje-Vrhpolje - gradnja telefonskega omrežja s 40 priključki - avtobusna postaja Zlata kaplja v soteski - hodnik za pešce in avtobusni postaji na Vrhpolju - delno zgrajen vodovod v Soteski - ureditev javne razsvetljave-po naseljih - sodelovanje pri regulaciji Nevljice in obnovi električnega omrežja in tip. novih. - dokončna ureditev pokopališča z mrliško vežico GODIČ - rekonstrukcija dela ceste Godič-Brezje - obnova vodovodnega omrežja Godič-Brezje - napeljava telefonskega omrežja z javno govorilnico - ureditev javne razsvetljave - gradnja prostorov - doma za potrebe krajevne skupnosti Vseh pridobitev, ki so jih v krajevnih skupnostih dobili s samoprispevki, skoraj ni več mogoče našteti. V Tuhinjski dolini pa vendar še zdaj radi povedo, kako dragocena je asfaltna prevleka na cesti, saj zaradi nje, vsaj časovno, niso več tako odmaknjeni. Med pridobitvami v Motniku je tudi zadružni dom. KOMENDA - cesta Potok Klanec-Breg Klanec - skupaj 1,5 km (asfaltiranje) - zgrajene so bile 3 avtobusne čakalnice - pločnik od osnovne šole do kulturnega doma okrog 500 m z vso kanalizacijo - razširitev mostu čez potok Reka - novi most v vasi Potok in ureditev ceste s kanalizacijo za meteorno vodo - v vasi Mlaka - kanalizacija 200 m z jaški in ureditev ceste - vzdrževanje vseh vaških in občinskih cest do leta 1983 - gradnja pločnika in odtokov v vasi Nasovče - 100 m - Gmajnica - ureditev obrambnega zidu 25 m s kanalizacijo ter ureditev - razširitev ceste - sofinanciranje javne razsvetljave - gradnja igrišča pri OŠ Komenda 20 x 10 m - sofinanciranje tenis igrišča - sofinanciranje pri nabavi stolov v dvorani kulturnega doma - izdelava idejnega projekta za prizidek učilnic pri Os Komenda - nakup zemljišča za mrliške vežice - ureditev spomenikov NOB - povezovalna cesta Gora-OŠ Komenda - pomoč društvom in klubom pri izvajanju njihovega programa - sofinanciranje šole v naravi - sofinanciranje prometnih znakov in ureditev okolja in še več drugih tekočih zadev - asfaltiranje ceste Klanec-Nasovče - izvedba kanalizacije v Urhovi - izvedba rekonstrukcije ceste v makadamu Komenda-Komend-ska Dobrava KAMNIK-PEROVO - ureditev poti 27. julij ■ - postavitev dveh avtobusnih postajališč ob ljubljanski cesti - sanacija dveh mostnih ograj na industrijskem kanalu - ureditev dela Tkalske poti - ureditev pločnika ob Kovinarski cesti - gradnja javne razsvetljave na Steletovi cesti - postavitev javne telefonske govorilnice na poslopju SKG - ureditev okolice bloka Kovinarska 10/a - ureditev okolice blokov na Steletovi - ureditev peš poti Pot 27. julija - Kovinarska - sofinanciranje avtobusne postaje Maistrova ulica - sofinanciranje povezovalnice Kidričeva-obvoznica - sofinanciranje organizacij in društev v KS Takole veselo je bilo ob otvoritvi vrtca na Duplici KAMNIK-ZAPRICE - stroški vzdrževanja cest in ulic - ureditev dovoza Rožičeva ulica - dotacija društvom DPO - združevanje sredstev za avtobusno postajo Maistrova ulica - ureditev avtobusne postaje, popravilo in ureditev pločnikov na Ljubljanski cesti - ureditev Aškerčeve ulice - ureditev javne razsvetljave Jenkova ulica - ureditev javne razsvetljave Svetčeva-Podgorska - ureditev javne razsvetljave Kersnikova-Smolnikarjeva KAMNIK-NOVI TRG - vzdrževanje cest II. reda in ulic - delovanje društev in DPO - združevanje sredstev, avtobusna postaja Maistrova - ureditev poti Perovo (projekti) - bazen - ureditev kanalizacije in poti Zg. Perovo KAMNIK-MEKINJE - vzdrževanje cest II. reda - ureditev hudournika Polčeva in robnikov - ureditev Ceste 3. talcev - dotacije društvom in DPO - ureditev Polčeve poti - ureditev Ceste Vrtnarija-Breg - ureditev ceste dr. T. Zajca - kanalizacija Drnovškova - ureditev in asfaltiranje poti na Jeranovo - asfaltiranje dvorišča pred OŠ Mekinje KAMNIK-CENTER - gradnja kanalizacije Maistrova-Žebljarska - vzdrževanje cest II. reda - čiščenje korita Mlinščice - ulične table - meteorna kanalizacija Košiše - otroško igrišče Tunjiška, Medvedova - pločnik ob športnih objektih - dovoz do otroškega vrtca Antona Medveda - dotacija društvom DPO - revitalizacija mesta - obnova pločnika Maistrova - ureditev ploščadi ob Kidričevi ulici - postavitev prometnih označb - ureditev Titovega trga - ureditev perona Kamnik-mesto in Graben - ureditev Šlandrove ulice - združevanje sredstev povezovalne ulice - združevanje sredstev za avtobusno postajo Maistrova ulica - gradnja javnih sanitarij na avtobusni postaji Maistrova ulica - ureditev Trga svobode - ureditev javne razsvetljave na trškem polju TUNJICE - razširitev vodovodnega omrežja v dolžini 2000 m Zadnji vrh Tunjice - vzdrževanje cest in gramoziranje - zgraditev betonske škarpe za razširitev pokopališča v Tunjicah v dolžini 15 m in zasutje z zemljo - napeljava telefonskega omrežja (48 telefonskih priključkov) - nabava projekta, vodovodnih cevi, črpalke in priključki za gradnjo vodovoda Vinski vrh - odmera zemlje za rekonstrukcijo ceste Kamnik-Tunjice in odmera za parkirni prostor in gradnjo mrliške vežice ter povečano pokopališče - zgraditev vodovodnega omrežja v dolžini 800 m in zajeta voda na izviru Tunjščice - razširitev ceste na Vinski vrh - razširitev športnega igrišča pri osnovni šoli Tunjice SREDNJA VAS - asfaltiranje ceste Podhruška-Srednja vas - vodovodi v KS - ureditev cest v KS - asfaltiranje ceste v Srednji vasi - zgraditev mostu čez Nevljico na Potoku - razširitev mostu čez Nevljico na Lokah - pomoč pri obnovi električnega omrežja - izgradnja meteorne kanalizacije ŠMARTNO - zgrajene so bile poti do vseh vasi - napeljan je bil telefon v 8 vasi in sicer 44 številk - obnovljena stara šola v Kulturni dom - zgrajen rezervoar za pitno vodo - finansiranje raznih komunalnih dejavnosti, kot so mostovi, betonske cevi in propusti in oporni zidovi - zgrajeno stanovanje za hišnika v domu družbenih organizacij - pomoč pri gradnji športnega igrišča - pomoč družbenim organizacijam KAMNIŠKA BISTRICA - SOFINANCIRANJE, SKUPNO S SIKCS občine Kamnik, rekonstrukcije oziroma asfaltiranje lokalnih cest v Stolnik (800 m) in Bistričica (700 m) - rkonstrukcija krajevnih javnih poti v Zgornjih in Spodnjih Stranjah v dolžini cca 2000 m - rekonstrukcija ceste v Županje njive s soudeležbo občanov (800 m) ter levega in desnega priključka v Bistričici (600 m) - vzdrževanje vseh krajevnih makadamskih javnih poti (posipavanje in izvedba odvodnjavanja) Iz sredstev četrtega samoprispevka smo gradili tudi srednješolski center - gradnja vodovodnega zajetja v Slevem in gradnja novega vodovoda v Zakalu in Praprotnem - sofinanciranje telefonskih priključkov v celi krajevni skupnosti - povečava pokopališča za 200 grobov - sofinanciranje s SIKCS občine Kamnik pri dograditvi in posodobitvi javne razsvetljave - sofinanciranje TV pretvornika Velika planina DUPLICA - gradnja avtobusnih postaj - gradnja železniške postaje - dograditev in prestavitev javne razsvetljave - postavitev telefonskih govorilnic Na Duplici bomo imeli osemletko Pogovarjali smo se s tov. Kahnetom in tov. Slabetom o težko pričakovani gradnji na Duplici. Verjetno že vsi veste, da bo septembra zgrajen nov prizidek osnovne šole. Večina učencev se ga že zelo veseli. Predvsem tisti, ki bodo to šolo obiskovali. Šola je potrebna za učence iz okolice. V novem prizidku bo veliko prostora. Za vsak učni predmet bo druga učilnica. Vsak razred od petega do osmega pa bo imel dva oddelka. Tako bo na vsej šoli približno 750 učencev. V tem delu šole bo tudi jedilnica za tiste, ki bodo hodili na kosilo. Povezana bosta tudi stari del šole in telovadnica in k telovadbi bomo hodili kar v copatih. Učence pa naj ne skrbi: vse interesne dejavnosti in prireditve se nadaljujejo. Na koncu naj se zahvalimo staršem, krajevni skupnosti in tovarni Stol, ki so veliko prispevali za gradnjo. Ne smemo pa spregledati pridnih delavcev, ki se kljub mrzlim dnem trudijo, da bo šola pravočasno dograjena. Andraž Teršek, Juta Kovačič, Tinkara Skamen, novinarski krožek, OŠ Duplica - priključek kanalizacije na zbiralnik Kamnik-Domžale - gradnjo šolskih igrišč - plačilo taks za spremembo namembnosti zemljišč ob šoli - pomoč šoli pri nabavi učil - urejanje okolja - vzdrževanje kulturnega doma - razvoj delovanja vseh društev in organizacij v KS - asfaltiranje ulic SAMOPRISPEVEK TUHINJ - sofinanciranje telefonskega omrežja - sofinanciranje zdravstvene postaje na Lazah - obnova in razširitev vodovodov - dokončna ureditev pokopališč in mrliške vežice - vzdrževanje cest - dotacijo SPO in društev - sofinanciranje ureditev igrišča pri osnovni šoli Zg. Tuhinj - sofinanciranje mostu na Cesti Laze-Tuhinj - sofinanciranje projektov za kanalizacijo Laze-Tuhinj - sofinanciranje raznih komunalnih dejavnosti, kot so oporni zidovi, propusti, pomoč pri gradbenem materialu PŠAJNOVICA - oporni zid v naselju Pšjanovica - prenova ceste na odseku Pšajnovica-Vel. Rakitovec - vzdrževanje ceste Šmartno-Vel. Rakitovec in Pšjanovica-Ga-brovnica - postavitev hidrantov v Vel. in Malem Rakitovcu - napeljava telefonskega omrežja ČRNA - gradnja vodovoda - elektrifikacija - ureditev nekategoriziranih javnih poti - lokalnih cest in njihovo vzdrževanje - rekonstrukcija - dotacija društvom - ureditev smučišča - nakup telefonske govorilnice SELA - vzdrževanje vodovoda in kulturnega doma - posipavanje in pluženje nekategoriranih lokalnih cest - delna rekonstrukcija ceste Bela-Peč - gradnja mostu in opornega zidu na cesti Podhruška-Sela - dokončanje napeljave telefonskega omrežja - združevanje sredstev s SIKCS, Gozdnim gospodarstvom in Cestnim podjetjem Ljubljana za rekonstrukcijo ceste Sela-podhruška - gradnja ceste Žubejevo-Dolina - asfaltiranje ceste v Markovo KRIŽ - asfaltiranje ceste na odseku Glavna cesta-Čuber in na odseku transformator-gasilski dom - sanacija avtobusne postaje - sanacija in nasutje vseh vaških poti in cest - položitev cca 150 m cestnih kanalov - s sredstvi občanov napeljanih 34 novih telefonskih priključkov - ureditev igrišča VRANJA PEČ - povečanje vodovodnega zajetja Velika Lasna - rekonstrukcija ceste Vaseno-Velika Lasna - delna rekonstrukcija lokalne ceste Kamnik-vranja peč - Velika Lasna - gradnja in vzdrževanje nekategoriziranaih javnih poti - saniranje plazu na Veliki Lasni - posip pokopališča - sofinanciranje vodovoda • Živahne razprave o kritični analizi Hitreje moramo spreminjati obnašanje Te dni poteka v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela razprava o kritični analizi političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Organizirata jo SZDL in sindikat. Za dosedanje razprave je značilna velika zavzetost udeležencev za to, da bi s svojim ravnanjem, pa tudi s spremembo nekaterih predpisov in zakonov odpravili slabosti, ki zavirajo samoupravljanje. Poglejmo na kratko, kaj so o teh vprašanjih dejali na razpravah v Tuhinjski dolini in v KS Duplica, kjer je bil organiziran razgovor za Duplico, Šmarco in Volčji potok. Na posvetu na Lazah so menili, da moramo predvsem spremeniti naše ravnanje in uresničevanje tistega, o čemer smo se dogovorili na vseh ravneh. Za nespoštovanje dogovorov bi morali posamezniki tudi odgovarjati. Predlagatelji raznih obsežnih gradiv bi se morali pojaviti med občani v krajevni skupnosti in na preprost in razumljiv način predstaviti kaj predlagajo in kakšne bodo posledice teh predlogov. Menijo, da smo preveč zapustili prakso sklicevanja zborov občanov, na katerih so ljudje povedali svoja mnenja, postavljali vprašanja in nanje tudi dobivali odgovore, tudi preko Kamniškega občana. Predlagali so tudi združitev nekaterih sorodnih SIS, kar bi omogočilo bolj celovit pregled nad problematiko in bi lahko boljše organizirali delo delegacij. Na Duplici so menili, da bi kazalo od množičnosti pri delegacijah preiti na večjo kakovost njihovega dela. To si zamišljajo tako, da bi bile delegacije manj številčne in da bi v njih delovali le tisti, ki imajo dejanski interes, ne pa da za vsako ceno vztrajamo pri določeni sestavi. Na seje teh ožjih delegacijah pa bi povabili vse občane, ki so zato zainteresirani. Zagotovili naj bi torej večjo javnost dela delegacij in s tem večji vpliv občanov na delo delegatov. Tudi na dupliškem posvetu so se zavzeli za zmanjševanje števila sisov. F. S. Prva zbirka Hanzija V založbi Drava v Celovcu je nedavno izšla prva pesniška zbirka Hanzija Artača z naslovom Ob reki Dravci. V njej je petindvajset pesmi za mešani zbor na besedila prof. Milke Hartman. Spremno besedo k prvencu je napisal tudi prof. Samo Vrem-šak. Med drugim pravi: S 25 pesmimi, kolikor jih vsebuje zbirka, stopa mladi koroški slovenski skladatelj Hanzi Artač prvič v javnost. Besedila, inspirirana iz domoljubne, ljubezenske, ele-gične in folklorne sfere, so delo znane koroške pesnice Milke Hartman. Skladatelj želi nadaljevati v najboljšem pomenu besede tradicijo koroške slovenske zborovske glasbe, ki so ji pred njim postavili temelje bardi slovenskega koroškega zborovstva Dev, Švikaršič, Horvat in Ker-njak. Melodija, včasih obarvana s prizvokom narodno-zabavne glasbe, mu teče gladko, doživeto, neprisiljeno, tej ustrezajoče so tudi harmonije, ki ne posežejo v drznejši zvočni svet. V pesmarici je tudi spremna beseda prof. dr. Pavleta Zablat-nika, dvornega svetnika in bivšega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu, ki med drugim pravi: Dva koroška samorastika, Hanzi Artač in Milka Hartman sta si podala roko za skupen načrt... Artačeve pesmi so hitro osvojile poslušalce, precej jih je posnel celovški radio, radi jih pojejo naši domači zbori, prodrle so tudi čez mejo koroške dežele v Slovenijo... Društvo invalidov Kamnik obvešča člane, da bo letni občni zbor društva v soboto, 15. marca 1986, ob 9. uri v mali dvorani kina Dom. VABLJENI Naš modelarski krožek Pokukali sva v tehnično delavnico, ki gosti tudi člane modelarskega krožka. Ta zanimiva dejavnost je mnogim učencem neznana, zato kaže reči nekaj besed na to temo. Učenci tu ustvarjajo zanimive modele letal, ki celo letijo (če je vreme ugodno in model brezhiben, seveda). Lani je bila naša šola gostitelj tekmovanja slovenskih modelarjev in tudi naši učenci so dosegli kar dobre rezultate. Krožek trenutno obiskuje le šest učencev, kar je zelo malo za tako zanimivo dejavnost. Treba pa je reči, da vsi člani krožka pridno delajo -rezljajo, lepijo, barvajo. Krožek vodi tovariš Boris Bratuž, ki sicer poučuje likovno vzgojo in tehnični pouk. Novi člani, dela je dovolj za vse in še privlačno Vanja Stupar, Jana Kem, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Stenčas To ni čas na steni, ampak je časopis, ki tiči v lesenem okvirju na steni šolske avle in ga lahko vsakdo prebere, ne da bi za to odštel en sam dinar. Vsa stvar je maslo našega novinarskega krožka. Tu lahko najdete novice, recepte, modne nasvete, hit lojtrce in še kaj. Prav prijetno je videti, da večina učencev najprej, že ob prihodu v šolo, zavije k časopisu. Začetne zadrege smo kar hitro premagali in zdaj vsa stvar kar dobro teče. Člani krožka smo si rubrike pošteno razdelili med seboj, da ni zavisti in nevoščlji-vosti. Vanja Stupar, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta Naša šola je prenovljena Pred odhodom na zimske počitnice smo vsi učenci pomagali nositi iz razredov stare šolske mize in stole. V avli šole je čakalo novo pohištvo, ki ga je bilo potrebno sestaviti in namestiti po razredih. Čeprav smo se zelo veselili zimskih počitnic, pa smo tudi komaj čakali, kdaj se bomo vrnili v šolo. Novo polletje smo pričeli v lepo opremljenih učilnicah. Vsak učenec je dobil svojo šolsko mizo in stol. Sedimo dovolj narazen, da si med poukom ne bomo mogli več nagajati. Novih klopi so vesele tudi naše tovarišice, ker ne moremo več prepisovati. Pri opremi učilnic nam je pomagal pokrovitelj šole, delovna organizacija UTOK, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Veseli smo, da je prav naš pokrovitelj konec januarja prejel v Beogradu najvišje jugoslovansko priznanje, nagrado Edvarda Kardelja. ČESTITAMO! Pionirska in mladinska organizacija COŠ 27. JULIJ Novosti v kamniški knjižnici Šetinc F.: Ukradena mladost - Mladinska knjiga 1983 Kovač P.: Vesoljsko jajce ali 1 in 1-5 - DZS 1985 Clavell J.: Otmjena kuća iz Hong Konga - Mladost 1985 Brest V.: Mala Marjetica in gozdni mož - Mladinska knjiga 1985 Dekleva M.: Ob devetnajstih zjutraj - Mladinska knjiga 1985 Paronki A.: Mikelandjelo: slikar - Vuk Karadžič 1984 Brojgel - Vuk Karadžič 1984 Paronki A.: Mikelandjelo: skulptor - Vuk Karadžič 1984 Goja: slikarstvo - Vuk Karadžič 1984 Mušič J.: Sila spomina: Dr. France Prešeren v spominih svojih sodobnikov - Mladinska knjiga 1986 Novi veliki Kneippov priročnik - Centralni zavod za napredek gospodinjstva 1986 Stendhal: Opatica iz Castra - Naprijed 1985 Radiguct R.: Djavo u tijelu - Naprijed 1985 Weldon F.: Dolje medju ženama - Naprijed 1985 Boccaccio-Aretino: Samostanske golicave priče - Naprijed 1985 Majetić A.: Čangi - Naprijed 1985 Turgenjev I. S.: Proljetne vode - Naprijed 1985 Slodnjak A.: Neiztrohnjeno srce: roman o Prešernu - Mladinska knjiga 1981 Oetker: Krompir - Mladinska knjiga 1986 Matute A. M.: Past - Prešernova družba 1985 Računalniški slovarček - Cankarjeva založba 1985 Kladnik R.: Visokošolska fizika 1. del - DZS 1985 Heinrich W.: Sanjska ptica - Založba Obzorja 1986 Pavič M.: Hazarski besednjak - Pomurska založba 1985 Puhar A.: Peticije, pisma in tihotapski časi - Založba Obzorja 1985 Bohanec F.: Ivan Tavčar - Partizanska knjiga 1985 Pogačnik J.: Josip Stritar - Partizanska knjiga 1985 Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1-2 štev. - Partizanska knjiga 1985 Samoupravni splošni akti I. - Delo - Gospodarski vestnik 1985 Stout R.: Plagiat - Cankarjeva založba 1983 Strojnotehnološki priročnik - Tehniška založba Slovenije 1986 Lindgren A.: Ronja, razbojniška hči - Mladinska knjiga 1985 Grafenauer N.: Malčki Palčki - Mladinska knjiga 1985 Seliškar T.: Deklica z junaškim srcem - Mladinska knjiga 1984 Hofman O.: Odisej in zvezde - Mladinska knjiga 1985 Kraiger N.: Aleš se potepa - Partizanska knjiga 1979 Hunter N.: Zakleti čajniki in druge prečudne zgodbe - Mladinska knjiga 1984 Milčinski J.: Lutkovne igrice - Državna založba Slovenije 1985 Skočir L: Malo praktično vinogradništvo - Založba Obzorja 1986 Prešeren F.: Krst pri Savici - Prešernova družba 1986 Mihelčič M. - Janez Zeni: Osebni dohodki na podlagi minulega dela - Delo-Gospodarski vestnik 1986 Higgins J.: Lov na kralja - Založba Borec 1985 Williams E.: Leseni konj - Založba Borec 1985 Klinar P.: Mednarodne migracije v kriznih razmerah - Založba Obzorja 1985 Muster M.: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika -Delavska enotnost 1986 Od ječe do ječe - Založba Borec 1985 # Programsko volilna seja OK ZSMS Kamnik Kdo smo in kaj hočemo Že nekaj mesecev napovedana programsko volilna seja je končno tudi izpeljana. Ob dobri udeležbi mladih iz osnovnih organizacij so bili sprejeti sklepi, ki bodo vodilo dela v tem letu, pa tudi v prihodnjih. Najbolj zanimivi točki dnevnega reda sta bili sprejetje srednjeročnega plana z naslovom »Kdo smo in kaj hočemo«, kije edinstven premik v delu občinske konference, ter potrditev nastopa mladih kam-ničanov na zaključni prireditvi ob Dnevu mladosti v Beogradu. Plan obsega srednjeročne, pa tudi dolgoročne usmeritve mladinske organizacije. Glavni cilji so: dosledno izvajanje samoupravljanja in vključevanje v vse organe samoupravljanja na vseh nivojih, dolgoročno izobraževanje in kadrovska politika, povečevanje vloge posameznika, preživljanje prostega časa, nov način financiranja in še kaj. Čeprav so to zgolj usmeritve, je nakazanih tudi nekaj konkretnih rešitev, operativni plani pa se bodo delali vsako leto posebej, seveda glede na usmeritev v srednjeročnem planu. Razprava o planu je bila povezana tudi s poročilom o delu OK ZSMS, ki ga je podala predsednica Mojca Koretič. Veliko je bilo govora o motivaciji osnovnošolske mladine za delo v mladinski organizaciji. Ker te ni, bi morali bolj intenzivno delati prav z nanovo pečenimi mladinci, kar pa je mogoče le z dobrimi mentorji. Že dalj časa je opaziti, da se ogromen potencial mladinske organizacije porazgubi ravno na prehodu v srednjo šolo. Klasični sestanki in prazno govorjenje gotovo niso tisto, kar bi privabilo mladega človeka, ki mu je politika največkrat deveta briga, vendar sčasoma postane tudi politika zanimiva, če mladinec ugotovi, da lahko preko mladinske organizacije reši marsikateri problem, ki nastane v družbi. Predsednik SZDL Davorin Gregorič je menil, da s tem, ko je bil izpostavljen problem nemotiviranosti in obenem neaktivnosti, ne smemo pozabiti na mlade, ki so aktivni v društvih, klubih in aktivih, saj so tudi oni del mladinske organizacije. Brigadirji so še enkrat opozorili na problem mladinskega prostovoljnega dela, še posebej na odnos delavec - brigadir ter mladinske delovne akcije v naši občini. Ko govorimo o delavcu--brigadirju, je to povsem nekaj drugega kot študent-brigadir, kajti delavec dobi plačo, študent ali dijak pa zapravlja svojo štipendijo oziroma očetovo plačo. Septembra, ko pride spet čas šole, pa ni denarja niti za zvezke, kaj šele za knjige . Predvsem »stari« brigadirji so se zavzeli za delovno akcijo, ki bi potekala v naši občini, npr. na Veliki planini, kjer bi lahko podaljšali smučarsko sezono. Konferenca je pregledala in sprejela tudi finančni plan ter poročilo o financah za prejšnje leto. Tudi letos lahko ugotovimo, da se veliko sredstev preliva v osebne dohodke (sekretar, tajnica in honorar predsedniku), za dejavnost pa je denarja sicer več kot preteklo leto, toda še vedno premalo. Z nadomestnimi volitvami se je zamenjalo tudi nekaj članov predsedstva in sekretariata. Na novo so prevzeli funkcije v predsedstvu OK ZSMS: Igor Mlakar, Marjan Bergant, Matic Romšak, Demeter Perčič, Sabina Ščurk in Nataša Palma. Novi člani sekretariata pa so: Mirsad Jagodic, Igor Mlakar, Urankar Ema, Edo Sikošek, Janez Pinterič ter Branka Božič. Konferenca jim je dala vso podporo. Ker se bližata kongresa ZSMS in ZSMJ, je konferenca potrdila tudi delegate kamniške mladine, ki bodo zastopali svojo bazo, ki jih je predlagala, na obeh kongresih. Na slovenskem kongresu nas bodo zastopali: Brigita Ra-dej, Danica Bajde, Brane Modrijan in Marjan Bergant, na kongresu ZSMJ pa Branka Božič, ki trenutno opravlja funkcijo predsednika sveta za prosti čas. Delegati na programsko-volilni seji OK ZSMS Daleč najbolj zanimiva točka dnevnega reda je bila odločitev o nastopu mladih Kamničanov na zaključni prireditvi ob Dnevu mladosti v Beogradu, kjer naj bi skupaj z domžalsko mladino zastopali Slovenijo. Precej negodovanja je bilo slišati od mladih iz delovnih organizacij, šolajoča mladina pa je izredno navdušena. Vprašanja, ki so si jih zastavljali v razpravo so bila predvsem taka: ali bo kamniška mladina delala še kaj drugega, kot da se bo ukvarjala z nastopom v Beogradu, ali se ne bodo podrli vsi plani, zastavljeni za letošnje le- to? Je smotrno porabiti toliko sredstev in s tem okrniti druge dejavnosti, zakaj kljub temu, da se je slovenska mladina opredelila proti in poslala protest proti takšnemu praznovanju Dneva mladosti, še vedno sodelujemo pri takšnem konceptu praznovanja? Tudi letošnji scenarij še ni znan, gotovo pa ne bo kakšnih bistvenih premikov. Na prireditvi naj bi sodelovalo kakih 250 mladih iz Kamnika in Domžal, sodelovanje pa bi prispevalo k še večjemu zbližanju mladih obeh občin. Sedaj sodelujeta predv- sem preko forumov (ok). Samo možnost za nastop je predlagala Republiška konferenca ZSMS glede na pogoje, ki jih Kamnik in Domžale imata in glede na velik potencial mladih, ki so lani odlično pripravili sprejem štafete mladosti v Kamniku. Po dolgi razpravi z mnogimi argumenti za in proti, je konferenca sprejela sklep, da dokončno odločitev sprejmejo predsedstvo OK ZSMS Kamnik in osnovne organizacije ZSMS SEN-ŠRM, osnovnih šol, delovnih organizacij Ete, Stola in Titana. DAMJAN GLADEK DELEGATI ZA KONGRES ZSMS BRIGITA RADIJ, rojena 2. 6. 1964, iz Kamnika, je študentka 3. letnika pravne fakultete. V mladinski organizaciji aktivno deluje od leta 1978. V tem obdobju je opravljala vrsto dolžnosti, med katerimi naštevamo le nekatere: predsednik OO ZSMS Center, predsednik Mestnega sveta ZSMS Kamnik, član predsedstva OK ZSMS Kamnik. V mladinski organizaciji je še posebno pozornost in aktivnost posvečala organiziranju in delovanju osnovnih sredin. Prav v zadnjem obdobju poskuša organizirati mladinske organizacije v samem mestu Kamnik, kar je ena od prioritetnih nalog celotne or- ganizacije. Udeležila se je več oblik mladinskega usposabljanja. Aktivno se je vključevala tudi v ostale oblike dela organizacije, kot npr. Centra za mladinsko prostovoljno delo, s katerim se je udeležila več lokalnih, republiških in zvezne mladinske delovne akcije. Članica ZK je od leta 1983. MARJAN BERGANT, rojen 21. 4. 1960, iz Kamnika, strojni tehnik, zaposlen v OZD Kemijska industrija Kamnik. Vseskozi je aktivno deloval v OO ZSMS KIK, kjer je bil dva mandata sekretar, dva mandata predsednik in en mandat član predsedstva OO ZSMS KIK. Izvoljen je bil tudi za člana delegacije DSSS KIK v Zbor združenega dela in za člana Komisije za družbeno nadzorstvo občine Kamnik. V letu 1983 je bil izvoljen v predsedstvo OK ZSMS, ter v istem mandatnem obdobju opravljal funkcijo predsednika področne konference mladih delavcev. Aktivno je deloval vse do odhoda na služenje vojaškega roka. Po odsluženju v JLA je bil ponovno izvoljen za predsednika OO ZSMS KIK. Udeležil se je vrste mladinskih delovnih akcij, opravil oz. udeležil se je tudi vrste seminarjev, političnih šol ter razne druge oblike družbenopolitičnega usposabljanja. Član ZK je od leta 1983. DANICA BAJDE, rojena 5. 7. 1964, iz Zg. Tuhinja, zaposlena v OZD Eta-Mercator Kamnik, administrator. V delo mladinske organizacije se je še posebej angažirano vklju- čila takoj po prihodu v OZD. Zaradi vestnega in odgovornega pristopa do vsake akcije je bila že v letu 1983 izvojena za članico predsedstva OO ZSMS, v letu 1984 je opravljala dolžnosti sekretarja, od leta 1985 pa vodi delo OO ZSMS Eta. Tudi po njeni zaslugi je ta osnovna organizacija precej uspešno realizirala zastavljene programe dela, ki so vključevali poleg akcij manife-stativnega značaja tudi vprašanja življenjskega interesa mladih, zaposlenih v tej sredini. Mladinska organizacija je posebno pozornost namenila izboljšanju pogojev dela, izobraževanju ob delu in socialni problematiki mladih. BRANE MODRIJAN, rojen 20. 9. 1962, iz Laz, strojni ključavničar, zaposlen v DO KIK. Z aktivnim delom v mladinski organizaciji je pričel že leta 1975. Ker je odgovorno in vestno opravljal naloge, za katere je bil zadolžen, so ga člani mladinske organizacije izvolili za predsednika OO ZSMS v KS Šmartno, katera je prav gotovo po njegovi zaslugi postala ena od boljših organizacij v naši sredini. Kot član področne konference mladih iz krajevnih skupnosti pri OK ZSMS je poizkušal, z dobrim poznavanjem dela OO, predvsem potrebo vključevanja OO v svoje okolje, prenašati v druge sredine. Odgovorno in vestno pa ni opravljal naloge samo v mladinski organizaciji, ampak tudi v organih SZDL v krajevni skupnosti, kjer so ga krajani izvolili za predsednika te organizacije v KS. Je pa tudi eden od nosilcev Danica Bajde Branko Modrijan Branka Božič Marjan Bergant Brigita Radej organiziranja družbenega življenja v KS. Udeležil se je tudi več lokalnih akcij in tudi republiške MDA. Član ZK je od leta 1978. Delegat za kongres ZSMJ 1. BRANKA BOŽIČ, rojena 26. 4.1966, iz Kamnika, študentka 2. letnika pedagoške akademije, smer angleščina, slovenščina. Z delovanjem v mladinski organizaciji je pričela že v osnovni šoli, kjer je bila dve leti tudi predsednik šolskega športnega društva. Kasneje, v gimnaziji, je pod njenim vodstvom ponovno zaživela aktivnost mladih, še posebej na področju interesnega delovanja mladih. Že nekaj let aktivno deluje v področni konferenci mladih v vzgoji in izobraževanju in komisiji za šport in prireditve pri OK ZSMS. V tem obdobju se je veliko angažirala pri zagotavljanju pogojev in možnosti organiziranega vključevanja mladih v različna interesna področja in organiziranju najrazličnejših akcij, ki jih je organizirala mladinska organizacija. Večino nalog, za katere je bila zadolžena, je zelo odgovorno realizirala. Mednarodni dan žena 8. marec Ob dnevu žena, 8. marcu, bomo spet razmišljah o vsebini mednarodnega ženskega dne v naši socialistični samoupravni družbi. Osnovna misel, iz katere je nastalo mednarodno praznovanje ženskega dne, je, da položaja ženske v družbi ne opredeljuje njihov spol; ampak vloga v družbeni delitvi dela in družbeni sistem. Boj za žensko enakopravnost je sestavni del boja delavskega razreda proti izkoriščanju. Zato to ne more biti le boj žensk samih, pač pa neločljiv sestavni del boja vseh nas za osvoboditev Človeka in dela. V sedanjih težkih ekonomskih razmerah moramo krepiti neposredno vključevanje žensk v družbeno aktivnost pri razreševanju posameznih problemov družbenih in proizvodnih nalog, ki so povezane z uveljavljanjem politike gospodarske stabilizacije. Hiter materialni razvoj je pomembno vplival na vključenost žensk kot delavk v gospodarske in družbene dejavnosti. Stopnja materialnega razvoja slovenske družbe ne bi bila danes na takšni ravni, če ne bi prišlo do tako množičnega vključevanja žensk v proizvodnjo. Tvorno vključevanje žensk v razreševanje aktualnih družbenih problemov kot so: boljša preskrba, kvalitetnejša rast storitev, razvijanje racionalnejših oblik varstva in vzgoje otrok, konkretne akcije v zvezi z varčevanjem, od varčevnja z energijo do zbiranja sekundarnih surovin itd., izkoriščanje možnosti za razvoj drobnega gospodarstva, bo prav gotovo pomemben prispevek k skupnim naporom za stabilizacijo. Stabilizacija pa nikakor ne sme pomeniti stagniranja veh tistih dejavnikov, ki -kot na primer otroško varstvo, družbena prehrana, celodnevna šola itd. - pomagajo k osvobajanju ženske. To bi potisnilo žensko in mater spet na tirnice tradicionalne odvisnosti. Danes, zaradi povečane nezaposlenosti, večkrat slišimo glasne, manj glasne in tudi na pol prikrite glasove o tem, da bi bilo prav, če pri nas ne bi bilo toliko zaposlenih žensk. Moški naj bi zaslužil toliko, da bi lahko preživljal družino, žena pa naj bi ostala doma. Menijo, da bi bilo zato manj težav z otroškim varstvom, prehrano, z vzgojo otrok itd. Kdo širi take glasove? Prav gotovo ne delavci, ki skupaj s svojimi sodelavkami dan za dnem delajo za stroji. Težko bi jih namreč pogrešali. Nekatere proizvodne in neproizvodne dejavnosti bi se sesule, če bi jih zapustile delavke. O tem tako razmišljajo tisti, ki žensko vidijo in cenijo le kot žensko in mater, kar je zanje nekakšen mit, v resnici pa le ostanek preteklosti. Prav ti bi radi naprtili vso skrb za družino, dom in gospodinjstvo žen- ski in materi. Takšna skrb pa je, kot vemo, lažna, saj le obojestranska skrb roditeljev za družino in dom rodi uspehe, predvsem pri vzgoji otrok. Večina ljudi pri nas pa vendarle meni, da je vsak človek dolžan s svojim delom skrbeti za svoj obstoj. Pri tem ne delajo razlik med moškimi in ženskami, med materami in očeti. Letos marca bomo spet volili delegatske skupščine. Priprave na volitve so se začele že lani, ko smo po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah začeli evidentirati možne kandidate. Na temeljnih kandidacijskih konferencah v občini Kamnik je bilo na kandidatne liste sprejetih 2393 kandidatov, od tega 981 žensk. Od vseh predlaganih kandidatov je torej skoraj četrtina žensk. To je dokaz, da naši občani in delovni ljudje verjamejo v sposobnost-in odgovornost žensk za opravljanje družbenih funkcij. V marcu bomo odločali tudi o krajevnem samoprispevku. V ljudski solidarnosti, pripravljenosti dajati za skupnost, je velika, neprecenljiva moč naše socialistične samoupravne družbe, ki se je v 40 letih obstoja že neštetokrat potrdila. Koliko cest, vodovodov, kanalizacij, elektrifikacij smo opravili, koliko šol in drugih objektov smo obnovili ali zgradili s skupnimi sredstvj, zbranimi s samoprispevkom, že več ne vemo. Šele ko začnemo dosežke posamično naštevati, se začudimo, ali je vse to res narejeno s tistimi malimi sredstvi, ki smo jih prispevali kot posamezniki. Še prav posebno znamo ceniti to ženske, ki si ne želimo le lepega doma, ampak tudi urejeno širše okolje, v katerem živimo. Ker je tokratni samoprispevek namenjen predvsem urejanju komunalnih potreb v krajevnih skupnostih in za obnovo šol, bomo ženske prav gotovo med prvimi, ki se bodo izrekle za ta samoprispevek. Na koncu čestitam za 8. marec - mednarodni dan žensk. Vrnimo mu spet tisto pravo vsebino, ki jo je v vsem času revolucionarnega delavskega gibanja imel. Enakopravnost, razvoj, mir, so cilji, ki združujejo danes vse napredne sile v svetu in ki zbujajo perspektivo in upanje v današnjem svetu, polnem groženj in napetosti. V svetu, kjer bo manj merjenja sil, rožljanja z orožjem, pa več sporazumevanja in sodelovanja, so tudi večje možnosti za uveljavljanje enakopravnega položaja žensk. OLGA ADAMIČ predsednica sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri Občinski konferenci K SZDL Kamnik Ob dnevu žena Izmišljena zgodba Rezek klic budilke je Majo prebudil iz sna; rada bi še poležala in za hip je še zatisnila oči. A le za hip, kajti že naslednji trenutek ji je pogled z budilke na nočni omarici /drsel k odprtemu oknu, od koder se je napovedovalo lepo jutro; pogled je odpotoval in obstal na moževi postelji. Spal je še in se ni zbudil na klic budilke. Nič čudnega, je pomislila, ve da ga bo prebudila ona skupaj z otroci. Odhitela je v kopalnico, mimogrede še pogledala v lonec, v katerem je že prejšnji večer pripravila kosilo za današnji dan. Ko se je v naglici oblekla, je pohitelu h Gregu, najmlajšemu, mimogrede poklicala Polono, malošolko in moža, ki je še vedno brezskrbno spal. Koje imela malega že pripravljenega za odhod v vrtec in si je deklica na vso moč prizadevala sama zapeti gumbe na obleki, je tudi mož godrnjaje odbrundal proti kopalnici. Trenutek za tem je že zaslišala brnenje brivskega aparata in kmalu se je urejen prikazal na kuhinjskih vratih. Zaklel je, ko mu je v rokah ostal gumb srajce ter z jeznim pogledom ošinil Majo, za pridigo pa ni bilo več časa. Hiteli so po stopnicah proti avtu, ki ni in ni hotel vžgati. Mali je dremal v njenem naročju, Polona se je stisnila k njej in iskala miru pred očetovim vse hujšim nerganjem. Končno se je posrečilo. Še skoraj nova katrca je ponesla družino proti vrtcu, kjer sta se mala dva znašla v skrbnih rokah tovarišic. Nekaj minut za tem je tudi Maja prestopila tovarniški prag, Tomaž pa je z največjo naglico odpeljal naprej, na moč zaskrbljen, da hi ne bil prepozen. Seveda, si je godrnjal v brado, ko bi Maja vstala prej, vsa ta naglica, in skrbi, da bo zamudil službo, ne bi bila potrebna. Da, lahko bi bolj pohitela, je bila njegova zadnja misel in pri tem pozabil, da je prejšnjega večera legla k počitku mnogo kasneje in da je vstala zjutraj dobre pol ure pred njim . . . Maji je pogled /.drsel na uro in ugotovila je, da bo skoraj čas malice. Veselila se je je; zaradi utrujenih rok, ki so že štiri ure naumorno hitele za šivalnim strojem, še bolj pa zaradi veselega pogovora s sodelavkami pri malici. Zatem ima sejo delavskega sveta; še sreča, da je takoj po malici, saj bi se je proti koncu delovnega časa težko udeležila. Tomažu ni všeč, če ne prihaja domov pravočasno, pred sodelavci pa ji je tudi nerodno, ker vedno predčasno zapušča sejo. Rada sodeluje na sejah, saj tu čuti, misli, govori in jo upoštevajo. A to so tako redke prilike; ko bi se le Tomaž hotel potruditi in jo razumeti, tako kot mora sama njega mnogokrat, ko ga do pozno popoldan ni domov zaradi teh in onih sestankov. Doma pa se hvali, kako sta Marija in Tanja, njegovi sodelavki aktivni pri družbenem delu, da malo takih. Nemir med sodelavkami jo je opozoril, da manjka le še nekaj minut do zaključka delovnika. Zadnji hip jo še pokličejo k telefonu. Seveda, Tomaža zopet ne bo, ker ima sestanek. Mudi se mu in niti toliko časa nima več, da bi se o tem kaj več pogovorila. Kot vedno. Pohiteti mora po otroke, ki jo nestrpna pričakujeta. Predvsem vedno njo; navadila sta se že da njun očka dalj časa dela, zato ne zamerita, saj jo imata zato ves popoldan le zase. Vedno ima čas za igro in pogovore, kijih največkrat prekine šele očetov prihod z dela. Zvonec na vhodnih vratih je naznanil, da je Tomaž doma. Maja pohiti k vratom, očitkov, ki mu jih je namenila, pa otroka nista opazila. Srečna sta, da je zdaj vsa družina skupaj. Končno, po dolgem dnevu, ki se je že prevešal v večer. Po dnevu, ki se je za njuno mamo pričel pol ure prej in se bo končal nekaj ur kasneje. Pripoved Maje je izmišljena; te Maje, njenega Tomaža, malega Gregca in Polone ni, so le izmišljena imena. A vendar bi v tej Maji lahko našli mnogo žena, delavk, mater, ki jim življenje piše zelo podobno zgodbo. Da bi se o tem prepričali in misli potrdili, smo se nekega dne, znašle v pogovoru delavke iz naše tovarne: tkalka Tončka, šivilji Zvonka in Breda, inštruk-torica Mara, skladiščnika Jožica in vodja laboratorija Sonja. Šopek zbranih emancipirank je popestril sindikalni funkcionar Bine, ki se ni zbal sogovornic in smo mu seveda dovolile, da se je samoupravno vključeval v ženski pogovor. Čeprav je pogovor star že nekaj časa, bi prav lahko nastal včeraj ali danes, saj se leta problemov in ženskih žuljev niso prav nič spremenila. Vloga delavke v tovarni, žene in matere doma V Svilanitu je zaposlenih okoli 630 delavk od skupno 880 delavcev. Torej je naša tovarna organizacija, ki posluje in se razvija predvsem od pridnih rok žena; najdemo jih prav povsod: za šivalnim, tkalskim, previjalnim strojem, modernimi aparaturami, med ključavničarji, na vodilnih in vodstvenih delih. In naša tovarna je tudi tista, ki se lahko »pohvali« z visokimi bolniškimi izostanki, specifičnimi problemi, kot so varstvo in nega otrok in podobno. Je tovarna, v kateri delajo ženske tudi ponoči in prenašajo breme prečutih noči na delu že leta in leta. In končno je tovarna, v kateri delavke opravljajo pretežno nižje ocenjena dela in zato prejemajo nižji osebni dohodek kot moški delavci. Vendar je tudi resnica, da so poslovni rezultati kljub omenjenim težavam dobri; polasti se nas občutek, da takrat, ko je delavka na delu, zelo veliko dela; naj mi moški oprostijo, če rečemo, da delajo celo več kot moški. Za potrditev te misli nam je ena od sogovornic pojasnila, da je tekstilna industrija, v kateri so zaposlene predvsem žene, na evropskem nivoju glede produktivnosti. Žal so dela v tej panogi industrije nizko ovrednotena, zato tu- za pisalno mizo di družba ne priznava boljšega nagrajevanja našega dela. Živo pritrjevanje zbranih sogovornic je prekinil naš sindikalni delavec Bine. Pravi, da ne deli poklicev na moške in ženske, žal pa večina ljudi res to dela. Tudi ženske, saj same velikokrat ob pogledu na skromno plačilno kuverto govore: »Le kaj bi s tem denarjem delali moški«. Še vedno je prav v ženskah zakoreninjeno mišljenje, da je moški glava družine, na čelo družine pa ga postavlja predvsem višja plača od ženine. Bine se je pri delu v sindikalni organizaciji tudi soočal z odklanjanjem žensk, da bi prevzele funkcijo predsednika sindikata, njemu pa se le zdi prav, da bi mu pri tolikšnem številu žensk »poveljevala« ženska roka (v Svilanitu je med tem časom potrdila Binetove misli Jožica in lahko rečemo, da je bila super predsednica). Od starih predpisov in zakonov, ki so žensko do kraja izkoriščali, res ni ostalo ničesar. Ženska že dolgo za isto delo prejema isto plačilo kot moški, delovni čas pa se je tudi ženi toliko skrajšal, da se ob delu v tovarni še lahko posveti svojemu domu. Zastareli odnosi, ko je v vsakem oziru podrejena, pri tem pa ljubezen ni imela vedno glavne vloge, so preživeti. Vendar pri tem ne smemo pozabiti na globoko zakoreninjenost miselnosti, ki še vedno prevladuje pri obeh spolih in je ne bo zmogla izkoreninti kar tako čez noč nobena zakonodaja. Vendar možnosti za to so dane in tudi vidi se, da se zavestno marsikateri moški in ženska že prilagajajo in vživljajo v novo vlogo ne samo ženske, ampak tudi moškega v družbi. Pripovedi sogovornic se nizajo in kaj lahko jih je strniti v zgodbo izmišljene Maje. Ni mogoče oporekati možnostim družbenega delovanja, ki se v enaki meri nudijo moškim in ženskam. Ne gre pa tudi zanikati dejstva, ki odločujoče vpliva na družbeno aktivnost žena - že na poti domov se mora žena preleviti v skrbno gospodinjo in mater, naš moški pa se še vedno ni pripravljen preleviti za nekaj ur v nadomestno mater in gospodinjo, če žene zaradi družbene aktivnosti ni po delu takoj domov. Bine je tej ugotovitvi oporekal, češ da je že precej takih moških, ki so to pripravljeni storiti. Zaslišali so se vzdihi in želje sogovornic, da bi le vse žene imele takšne može; pogumno je naš Bine namreč izdal, da marsikdaj skuha kosilo, ko »babe« zaradi tega ali onega sestanka ni domov. In vsi otroci bi bili zadovoljni, kot so njegove hčerke, ko jim njihov očka pripravi v teh redkih trenutkih kosilo po želji. Ko beseda steče o aktivnosti žensk v tovarni, se je v pogovor vključila tudi tovarišica Mara, ki je bila pred leti predsednica OOS. Dobro pozna probleme, ki tarejo ženske in dobro znani so ji občutki, ki spremljajo ženske pri teh aktivnostih. Ko urni kazalec preskoči drugo uro, se jih polasti nestrpnost in najraje bi vstale od miz in odhitele domov. Besede so se strnile v enotno misel, da niti ženske niti moški niso dovolj osveščeni o položaju in vlogi ženske, ter o spremenjeni vlogi moškega - predvsem doma. A možnosti so dane, tudi prvi koraki so storjeni, predvsem v položaju delavke v delovni organizaciji. Potrebne pa bodo še korenite spremembe v odnosih med možem in ženo; ne gre pri tem zato, da bi zdaj moškega postavili pred štedilnik in mu porinili v naročje dojenčka, ki še pije materino mleko; gre zato, da bi mož v celoti dojel, da je njegova žena kot članica kolektiva potrebna kolektivu ne le kot delavka, ampak tudi kot samouprav-Ijalka in da zaradi njene občasne odsotnosti ne trpi družina, predvsem pa ne on sam. In konec koncev je potrebno tudi povedati moškemu svetu, da gre predvsem za sebičnost moža, ki hoče imeti svojo ženo le zase. In da je pri hiši mir, se ne smemo čuditi delavki, ki se na račun urejenega doma raje odpove raznim aktivnostim! Preobrazba je potreba že v zgodnjem otroštvu Nezadovoljna zaradi vloge, ki ji jo ožja in širša družbena okolica priznava, pa vendarle opažamo, da ista žena svoje otroke že v njihovi rani mladosti uči, kako se za njeno deklico ne spodobi, da žvižga za vogali, se podi za žogo in kako tolaži sinka, da se za fanta ne spodobi, da joče kakor kakšna deklica! Sinku kupi za rojstvni dan imeniten bager, ki se da razstaviti na tisoč delcev in pri tem uživa, kako njen mali čisto po moško sestavlja igračo zopet skupaj. Deklici kupi lepo punčko in česalni pribor in že načrtuje, kako bo njena nadobudna hči imenitna frizerka. Torej matere same učimo svoje otroke za vlogo odraslega moškega in ženske. Kako naj tako vzgojen in naučen otrok drugače misli, ko doraste? V našem pogovoru o tem se izkaže, da je temu res tako. A tudi če temu ni tako, naših malčkov ni treba tega niti učiti. Potrebno je le, da se ozrejo na svojega očeta in mamo in kaj hitro sami-ugotovijo, kaj je »moško delo« in kaj »babje delo«. Sin vidi v svojem očetu »idola«, hčerke v materi »zgled«, ki ga je vredno posnemati. Enako se vedemo pri usmerjanju svojega otroka pri izbiri poklica. Še vedno nam je najljubše, če se naš fant odloči za strojnega tehnika ali inženirja, deklica pa za ekonomsko ali administrativno šolo. V redkih primerih, ko ugotovimo, da naš otrok le nima tako visokih ambicij, niti mu šolske knjige niso v največje veselje mu svetujemo, naj gre za elektri-čarja oziroma deklici, naj se izuči za trgovko ali šiviljo. Torej živimo dvojno vlogo: zavedamo se, da bi morale začeti prav pri najmlajših spreminjati prepričanje, da je ženska edinole za v kuhinjo in vzgojo, za tovarno pa le toliko, da prispeva k družinskemu proračunu. Žal tako mislimo le takrat, ko o tem steče beseda, sicer pa pozabimo in nadaljujemo s tradicijo naših babic in prababic. Če nočemo, da bodo naše deklice dozorele v žene, kot bi same želele biti, potem bomo morale same tudi kaj storiti in prepričati naše sinove, da konec koncev ni prav nič čudnega v moškem, ki je pripravljen pri kontroli blaga s svojo ženo porazdeliti gospodinjsko delo. Žensko delo ima svojo ceno Časi, ko so bile potrebne težaške roke in »moška pamet« so že zdavnaj minili. Ženskemu delu in njeni tankočutnosti bi morali dati polno veljavo. Bine je ob tej priliki dejal, da bi bilo narobe, če bi delitev dela obrnili na glavo. Povsem jasno je, da ženska že po naravni konstituciji ne more kopati premoga ali dvigovati težkih zabojev in da bi napravili nepopravljivo napako, če bi moške zaposlili na delu, ki ga opravijo le tanki, spretni prsti žensk. Sogovornice Binetu pritrdimo, vendar mu tudi zabičamo, da bi temu delu, ki ga zmorejo res samo spretni prsti delavk in njeni tenkočutnosti dali tudi pravo veljavo in ceno. Predvsem pa bi ga morale ceniti najprej ženske same, ne pa da se pri tem čutijo odrinjene in zapostavljene. Tudi doma ni nič drugače. Ženino delo se ne vidi; lahko se vse popoldne trudi s pomivanjem tal in že drobni koraki otrokovih blatnih škornjem njen trud in delo v trenutku zabrišejo. Jama, izkopana na vrtu, pa še dolgo priča o marljivem moškem delu. Mati - samohranilka ni odrinjena na rob družbene skupnosti Boljši položaj matere-samo-hranilke je več kot očiten. Morda Svilanitove delavke najdemo vsepovsod: za šivalnim strojem, je nazadnjaško mnenje o teh materah slišati le še v manjših skupnostih, predvsem odmaknjenih vasicah, kjer je še prisotna močna neformalna družbena kontrola. Te pa ni čutiti v mestih in tovarnah. Pogovor se hudomušno zasuče tako, da nekatere sogovornice ugotovijo, da je ta mati kot ženska bolj samostojna in bolj emancipirana, kot poročena mati; resni pogovor prekine zastopnik moškega spola, ko pri tem opozori na otroka in njegovo potrebo po sožitju z očetom. Damo mu prav, a vendarle pripomba, da je otrok morda bolj srečen samo ob materi, kot pa v popolni družinski skupnosti, vendar taki, kjer se oče in mati stalno prepirata, obvisi nedoročena v zraku. Vendar je materi samohranilki težje prdvsem zaradi sredstev za preživljanje, saj je v današnjem času že prava umetnost živeti le z eno plačo. Vsekakor pa je treba dati vse priznanje današnji ureditvi, ki daje prednost materi tako pri reševanju stanovanjskega problema kot pri ostalih družbenih dobrinah. Prav tako otroci, rojeni zunaj zakonske zveze oziroma otroci razvezanih staršev uživajo enako družbeno pozornost in skrb kot ostali. Seveda pa ne smemo zanemariti tudi nekaterih odstopanj, ki si jih nekatere matere samohranilke kaj rade poslužujejo: zaradi naštetih prednosti žive s svojimi partnerji v neformalni skupnosti in uživajo vse ugodnosti, ki jih nudi družba pravim materam samohranilkam. Ženske nočejo biti samo za štedilnikom! Govorili smo o tem, da je zdaj ženska preobremenjena z delom v tovarni in doma. A kolikokrat slišimo svoje sodelavke, ko si oddahnejo, ko se po daljši odsotnosti vrnejo zopet na delo v »svojo« tovarno, k svojim sodelavcem. Ženska torej ni pripravljena ostati doma in se posvetiti le družinskemu življenju, tudi če bi imela možnosti za to. Torej - današnja žena izstopa iz okvira stoletne tradicije. Potrebuje družbo, samopotrjevanje, da je njeno delo tudi nekaj vredno in cenjeno in zato je pripravljena nositi dvojno obremenjenost. Čeprav predstavlja za ženo delo v gospodinjstvu pravzaprav »drugo delovno izmeno«, le redkokateri pride na misel, da bi zato ostala doma. Ko bi se nazadnjaški odnosi o delu doma med ženo in možem nekoliko spremenili, bi bile žene v večini tudi zadovoljne, kljub dvojni obremenitvi. Večja družbena skrb, boljši družbeni standard Ena od poglavitnih skrbi, to je družbena skrb za otroke, ne da bi se pri tem zmanjševala vloga družine pri vzgoji otroka, je rešena, saj otroški vrtec Svilanit že nekaj let nudi varstvo malčkom naših zaposlenih žena. Tudi sicer, so ugotavljale sogovornice, je družbeni standard v Svilanitu kar dobro urejen. Njihove »pobožne želje«, izrečene na tem pogovoru, so se medtem že uredile: dobili smo svojo zobno ambulanto, razširil se je zdravstveni dom in uvedli smo rekreacijo delavk med delovnim časom. Tudi odbojkarsko igrišče izpred mnogih let je znova zaživelo. Za praznik žena si želimo Pogovor se je že nagibal h koncu in za zaključek je stekel še o tem, kaj si naše delavke želijo za praznik. Nekatere pripovedujejo, da so delavke najbolj zadovoljne z obdaritvijo v obliki bonov, h kateremu bi pridale še nekaj svojega denarja in bi si v trgovini lahko kupile lepo bluzo. Druge zopet zatrjujejo, da ženske ta obdaritev ne osrečuje, ker gre darilni bon v trgovini največkrat za hrano. Po-mudimo se še pri spominih na nekdanje praznovanje Svilanito-vih delavk, ko o kakšnih darilnih bonih in podobnih rečeh še govora ni bilo. To so bili časi, ko so si Svilanitovi moški ta dan nadeli predpasnike in ljubeznivo postregli svoje sodelavke, ki so bile vesele kot redkokdaj. Zopet trenutki, ko ugotavljamo, da nekdanje prisrčnosti in tovarištva ni več. A kaj, nekoč nas je bilo dvesto, tristo, zdaj pa nas je preko osemsto. Žene bomo obdarjene z darilnimi boni, organizirana bo manjša proslava! Kot vsako leto! In kot vsako leto bomo verjetno tudi tokrat odbrzele domov, četudi kulturni program še ne bo končan. Tudi ta dan si ne bomo smele ali hotele vzeti pravice do zamude doma. Misli, besede in želje so se strnile v ta zapis. Marsikatera in marsikdo se bo lahko našel v njih. Zdaj pa se veselimo bližnjega praznika, saj bo ta dan zares samo naš. In vsaj en dan v letu ne bodimo izmišljene Maje! -ka PRIPIS: Iskrica, ki se mi je utrnila ob tem zapisu: ma je dovolj, da imamo v Kamniku komisijo za družbenoekonomski položaj žena? Si ženske med seboj lahko zagotovimo vlogo, ki nam pripada? Imam idejo: predlagam, da se organizira podobna komisija, le v čisti moški sestavi! Kajti vlogo, ki nam pripada, nam v veliki meri kroje možje. Torej naj tudi oni kaj store za to, da bi se ženska enakopravno uveljavila v jutrišnjem dnevu! in seveda tudi pri rekreaciji med delovnim časom! Obvestilo borcem in aktivistom NOV občine Kamnik Svet Počitniškega doma Banjole je na svoji seji potrdil cene za predsezono od 15. 4. 1985 do 5. 6. 1986 (cene so razvidne iz tabele) in sprejel predlog cen od 5. 6. 1986 dalje. Objekt 15.4. 1986 do 5.6. 1986 5. 6. 1986 do 25. 6. 1986 25. 6. 1986 do 5. 9. 1986 5.9. 1986 do 25.9. 1986 od 25.9. dalje D. II. 2.250 din 2.600 din 3.000 din 2.600 din 2.450 din D. I. D. II. Podpritl. D. II. 2.100 din 2.450 din 3.000 din 2.450 din 2.300 din Podpritl. D. I. NR B. blok 1.850 din 2.200 din 2.500 din 2.200 din 2.050 din A-blok (neogrevan) 2.200 din 2.500 din 2.200 din Vikend - hišice 1.900 din 2.000 din Akontacija, ki se vplača pri rezervaciji sobe, je 5.000,00 din. Avtobusni prevoz stane 2.400,00 din. Sobo v Počitniškem domu Banjole morate rezervirati najmanj 40 dni pred namčravanini letovanjem. Podrobnejše informacije lako dobite pri vseh predsednikih krajevnih organizacij ZB ali pa v pisarni Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik. Cene v zdravilišču Strunjan za polni penzion v dvoposteljni sobi v marcu in aprilu: polna cena 3.500 din borčevska cena 2.800 din dodatek za enoposteljno sobo 600 din Krka daje članom ZZB NOV tudi v ostalih svojih zdraviliščih (Dolenjske in Šmarješke Toplice) 20% popust. Ozka grla na Groharjevi ulici Čeprav je na koncu Groharjeve ulice na Duplici urejen zadosti velik parkirni prostor, nekateri stanovalci še vedno najraje parkirajo kar na pločniku in na cesti. S tem je zlasti v križišču z Jakopičevo ulico zmanjšana preglednost in onemogočeno srečevanje vozil. Ali res čakamo na večjo nesrečo, da bomo namestili ustrezne prometne znake in jih seveda tudi spoštovali? (Franc Svetelj) Graditeljev uspeh v Ljubljani Graditelj iz Kamnika, ki posluje v okviru SOZD IMOS, je v Ljubljani dosegel lep uspeh, saj je investitorju SOZD Energoin-vest DO Tovarna transformatorjev Ljubljana zgradil poslovni objekt dva meseca pred rokom. V Tovarni transformatorjev v Ljubljani so v začetku leta 1984 pričeli aktivnost za gradnjo novega poslovnega objekta, julija so zbrali ponudbe, avgusta pa podpisali pogodbo z Graditeljem za projektiranje in izvedbo objekta. Potem ko so bili dokončani projekti, ki so jih izdelali delavci Graditelja in so bile urejene vse potrebne formalnosti, je bila 4. marca 1985 podpisana pogodba, še tega dne pa so se že začela tudi dela na objektu. Objekt ki ima 5 etaž: klet, pritličje in 3 nadstropja, vsaka etaža pa meri 520 m2 uporabnih površin, je bil kljub nekaterim težavam, ki so nastale med gradnjo, zgrajen dva meseca pred rokom. Ob tehničnem pregledu, ki je bil v začetku februarja letos, smo najprej prosili za pogovor predstavnika investitorja, Darija Stabeja, dipl. ing. el., tehničnega direktorja tovarne transformatorjev: S tem, ko smo v Energoinve-stu v letih 1964-1966 zgradili okrog 8000 m2 novih proizvodnih površin, nismo dokončali gradnje tovarne. Šele leta 1980 smo dogradili visokonapetostni laboratorij za končno preizkušanje transformatorjev in s tem omogočili tudi prodajo transfo-ramtorjev v izvoz. Za intenziven razvoj nam je primanjkovalo kadrov in prostorov. V tovarni smo se leta 1984 dogovorili za podelitev večjega števila štipendij, istočasno pa pričeli priprave za gradnjo objekta, ki smo ga poimenovali NOVA ZGRADBA RAZVOJA. V njej bodo našli prostor tudi nekateri drugi delavci in ne samo tisti, ki se ukvarjajo z razvojem v širšem smislu, to je na razvoju, izračunu, konstrukciji in tehnologiji novih transformatorjev. Z izvajalcem GP Graditelj smo zadovoljni, saj je objekt zgradil pred dogovorjenim rokom. Manj smo zadovoljni z nekaterimi kooperanti, ki jih je izbral Graditelj, saj je to vplivalo na kvaliteto del, ki ni v celoti ustrezna. Pri gradnji je sodeloval tudi Energoinvestov TOZD Inženiring iz Ljubljane, ki je s svojim učinkovitim delom veliko prispeval k uspešnemu dokončanju objekta. Kakšna je bila vloga Inženiringa, nam je pojasnil Valentin Dežman, dipl. ing. gr. Iz razgovora z njim povzemamo tole: Pri tem objektu se je naš Inženiring vključil v delo že v samem začetku. Na osnovi programskih zasnov investitorja je Inženiring izdelal idejno študijo objekta, investicijski program in idejni načrt ter potrebne projektne naloge za uspešno projektiranje glavnih načrtov in pridobivanje vseh potrebnih dokumentov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po potrjenem idejnem načrtu s strani investitorja (maja 1984) je Inženiring pristopil k pridobivanju lokacijske dokumentacije, ki je bila izdana junija 1984, na osnovi le-te je bilo pridobljeno tudi lokacijsko dovoljenje novembra 1984. Med pridobivanjem teh dokumentov je Inženiring opravil tudi vse potrebne dejavnosti za izbiro projektanta glavnih načrtov in izvajalca kompletnega objekta. Opravljena so bila tudi dela pri snemanju terena in organiziranju pripravljalnih del pri ureditvi gradbišča. Kot najugodnejši ponudnik je bila izbrana DO Graditelj iz Kamnika, ki je ponudila optimalne pogoje za projektiranje in izvedbo objekta. V sodelovanju z izvajalcem so bila zbrana vsa potrebna soglasja in pridobljeno gradbeno dovoljenje meseca marca 1985, tako, da se je pričelo z gradnjo objekta marca 1985. Med gradnjo objekta je Inženiring v sodelovanju z inve-sitorjem opravljal vsa dela pri gradbenem nadzoru, vodenju finančne kontrole in koordinacije del za uspešno graditev objekta. Pristop, kakršen je opisan zgoraj, ni izjemen pri delu Inženiringa, ampak na tak način sodelujemo več ali manj z vsemi investitorji. Tudi pri DO Graditelj niso skrivali zadovoljstva, saj jim opravljeno delo ob hudi konkurenci, ki vlada na trgu v sedanji krizni situaciji, pomeni večje možnosti za pridobivanje novih poslov. Svoje vtise je Boris Ro-bič, dipl. ing. gr., v. d. direktorja DO Graditelj strnil: SGP Graditelj Kamnik je kot projektant in izvajalec pričel z deli 5. marca 1985 ter končal dela in pripravil objekte za tehnični pregled, ki je bil opravljen 5. 2. 1986. Po začetnih težavah s temeljenjem objekta zaradi nepredvidene slabe sestave tal in delno slabega vremena, smo hitro ujeli ritem dela - vsaka etaža 14 dni. Plošča nad kletjo je bila zabetonirana 18. aprila 1985, plošča nad zadnjim nadstropjem pa 9. avgusta 1985. Tako napredovanje del nam je uspelo z doslednim zasledovanjem operativnega plana del, požrtvovalnostjo vseh delavcev in vsklajenim delom vseh, ki so sodelovali pri gradnji, še posebno pa z elastičnim, konstruktivnim in korektnim sodelovanjem z investitorjem. Kljub začetnim težavam, delnim težavam z instalacijami in nekaterimi obrtniškimi deli, nam je uspelo objekt dovršiti skoraj dva meseca pred pogodbenim rokom. Kot projektanti in izvajalci želimo uporabnikom objekta prijetno počutje in uspešno delo v novi zgradbi. Ob koncu zapišimo še to, da na tehničnem pregledu ni bilo ugotovljeno veliko napak in da kratek rok ni vplival na kvaliteto. To pa pomeni, da gradbeniki znajo graditi in da ne za zaslužijo samo kritike, ki smo jo sicer vajeni poslušati ob podobnih primerih. K. B. OBVESTILO! Obiskovalce Velike planine obveščamo, da gondola obratuje od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 18. ure in ne kot je bilo objavljeno v 3. številki Kamniškega občana. Komunalno podjetje Kamnik Leu Homarju v spomin Kaj naj rečemo v slovo in spomin človeku, ki se je nenadoma umaknil z naših ulic, ki je naenkrat utihnil in izginil? Z njim smo onemeli, za trenutek obstali, ker je pred nami zazijala praz- Sonce je zašlo. Drevesa premišljujejo kakor kipi. Ledenega februarskega dne smo se na kamniških Žalah zadnjikrat zbrali ob njem vsi, ki nam je bil blizu, vsi, ki smo vedeli, da se poslovljamo od dragega sodelavca in prijatelja. So duše, ki nosijo v sebi modre zvezde, ovenela jutra med listi časa od daleč prihajajoče kakor reka senc. Na šolskem hodniku je že davno utihnil njegov korak, preudaren, tih in neopazen. Ostale so le stopnice, razredi in nekateri učitelji, v katerih njegova sled, trepetajoča kakor majhna svetilka na ulici, še ni umrla. O kulturi, umetnosti, poeziji je stekla beseda, ko smo z njim pred razredom za trenutek postali. Rad je imel vse, kar plemeniti človeka, verjel je v lepoto. Šolsko poslopje, kamniške ulice, Mali grad in reka Bistrica so neme priče nekega življenja, ki je teklo in se razlivalo med nami. Vsi veliki ljudje, ko živijo, so neopazni, a so nepogrešljivi del tistih, ki so zmeraj na strani preprostosti, na strani globokega življenja, kjer je le malo sijaja. »V preteklosti je kal prihodnosti, v lepoti in sijaju pa nezmotljiv znak padanja in smrti.« Tako razmišlja o umetniku Goyi Ivo Andrič in odkriva živo umetnikovo roko v nevidnem življenju umetnin. V umetnikovi roki ni krvi in solza, temveč neka druga snov, katere lastnosti ne poznamo. To ni roka za stisk v pozdrav ne za božanje, ni za jemanje ne za dajanje. S tako roko je ustvarjal Levko. Njegovi kipi, njegove slike so ostale. Ni bil Goya, bil pa je Leon Homar; o njem ne govori svet, pozna pa ga Kamnik, njegovo mesto in njegovi ljudje. Med prsti dnevi bodo drseli kakor semena... Za pustimi februarskimi dnevi bo prišla pomlad. Življenje bo vzbrstelo in se nastavilo soncu. Spomini na nekdanje dni bodo razklali naše misli. V njih bo živelo ime umetnika, prijatelja, predvsem pa dobrega človeka^ ki ga njegovi bivši kolegi iz OS Toma Brejca ne bodo nikoli po-, zabili. TILKA JESEN1K DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA DOMŽALE - KAMNIK 61234 Mengeš Mengeš, dne 17. 2.1986 Na osnovi določil 7., 8. in 9. člena Pravil društva in v skladu s sklepi 12., 19. in 20. seje Izvršnega odbora društva objavljamo naslednja stališča V zvezi z nameravano gradnjo odlagališča odpadkov in kompostarne za odpadke v gramozni jami pri Suhadolah v občini Kamnik: Občina Kamnik v osnutku in predlogu družbenega plana planira izgradnjo odlagališča odpadkov v navedeni jami. V zadnjem času potekajo razgovori med občinama Kamnik in Domžale, da bi v tej jami zgradili tudi kompostarno za odpadke. Društvo za varstvo okolja Domžale - Kamnik se s takimi predlogi ne strinja in je proti gradnji na tej lokaciji. Opuščena gramoznica, imenovana »Suhadolska jama«, leži severno od Mengša, desno od vasi Suhadole. To je območje podtalne pitne vode, ki je v sklopu Ljubljanskega polja in kot tako predvideno v Družbenem planu SR Slovenije kot eden najpomembnejših virov pitne vode. V poglavju 3. 1. 39 Družbenega plana SRS je osnovna naloga tudi zavarovanje in varovanje zbirnih območij podtalnice in z vsemi ukrepi skrbeti za izboljšanje kakovosti voda, bogatiti zaloge podtalnic, itd.. Zakon o urejanju prostora v 9. členu določa: »Na območjih vodnih virov, podtalnice in drugih vodnih površin, ki so pomembna za dolgoročno oskrbo s pitno vodo, niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode.« Dejansko stanje na območju polja od Domžal do Kamnika je danes tako, da ne zagotavlja varstva podtalne pitne vode, kot je predvideno v Družbenem planu in kot določajo zakoni. Direktno na podtalnici stojijo obrati tovarne LEK Mengeš, od katerih bi s poškodbo kanalizacije lahko prišle v pitno vodo nevarne kemikalije. V coni na Duplici (k. o. Podgorje) so v izgradnji obrati FRUCTAL (kljub negativni oceni skupine SEPO), ki imajo kanalizacijo, ki je močno vprašljiva glede na odpornost proti kislinam, nastalim v proizvodnji. Pogon tovarne je na mazut, kar tudi ogroža podtalnico. V opuščeno gramoznico tik nad Mengšem so odlagali strupene kemikalije (HELIOS, LEK), sedaj je to odlagališče zasuto, v jami pa je postavljena strojna baza SLOVENIJA CESTE. Oba posega sta ekološko močno oporečna. Nad kokošjo farmo na Duplici je sedaj že polno odlagališče odpadkov, tukaj se vseskozi odlagajo tudi strupene kemikalije. Naselja na vzhodni strani podtalnice (Bakovnik, Duplica, Šmarca, Homec, Preserje do Domžal) so opremljena s kanalizacijo in ob dobri izvedbi ne ogrožajo podtalnice. Nasprotno pa naselja na zapadni strani podtalnice (Podgorje, Križ, Moste, Komenda z okolico, Suhadole in Topole) nimajo kanalizacije. Odplake se iztekajo v podtalnico, ponekod so celo namerno narejene ponikovalnice. Lep primer onesnažcyanja je galvani-zer iz Suhadol, ki je svoje odplake vozil v Suhadolsko jamo. Mengeš ima sicer kanalizacijo, na katero pa zelo veliko hiš ni priključenih. To je še posebno nevarno zaradi bližine zajetja pitne vode nad Domžalami. Pri nedavni analizi podtalne vode, zajete na Drnovem nad Mengšem, je ugotovljena močna onesnaženost podtalne vode z raznimi kemikalijami (analize so bile opravljene v Mariboru). Tako stanje je logična posledica dejavnosti, kakršno izvaja sedanja generacija že par desetletij na tem območju podtalnice. In kdo bo odgovarjal, če bi taka onesnažena voda prišla v zajetja pitne vode nad Domžalami? Območje podtalne vode od Kamnika do Domžal je eno najbolj izdatnih in zanesljivih v Sloveniji. To se je posebno pokazalo lani, ko kljub veliki suši podtalnica ni bila bistveno prizadeta. Zato bi morali v občinah Kamnik in Domžale v skladu s planskimi akti in zakoni podvzeti vse ukrepe za saniranje povzročiteljev onesnaženj podtalnice in ukrepati proti vsemu, kar jo ogroža. Občina Domžale je za svoje področje že sprejela odlok o varstvu območja podtalne pitne vode, občina Kamnik pa to kljub nedvoumnim določbam 60. člena Zakona o vodah tega še ni storila. Toda od formalne do dejanske zaščite voda je še težka pot in ta je sedaj pred nami. Društvo za varstvo okolja je proti temu, da bi podtalno pitno vodo prekvalificirali v tehnološko vodo. Izgradnja še enega objekta, ki bi ogrožal podtalno pitno vodo na območju naše podtalnice bi bila v nasprotju s temeljnimi planskimi smernicami obeh občin, v nasprotju z Družbenim planom SR Slovenije in končno v direktnem nasprotju z zakoni. V skladu s programom našega društva, ki predvideva ohranitev podtalne pitne vode na našem območju vsaj na ravni zdrave kakovosti, vztrajamo na stališča, kot je zgoraj navedeno. Predsednik IO ' Predsednik DVO: Lojze Jagodic Vekoslav dr. Janežič mladif sodelovali na zaključni prireditvi v Beogradu Razprave o praznovanju meseca mladosti, ki potekajo v kamniški sredini že skoraj dve leti, so bile intenzivno zastavljene po predlogu republiške konference ZSMS, da naj bi kamni-ško-domžalska mladina zastopala Slovenijo na letošnji zaključni prireditvi praznovanja meseca mladosti na štadionu SLA v Beogradu. Iz razprave je bilo razvidno, da obstoječa zasnova zaključne prireditve postaja preživeta, da je s smrtjo tovariša Tita izgubila svoj pomen. Mladi smo izrazili potrebo po spremembi koncepta, da bi prireditev približali v vsa okolja, kjer nam bi bilo omogočeno izražati svoj interes, probleme, zavzetost in tudi rezultate svojega dela. Želimo si neposrednega predstavljanja kulturnih, športnih, delovnih in tehničnih dosež- kov kar največjega števila mladih iz vse Jugoslavije. Ob odločitvi, ali naj se udeležimo zaključne prireditve, smo na konferenci odprli vrsto vprašanj: - kamniška mladina si je v zadnjem obdobju prizadevala za spremembo obstoječega koncepta praznovanja meseca mladosti in tudi scenarija zaključne prireditve. Razmišljanja slovenske mladine je poizkušala uresničiti s konkretnim sprejemom štafete mladosti v Kamniku in tudi s samim programom praznovanja meseca mladosti. Zato se marsikateremu mladincu vsiljuje vprašanje, zakaj se prireditev, kljub hotenju mlade generacije, ne spreminja in če je ob takih usmeritvah za kamniško mladino sploh sprejemljivo sodelovanje na prireditvi. Zakaj je učni uspeh vsako leto slabši? Kdo je krivec za slab učni uspeh, se pogosto sprašujemo na razrednih urah in v pogovorih z učitelji. Ob koncu prvega polletja je stanje skoraj grozljivo, saj je v osmih razredih mnogo preveč negativnih ocen. Prednajči 8. b razred, saj je imelo kar osem učencev najmanj eno nezadostno oceno v spričevalu. Malenkost Dijak 3. letnika veterinarske sole išče sobo s 1. septembrom. Horvat Jože, dr. Hrovata 3, Ormož, tel. (062) 701-392 (doma) ali 701-185 (služba), Obnavljanje zavornih in sklopnih oblog. Bojan Burja, Volčji potok 28. Službo dobi elektrotehnik ali finomehanik (lahko pripravnik). Pisarniški servis LIJ-KAN, Parmova 2, Kamnik, tel. 832-413. J boljši so bili v 8. č, nato sledita 8. c in 8. a, najbolje pa se je odrezala 8. d, kjer so dosegli kar 81,8% (v pozitivno smer, seveda). Niti tak rezultat ni zadovoljiv, saj se moramo zavedati, da je pred nami le še eno polletje osnovne šole. Tudi s skromnimi dvojkami, ki so pogosto na trhlih nogah, ne bomo daleč prišli. Prvo polletje je s pozitivnimi ocenami zaključilo le 98 osmo-šolcev (76%), kar 29 učencev pa je imelo negativne ocene in ta podatek najbrž marsikaj pove. Še več pove tudi primerjava s prejšnjimi leti. Lani je bilo 86% osmošolcev pozitivnih, še leto prej pa kar 87,9%. Vsi podatki veljajo za prvo polletje. Torej nedvomno velja, da se učni uspeh slabša. Zakaj? Najbrž precej krivde nosimo učenci sami, saj nam pogosto ni do učenja. Pogosto poprimemo za delo. šele takrat, ko je že prepozno. Zato naj bo tole pisanje tudi opozorilo: pred nami je še nekaj časa, da popravimo svoje »dosežke«, kajti potem pride usmerjeno izobraževanje in tam ne bodo nikomur gledah skozi prste. Vsekakor kaže biti optimist in poprijeti za delo. Mojca Omrzu, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta To razmišljanje je bilo prisotno tudi v razpravah, ki jih je organizirala republiška konferenca ZSMS, ki pa ugotavlja, da z ne-sodelovanjem ne bi spremenili ničesar, temveč kvečjemu zaostrili odnose med mladimi v republikah in pokrajinah. S sodelovanjem in aktivnim pristopom tudi nastopajočih bomo interes, izoblikovan v našem okolju, razširili, ne le na mladinske forume, temveč tudi med mlade iz vse Jugoslavije, ki se bodo udeležili prireditve. Naše usmeritve bomo poskušali posredovati tudi pobratenim občinam v želji, da s skupnimi močmi ustvarimo pogoje za spremembo obstoječega koncepta. Vprašanje so tudi sredstva za to in podobne prireditve (vojaške parade, praznovanja raznih obletnic,...) še posebej v tej situaciji, ko si na veh področjih prizadevamo za zmanjšanje splošne in skupne porabe oziroma za razbremenjevanje gospodarstva. Za sodelovanje posameznih območij na zaključni prireditvi bo potrebno zagotoviti vsaj 1,5 milijona dinarjev za pripravo in še veliko prostovoljnega dela. Vendar bi nam ta sredstva, ki bi jih namenili za pripravo stotri- desctih mladincev iz Kamnika, olajšala tudi izpeljavo ostalih prireditev v mesecu mladosti. Pojavila se je tudi bojazen, da bi bila zaradi obsežnosti akcije okrnjena ostala dejavnost mladinske organizacije, saj je letošnji program sestavljen precej široko in bo zahteval vsestransko prizadevanje mladih v boju za zagotavljanje eksistenčnih interesov. Vendar interes, ki je bil izražen predvsem med šolsko mladino, ki bo zastopala našo republiko, zagotavlja možnosti za izpeljavo akcije, ne da bi s tem občutno prizadeli izpeljavo zastavljenih nalog. Sodelovanje z domžalsko mladino je še posebej zaživelo v zadnjih letih, vendar predvsem med organi obeh občinskih konferenc. V javni razpravi smo ugotovili, da bi skupno sodelovanje na zaključni prireditvi zbližalo mlade obeh občin, kar bi zagotovo spodbudilo učinkovitejše razreševanje skupnih interesov. Na zaključni prireditvi pa bi navezali stike z mladimi še iz ostalih delov domovine. Ta izhodišča so bila osnovno vodilo naše odločitve, da se zaključne prireditve meseca mladosti na štadionu JLA v Beogradu vendarle udeležimo. Odločitev seveda pomeni, da smo sprejeli obstoječi koncept, predstavlja pa tudi intenzivnejši pristop k prilagajanju tega in podobnih praznovanj sedanjemu družbenemu položaju. V Sloveniji pa bi se morali čimprej opredeliti, ne le načelno, ali se bomo prireditve, če koncept ne bo spremenjen, Še udeleževali. OK ZSMS Kamnik Moj domači kraj Stara bajka po ljudskem izročilu takole pripoveduje o izvoru imena Vranja peč: V teh krajih je živel kralj, ki je vsako leto pobiral oderuške davke za odplačevanje dolga. Zgodilo pa se je, da neki kmet ni imel dovolj denarja in ga je zato prosil usmiljenja. Toda ogorčeni kralj ga je dal obesiti na visoke pečine S tuca, ki se dvigajo nad vasjo. Tako je kraj dobil ime Peč. Ker pa so pozneje kmeta izklju-vale vrane, so ljudje dodali še vzdevek Vranja peč. In zato se še danes ta zaselek imenuje Vranja peč. Laser — zbirališče mladih Z DISKO-BAROM je kamniška mladina končno dobila prostor, kjer lahko sproti odvečno energijo in vsaj za nekaj uric pozabi na probleme in težave, ki jih tudi v njihovem svetu ne manjka. Ja, za vse mlade in malce manj mlade nevedneže naj povem, da se ta prostorček za zabavo imenuje »Laser«, nahaja pa se na Grabnu, za gostilno Bunder, kjer ga lahko obiščete vsak dan od 16. ure naprej. To je bilo nekaj besed z moje strani, še več pa boste izvedeli, če boste prebrali delček pogovora z lastnikom lokala - Klav-dijem. - Ali lahko za začetek predstaviš klub Laser in njegovo dejavnost? »Že nekaj časa je v meni gorela želja, da bi kamniška mladina dobila prostor za sprostitev, saj zadnja leta za njeno zabavo skoraj ni bilo možnosti. Upam, da je to meni končno uspelo, čeprav lahko mladim ponudim le sproščeno vzdušje, okrepčilo in veliko dobre glasbe. Računam namreč na to, da bodo dobro voljo prinesli s seboj... in »žur« je tu.« — Že prej sem omenil, da je lokal odprt od popoldanskih ur na prej. Kako pa je z vstopnino in ob kateri uri pričnete z disco programom? »Vstopnine po novem, med tednom sploh ni, ob koncu ted-nas pa klub ne more zadovoljiti želji vseh, zato je vstop možen le z vstopnico za 400 dinarjev (vstopnina 200 din in konzumacija 200 din). Seveda to ne velja za nedeljo, ko je matineja za vse mlade, ki jih morda starši med tednom ne puste v disko.« - Veliko omenjaš predvsem mlade goste. Naj to pomeni, da je Laser namenjen izključno njim? »Recimo, da je namenjen izključno za njihovo zabavo in če sodim po prvih dneh obratovanja, sem skoraj prepričan, da smo že prebili led.« - Verjetno tudi starejši gosti obiskujejo tvoj lokal. Kaj lahko ponudite njim in ali misliš, da tudi oni pogrešajo nek prostor, kjer bi se lahko zavrteli ob zvokih popularne glasbe? »Ja, obiskujejo ga, toda dosti manj jih je, kot sem pričakoval. Poskusili smo tudi s tematskimi večeri, ki naj bi pritegnili starejše goste, vendar med njimi ni bilo pričakovanega odziva, zato smo se v grobem, predvsem posvetili mlajšim obiskovalcem. Kasr seveda ne pomeni, da starejši niso dobrodošli, saj jim ponujam tudi posebno možnost rezervacij in glasbo po njihovih željah.« - Glede na to, da je Laser klub mladih, se mi zdijo cene kar zasoljene. Kako lahko opravičiš te ne ravno nizke cene za dijaške in študentske žepe? »Če bi bile cene brezalkoholnih in alkoholnih pijač nižje, bi Laser prav kmalu postal strogo pivski lokal, v pravem pomenu besede. Tako pa dijak ve, da bo tudi spil eno coca-colo namesto dveh, ve pa tudi, da bo našel sebi enake goste, kar v drugih kamniških lokalih ni ravno pravilo.« - Ker je Laser bar in disko club obenem, me zanima ali nameravaš obiskovalce privabiti s kakšnimi prireditvami ali posebnim showh programom? »Zaenkrat ne, kajti prostroska stiska mi tega ne dopušča. Če pa bo to kdaj potrebno, se pravi, če bom zašel v škripce, pa ne izključujem tudi te možnosti.« - Koliko časa je trajala adaptacija lokala, saj vemo, da si začel praktično od začetka? »To ni bila obnovitev lokala, ampak hleva s kurilnico, začeli pa smo pred približno enim letom.« Da pogovor ni zvenel preveč enolično, se je vanj vključil tudi DY David. - Kako si se ti vživel v svoje delo v Laserju? »Odlično, in to zaradi tega, ker so naši gostje predvsem mladi, ki jim je glasba, ki jo vrtim -všeč.« - Kakšno glasbo, poleg trenutno najpopularnejše največ in najraje vrtiš? »Vrtim po željah, (dekleta, če imate rojstni dan... brž v Laser) pa tudi staro glasbo, ročk ter rock'n roll.« - Za konec sestavi še lestavi-co tvojih najljubših skladb, ki bo prav gotovo zanimala številne mlade obiskovalce kluba Laser! BERNIE PAUL - Attenzi-one! Go go radio, ROXANE -Charleene, FALČO - Jeannv, KEN LASLO - Tonight, MOZART - Devil's rendez-vous, RENDEZ-VOUS, - Debela deklca MATIC ROMŠAK Prvi zapiski, ki omenjajo Vranjo peč, segajo v leto 1463, ko so tu zgradili prvo kapelo, nato pa je Vranja peč zopet omenjena leta 1488, ko so gradili drugo kapelo, ki je bila pozneje porušena. Leta 1526 so Turki na enem od svojih mnogih napadov oropali tudi vranjepeško kapelo. Tudi Valvazor omenja Vranjo peč v Slavi Vojvodine Kranjske. V času vladanja Marije Terezije so ob koncu maja leta 1742 začeli na Vranji peči graditi cerkev, ki stoji še danes in so jo končali ob koncu leta 1743.1788. leta pa je Franc Jožef II. tu ustanovil vikariat - samostojno faro s stalnim duhovnikom. Pred tem pa so ta zaselek, Palovče, Trebel-no, Vranja peč spadali v nevelj-sko podružnico. Od tega leta dalje so tu pisane matične knjige, ki so bile zbrane in prepisane leta 1835 in so sedaj v državnih arhivih. Omenjeni so tudi učitelji, po večini cerkovniki, ki so po domovih učili svoje učence brati in pisati. Ti učitelji so bili: Baron Maks L. Rast, Henrik Pichle in Anton Bošner. Zasebno šolo so župniki odprli leta 1896 v mežnariji. Prav takrat, ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, pa so ljudje začeli množično zapuščati svoje domove, saj je bila tu zemlja pusta, nastajajoča industrija v mestih pa tudi ni nudila dovolj zaslužka za vse. Ljudje so začeli odhajati v Ameriko in zahodno Evropo. Največ jih je odšlo v rudarske kraje. Leta 1911 so zaselki dobili vodovod. V času prve svetovne vojne je odšlo veliko domačinov na fronto, vendar se jih večina ni nikoli vrnila in leta 1921 so jim postavili ploščo v cerkvi. Leta 1932 so na Vranji peči sezidali šolo z enim razredom, ki so jo obiskovali učenci vseh zaselkov. Ta šola je delovala do leta 1941, ko se je začela druga svetovna vojna in so prišli nemški učitelji, ki so učili do konca poletja 1943. V začetku vojne je večina ljudi odšlo v NOB, nekaj pa se jih je priključlilo beli gardi. Leta 1942 so dve družini odpeljali v taborišče. Leto pozneje pa se je pozimi v Zapolah odigrala krvava drama, v kateri VABIMO VAS. . . ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KAMNIK na SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN GORENJSKE PETEK, 7. marca 1986 v dvorani VERONIKA v Kamniku Program srečanja: ob 9. uri: LS OŠ Davorin Jenko Cerklje/ Starostna Kranj stopnja M. Pavlik: N PETELIN, GOSPODAR SVETA ob 10. uri: LS OŠ France Prešeren, Kranj V,N A. Milne MEDVEDEK PU obli. uri: LS OŠ Gorenjskega odreda O.N Žirovnica/Jesenice Brata Grimm: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV ob 12. uri: LS OŠ I. Grohar Podlubnik/Škofja O Loka J. Milčinski: PAPAGAJ IN SINICA ob 13. uri: LD WO Kranj O.N P. Watsh: NA ZELENEM LISTU ob 14. uri: LS Žabnica/Kranj O.N S. Makarovič POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM ob 15. uri: LS Besnica/Kranj V M. Leaf: ZGODBA O FERDINANDU ob 14. uri: POGOVOR O PREDSTVAH, O LUTKAH IN LUTKARSTVU O - vrtec N - nižja st. (1. -4. razred) V - višja st. (5. -6. razred) VABLJENI STE VSI MAJHNI, VEČJI IN VELIKI OTROCI - VRTCI, ŠOLE IN POSAMEZNIKI! DA NE BODO LUTKE SAME, STE ZA PRAZNIK Z OTROKI VABLJENE TUDI MAME! V okviru prireditev ob dnevu žena bo v Razstavišču Veronika v Kamniku v SREDO, 12. marca 1986, ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE GRAFIČNIH MONOTIPIJ, s katerimi se od 12. do 22. marca predstavlja Kamničanka MAJA ZAJC. Ob odprtju razstave bo VEČER ŽENSKE LIRIKE, povezan s klavirskim recitalom. VLJUDNO VABLJENI! partizani niso imeli hudih izgub, toda preostali Nemci so se pozneje maščevali nad domačini. V hudi hajki, decembra 1944, pa so Nemci zajeli veliko domačinov in pet partizanov, ki so se skrivali v Štifarjevi hiši na Veliki Lasni, in vse pobili. Po vojni so jim na tem mestu postavili spomenik, in se jih sedaj vsako leto spominjamo ob dnevu mrtvih. V zadnjem letu vojne so Nemci požgali šolo in mežnarijo z vsem arhivom. Vse je zgorelo. Še istega leta so domačini oba objekta obnovili. Po vojni je večina ljudi odšla v mesta za zaslužkom. Tisti, ki so ostali doma, so se preživljali z zastarelim kmetijstvom in značilno prodajo oglja. Električno napeljavo so zaselki dobili 1954. leta. Cestne povezave z mestom so bile slabe in leta 1967 so uredili cesto za motorni promet. Število prebivalcev se je trikrat zmanjšalo od leta 1788, ko so se začeli voditi zapiski. Število učencev se je zmanjšalo in leta 1968 so tu ukinili osemletko. Ostali so prvi štirje razredi, ostali štirje pa so se priključili kamniškim osnovnim šolam. Leta 1972' so šolo na Vranji peči obnovili in povečali. Sedaj večina prebivalcev hodi na delo v tovarne, po delu pa se ukvarjajo s kmetijstvom. V KS Vranja peč je sedaj pet zaselkov: Zg. Palovče, Sp. Palovče, Trebelno, Vranja peč in Velika Lasna. Sp. Palovče imajo 28 hiš, štiri prazne, in 68 prebivalcev. Zg. Palovče imajo 8 hiš in 35 prebivalcev. Trebelno ima eno prazno hišo in tri polne in le 8 prebivalcev. Vranja peč ima 7 hiš in 27 prebivalcev, 22 hiš, nobene prazne, in kar 99 prebivalcev pa ima naš največji zaselek Velika Lasna. Iz tega izvemo, da je v okrilju KS Vranja peč 65 hiš, od tega jih je pet praznih, in 237 prebivalcev, od tega 8 čistih kmetov, 77 industrijskih delavcev, zaposlenih v kamniških in drugih tovarnah in 61 otrok, od tega le 18 šoloobveznih. Ostali del prebivalstva je doma na kmetiji. Skozi Vranjo peč pelje makadamska cesta, ki povezuje Kamnik s Tuhinjsko dolino. V prihodnosti pa se nameravamo povezati z mestnim telefonskim omrežjem in zgraditi gasilski dom na Vranji peči. NIKO BERNOT, 8. b OŠ Toma Brejca Kamnik ZAHVALA V 83. letu je umrla BARBARA LOBODA iz Šmarce 1 Iskreno sc zahvaljujemo sosedom in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnici podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo s£ dr. Borisu Kralju za zdravniško pomoč, g. župniku za pogrebni obred in cerkvenim pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: Ivan Kralj z družino Šmarca, februarja 1986 ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, brata in strica FLORJANA ŽAGARJA s Križa 36 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem, g. župniku in dekanu za opravljen poslovilni obred. Žalujoči: žena Marija, brata Janez in Tone, sestra Frančiška z družinami Križ, Moste, Zakal, Podgorje, januarja 1986 ZAHVALA V 85. letu nas je po zahrbtni bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta IVANA PODBREŽNIK Gašprčkova mama iz Oševka Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Dopliharju in patronažni sestri Maji za nesebično zdravniško pomoč in nego. Zahvaljujemo se govornikoma Čebelarskega društva in Društva upokojencev. Posebna zahvala tudi g. župniku in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: vsi njeni Oševek, Mekinje, Kamnik, Opatija, februarja 1986 ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata VINCENC LEGEDIČ iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom iz Prvomajske ulice ter sodelavcem Stola in Utoka za spremstvo na njegovi zadnji poti, izrečena sožalja in za podarjeno cvetje. Zahvala tudi tov. Branku in tov. Repovžu za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Rezka, sin Vinko in hči Nada z družinama in drugo sorodstvo Kamnik, februar 1986 ZAHVALA Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega brata in strica LEONA HOMARJA akademskega kiparja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ih njegovim nekdanjim sodelavcem OS Toma Brejca za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala pevskima zboroma Lira in Solidarnost iz Kamnika za žalne pesmi, govornikom za tople poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, februarja 1986 |||Mh kemijska industrija KAMNIK rt sol. o., Kamnik, Fužine 9 Komisija za delovna razmerja TOZD Kamniktit vabi k sodelovanju večje število delavk in delavcev v proizvodnji »razstreliva« in »aluminija« Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1 da so stari najmanj 18 let 2 2 leti delovnih izkušenj 3 zaželen odslužen vojaški rok 4 poskusno delo 90 dni. Za dela in naloge v proizvodnji »razstreliva« je priznana zavarovalna doba s povečanjem (beneficirana delovna doba) 3 mesece na leto. Vse pravice in obveznosti so določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD. Kandidati naj predložijo pisne vloge v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Kamnik, Fužine 9, s pripisom KDR TOZD Kamniktit. Kemijska industrija Kamnik n. sol. o. Kamnik, Fužine 9 Komisija za delovna razmerja TOZD Namenska proizvodnja objavlja prosta dela in naloge delo po delavnicah črnega smodnika 2 kandidata Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - starost nad 18 let - 2 leti delovnih izkušenj - zaželen odslužen vojaški rok - poskusno delo 90 dni Za navedena dela in naloge je priznana zavarovalna doba s povečanjem (beneficirana delovna doba) 4 mesece na leto. Vse pravice in obveznosti so določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD. Kandidati naj pošljejo pisne vloge v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Kamnik, Fužine 9, s pripisom KDR TOZD Namenska proizvodnja. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta n. sol. o. VTOZD ZA ŽIVINOREJO o. sub. o. Groblje 3, 61230 Domžale Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge: DELAVEC v mešalnici poskusnih krmil v Homcu za določen čas Pogoji: - srednja strokovna izobrazba kmetijske smeri ali KV mlinar - zaželene delovne izkušnje v mlinarstvu ali industrijski proizvodnji krmnih mešanic - trimesečno poskusno delo. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD ZA ŽIVINOREJO, Groblje 3, 61230 Domžale. ZAHVALA V 79. letu nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi oče, stari ata, tast in stric JAKOB TOME iz Vrhpolja Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, Znancem, njegovim sodelavcem iz DO KI K za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje in g. župniku za poslovilni obred. hči Barbara z možem Janezom, vnuki Ivo, Marko in Rok ter drugo sorodstvo Žalujoči: Vrhpolje, Medvode, Žlebe, februarja 1986 ZAHVALA Strti v neizmerni žalosti ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage IVANKE TORKAR rojene DROLC se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih izkazali sočustvovanje, izrekli sožalje in darovali cvetje na njen prerani zadnji dom. Posebna zahvala Cestnemu podjetju Ljubljana-Kamnik za ureditev poti proti tihemu domu. Hvala patronažni sestri Jani in dr. Brumnu za nesebično pomoč ob premagovanju zahrbtne bolezni, ki nam jo je iztrgala iz naših rok, župniku za lepo zadnje slovo, pevcem in vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste kakor mi ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Tunjice, februar 1986 _ Na zalogi imamo cvetlične lonce, korita, vaze, posode za ikebane - glazirane in negla-zirane. Prodajamo tudi izdelke II. kvalitete po polovični ceni. Delovni čas od 6. do 14. ure. Lončarsko podjetje Komenda, tel. 841-015. /© ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 1 Svet poslovne enote KAMNIK ponovno objavlja prosta dela in naloge organiziranje usklajevanja nižjih evidenc z glavno knjigo Pogoji za sprejem: - strokovna izobrazba VI. stopnje ekonomske smeri in devet mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjih delovnih izkušnjah pošljejo v 8 dneh na naslov Ljubljanska banka-Gospodar-ska banka, Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1. Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o. TOZD ZV Kamnik, n. sub. o. 61230 Domžale, Titov trg 1 objavlja na podlagi sklepa DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge vodje dispanzerja žena, otrok in mladine za dobo 4 let Pogoji: - visoka strokovna izobrazba splošno-medicinske smeri - podiplomski seminar ali specializacija - 3 leta delovnih izkušenj - da imajo izkazane organizacijske sposobnosti in da izpolnjujejo celovitost osebnostnih lastnosti, opredeljenih z DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik Pisne prijave z vsemi zahtevanimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Zdravstveni dom Domžale, kadrovska služba, Titov trg 1, 61230 Domžale. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh od zadnjega dne, ko so se zbirale prijave. ZAHVALA Ob smrti naših dragih staršev MATEVŽA in ANGELE ČERNEVŠEK iz Sovinje peči 1 m mmmmm CVfj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom - še posebej Osredkarjevim in Livkovim, prijateljem in sodelavcem Titana. Enako zahvalo izrekamo tudi KO ZZB NOV Srednja vas, Društvu upokojencev Kamnik za ganljive besede slovesa in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njuni zadnji poti. Žalujoči otroci: France, Domine, Rudi, Ivanka in Micka z družinami ter drugo sorodstvo Sovinja peč, Praproče, Podbreg, Ravne, Nemčija, februarja 1986 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric IVAN ROZMAN iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Pulmološkega oddelka bolnice Golnik, Komunalnemu podjetju Kamnik, godbi in pevcem Solidarnosti, KO ZZB NOV Duplica, delavcem iz Utoka, g. župniku in vsem sosedom ter znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Vsi njegovi Šmarca, Kamnik, Mengeš, Domžale, februarja 1986 Odmevi, polemike... Na »vljudna« vprašanja vljudni odgovori Zadnje dni januarja je na naslov KS Duplica prispelo pismo z naslednjo vsebino: KS Duplica Kot enakovreden član tc družbe in plačnik vseh dajatev, katere mi ta skupnost v teh težkih časih nalaga, vas prosim za nekatere odgovore v Kamniškem občanu. Stanujem v Kavčičevi ulici. Kdaj se bo okolje v tej zelo naseljeni soseski spremenilo. 1. Odvoz smeti ni urejen. 2. Igrišča za otroke so bolj podobna prašičjim svinjakom, kot pa igriščem! 3. Oliolica blokov je slabša, kot pa cigansko naselje za Savo v Tomačevem, ob tem pa tudi nikakor ni misliti na higieno. 4. Nihče no skrbi za tekoče vzdrževanje blokov v tem zelo naseljenem naselju (vem, da so zato odgovorni drugi) Toda nezanimanja vodstva krajevne skupnosti tu ne gre zanemarjati. 5. Odtok kanalizacijske vode v kritičnem stanju. Dobro, da sem plavalec. 6. Tudi uničevanje avtomobilov na parkirišču ne more biti indiferentno krajevni skupnosti in njenemu predsedniku. Upam, da boste še v tem obdobju, kolikor vam šc časovno omogoča mandat, poskrbeli za red in čistočo v okolju, kjer mogoče ali pa tudi ne živite tudi Vi Vi Vi in Mi mi S spoštovanjem vaš Volilec Ali pa tudi ne!!! Spoštovani volilec, brez imena! Niti ni navada, še manj pa dolžnost, niti ne spada v kulturne medsebojne odnose, odgovarjati na anonimna pisma. Vaše pa le terja nekatera pojasnila, zato imate, izjemoma, odgovor pred seboj. Vsi, ki sodelujemo v samoupravnih organih KS, se zavedamo, da v naši mandatni dobi nismo storili vsega, da bi bili krajani popolnoma zadovoljni. Za to pa je poleg administrativnih, tudi birokratskih ovir, še nekaj drugih vzrokov. Prvič: Šc tako dobro delujoča samouprava ni sposobna stvari urejati tako, da ne bi nekateri posamezniki mislili, da dela popolnoma narobe, oziroma, da nič ne dela. Drugič: Pojem samouprava ne pomeni, da naj upravlja ali ureja stvari samo nekaj zagnancev, pač pa, da naj pri tem javno sodelujejo vsi, ki žive v tem okolju. Tretjič: Najlažje je kazati na pomanjkljivosti, posebno izza vogala, ker v tem primeru ni treba nič delati in nositi nobene odgovornosti. Odkrito in javno povedati svoje mnenje pa zahteva nekaj poguma, dobrega poznavanja razmer, in predvsem volje do sodelovanja pri reševanju skupnih problemov. Sedaj pa k vsebini pisma: Človek se dobesedno zgrozi ob sporočilu, da, v navidez še kar urejeni soseski, in ob koncu dvajsetega stoletja, živite skoraj v »svinjaku« in še sredi »ciganskega« naselja. Rad vam verjamem, da je to strašno neprijeten občutek. Pa ste, spoštovani opazovalec, izza vogala, že kdaj razmišljali o tem, kdo pravzaprav, v prvi vrsti, odgovarja za vaše stanovanjsko okolje in razmere v njem. Pa menda ne mislite, da bodo krajani, ki sodelujejo v krajevni samoupravi, patruljirali okrog stanovanjskih blokov in stalno opozarjali: 1. da ne parkirajte avtomobila na prostorih, ki so določeni in z napisi označeni za postavljanje zabojnikov za smeti, ker sicer tovornjak Komunalnega podjetja ne more opraviti svoje naloge. 2. da je krajevna skupnost v ureditev igrišč, katere omenjate, že v letu 1982 vložila 155.758 din in da so nekateri prizadevni stanovalci vložili tudi mnogo svoje- ga truda. Prav gotovo je, da igrišča niso zasvinjali oni oziroma njihovi otroci. 3. da travnate površine uničujejo, predvsem iz nevednosti, otroci tistih staršev, katerim je vseeno, kako izgleda okolica in kaj počnejo njihovi nadobud-neži. Hišni sveti pa večkrat letno organizirajo čistilne akcije, vendar je običajno udeležba zelo slaba. 4. da so tisti bloki, kjer hišni svet dobro deluje in z njim sodelujejo vsi stanovalci, boljše vzdrževani od drugih in, da imajo večjo podporo od krajevne skupnosti. 5. da v kanalizacijo ne spadajo predmeti, ki lahko zamašijo cevi in da vam v takem primeru samo plavanje nič ne pomaga. 6. da je vandalizem, kamor spada tudi stalno ponavljajoče se razbijanje luči javne razsvetljave, poškodovanje prometnih znakov, poškodovanje avtomobilov in drugo, splošen pojav in odraz kulture nekaterih članov naše družbe. Proti temu pojavu smo, brez pomoči vseh krajanov, nemočni. Jiar pa se tiče vašega avtomobila, ga je gotovo poškodoval kak anonimnež, če ga pa poznate, boste pa z njim opravili brez mene. Sedaj pa si nataknite močna očala in ob vhodu v vaš blok poiščite HIŠNI RED, ki mora biti obešen na vidnem mestu. Skrbno ga preberite in ugotovili boste, da je vse, kar sva v točkah od 1 do 6 obdelala midva, napisano tudi tam. Nikjer pa ne piše, da naj bi vi in vam podobni, še vedno izza vogala, brezdelno, opazovali »svinjak« pred vašimi vrati! Upam, da poznate pregovor, kje se najprej pometa. Zato ven iz anonimnosti in poskusite postati osebnost, ki ima ime in priimek. Šele potem boste lahko vzeli metlo v roke in, s sodelovanjem krajevne skupnosti, pometali križem kra-žem, lepo po vrsti, najprej pred svojim pragom, nato po celi krajevni skupnosti in končno tudi zunaj nje, samo če vas bo volja. Pri tem pa boste ugotovili, da so nekatere smeti lahko zelo velike in nerodne. Volit pa le pojdite, ker le tako boste, še vedno anonimno, lahko izbrali ljudi, ki bodo z vašo javno pomočjo, rešili čimveč problemov, ki nas tarejo. Pa še to: Vsa anonimna pisma bodo v bodoče romala v koš. Predsednik sveta KS Duplica: Franc Štebe PISMO UREDNIŠTVU Sem povprečen občan Kamnika in razmišljam preprosto takole, da naj bi bili vsi državljani oziroma občani Kamnika pred zakonom in tudi pred uredništvom Kamniškega občana enakopravni in enakovredni. Žal je v praksi drugače. To pismo pišem zato, ker vidim, da nas uredništvo Kamniškega občana (ali kdo drug) razporeja v dva ali več razredov in dela selekcijo, posebno pri črni kroniki. Mislim takole: če je v Kamniškem občanu rubrika »črna kronika«, potem naj bo za vse, tudi za Ano B., Mileta B., Brigito B. in Jožeta K., ki so eno uro oblegali hišo, strahovali 3- in 12-letna otroka z mamico, razbijali vhodna vrata in stekla, tulili, da bodo vse pobili, zažgali, pomorili. Nikar ne objavljajte samo tiste, ki se ne znajo ali ne morejo nikjer odkupiti, kakor tisti pes, ki je padel v kamniški bazen in lajal, dokler niso prišli rešitelji. Tudi tadva otroka sta čakala rešitve in upala, da ta podivjana drhal le ne bo mogla vdreti v stanovanje in, če jih ne bi zadržal »gavter« na vratih, je vprašanje, kakšne bi bile posledice tega divjanja. Ko niso mogli vdreti v hišo, so se po enournem obleganju zmagovito odpeljali z avtomobili proti Stahovici. Mislim, da je pošteno, da za takšno »zmago« zve tudi širši krog občanov Kamnika. Saj je to namen »črne kronike«, ali ne ? Če pa ni, potem se sprašujem, zakaj obstoja! Naj zaključim to pismo z željo in prepričanjem, da je ta gangsterski napad v Šmarci, zgodil se je 17. 12. 1985, še kako zrel in potreben za objao v kroniki, posebno če ga primerjam s padcem psa v bazen. Upam, da tega pisma ne bo selektor vrgel v koš in bo objavljen v naslednjem Kamniškem občanu. Moje mnenje podpira veliko občanov - ostalih bralcev Kamniškega občana. OBČAN KAMNIKA * ★ * Pismo objavljamo, in prek njega seznanjamo bralce z dogodkom, ki ga v črni kroniki nismo zabeležili. S tem pa tudi dokazujemo, da nimamo selektorjev, in ne razlikovanja in izločanja. Imamo pa vsebinsko zasnovo časopisa, ki jo skušamo čim bolj dosledno spoštovati pri oblikovanju vsake posamezne številke glasila in tudi vsakega prispevka. Ne nazadnje imamo tudi prostorsko omejitev in če bi hoteli v črno kroniko zapisati prav vse dogodke, bi za marsikatero drugo stvar zmanjkalo prostora. Končno pa pismo objavljamo še iz enega razloga: da si izprašamo vest. Povsem odveč so očitki, zakaj smo zapisali zgodbico o psu, kajti pokazala je naš odnos do živali. Pa se vprašajmo: ali res ni bilo nikogar, da bi v celi uri, kolikor je po vaše trajalo »obleganje« hiše in strahovanje njenih stanovalcev, dogodek opazil in o njem koga obvestil, recimo miličnike. Bolj bi morali razmišljati o tem, kot pa, zakaj ni v črni kroniki objavljen prav vsak primer, ki ga obravnava postaja milice. UREDNIŠTVO PRIJATELJSKI NASVET Naslova si nisem izmislil jaz. Vzel sem ga iz pisma, ki sem ga 13. II. 1986 dobil po pošti in s katerim me je hotel nekdo vključiti v krožno igro, ki naj bi (tako v pismu piše) udeležencem v igri v 10 dneh prinesla nič več in nič manj kot 137,200.000 starih dinarjev. Seveda, če 14 novim naslovnikom pošljem prav taka pisma in prvemu na seznamu 500,00 din. Meni miljonov, čeprav v starih dinarjih, res primanjkuje, časa in papirja za pisanje imam tudi dosti, bolj malo pa imam dinarjev in mije zelo žal za vsakega, ki mi ga kdo hoče izvleči, pa naj bo pri meri, vagi, ali kakršnikoli drugi goljufiji, na primer s takimle pismom. Nikoli v življenju nisem noben dinar dobil na tako lahek način - kaj šele 137 milijonov (starih) dinarjev, kot bi jih sedaj, če bi seveda v tak »kruh brez motike« verjel. Ampak, jaz ne verjamem, kdor pa verjame, naj pa igra. Srečno! (ta želja je tudi v pismu) Za malo denarja je bilo vedno malo muzike, nikoli pa ne za »malo denarja velik dobitek«, kakor piše v pismu. V pismu je tudi »pojasnilo« -kratek račun, kako se pride do teh 137 in nekaj več milijonov. Račun je točen. Če so ga res sestavili študentje v Ljubljani, potem pred takimi študenti kapo dol. Dokazali so, da so se naučili množiti. Mogoče so si tudi z računalnikom pomagali. Toda jaz bi rad še eno »pojasnilo«. Naj mi začetniki te igre dokažejo, da je kdo v Kamniku, ali pa kje drugje, take milijone že dobil. V tem primeru bi moral takšen srečnež v 10 dneh dobili vsak dan povprečno 2.774 nakaznic. Kar smili se mi pismonoša. Tudi pismonoše bi lahko povedali, če so že komu prinesli v 10 dneh toliko nakazil. To bi lahko dokazal tudi T. P. iz Kamnika, ki je menda dobil vsaj 500,00 din, ali pa A. M. iz Kamnika, kije po seznamu sledeča na Vrsti, da dobi milijone. Toda takega dokaza ne bo. Ce bi bilo mogoče na tak način priti do milijonov, bi pač ljudje - razen tistih, najbolj v delo zagrizenih - prenehali delati in bi samo igrali to donosno igro. Sploh pa bi imeli vsi, ki nam milijoni tako manjkajo, vse probleme rešene. Še kakšni zgubarji bi prišli na zeleno vejo. Na »prijateljski nasvet« v pismu »naj ne bom len in škrt« in da naj napišem novih 14 pisem z novimi naslovi in da naj prvemu na seznamu pošljem 500,00 din, pa odgovarjam: Bom len in škrt, ne bom napisal novih 14 pisem in nikomur ne bom poslal 500,00 din. Pač pa pobudnikom pisma vračam »prijateljski nasvet:« Študentje se poprimite študija, vsi za delo sposobni pa dela, goljufijo pa naj opustijo poklicni goljufi in začetniki. Tudi goljufanje je včasih naporno. MIHA KOZOLE To se lahko zgodi samo v kamniškem zdravstvenem domu V ponedeljek, 10. februarja 1986, ko je v jutranjih urah močno snežilo, me je kljub mrazu pošteno pogrelo. Hčerka, ki je študentka, je zbolela za noricami. Ker je imela polno izpuščajev po vsem telesu, sem odšla po zdravila. Prišla sem v novi zdravstveni dom, katerega smo zgradili pretežno s samoprispevkom. Res je lep in prevzame te prijeten občutek, ko vstopiš. V sprejemni pisarni me je tovarišica pozorno sprejela, toda naprej brez problema ni šlo. Zatakne se že, preden prideš do zdravnika, kajti kartoteke tam ni. In pot do zdravnika je zelo dolga; saj te sestra napoti po kartoteko v stari zdravstveni dom. V mrazu in snegu gaziš nazaj preko celega mesta do starega zdravstvenega doma, tam izmenjaš nekaj »prijaznih« besed in če imaš srečo, samo malo počakaš; no in potem se ves srečen spet sprehodiš po mestu in končno prideš nazaj s kartoteko (od mraza tipa postaja že kar malo vroče)! No, sedaj, ko imaš kartoteko, pa ugotoviš, da je bila vsa pot zaman, kajti do zdravnika sploh nisem imela možnosti priti. Po moji skromni izjavi omenjeni sestri, da ima hčerka norice, sem dobila recept, ne da bi govorila z dravnikom. Sprašujem se, zakaj nimamo svojih kartotek kar doma in bi jo skupaj z zdravstveno izkaznico prinesli vsakič s seboj!? Vsaj to bi vedeli, kje jo imamo, ko je tam ni, kjer bi morala biti! REZKA TON1N Odgovor na članek »Čemu služi prazen lokal« Na osnovi zakona o javnem obveščanju UL SRS 2/86 člen 79 zahtevam, da objavite v vašem glasilu OK SZDL Kamniški občan naslednji odgovor na članek - Čemu služi prazen lokal in to na isti strani, kot je bil objavljen omenjeni članek. V članku Romane Grčar je polno grdih neresnic. Grdo zavajanje javnosti je, da živim v ZR Nemčiji. V resnici živim v Mengšu (občina Domžale), kjer že 10 let opravljam šiviljsko dejavnost. Ta podatek je znan tudi občinski upravi Kamnik. Svojo šiviljsko dejavnost nameravam preseliti v omenjeni lokal, ko bo ta dokončan. Za nakup lokala sva z možem porabila svoje devizne prihranke. Sem namreč povratnica z začasnega dela v ZRN. Pri nakupu sva koristila nekaj kredita in pogoj za to je bila prodaja deviznih sredstev. Pogoji kredita so bili enaki za vse občane SRS kot tudi občane Kamnika. Zato o posebnih pogojih in še ugodnih ne bi razpravljala. Novinarka popolnoma napačno razlaga zakon iz UL SRS 18/ 1974. Tako kot tovarišica Grčar-jeva trdi v svoji citirani izjavi zakona, sploh ni možno začeti nacionalizacijskega postopka, ker lokal nima 70 nT uporabne površine. Glede naložbe denarja v lokal bi omenila splošno znana dejstva, da se bolj splača naložiti devizna sredstva za sedaj v banko in dobivati od njih obresti... Ne glede na to sva z možem težko prisluženi denar vložila v lokal in ko bo gotov, bom v njem pričela opravljati šiviljsko dejavnost. Novinarki pa svetujem, da se nauči novinarske etike, ki pravi, da se preveri podatke in dejstva od vseh strani in šele na tej osnovi piše članke. Pustno razmišljanje Pustni čas je čas, katerega se najbolj razveselijo otroci. Kljub precej dragi in izredno skromni izbiri pustnih mask so bili naši otroci ob pomoči bolj ali manj spretnih staršev, sorodnikov ali prijateljev dobro našemljeni v indijance, klovne, pajacke, medvedke, rožice, gusarje, mušketirje... Objava Zveze prijateljev mladine v Kamniškem občanu je obetala organizirano pustno povorko po našem mestu in pester zaključek v športni hali osnovne šole Frana Albrehta, kjer naj bi bil izbor najboljših pustnih mask. Vreme je bilo primerno, zato je bilo na pustni torek v Kamniku veliko ljudi, ki so želeli spremljati povorko. Po prihodu v športno halo pa se je zataknilo. Starši so, kot da bi bila prireditev namenjena njim in samo njim, stali v hali in se kljub večkratnim pozivom napovedovalca po mikrofonu niso umaknili niti za ped od malih pustnih šem. Zdelo se je, kot da bo komisija za izbor najlepših mask ocenjevala prav njih. Edina svetla točka za naše otroke je bil pustni krof (čeprav nisem prepričana, da nikakor ne more speljati do konca. Skratka, tako otroci kot starši, zlasti tisti, ki smo bili na tribuni, smo bili nad prireditvijo razočarani. Zdi se, da bi z malo več dobre volje in organiziranosti ta prireditev lahko res uspela in popestrila precej enolične vsakdanjosti naših najmlajših. Ostaja priokus grenkobe in tiha želja, da bo morda prihodnje leto boljše... V imenu nekaterih staršev Tatjana Koritnik (Kamnik, Toma Brejca 6/a) Mislim, da se omenjena tovarišica ne zaveda, da piše v socialistični družbi in v socialistično glasilo, ki je obenem tudi uradno glasilo OK SZDL in občine Kamnik. ANA KAL1ŠNIK * * * Ne bomo oporekali vašim trditvam, ne moremo pa se strinjati z nasveti, ki jih namenjate novinarki. Nekatera dejstva so namreč tako nesporna, da so očitki povsem odveč, začenši s tem, da vsaj navzven ni videti kakšne napovedi o začetku dejavnosti, za katero je bil interes, seveda družbeni, izražen že ob odločitvi za gradnjo objekta za storitve, ki jih novo naselje nujno potrebuje. Rečeno drugače, lokal je res v zasebni lasti, toda zasebniku je bil prodan v pričakovanju, da bo ta opravljal dejavnost, ki je ne samo zasebnikov, ampak skupni družbeni interes. In naprej: dokumenti, shranjeni v upravnih organih najbrž ne potrebujejo dodatnega preverjanja, prav tako ne interes krajanov in samoupravnih organov krajevne skupnosti, če želijo imeti v krajevni skupnosti dejavnosti, ki jih potrebujejo, lokal pa je neizkoriščen že dobro petletko. UREDNIŠTVO Zakaj je pust krivih ust... Pust je običaj, tradicija, veselje. Priprave naj tečejo od pusta do pusta. Vsi se ga veselimo, otroci in odrasli. Koliko veselja, smeha in mladostniške razigranosti nam prinese. Vse leto nam je nanj drag spomin - tema razgovora prijateljev in znancev. Ob boku pustnega veselja pa se nam le postavlja vprašanje, ali je pust le dan za dobro reklamo in zaslužkarstvo organizatorja pustnega rajanja. Delovna organizacija »Planika« je z reklamo po radiju privabila veliko pustnih mask na rajanje v halo ob O.Š. Frana Albrehta. Ansambel »RŽ« je s svojo glasbo naredil vzdušje, kot že dolgo ne. Odpoved pevke Eme Prodnik - domačinke, je bila kmalu pozabljena. Staro in mlado, z masko ali brez nje, je plesalo in se veselilo kot se za pusta spodobi. Ura se je bližala polnoči. Vsi obiskovalci so se ozirali, da bi se vsaj z očmi napasti po nagradah, ki so bile obljubljene najboljšim maskam. Organizator pa je nagrade skrbno skrival, da ne bi bilo razporejanje pustnih mask že pred izborom prevelko. Ob polnoči je član ansambla napovedal člane komisije, ki so ocenjevali najboljše maske. V zadnjem trenutku, vsaj tako se nam je zdelo, se je prireditelj odločil, da bo »nagrade« podelil najboljšim posameznikom in skupinam. Brez pravega reda, brez številk, skratka brez kakršnekoli organizacije so pustne maske tavale po plesišču. Prostor je bil premajhen za vse. Razburjenje pa je kljub temu naraščalo. Pričakovana razglasitev se je pričela. Končno! Objavili so tretjo nagrado za najboljšo skupino. To so bile »PINKY TEAM«. Kolesarke s »skircami« so dokazale, da tudi v zimskem času ne počivajo. Bravo! In nagrada boste vprašali? Dve buteljki vina za 10 članov skupine. Med občinstvom je završalo. Druga nagrada je bila podeljena skupini »planincev«, ki se je izurila za plezanje po lestvah v dvorani. Nagrada? Dve buteljki vina. Prva nagrada je bila podeljena skupini »ljudožercev«, ki so ujeli lovca in ga v kletki, prepredeni s srobrotom ujetega vozili po dvorani. Nagrada? Tri buteljke vina. Nato je sledila podelitev »nagrad« za posamezne maske. Tudi te nagrade niso bile boljše ali slabše. Vsekakor pa niso zadostile obljubam. Gledalci, kot nagrajenci, pa se še danes, ko je pustno rajanje že za nami, sprašujejo zakaj tako. Delovna organizacija, ki po radiju obljublja visoke nagrade, dobro organizacijo..., ki pobira vstopnino tudi od mask, ki je poklicana, da na širšem kamniškem območju popestri turistično ponudbo, ne izpolni mamljivih obljub niti ne sodeluje pri financiranju nagrad - ali je taka delovna organizacija še lahko organizator? Zakaj se organizacija, tako kot v prejšnjih letih, ne prepusti nekomu, ki jo je sposoben izpeljati? Zakaj ne bi, tako kot to delajo v Domžalah, sofinancirali kakršnokoli društvo, ki bi se vsekakor potrudilo in zaslužilo ime dobrega organizatorja. t. G. Hodil po zemlji slovenski Deževni dan je. Moraš iti po nujnih opravkih v mesto. Vzamem dežnik, ki naj me zaščiti pred mokroto. A glej! Cesta je zakrpana in polna lukenj, v katere se nabira deževnica. Jamam delajo družbo široke kolesnice na cestišču, izlizane v asfalt. Po njih pa drvi hudournik od Malega gradu do Usnjarske ceste, ker je odtok v cestne jaške zaradi višjih leg nemogoč. Po takšnem cestišču neusmiljeno dirkajo šoferji s svojimi železnimi konjički in brizgajo vodo na vse strani. Tudi jaz kot pešec sem bil deležen takega vodnega blagoslova. Včasih se rešiš teh neprijetnosti z dežnikom, včasih tako, da počakaš nekje, ko predvidevaš nevarnost, večkrat pa sploh ne moreš storiti ničesar, ker vodna prha pride iznenada. Tako sem se tisti dan vrnil domov premočen do kolen, pa čeprav sem imel dežnik. Odkar bivam v Kamniku, ima cestišče skozi staro mesto enak izgled, le več asfaltnih zaplat je na njem. Enako sliko nudijo ob dežju tudi pločniki. Ti naj bi služili pešcem, a kaj, ko ob dežju niso prehodni. Pločniki so udrti in kotanjasti. V teh kotanjah pa se nabira in zadržuje voda in se jih izogneš tako, da »balansiraš mimo teh luž po robniku ali celo po cestišču. Gradimo nove obvozne ceste, nove mostove, zanemarjamo pa staro. Do kdaj bo šlo tako na- prej/ EL ROZ Novak in Uršič državna prvaka Letošnja zimska sezona je za kamniške smučarje-tekače, tekmovalce TSK »Ideja«, uspešna kot že dolgo ne. Poleg uspehov na tekmovanjih v republiškem merilu, so tekmovalci zabeležili odlične uvrstitve tudi na državnih prvenstvih, tako v solo tekih kot tudi biatlonu. Na državnem prvenstvu v biatlonu za mladince in člane na Zlatiboru je postal absolutni mladinski državni prvak Hajko Novak. Ta 17-letni tekmovalec je dosegal odlične rezultate že kot pionir, kot mladinec pa je dokazal, da se razvija v zares vrhunskega tekmovalca, ki se lahko meri tudi že s člani. Državno prvenstvo v solo tekih za pionirje pa je prineslo novega državnega prvaka. Ta laskavi naslov je osvojil 13-letni Tomo Uršič iz Stahovice; na tekmovanju v Mrkopolju pa so tekmovali prav vsi najboljši pionirji, kar samo potrjuje njegov uspeh. Veleslalom za pokal OKZSMS Uspeh Uršiča sta dopolnila Spruk, ki je samo za 3 sekunde »zgrešil« medaljo, in Klemen Mali, ki je osvojil 13. mesto. Ti trije tekači so tudi sestavljali štafeto, ki je drugi dan tekmovanja osvojila 2. mesto za pionirji iz Gorij in pred ekipo Ko-krice. Za kamniške pionirje je bilo uspešno tudi državno prvenstvo v biatlonu, ki je bilo sredi februarja v Logatcu. Na prvenstvu je nastopilo več kot 70 tekmovalcev iz 15 klubov, tekmovali so na 5 in 4 km dolgi progi. Zopet je postal državni prvak Tomo Uršič v kategoriji starejših pionirjev, odlično pa se je uvrstil tudi Domine Spruk, ki je na obeh progah osvojil 2. mesto. Pri mlajših pionirjih je Klemen Mah osvojil S. mesto, čeprav bi si z boljšim streljanjem prislužil tudi kolajno. Pri rezultatih v biatlonu ne moremo mimo tovariša Podgor-nika, ki je pionirje pripravljal s strelske plati, za samo tekmovanje pa je občinska strelska zveza posodila dve izredno natančni puški, kar je pomembno vplivalo na rezultate. Načrtno in trdo delo v TSK »Ideja«, tako se od nedavnega imenuje tekaška sekcija SK Kamnik, je obrodilo sadove, tekači pa upajo, da jim bo občinska ZTKO letos namenila več sredstev, kar bi si vsekakor zaslužili. -do- Kot vsako leto se je tudi letos začel niz tekmovanj za pokal OK ZSMS Kamnik. Vendar z nekaterimi novostmi, katerih uspeh ali neuspeh bomo ocenili ob zaključku teh tekmovanj. Letošnjo organizacijo tekmovanja v veleslalomu smo prevzeli mladi iz OOZSMS Tuhinj skupno s ŠD Tuhinj. O vseh pripravah in organizaciji smo se dogovorili že na našem sestanku. Vendar pa nam je čez teden kar precej ponagajalo vreme, tako da smo bili nekateri v dvomih ali tekmovanje bo ali ne. Toda uspelo nam je in v nič kaj prijaznem sobotnem dopoldnevu smo se tako smučarji kot tudi gledalci zbrali v »ciljni areni«. Pogled na progo je bil čudovit, za kar so poskrbeli tisti, ki sojo pripravili. Belino snega z rdečimi in modrimi vratci so popestrili napisi na snegu kot npr. POKAL OK KAMNIK, ime prireditelja in podobno. Pri organizaciji in pripravi so nam pomagali tudi pionirji in najbolj vztrajne in delovne smo nagradili s tem, da smo jim dovolili, da na tekmovanju vozijo kot predtekmovalci. Tako nam je prav prijetno presenečenje pripravil naš najmlajši predtek-movalec ciciban Lazar, ki je s svojimi šestimi leti pokazal vsem tekmovalcem, kako se pravilno izpelje veleslalomska proga. Navdušeno smo ga pozdravili, ko se je v pravi smukaški drži pripeljal skozi cilj. Ne meneč se za naše vzklike je kot pravi smučar uprl svoje oči nazaj v velesla-lomsko progo, kot da bi hotel oceniti svoj nastop. »Kot naslednik Bojana in Roka,« smo si rekli. Mislim, da bi bila to lahko vzpodbuda in premislek pristojnim, da malemu nadobudnežu omogočijo nadaljnji razvoj v tej panogi. Tako se nam za bodočnost našega smučanja ne bi bilo treba bati. Na tekmovanje se je prijavilo devet mladinskih organizacij, in sicer Center, Nevlje, OŠ Štra- Kužna — nov srn Verjetno Kužno večina od vas že pozna, če ne od prej, pa od sobote, 15. febuarja, ko je bil tu nočni slalom, z dokaj močno udeležbo. Tekme se je namreč udeležilo točno sto tekmovalcev iz vse kamniške občine, nastopili pa so v petih kategorijah. Organizator, SD Nevlje je tekmovanje na zadovoljstvo vseh uspešno pripeljalo do konca. Seveda so bile tudi drobne napake, ki pa na srečo niso pokvarile dobrega vzdušja in družbenega večera, ki se je zavlekel daleč v noč. Nekateri tekmovalci namreč niso bili zadovoljni s tem, da so bili rezultati le prebrani, ne pa tudi objavljeni. Drugi so se pritoževali nad merjenjem časa. Mislim, da je vsaj druga pripomba povsem neupravičena, medtem ko moramo tekmovalcem, ki so želeli nek dokaz, da so res peljali toliko sekund in se uvrstili na to mesto - dati prav. Verjetno bo na osnovi kritik in pohval tekmovanje že prihodnje leto še bolje izpeljano kot letošnje, ki je povzročalo nemalo težav neumornim delavcem na progi. Ne smemo namreč pozabiti, da Kužna nima tekoče vode, tako da so morali vodo na progo nositi z vedri iz bližnjega vodnjaka. Proga je prav zaradi svoje poledenelosti zelo dobro zdržala vse tekmovalce, ki so plačali štartnino - 300 dinarjev. Kljub dokaj visoki vsoti, ki jo je prinesla štartni-na, dobička od tekme ni bilo. Glavni cilj je bila namreč popularizacija Kuž- ne ter zadovoljstvo obiskovalcev in tekmovalcev. Zadovoljni pa so bili nedvomno vsi; tekmovalci zaradi medalj, diplom in praktičnih nagrad (prispevale so jih kamniške DO), gledalci pa zaradi »šanka«, ki je delal od začetka do konca... pa še čez. Rezultati: Ženska nad 25 let - 1. Helena Žlindra 27,62, 2. Olga Galjot 33,00, 3. Rozalija Omrzu 42,85; Ženske do 25 let: 1. Snežana Žlindra 21,64, 2. Alica Dobrovoljc 22,93, 3. Damjana Strehovec 26,44; Moški do 25 let - 1. Marko Kotnik 19,71, 2. Dejan Dobrovoljc 20,09, 3. Peter Slapar 20.46; Moški do 35 let - 1. mar-jan Drolc 22,22, 2. Milan Kepic 22,34,3. Bojan Pogačar 23,13; Moški nad 35 let - 1. Boris Žlindra 20,89, 2. Marjan Schnabl 23,23, 3. Franc Baljot 24,03. Vseh uvrščenih tekmovalcev in tekmovalk je bilo 61, 39 pa jih je moralo predčasno prenehati s tekmovanjem. Ker proga po tekmovanju ni bila povsem uničena, se je v jglavah nekaterih članov neveljskega SD porodila ideja, da bi naslednji dan, se pravi v nedeljo, organizirali še odprte vaške tekme. In res ideja ni ostala samo ideja, ampak so po dopoldanski ponovni preparaciji proge uspešno izpeljali tudi to tekmo. Udeležba je bila kljub zelo visoki številki - pod pričakovanji; čemur je kriva premajhna obveščenost (iz sobote na nedeljo se namreč ne da obvestiti vseh, ki bi nje, Šmartno, Podgorje, Zarja, KIK, Utok in Tuhinj z različnim številom ekip, tako je nastopilo 60 mladincev, od katerih je bilo uvrščenih 33. »Malo za šalo, malo za res« je bilo naše geslo. Tako kljub slabemu vremenu ni manjkalo dobre volje, za kar so poskrbeli tekmovalci sami s stavami. V »tazaresnem« delu tekmovanja pa je ekipno zmagala ekipa III. OOZSMS Tuhinj v sestavi Janez Jeras, Marjan Drolc, Tone Jeras, pred drugouvrščeno ekipo II. OO ZSMS Nevlje, ki so jo sestavljali Iztok Sadjak, Andrej Golob, Milan Slapar in tretjeuvrščeno ekipo OO ZSMS OŠ Stranje, ki so jo zastopali Se-bastjan Sitar, Iztok Arbajter in Boštjan Sušnik. Med posamezniki pa je prvo mesto zasedel Marko Kotnik, drugo Matjaž Rak, oba iz OO ZSMS Nevlje, tretje mesto pa je osvojil Sebastjan Sitar iz OO ZSMS OŠ Stranje. Kljub temu, da so tekmovali predvsem fantje, so tekmovanje zaključila tudi štiri dekleta, in sicer je zmagala Natalija Ajdovec OOZSMS Nevlje, pred Sonjo Osolnik OO ZSMS Utok, Darjo Dujakovič OO ZSMS Center, in Edito Jeglič OO ZSMS Tuhinj. Ob koncu naj izrabim to priložnost, da se v imenu priredite- lja zahvalim Drolčevim (Cest-narjevim) iz Malega hriba 6 za prijaznost in gostoljubnost, ki so nam jo nudili pri prireditvi. Tekmovanje smo v prijetnem športnem vzdušju izpeljali do konca. Ocene so bile različne. Mnogi so nas pohvalili, ni pa manjkalo tudi takih, ki so trdili nasprotno. Toda najbolj veseli smo bili pohvale sekretarja OK ZSMS Kamnik Braneta, ki je dejal, da v zadnjih desetih letih v občini Kamnik ni bilo bolje organiziranega tekmovanja v veleslalomu za pokal OK. To bi nam bila lahko vzpodbuda za nadaljnje delo, mar ne? HELENA IVANČIČ Atrakcija na hipodromu Motoskiring - nov šport na dirkališčih, ki je v svetu zelo poznan, pri nas pa še precej v povojih, je bil atrakcija, ki je v nedeljo, 16. februarja navdušila 2.500 gledalcev na hipodromu v Komendi. Tekmovalcev je bilo 26 (motorist z motorjem za moto kros, ki vleče na vrvi smučarja), ti so dopoldan vozili kvalifikacije za finalno tekmovanje, na katerem je pravico do tekmovanja pridobilo 16 tekmovalcev iz 8 klubov. Rezultati: 1. mesto: Stane PANČUR -smučar Drago GIGANDON -FAM Lukovica, Kupim obžagan les za manjše ostrešje (1,75 m3). Kozo-le, Kamnik, Jenkova 6, tel. 832-807. Novejše dvosobno stanovanje na Perovem (50 kv. m.), s centralno, ugodno prodam. Tel. 322-975 dopoldan. poligon morda prišli tekmovat na veleslalom ŠD Nevlje). Vseeno pa je bila prisotna kamniška Alpska sekcija, in lepo število nadobudnih, vaških smučarjev. Tekmovalcev je bilo torej 105, od tega 78 »iz vasi.« Rezultati: Cicibani - 1. Anita Ko-sirnik, 2. Urška Zobavnik, 3. Miha Juteršek, 4. Tina Repanšek. Pionirke do 4. r - 1. Bojana Bom-bač, 2. Blanka Kalčič, 3. Nina Res-nik, 4. Manja Rems. Pionirji do 4. r. - 1. Tomaž Hribar, 2. Aleš Golob, 3. Primož Novak, 4. Gregor Grilje. Pionirke do 8. r. - 1. Polona Per-ne, 2. Rianna Kalčič, 3. Tina Žlindra, 4. Mojca Omrzu. Pionirji do 8. r. - 1. Uroš Rak, 2. Grega Klemenčič, 3. Sandi Torkar, 4. Matej Grilje. Ženske — mladinke - 1. Snežana Žlindra, 2. Malica Dobrovoljc, 3. Ta-mara Bračič, 4. Marija Novak. Mladinci - 1. Rok Jarc, 2. Marko Kotnik, 3. Iztok Sadja, 4. Peter Slapar. Člani - 1. zoran Hribar, 2. Ciril Virjent, 3. Fraifc Kosirnik, 4. Andrej Sušnik. Tokrat je bilo uvrščenih kar 96 tekmovalk in tekmovalcev, kar pomeni da je bil odstop minimalen (le 8,57%). Poleg teh tekem je bil na Kužni od 13. do 15. februarja tudi začetni in nadaljevalni tečaj za neveljske šolarje in malo šolo. Organizirala ga je sekcija za kadre pri SK Kamnik, vodili pa so ga Alica Dobrovoljc, Snežana in Boris Žlindra in Matjaž Rak. Udeležba na tečaju je bila zadovoljiva, saj ga je obiskovalo 36 od 87 otrok, skoraj vsi pa so tudi osvojili osnovno smučarsko znanje. To je dokazalo tekmovanje, ki so ga priredili zadnji dan tečaja in ga združili s športnim dnevom. Tega se ga je udeležilo kar 68 šolarjev, ki so bili navdušeni nad snegom in vremenom, še bolj pa nad nagradami, ki so jih dobili na žalost samo najboljši. To so bili: Marko Korošec, Štefan Bizjak, Janko Kotnik, Jana Verbič, Urška Zobavnik, Nika Vrhovnik, Anže Hribar, Andrej Brecl, Jaka Ličen, Helena Omrzu, Vesna Kladnik in Barbara Spruk. Do naslednjega javljanja iz zimsko-šport-nega središča Kužna — lep pozdrav! MATIC ROMŠAK DIMNIKARSTVO Stanislav Šikonja, Gregorčičeva 1 61240 Kamnik, tel. 832-571 Vsem gospodinjam iskreno čestitamo ob 8. marcu. Usnje in zaščitna oprema Kamniški občan Od 18. februarja imamo v Kamniku novo specializirano trgovino, ki bo ne le za posamezne kupce, ampak tudi za večino delovnih organizacij v Kamniku velika pridobitev. V trgovini na Usnjarski 6, ppjeg glavnega vhoda v tovarno Utok, bodo namreč naprodaj vse vrste usnja na metre in ostanki krzna. Torej, to je priložnost 2» tiste, ki si usnjenih izdelkov zaradi njihove visoke cene ne kupujejo več v trgovini, kljub temu pa jih ta trpežen, lep, moderen in vsestransko uporabljiv material privlači in si bodo izdelke iz usnja z nekaj iznajdljivosti lahko sami sešili doma. Iz Utokovega osnovnega pro-' grama v tej specializirani trgovi- ni prodajajo vse vrste svinjskega usnja, govejega usnja in drobnice. Poleg tega obljubljajo, da bodo na podlagi želja kupcev priskrbeli tudi blago drugih proizvajalcev. Usnje na policah Utokove trgovine je vseh barv in tehnik obdelave (potiskano usnje in velur v vijolični, živo zeleni, kitajsko modri, oranžni barvi). Toliko za potešitev radovednosti mladih deklet, ki bi bila radda moderno oblečena, in ki imajo tudi nekaj smisla in volje, da si iz teh prikupnih barvnih odtenkov usnja sešijejo še pri-kupnejša oblačila. Drug del trgovine pa predstavlja povsem nekaj novega -zaščitno opremo, ki jo bodo de- lovne organizacije, pa tudi zase-beniki, lahko dobili na enem mestu. Prej je bilo po tovrstno blago treba hoditi na več različnih mest. V Utokovem tozdu Prodaja pa so se odločili, da blago na enem mestu približajo kamniškemu kupcu. Pravijo tudi, da bodo iz programa zaščitnih sredstev zagotovili vse proizvode različnih proizvajalcev. Že sedaj pa na njihovih policah lahko dobite vse vrste zaščitnih rokavic (usnjene in iz gume), zaščitne predpasnike, naprstnike, vse vrste delovnih zaščitnih čevljev, coklje, delovne halje, s krznom podložene brezrokavnike ROMANA GRCAR KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor v sestavi: Romana Grčar, Maja Korošec, Janez Mateš, Franc Mihevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna in odgovorna urednica), Stane Zamik, strokovna sodelavka, Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči tračun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan i- Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v I Ljubljani. 2. mesto: Marjan AVBELJ -smučar Boris Milic - Brežice, 3. mesto: Jože CERAR -smučar Rajko CVETKO -TAM Lukovica, 4. mesto: Jure LAMPE -smučar Andrej IRT - Koper, 5. mesto: Niko Šinkovec -smučar Tone KOŠČAK - Karlovac. Tehnični del organiziranja prireditve sta imela AMD Mengeš in AMD Slovenija avto. Celotno organizacijo priprave hipodroma ter ostalih del pa je vodil KK Komenda pod vodstvom predsednika Alojza Laha. Pri tem moramo pohvaliti krajane Komende, predvsem lastnike traktorjev in tovornjakov, ki so na-vozili 10.000 m-'snega za zaščito ograje ter 60.000 1 vode za utrditev tekmovalne steze. Želimo, da bi ob ugodnih snežnih razmerah vsako leto pripravili ta tekmovanja, ki v veliki meri popestrijo zimsko mrtvilo. J. K. Še ene mini počitnice za upokojence v Izoli Januarja smo obvestili upokojence o možnosti mini počitnic od 21. do 28. februarja v počitniškem domu upokojencev Slovenije v Izoli. Prijavilo se je izredno veliko upokojencev, več kot je bilo prostih mest, saj so bila vsa mesta, 2 krat po 55 ležišč, v kratkem času oddana. Verjetno tudi zaradi dokaj ugodne cene, pa tudi zaradi dolžine počitnic, 5 do 6 dni; mnogim vendarle finančne možnosti dopuščajo, da preživijo vsaj nekaj dni v Izoli in se kopajo v ogrevani morski vodi. Mnogi upokojenci niso prišli na vrsto februarja, zato društvo upokojencev v sodelovanju s počitniškim domom pripravlja še ene mini počitnice, od 6. do 11. aprila. Na voljo je 50 postelj. Cena za 6-dnevne počitnice je 12.300 din. Ta cena vsebuje vse stroške: penzion, prevoz od Ljubljane do Izole in nazaj, turistično takso in zavarovanje. Vsi upokojenci kamniške občine, ki se želijo prijaviti, naj to storijo takoj, najkasneje pa do 15. marca. Prijavijo naj se na DU Kamnik, Kolodvorska 5. STANE SIMŠIČ Dežurstva živilskih trgovin V soboto, 8.3., so od 7. do 19. ure odprte trgovine Ba-kovnik, Duplica in Komenda, v nedeljo, 9. 3., od 8. do 11. ure pa trgovina Rakovnik. V soboto, 15. 3., so od 7. do 19. ure odprte trgovine Emona, Šmarca, Moste in Stranje, v nedeljo, 16. 3., od 8. do 11. ure trgovina Emona. Dragi sokrajani Vse vemo, da je Metalka že tradicionalno najbolj založena trgovina s tehničnim blagom, inštalacijskim materialom in orodjem za kmetovalce in vrtičkarje. Želeli pa smo vam vse kar potrebujete ponuditi na enem mestu, na bolj pregleden in sodoben način. Zato vas vabimo na obisk v povsem prenovljeno blagovnico v Kamniku in prodajalno v Domžalah, kjer boste prijazno postreženi lahko pa vam tudi svetujemo. Posebno presenečenje vam pripravljamo marca in aprila, ko vam bomo nudili posebne ugodnosti.