ZELEZAK
Leto XIX. DECEMBER 1979
1979 ŠT. 23
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
PRIČETEK' OBRATOVANJA NOVE ELEKTROOBLOCNE PECI V ŽELEZARNI STORE , (28. |J. 1979)
Na sam predvečer praznika, dneva republike, so delavci jeklarne in skupaj z njimi vsi zaposleni v železarni Štore slavili pomembno delovno zmago. Dograjena in spuščena v pogon je bila nova elekroobločna peč za proizvodnjo jekla. Kljub delovnemu dnevu so se delavci zbrali v hali jeklarne, da bi kar najbolj slovesno proslavili delovno zmago in praznik republike. V programu so sodelovali recitatorji AG Zelezar in pihalni orkester Štorski železarji.
Uvodni pozdrav in govor je imel tov. Kaluža, predsednik sveta konference OO železarne Štore. Nato pa je predsednik KPO Železarne Štore Dušan Burnik, dipl. inž. dejal:
Tovarišice in tovariši!
Z današnjo interno proslavo delavcev Železarne Štore pred praznikom dneva republike zaključujemo pomembno etapo preobrazbe jeklarstva v Štorah v smeri razvoja sodobne tehnologije in ustvarjanja pogojev za kvaliteten proizvodni asortiman. Nova obločna peč pomeni ob sedanji prvi obločni peči, ki lahko proizvede do 70.000 ton surovega jekla,- povečanje'zmogljivosti jeklarne za novih 120.000 ton. S tem pa zagotovitev proizvodnje surovega jekla za daljšo bodočnost v nadaljnji predelavi v valjane, vlečene in brušene profile.
Predsednik KPO Dušan Burnik, dipl. ing.
Veliko zaslug pri tem imajo tudi montažne skupine TOZD vzdrževanje
Povečanje zmogljivosti proizvodnje surovega jekla v Štorah je toliko večjega pomena, ker vemo, da proizvodnja jekla v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji zelo počasi napreduje ter predstavlja enega glavnih zaviralnih momentov izkoriščanja valjarniških kapacitet, pa tudi večje probleme pri oskrbi celotnega kompleksa kovinske predelovalne industrije.
Slovenske železarne so načrtovale, da bodo dosegle v prihodjem letu, torej ob zaključku tekočega srednjeročnega obdobja, 1 milijon ton jekla. Vendar.rezultati kažejo, da smo dosegli v letu 1976 — 777.567 ton, v letu 1977 — 779. 402 toni, v letu 11378 — 787.845 ton, v letošnjem letu pa bomo komaj dosegli lanskoletno proizvodnjo. To pomeni, da znaša stopnja rasti v tem srednjeročnem obdobju samo okoli 0,5% letno. Samoupravno dogovorjeno količino iu obvezo v družbenem dogovoru Slovenije 1 milijon ton jekla za leto 1980 sp morale Slovenske železarne najprej znižati na 900.000 ton, bomo pa morali zmanjšati še na 855.000
ton za drugo leto, pri čemer pomeni večji skok povečanja proizvodnje surovega jekla prav ta peč, pred katero danes stojimo.
Pri izgradnji naše druge obločne peči je bilo nemalo težav. Od izdelanega investicijskega programa v februarju 1975 je bila potrebna dolga, naporna pot potrjevanja novega projekta, reševanja finančnega pokritja, pridobivanja vrste soglasij in usklajevanj v razvoju programa SR Slovenije za srednjeročno obdobje 1976—1980. Vključitev obločne peči v dokumente razvojnega plana Slovenije je zahtevala predvsem izpopolnitev pogojev za elektroenergetsko soglasje in zagotovitev dobav električne energije. S samoupravnim sporazumom, ki je bil podpisan z Interesno skupnostjo elektrogospodarstva Slovenije in bil prvi te vrste pri nas, smo se morali obvezati za plačilo energetskega prispevka v obdobju šestih let v višini 92 milijonov dinarjev.
Peter Grdina je vključil novo peč v obratovanje
Po sicer dolgotrajnih in napornih pripravah je spomladi leta 1977 I stekla izdelava opreme ter v nadaljevanju izgradnja in montaža. Pričakovali smo, da bomo že letos poleti lahko pričeli s proizvodnjo jekla v novi peči, pa so predvsem kasnitve investicijskih del na trafo postaji na Lipi zavlekle izgradnjo in pričetek proizvodnje do današnjega dne. Zavlačevanje izgradnje vseh glavnih izvajalcev del pomeni za nas neugodne posledice, ki se odražajo v dveh smereh. Na eni strani se je povečala višina potrebnih investicijskih sredstev od 177,7 milijonov dinarjev po investicijskem programu na 211,6 milijonov dinarjev, kar pomeni podražitev za 33,9 milijonov ali za 19%. Na drugi strani kasnitev nove proizvodnje povzroča velike težave pri oskrbi gredic za obe valjarni. Z velikimi napori smo uspeli v letošnjem letu kolikor toliko reševati oskrbo z gredicami, čeprav.ne vedno po željenem asortimanu. Pri planiranih nabavah gredic, 36.000 ton bomo letos nabavili več kot 50.000 ton. Posledice kasnitve se bodo delno poznale še v prvih mesecih-prihodnjega leta. Ob zgrajeni obločni peči, trafo postaji v jeklarni, trafo postaji na kipi, ostalih napajalnih energetskih instalacij in čistilni napravi ostaja še vedno nedobavljena določena notranja*oprema (predvsem ponovçe in žerjavi), kar v prvih mesecih še ne bo omogočalo izkoriščanje polne zmogljivosti proizvodnje.
Še nekaj podatkov o obločni peči:
Izvajalci investicijskih del ter dobavitelji opreme:
—	konstrukcija peči BBC iz Švice ter Metalna iz Maribora,
—	trafo postaja na Lipi — EnergoinVest Črnuče, Elektrotehna Ljubljana, Hidromontaža Maribor, Elkov Laško, IMP Ljubljana,
—	gradbena dela je izvajal Ingrad Celje,
—	projektno dokumentacijo Plan Zagreb in IBE Ljubljana,
—	pri izdelavi čistilne naprave so sodelovali — Konstrukcijski biro Železarne Štore, Gosto! Noya Gorica. in ameriška firma American Air Filter. ?
(Nadaljevanje na 2. strani)
DELOVNI USPEH
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri že	omenjeni investicijski vrednosti	skupaj 211,6
stavljajo:	— gradbena dela	17 %-
	— domača oprema	41,5%
	uvozna' oprema	25 %
	— ostala dela	2,5%
	^-1' obratna sredstva	14 %
milij. din pred'
Nova obločna peč vstopa v zaključevanje sedanjega srednjeročnega obdobja in pomeni osnovo za nadaljnje investicijske izpeljave v novem srednjeročnem obdobju 1981—1985 predvsem z dopolnitvijo naprave za kontinuirano ulivanje gredic večjih presekov (do 200 milimetrov kvadrat), ki bodo omogočali nadaljno valjarsko predelavo v'kvalitetni'vložek' za kovaško industrijo. Nova obločna- peč omogoča nadalje uvajanje sodobnih tehnologij izvenpečne metalurgije z najkvalitetnejšim jeklom, s tem pa tudi nadaljnje možnosti povečanja celotne kapacitete jeklarne. V obdobju 1981—1985 bo sledil večji investicijski poseg z dopolnitvijo opreme v valjarni II. Ob izvršeni modernizaciji valjarne I.:v .glavnem v naslednjem letu ter z izgradnjo novega obrata jeklovleka v letih '1980 do 1982 bo zaključena velika in izredno pomembna etapa jeklarsko-valjarskega razvoja in s tem močila okrepitev najpomembnejše tehnološke poti v Železarni Štore.
Na začetku obratovanja nove obločne peči moramo povedati še to, da bo prav v današnjem trenutku vedno bolj težavnega gospodarskega položaja, še posebej pa to velja za prihodnje leto, ta peč izrednega pomena. kot. prispevek k večji produktivnosti dela,- Pred-nami je obdobje hitrejših .rasti cen surovin gS- od vložka do ferolegur- ip drugih-materialov, še posebej pa vseh vrst energije, zato bo povečana storilnost proizvodnje jekla in v pretežni meri mogoča lastna oskrba vložka obeh valjarn lažje obvladovala tudi neugodne gospodarske situacije v naslednjih lejih. Prav zaradi tega želimo, da bi nova peč obratovala brez večjih zastojev in drugih težav.
Ob današnji slavnosti tu v jeklarni pa moramo omeniti še eh pomemben investicijski zaključek, to je dograditev žarilhice v aneksu valjarne II. Investicijska dela so v taki zaključni fazi, da bodo le-ta nekaj dni po praznikih zaključena ih bo v decembru šla peč v obratovanje. Tudi žarilna peč je-pomembna pridobitev v tehnološkem' in ekonomskem razvoju Valjarskega programa, Saj bo omogočala termično obdelavo valjanih in svetlovlečenih ter brušenih profilov do kapacitete okoli 10.000 ton letno. Skupna potrebna5 investicijska sredstva so znašala blizu 55 milij. din. Žarilno peč je dobavila avstrijska firma Ebner, od domačih izvajalcev pa so sodelovali: Klemos Lenart, Monter Dravograd, montažne ekipe Železarne Štore, gradbena dela pa je opravil Ingrad Celje.
Pogled na del udeleženčev- proslave
Tovarišice in tovariši!
Ob današnjem praznovanju dneva "republike in pomembnega delovnega uspeha štorskijt j eklarjev vel j a poudari ti'f udi delovne j ubile j e, ki jih praznujemo letos To je —25 let dela elektroplavža in 10 let dela jeklovleka. Zato' moramo izreči posebno -.priznanje vsem delavcem, ki so v celotnem obdobju jubilejev 'delali v~'obeli obratih'. Mislim da je prav, da se dogovorimo za stalno prakso za vse TOZD za jubilejna praznovanja 10-, 25-, 50- ali 100-lefnega Obratovanja. Pomembnejši delovni jubilej bo predstavljala l-25detniea :valjarhiške dejavnosti v Štorah. Iz razpoložljivih pismenih dokumentov” je možno jasno videti, da je po začeti investicijski dejavnosti izgradnje železarne v Štorah (predvsem obrata pudlarne in valjarne) v letih 1850: do 1853 ter v naslednjih-letih dopolnilnih dograditvah prišlo 16. avgusta- 1856 do-slovesne otvoritve. Poročilo O poslovanju za leto 1857 že daje prve -podrobnejše podatke, tudi v številu in kvalifikaciji delavcev, p opremljenosti obratov-in drugih-zanimivostih. Iz povedanega sledi, da bomo čez letov in pol lahko proslavljali ob zaključku sedanje etape modernizacije valjarne I dolgoletno tradicijo-valjarništva v Štorah.
Kolektiv, ki danes najbolj proslavlja, ne slavi posebnega jubileja ali obletnice,, saj delavci jeklarne delajo v tem obratu šele šest let. Vendar je treba reči, da za njih predstavlja današnji dogodek pomembno prelomnico v delu celotnega kolektiva kot. tudi v življenju posameznikov. Precej tovarišev je delalo še v stari jeklarni ob SM peči, ki smo jo ustavili zaradi dotrajalnosti, nerentabilnosti in težih delovnih pogojev konec preteklega leta. V eliko j e prišlo mladih, novih delavcev, ki so začeli svojo delovno pot že v tem obratu. Omeniti moi-amo tudi to, da vemo, kako so se delavci TOZD jeklarne — valjarne letos v avgustu mesecu odločili na referenumu, da oblikujejo nove TOZD po pogojih in zahtevah zakona o. združenem delu. Tako bodo tudi delavci jeklarne z novim letom, ustvarjali v svoji lastni TOZD ;ter tako še neposredneje sodelovali na vseh področjih samoupravljanja in odločanja.
Sin-//-/;- j'.. L; i/Vi^ sifaigitaigsi	g iv g'1-p/RS-	
	r»'1* X.*	
šiite i J1L J	% ■*,. lip ¡1 ji i § \\	'v ^ ■
-, m	■■Hi iste:	S j: W.
: '4^5 w v'		S
f fj- 1 f is	i V artiC IH *§' s 8|| S| :j i \ ¡j||||{||1 M' «I	
^«Bi	kc jjk 1	5 i *—te8*»
Še pogled v notranjost peči ob otvoritvi
- Ob zaključku želim izreči-posebno zahvalo in priznanje vsem delavcem TOZD jeklarne — valjarne ter ostalim sodelavcem iz drugih TOZD, zlasti vzdrževanja in energetike in drugih, ki so kakorkoli sodelovali pri ustvarjanju tega novega pečnega agregata. PvvvČvvo h c v n prezreti veliko opravljenega dela sodelavcev delovne skupnosti za investicije in razvoj/ ki so opravljali zahtevna delovna opravila v težavnejših inve-sticijskih graditvah v zadnjih letih.
Vsem delavcem'jeklarne želimo prav gotovo vsi skupaj uspešno delo ih dobrih rezultatov' tudi‘ž novo pečjo. Prepričani smo, da še bo to tudi uresničilo, s.aj so dosedanji rezultati jeklarne dokazovali obvlado--vanje Zahtevnih sodobnih jeklarskih' tehnologij proizvodnje jekla- V elektroobločhi peči in ulivanje kvalitetnega jekla na konti napravi.
Moj odnos do starejšega človeka
Bil je topel poletni dan, ko šem se s sošolci vračala iž. šole. Ob robu poti. se je- počasi premikal starejši moški, noseč dva dežnika.'
Bilo nas je ravno toliko, da nismo mogli iti vštric; Toda vseeno smo šli škripaj/ Naenkrat se je mož pred nami spotaknil in padel. Cela gruča je planila v buren smeh, ne da bi se zavedala- velike nevarnosti. Nobeden pa- se-ni spomnil, da bi pomagal možu vstati. Mož se je končno pobral s tal ter počasi, klecajoč' z levo nogo, ;šel naprej. Šli smo za njim- in se na njegov račun ves čas zabavali in hihitali. Tedaj: so naš bučni smeh prekinile ■ dežne kaplje, ki so naznanjale bližajočo se poletno nevihto. Vsak je želel biti čimprej doma in se tako izogniti dežju.: Hitro smo šli mimo moža, kot bi bil zrak. Tedaj se zasliši glas izza- naših hrbtov. Prihajal je od zadaj in govoril ni nihče drug kot možakar, ki je prej padel. -
Rekel je: »Kljub temu, da ste me prej pustili na cedilu, mislim, da je - prav, da vam 'posodim dežnik, ’ saj-linam kar dva, ker sem enega zadnjič- posodil prijatelju in rhi ga-
je danes vrnil. Mislim tudi, da se ne bi odrekli skodelici toplega čaja, ki' vam ga bo skuhala-moj a "žena, saj vam Bo dobro del!«--Vsi smo- se začudeno Spogledali in v naših očeh je bilo videti obžalovanje. Končno še je le eden izmed sošolcev opogumil ter dejal: »Z veseljem Sprejmemo vaše mično vabilo, toda- pod pogojem, da nam oprosi-te, ker vam- nismo'prej pomagali.« .
Možbk, ki se'je'že ves čas nasmihal, je sedaj rekel: -»Že dobro/ že dobro. Sedaj, pa le pohitimo, da ne bo moja žena huda!« -Vsi smo bili osramočeni, vendar, smo* molče krenili na možev dom, kjer smo se okrepčali;
Ko smo še vračali kasneje domov, smo še sklenili, da bomo odslej redno hodili na obiske k temu. dobremu možakarju ter njegovi ženi, Saj Smo.'spoznali, da se*-šta-rejši ljudje pogosto počutijo osamljene in potrte, ob prisotnosti mladih pa pbzabijo-ha svoje tegobe in se razživijo •
Elvira Mastnak Literarno-novinarški krožek Osnovna šola Štore
Problematika varstva pri delu SOZD Slovenske železarne
Varstvo pri delu obsega pravice in obveznosti .. delavcev, v. njihovi delovni organizaciji po. zakonu in drugih predpisih do ustvarjanja takšnega delovnega okolja, delovnih razmer in življenjskih pogojev, ki zagotavljajo fizična in moralno integriteto delavca pri delu. Ta določila so. postavljena- v zakonu o varstvu pri delu,.ki,.je.tako postavljen kot celokupnost ukrepov, postopkov in opravil;?-- s katerimi si delavci v TOZD ustvarjajo in zagotavljajo- varno delovno ' okolje, delovne in' življenjske razmere in si s tem uresničujejo pravico do varstva pri delu.
Združeno delo je dalo. urejanju vprašanj varstva pri delu še .večji pomen, saj takšna pozornost tudi z vidika organizacije, ekonomije in humanosti predstavlja osnovni pogoj za ustvarjanje dobrih gospodarskih rezultatov.
Zaradi porajajočih se problemov, s katerimi se pri urejanju in pospeševanju varstva pri delu v posameznih delovnih organizacijah SOZD SZ ter negativnim; delovanjem njenih posledic na. gospodarski in družbeni razvoj je, koordinacijski odboi sindikata SOZD SŽ že večkrat obravnaval ha svojih sejah posamezne ¡ negativne kazalce varstva delavcev, zlasti vprašanje odsotnosti z ¡dela zaradi nezmožnosti za delo, izboljšanje delovnih pogojev, zaposlovanje invalidov ter urejanje beneficirane delovne dobe. Tudi ta problemska konferenca, v prvih dneh novembra na Jesenicah,, katere iniciator je bil KO . sindikata, .je najkompleksnej e proučila celotno preventivno varstvo - delavcev v vseh članicah SOZD SZ ter opozorila na tiste nepravilnosti, ki bi. jih. bilo-treba za izboljšanje stopnje varstva v bodoče odpraviti.
To zbranih podatkih Se je v sedmih delovnih organizacijah članicah SOZD SŽ pripetilo v letu 1978 1.415 nesreč pri delu, kar znaša v odstotkih na povprečni štalež 17:633 zaposlenih delavcev 8,13%. V prvi polovici leta- 1979 pa je bilo že 813 nesreč pri delu, kar bi ob isti frekvenci pogostosti-nesreč -v drugem polletju povečal odstotek nesreč ža 1 % v primerjavi z letom 1978.
Ze pogostost iz leta 1978 je v primerjavi s pogostostjo nesreč pri delu v-DO poslovnega združenja črne metalurgije Jugoslavije visoka in le nekoliko nižja od S-letne-ga povprečja, ki znaša 8,54 %. -" Na splošno-lahko ugotovimo, da je pogostost nesreč v dejavnosti črne metalurgije visoka in'se že nekaj let bistveno ne spreminja na boljše. Tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi nastalih nesreč pri delu je relativno visoko, saj
odpade na posamezno nesrečo skoraj 18 delovnih dni.
VELIKO IZGUBLJENIH DNI
Pri analiziranju začasne nezmožnosti za delo pa vidimo, da so odsotnosti zaradi, bolezni, nesreč izven dela, poroda, nege in spremstva v prvi polovici letošnjega leta v združenih slovenskih železarnah že presegle 264.000 izgubljenih delovnih dni in da je bilo zaradi nesreč pri delu izgubljenih prek 20.000 delovnih dni — povsod pa se ugotavlja, da imajo te odsotnosti še vedno tendenco pomembne rasti. Analiza vzrokov za nesreče pri delu in s tem tudi odsotnost z dela, je v več kot 80 % vzrok nesreče potrebno iskati v. človeškem faktorju. Najpogostejši vzroki so kršitve predpisov o varnosti, nesmotrn oziroma nezanesljiv način dela, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, pomanjkljive varnostne naprave, slaba opremljenost in slabo vzdrževani delovni prostori ter tudi nesreče, ki se pripetijo na poti, na delo oziroma z, dela. Največ nesreč se pripeti na delovnih pripravah in napravah, na strojih, pri delu z žerjavi ter pri delu z ročnim orodjem in pri obdelavi.
Vsi ti podatki, vzroki in viri nesreč. kažejo na pomanjkljivost in nedoslednost v zvezi z opravljanjem. dela: od neznanja delavcev, slabega nadzora, neustrezne organizacije in slaba organizacija načrtovalcev delovnih procesov in postopkov.
Posledice nesreč so prevelike, da bi' bili do njih brezbrižni, saj samo podatki o posledicah invalidnosti delavcev dovolj zgovorno pričajo o takšnem stanju in tudi kako pomembna je preventivna skrb za njihovo preprečevanje.
Tako kot odsotnosti, zaradi začasne nezmožnosti za delo, pred-štavlja..v Slpvenskih železarnah ve-, lik problem tudi invalidska problematika, V našem SOZD zaposlujemo 1.396 .invalidov, kar je zelo velik procent v primerjavi z vsemi zaposlenimi. Za učinkovitejše delo na področju invalidnosti bo potrebno . razen odprave osnovnih težav vsekakor doseči, da se bo ta problematika sprotno strokovno in statistično obdelovala in da bo postala,, razen strokovnih služb, tudi ..vzajemna skrb in odgovornost samoupravnih struktur oziroma vseh .delavcev v delovnih,,organizacijah Slovenskih železarn.
BENEFICIRANA DELOVNA DOBA
Na področju beneficirane delovne dobe, ki je eden izmed zadnjih možnih ukrepov za ohranitev zdravstvene in delovne zmožnosti delavcev, ki opravljajo dela in na-
loge, pri katerih i s tehničnimi in zdravstvenimi dosežki v tehnologiji, organizaciji dela in z varstvenimi ter drugimi ukrepi ni možno odpraviti, škodljivih vplivov .ali jih ni mo.žno zmanjšati v, taki meri, da ne bi znatneje vplivali na skrajšanje življenjske dobe ali nastaja^ nja predčasne invalidnosti, je bilo mnogo storjenega.
V dejavnosti naše metalurške industrije se je beneficirana delovna doba priznavala zaposlenim delavcem na. osnovi zakonov, sklepov SPIZ in družbenega dogovora o načelih ter kriterijih in. osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih,se. šteje, zavarovalna doba s povečanjem. Z dosedanjim urejanjem beneficirane delovne dobe. v slovenskih .železarnah šo bili rešeni glavni problemi v zvezi z delom v starih metalurških obratih in pri zastarelih delovnih in tehnoloških postopkih. Odprto pa je še ostalo mnogo nerešenih vprašanj. Posebno boleča so neskladja zaradi neenotnih kriterijev in načina dela pristojnih strokovnih komisij, ki so jih delavci v posameznih železarnah šele pozneje ugotovili. Zaradi nezadovoljstva delavcev in posebne resnosti nastalih problemov je bila na pobudo koordinacijskega odbora SOZD. SŽ s strani DS SŽ imenovana .posebna komisija; z nalogo, da pripravi, usklajen predlog .seznama del z. beneficirano delovno, dobo v Slovenskih, železarnah. ter pri tem upošteva za enake težavnosti pogoje enake, stopnje benefikacije.
. Po izvedbi usklajevalnega procesa bo strokovna komisija pri DS SOZD .SZ lahko pripravila ustrezen predlog in ga predložila, v postopek za potrditev,, Obenem pa. bo z dosledno .analizo vseh! beneficiranih
del in nalog ustvarila tudi pogoje za izvedbo generalne revizije na tem področju, kjer bi si glede na razvoj tehnologije in uvedbe ustreznih varnostnih ukrepov pri delu, delovne in življenjske razmere izboljšale tako, da bi se s tem tudi odpravili pogoji za benefika-cijo.
Na področju ekologije delovnih mest.se je tudi mnogo premaknilo na boljše v delovnih organizacijah slovenskih železarn. Opravljajo se meritve mikroklime, ropota, razsvetljave, prahu, plinov in par. Redkeje se opravljajo tudi meritve vibracij zaradi tega, ker je to področje še manj raziskano. Takšne meritve se v glavnem izvajajo za sanacija, delovnih razmer, za reševanje. invalidskih zadev, za določanje beneficirane delovne dobe in določanje dodatkov za dela v težjih pogojih in druge namene, ki se .Včasih pokažejo po potrebi. Kriteriji v vseh delovnih organizacijah so različni, prav tako je različen tudi dodatek. Glede na takšno raznolikost se bo potrebno dogovoriti za enotne kriterije na ravni, slovenskih železarn.
—	Kot posebni sklep problemske konference je bil tudi podan predlog, d aje potrebno v čimveč-jem obsegu podružabljati preven-
, tivno varstvo delavcev. V slovenskih železarnah se v okviru srednjeročnega programa predvidevajo velike investicije v novogradnjah in rekonstrukcijah obstoječih neustreznih ter nevarnih delovnih in tehnoloških postopkov. Predvidene programe bo potrebno vsekakor predhodno obdelati tudi s področja varstva pri delu in varstva življenjskega okolja, zato jih bo treba oceniti s teamskim sodelovanjem širšega kroga strokovnjakov, da bi se tako izognili nepredvidenim težavam, ki jih pozneje najbolj občutijo delavci v neposrednem delovnem procesu.
—	Ravno tako bo potrebno še več pozornosti posvetiti izobraževanju in vzgoji delavcev s področja varnega dela, saj nas analitični podatki o pogostosti in resnosti nesreč ter o njihovih vzrokih in virih nastanka, zaradi velikega deleža človeka, na to jasno opozarjajo.
—	Periodični pregledi delovnih ; priprav in naprav ter mehaniziranega orodja kot tudi meritve mikroklime in ekoloških obremenitev na delih in nalogah ter periodični zdravstveni pregledi delavcev, se morajo opravljati in razširiti ter redno zagotavljati.
—	Sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu so že vedno pomembni varstveni ukrep zavarovanja pred poškodbami in zdravstvenimi okvarami delavca. Zanje pla-
(Nadaljevanje na 7. strani)
POGOSTNOST NESREČ PRI DELU V SOZD SLOVENSKIH ŽELEZARNAH ZA OBDOBJE OD LETA 1974—1978, LETO 1978 IN 1/2 1979										
Á . (ti N >w	Delovna organizacij a	Od 1974 do 1978			Leto 1978			Prvo polletje 1979		
		. poprečno ■ število zaposlenih	število nesrée	. %	poprečno število zaposlenih	. število nesreč	%	poprečno število' zaposlenih	število ^ nesreč	%
i.	Železarna Jesenice				n	6.617	544	8,22	6.7i2	321	4,76 :
2.	Železarna Ravne	4.605	320	6,94	. 4.935	, 393	7,96	5.038	'227	4,51
3.	Železarna Store	3.074	275	9,00	3.378	261	7,72	3.408	135	4,00
4.	Veriga Lesce	1.182	89	7,52	1.383	80	5,78	1.314	51	3,88
5.	Plamen Kropa	520	42 .	8,08	529	40	7,56	536	26	4,85
6.	Žična Celje	539	54	10,00	478	41	8,57	462	27	5,84
7.	To vil Ljubljana	302	18	6,02	313	9	2,87	313	10	3,19
8.	Metal, inštitut Ljubljana —		•— '	—	BH	—	—	—T*	—	—%
	Skupaj				,■ 17.633	1.415	8,13	17.783	813	4,57
Kako smo delali
SKUPNA PROIZVODNJA
V oktobru je znašala proizvedena skupna količina proizvodov 22.754 ton in je bila:
—	v primerjavi z operativnim planom višja za 733 ton oziroma za 3,3 %,
—	v primerjavi z 1/12 letnega plana nižja za 53 ton oziroma za 0,2%,
—	v primerjavi z dinamičnim planom pa je bila nižja za 562 ton oziroma za 2,4%.
Za proizvodnjo po obratih so značilne naslednje karakteristike:
ELEKTROPLAVŽ
Proizvodnja aglomerata in grod-lj,a je bila nižja od predvidevanj v operativnem planu zaradi okvare ekshaustdrja. Tako je bila proizvodnja aglomerata realizirana v višini 3.454 ton, kar je za 180 ton oziroma za 8,7% manj od plana, proizvodnja grodlja pa v višini 3.755 ton, kar je za 195 ton oziroma za 8,7 % manj od plana.
JEKLARNA
Operativni plan je bil postavljen v višini 5.690 ton, .medtem ko je skupna proizvodnja gredic znašala 5.874 ton, kar je za 184 ton oziroma za 3,2 % več od planirane količine. Proizvodnja je bila višja tudi v primerjavi z dinamičnim planom in 1/12 letnega plana, in sicer v primerjavi z dinamičnim planom za 184 ton oziroma za 3,2%, v primerjavi z 1/12 letnega plana pa za 492 ton oziroma za 9,1 %.
VALJARNA I
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov je znašala 1.500 ton, od te-
ga je bilo 1.106 ton blagovne proizvodnje in 394 ton predprofilov za hladno predelavo, medtem ko je operativni plan predvideval 1.750 ton skupno valjanih izdelkov.
Dejanska proizvodnja je bila nižja tudi v primerjavi z dinamičnim planom in 1/12 letnega plana, in sicer je bil dinamični plan realiziran v višini 2.260 ton, 1/12 letnega plana pa v višini 2.167 ton.
Dinamični plan je bil realiziran komaj z indeksom 66,4 zaradi enotedenskega remonta od 22. do 26. oktobra, ko valjarna I zaradi rekonstrukcijskih del na novi koračni peči ■ in-izkopu temeljev za žerjavno progo ni obratovala.
VALJARNA II
Operativni plan valjarne II je bil postavljen v višini 7.600 ton, proizvedli pa so 1.017 ton valjanih profilov več. Presežena sta bila tudi dinamični plan in 1/12 letnega plana. Dinamični plan, ki je bil postavljen. v višini 8.400 ton, je bil presežen za 217 ton, 1/12 letnega plana, ki je bila postavljena v višini 8.166 ton, pa je bila presežena za 451 ton.
JEKLOVLEK
Proizvedli so 650 ton hladno predelanih profilov, medtem ko jih je operativni plan predvideval 630 ton.
Proizvodnja brušenih profilov je bila planirana v višini 305 ton, realizirana pa v višini 328 ton.
Proizvodnja vlečenih profilov je bila planirana v višini 325 ton, realizirana pa v višini 322 ton. Nižja proizvodnja vlečenih profilov je posledica podaljšanja remonta vlečnih klopi TRB-40 in STT.
LIVARNA I
Skupna dosežena proizvodnja je znašala 1.800 ton, kar je za 14 ton oziroma za 0,8% več od planirane količine v operativnem planu. Proizvodnja je bila višja tudi v primerjavi 'z dinamičnim planom in 1/12 letnega plana, in sicer v primerjavi z dinamičnim planom za 14 ton oziroma za 0,8%, v primerjavi z 1/12 letnega plana pa za 131 ton oziroma za 7,8 %.;
Proizvodnjo surovih valjev je znižalo enotedensko mirovanje peči IGNIS zaradi neplanirane prezidave gorilne komore, poleg tega pa so obnovili oblogo indukcijske peči DEMAG.
LIVARNA II
Operativni plan je bil postavljen v višini 615 ton, realiziran pa v višini 558 ton. V primerjavi z dinamičnim planom je bila proizvodnja nižja za 12 ton oziroma za 2,1 %, v primerjavi z 1/12 letnega plana pa za 87 ton oziroma za 13,5%..
Operativni plan ni bil dosežen zaradi:
—	zastojev v talilnici,
—	proizvodnje asortimana v zadnjem tednu, ki je zahteval veliko dela pri adjuštiranju,
—	pomanjkanja 14 delavcev v čistilnici,
—	zmanjšanega števila kvalificiranih topilcev na konti napravi, zaradi česar so proizvedli 20 ton konti litine manj.
OBDELOVALNICA VALJEV
V primerjavi z operativnim in dinamičnim planom je bila proizvodnja nižja za 75 ton oziroma za 24,0%, v primerjavi z 1/12 letnega plana pa je bila nižja za 54 ton oziroma za 18,5%.
Vzroka za nedoseganje operativnega plana sta:
—	izpad strojnih kapacitet zaradi odsotnosti in
—	motnje v proizvodnji zaradi nedobave surovin in žarjencev.
OBDELOVALNICA LITINE
Dosežena je bila proizvodnja 83 ton, kar je za 2 toni oziroma za
2,5	% več, kot je bilo predvideno v operativnem planu.
V primerjavi z 1/12 letnega plana je bila proizvodnja višja za 6 ■ton oziroma za 7,8%, v primerjavi z dinamičnim planom pa je bila nižja za 4 tone oziroma za 4,6%.
Težave so imeli zaradi slabe oskrbe materiala iz livarne II in pogostih okvar na obdelovalnih strojih.’
TOVARNA TRAKTORJEV
Proizvedli so 380 komadov traktorjev, kar predstavlja le 81,7% realizacije operativnega in dinamičnega plana zaradi nepravočasnih dobav materiala.
Zastoji zaradi pomanjkanja materiala so se pojavili pri sledečih delih oziroma dobaviteljih:
—| kolesni obroči »Dubrava«,
—	pokrovi bočnih reduktorjev »Muta«,
—	volani »Mostar«,
—	razni material »Fiat<c Modena.
PRODUKTIVNOST
Na nivoju DO je bila produktivnost za 4,5 % višja od predvidene v letnem planu. Najvišjo produktivnost je dosegel TOZD jeklarna in valjarna (i = 110,1), najnižjo pa TOZD TT (i = 68,1).
Pričevanje iz NOB	25
TRN V PETI
Kako prav je ravnal, je dobil potrdilo že naslednji dan. Takoj po vrnitvi v zapor je spet s skrajnim naporom napisal pisemce načelniku Stevu in mu pojasnil ves položaj, opisal sovražnikov predlog in ga prosil za nasvet, kako naj ravna še naprej. Po Primčevih dekletih je bil odgovor že naslednji dan nazaj in v njem je kapetan Stevo pohvalil zadržanje treh zapornikov, jim zabičal, naj vztrajajo v odporu, saj jih bodo v dveh ali treh dneh rešili od zunaj. Ta vzpodbuda je bila trem partizanom tudi zares potrebna, kajti ta dan —
25.	marec 1945 — je bil zanje najstrašnejša preizkušnja in prav čudno je, da jih niso zločinci povsem dotolkli.	•
Ža navsesgodaj sta pridrvela v zapor poročnik Bato in policaj v dežnem plašču in že kar s praga kričala na Bliska, če si je premislil in morda. sprejema ponujeno sodelovanje. • Blisk jima je osorno Odgovoril, da si morajo komandanta za svoje jurišrie enote, pač poiskati med seboj ,ali med drugimi izdajalci. On je Titov oficir, njemu je prisegel zvestobo, njemu in svojemu ljudstvu, ki ga ne namerava
izdati, kakor so to storili oni ih njihovi protiljudski pajdaši.
— In pustite me že na miru, izdajalci! je še zakričal ob koncu.
Začuda sta krvoločneža ob tem napadu ostala mirna. Dvignila sta s tal belogardista Jožeta, vrinjenca in lažnega zapornika, ki naj bi vohunil med jetniki, in skupaj so odvihrali iz sobe. Toda ni minilo niti dobre četrt ure, ko so že bili nazaj, s policajem v dežnem plašču pa še kakšnih deset silakov. Dvignili so Vse zapornike in jih pognali na hodnik, kjer so moškim z žicolzvezali roke na hrbtu in jih še povezali med seboj, nato pa vse odgnali na cesto in skozi naselje zavili na poljsko pot, po kateri so ujetnike vodili kake tri kilometre izven mesta do majhnega borovega gozdička, kjer je bila opuščena italijanska kasarna.
Vsi ujetniki so bili prepričani, da jih vodijo naravnost v smrt. Po vsej poti so jih strahovito pretepali, in mučili, da so se bolj vlekli kot hodili in potrebovali so več kot uro do tistega; gozdiča in kasarne. Bila je to zapuščena stavba brez oken in vrat, samo odprtine v zidu. Povsod je bilo polno odpadkov
in smrdelo je huje kot v gnojni jami. Tja notri so torej zločinci zbrcali ih skrepelili svoje ujetnike. Razvezali so jim roke in jih razpostavili ob dveh nasprotnih stenah, tako da so se lahko ogledovali med seboj. Na eni strani 14 moških, med katerimi je manjkal samo vohun Jože, na drugi strani pa 5 žensk, kolikor jih je še bilo v zaporu.
Tako razpostavljene jetnike je zdaj policaj v dežnem plašču prepustil na milost in nemilost svojim šestim pretepačem. Preden je sam zapustil prostor in se odpravil k drugim oficirjem nekam v soseščino, je še sam udaril Bliska in kričal nad njim, da je predvsem on odgovoren za vse to, kar se bo zdaj zgodilo, ker je odklonil sodelovanje z Nedičevci in vojsko kralja Petra nasploh.
Strahotnega mučenja in pretepanja, ki; se je nato zgrnilo nad ,ujetnike, skoraj. ni mogoče opisati. Posebno so mučili dekleta in jim z vsemi mogočimi telesnimi in duševnimi mukami hoteli izsiliti priznanje, da so sodelovale s partizani, se z njimi borile in tudi ljubile. Z živinskim sadizmom in skrajnim ponižanjem vsega človeškega dostojanstva so jih hoteli popolnoma streti. Toda dekleta so sicer jokale in vmes izgubljale zavest, a do konca kljubovale mučiteljem, ne da bi karkoli priznale. Ob tem so seveda pretepali vse druge ujetnike v sobi. To je trajalo kaki dve uri, nato pa so vse skupaj nagnali
v neki sosednji prostor v stavbi, lepo pospravljen in pometen, sredi katerega je stala velika miza s klopmi, na katerih so sedeli družno nedičevski, četniški in belogardistični oficirji. Ujetnike so zdaj razporedili v tri skupine. V prvo seveda Bliska in njegova tovariša Janeza in Albina, v drugo skupino druge ujete partizane Lojzeta, Prosena, Ukmarja, Stembergarja, Janeza z Nove Sušice, kurirja Antona Makovca in terenca Sproharja s Suhorja ter jim dodali še Kreb-lovo ž' Ostrožnega brda in Maleč-karjevo Pavlo s Suhorja, v tretjo skupino pa Vovkove Franca, Jakoba in Alojza ter Trebčeva dekleta Lojzko, Pavlo in Kristino s Suhorja. Kaže, da tem šestim mučitelji res niso mogli ničesar dokazati ali pa so jih iz posebnih nagibov, menda bolj kot vabo, ha katero so še računali pri svojih prihodnjih akcijah v Brkinih, še tisti dan izpustili na prostost.
Ko so vse tako razporedili v sobi, pa je začelo zares. V zaslišanje ni bilo nobenega običajnega uvoda z jemanjem kakšnih osebnih podatkov in podobnih uvodnih postopkov, marveč se je s tleskom pojavila sredi mize nesrečna-Blis-kova beležnica, zaplenjena po boju na Suhorju z njegovo bluzo vred in jo je nedičevski kapetan iz Košane dejansko izročil zasliše-valcem. Zdaj so iz nje brali vse akcije Bliskove skupine.
lO - letnica
DESETLETNI JUBILEJ PIHALNEGA ORKESTRA ŠTORSKI ŽELEZARJI
Dne 26. avgusta 1969. leta so se pod vodstvom profesorja Zupanca ponovno pričeli sestajati in vaditi na instrumentih člani pihalnega orkestra Štorski železarji. Ob 10-let-nem jubileju ponovnega delovanja je pihalni orkester priredil v petek, dne 23. 11. 1979, slavnostni koncert in tako dostojno in delovno počastil svojo obletnico.
Ta slavnostni koncert je dokazal zelo visoko doseženo raven, saj so izbrane skladbe bile zahtevne in po oceni strokovnjakov zelo dobro izvedene. Na koncertu so bila predstavljena dela: koncertna koračnica Bojana Adamiča Tratata zdaj. igra naša muzika.: W. Rimmer Trije dnevi — suita; V. Bellini Koncert za klarinet in orkester s solistom Medvedom Ivanom; E. Fulling Modra obala — ouvertura; T. Huggens Choral and rock out — jazz suita; P. Scheffer Mož na mesecu — fantazija; W. Lange Moderni čas — fantazija; D. Karakla-jič Resavka — kolo in G. Učakar Zlatorog — koncertna koračnica, -
Dejavnost godbe na pihala je zaznati v Štorah že leta 1924; leta 1933 je godba skupno s člani Svobode že izvajala spevoigro v Štorah. Z okupacijo je dejavnost godbe prenehala in se je ponovno formirala leta 1947 ter delovala do leta 1962, ko je s svojim delovanjem prestala. Zato govorimo o ponovnem delovanju pihalnega orkestra.
Potrebe Železarne in krajanov Štor kot tudi želje posameznih godbenikov so na iniciativo Sindikata leta 1969 ponovno ustvarile pogoje za pričetek delovanja pihalnega orkestra, ki ga ves čas zelo uspešno vodi profesor Zupanc. O delovanju pihalnega orkestra smo v Štorskem železarju že brali, Vendar ne bo odveč, če pogledamo 10-let-no delovanje. Pihalni orkester je imel v tem času 437 nastopov, od tega 43 na proslavah, 17 v povor-
kah, 73 ostalih javnih nastopov, 56 samostojnih koncertov in 248 sodelovanj ná pogrebih. Vsekakor zavidljive številke, s katerimi se orkester resnično lahko ponaša.
Vendar samo število nastopov še ne pove vsega. Kvalitetna rast je očitna toliko bolj, ker orkester nastopa na velikih tradicionalnih prireditvah, kot so: Mladinski pevski festival v Celju, že več let sodeluje na pevskem taboru v Šentvidu pri,. Stični, že nekaj let nastopa s samostojnim koncértom v Zagrebu, kar vse je dokaz dosežene kvalitete, ki se odraža v pridobivanju m vključevanju mladih godbenikov, kar je tudi posebnost tega pihalnega orkestra. V tem prizadevanju je od septembra letos ustanovljen oddelek glasbene šole Celje pri osnovni šoli Štore za pihala in trobila, v katerem je sedaj vključenih že 21 učencev. S takšnim prizadevanjem bo rast orkestra tudi v bodoče zagotovljena.
Da !so uspehi pihalnega orkestra Štorski železarji resnično doseženi, nam zgovorno potrjujejo tudi čestitke in priznanja, ki so bile izražene s strani predstavnikov pihalnih orkestrov Laško, Emo Celje, Prešeren Celje, Ravne na Koroškem, Verige Lesce, Železarne Jesenice; še posebno potrdilo za doseženo kvaliteto pa je bilo izraženo s strani predstavnika Kulturnopro-svetnih organizacij Celje, tov. Marcena, ki je dal zelo pohvalne ocene na samem koncertu. Vse to obvezuje člane pihalnega orkestra in strokovnega vodjo, dirigenta profesorja Zupanca, da tudi v bodoče vložijo še veliko truda in časa. Na sprejemu po koncertu je predsednik KPO ŽŠ, dipl. ing. Burnik Dušan, izrazil veliko zahvalnost pihalnemu orkestru ter obljubil, da bo Železarna Štore tudi v bodoče v okviru svojih možnosti pomagala orkestru pri potrebah nabave instrumentov, kar je predpogoj za še kvalitetnejši dvig orkestra.
Vsi sodelavci železarne Štore, -kot tudi krajani ob tem jubileju
želimo orkestru v bodočem delovanju še mnogo uspehov, saj s ponosom spremljamo njegov dosedanji razvoj. Želimo, da pihalni orkester tudi v bodoče obdrži svojo programsko zasnovo v tem, da nastopa v krajevnih skupnostih, kjer prebivajo naši delavci in tako prinaša kulturne dobrine krajanom naše celjske regije. V tem je videti skrb orkestra in njegovo aktivno vlogo pri širjenju kulture v kraje in območja, kjer takšnih možnosti, nimajo sami.
Koncert je pokazal ne samo dosežene uspehe in kvaliteto, temveč tudi pravilnost usmeritve nadaljnjega razvoja kulturne dejavnosti v Štorah. Ob vsestranski pomoči in družbeni skrbi ter pravilno vloženih sredstvih lahko pričakujemo, da bodo v Štorah zagotovljeni še boljši pogoji za kulturno dejavnost. To misel je podprl tudi slavnostni govornik, predsednik delavskega sveta Železarne Štore, tov. Krajnc Emil, ki je v imenu pokrovitelja obletnice izrazil priznanje in zahvalo celotnemu pihalnemu orkestru in še posebej profesorju Zupancu.
Konferenca sindikata Železarne Štore je podelila - vsem godbenikom, ki so vseh 10 let delovanja vztrajali pri delu orkestra, plakete kot znak priznanja in pohvale.
Plakete so sprejeli: Leskovšek Stanko, Medved Ivan, Bobek Janko st., Paulič Alojz, Sorčan Anton, Grajžl Bojan, Žohar Vlado, Be-lej Drago, Fidler Franc, Ferenčak Stanko, Bobek Mirko, Grajžl Ivan, Knez Jože, Stankovič Stojan in profesor Zupanc Franc.
Za uspehe pri ustanavljanju orkestra sta sprejela plaketo tudi tov. Ocvirk Franc in Verbič Mihael.
Ob zelo uspešnem koncertu in zaključku desetletnega . delovanja želimo člani Železarne Štore orkestru mnogo delovnih uspehov z željo, da nas NAŠ PIHALNI ORKESTER še velikokrat razveseljuje s samostojnimi koncerti in nastopi tudi v bodoče. Istočasno želimo pihalnemu orkestru, da v prihodnjem desetletnem delovanju uresniči zastavljene načrte; kot tudi, da se mu izboljšajo pogoji delovanja, in tako tudi v bodoče širi v svetu ime naših Štor.
F. Gradišnik
m -i •	•	1* t* * v i • •
Tudi invalidi si želijo prijetnih trenutkov
Težko govorimo zdravim ljudem
0	željah, potrebah in sploh o življenju invalidnega človeka, ker ga verjetno ne bi v celoti razumeli, pa naj bodo še tako dobri obojestranski nameni.
V	Železarni Štore imamo organiziran Aktiv invalidov, ki združuje zaposlene invalide in invalide iz krajevne skupnosti. Njegovo delovanje je predvsem oblika organizirane pomoči in dela. Aktiv je malo znan, a vseeno zelo delaven, Glavna naloga Aktiva je, kako poleg strokovne pomoči nuditi članom za majhen denar tudi čim prijetnejše razvedrilo.
■■■ V letošnjem letu smo že meseca marca organizirali izlet v Strunjan, s postankoma na gradu Socerbu in v Portorožu. V septembru smo se odpeljali skozi Idrijo na ogled bolnice Franje, nazaj grede smo si ogledali še spomenik v Dražgošah.
1	V mesecu oktobru smo še udeležili srečanja invalidov Slovenskih železarn v Ravnah na Koroškem. Organizator letošnjega srečanja je bil Aktiv invalidov Železarne-Ravne, ki je pripravil poleg strokovnega |razgovora tudi izredno bogat kultumo-zabavni program. Naše invalide je spremljal znani'humorist »Celjski Poldek«, zato ni manjkalo smeha.
- Od povsod smo se vračali zadovoljni, polni novih vtisov in spoznanj, bolj sproščeni in nasmejani. Nikjer ni manjkalo pesmi, glasbe in plesa. Ob vsakem poslavljanju so že postavljali vprašanja: »Kam prihodnjič?«
Del stroškov za taka srečanja nam krijejo osnovne organizacije sindikata TOZD Železarne Štore.
V	petek; 16. 11. 1979, smo skupno z Amaterskim gledališčem Že-lezar Štore organizirali Večer sme-
ha in zabave. Dvorana je bila polna, kar se zgodi redkokdaj v Štorah.
Prijetne so bile pesmice najmlajših iz osnovne šole Štore v pozdrav. Zadonele so melodije ansamblov »Vikija Ašiča« in »Braneta Klavžarja«. Amatersko gledališče Štore je s svojimi skeči zelo duhovito prikazalo probleme, ki se dnevno pojavljajo tudi v našem kraju oziroma delovni organizaciji. Eden glavnih je bil tudi tokrat dobro znani humorist »Celjski Poldek«, ki je povezoval s svojim pristnim humorjem celoten program in s svojim izvajanjem pripravil gledalce, da so bili solzni od smeha. Po aplavzu sodeč je bil program zelo dober.
Nastopajoči so program izvedli brezplačno oziroma so izkupiček namenili Aktivu štorskih invalidov, da bodo v prihodnje lahko spet organizirali prijetne trenutke svojim članom.
Vsem izvajalcem v imenu Aktiva invalidov Štore iskrena hvala!
Marija Lamut
Dopisujte v
ŽELEZAR

Alkoholizem
V začetku novembra t. I je Mia v Nikšieu volilna konferenca Zveze, organizacij za boj, proti .alkoholizmu,., narkomaniji -im kajenju, v Jugoslaviji. Hkrati.¡.z volilno konferenco , je. potekalo..: tudi . .posvetovanje, .o preventivi s področja alkoholizma ...in drugih zasvojenostih, ki j im..podlega človek.
Na tem pomembnem posvetovanju je,sodelovala tudi .naša. sodelavka Marija Lamut, ki je s 'svojim referatom .'»Alkoholizem ..v celjski občini in v naši delovni organizaciji« prejela vrsto, priznanj in pohval " sodelujočih. To je razumljivo, saj je bil .referat konkreten in poučen za vse, ki se 'kakorkoli ukvarjajo s to tako zahtevno problematiko —
■	alkoholizmom v svojih delovnih sredinah. Referat objavljamo v celoti z namenom, da bi širše seznanili o problemih alkoholizma delavce kot; tudi tiste, ki-bi lahko posredno ali. neposredno vplivali na izboljšanje stanja. |
. • S kratkim opisom, želim podati problematiko alkoholizma v celj-
■	ski občini in v delovni organizaciji Železarni Štore, -ki; je združena v t Slovenske železarne. Zadnja leta je možno -močno zaslediti hiter
. porast .socialno-patološke problematike, še poseb.no zasvojenost -oseb „ Z.alkoholom, Reševanja-tega .problema s.e ne moremo lotevati izoli-' rano ali posamično, temveč je nujno potrebno sodelovanje ..vseh družbenih struktur.
Groba ocena dejanskega:,stanj a je.vzeta iz zdravstvene statistike, / iz katere je razvidno, da. je,v obdobju 1969 do 1975 ugotovljen porast števila pregledanih alkoholikov v splošnih ambulantah . za 56 %, v . specialističnih za 7Q %, dočim v ambulantah:medicine dela ta porast znaša kar133 % Število začasno dela nezmožnih aktivnih zavarovancev tudi liarašča. in -se ‘giblje; okrog 5 na 1000 aktivnih. Zaradi čistega : alkoholizma, torej tistega,, ki je kot .takšen evidentiran,, znaša po-: vprečna letna izgub.a v naši občini okoli.6.800 delovnih dni; opravi-ceno pá labio domnevamo, da je bistveno večja, kajti veliko bolnikov
■	išče zdravniško pomoč zaradi različnih drugih obolenj in ne. alkoholizma.
Povprečno 100.celjskih občanov se letno zdravi zaradi alkoholizma v -bolnici, povprečno bolniško zdravljenje traja okoli 40 dni, to pomeni po sedanjih cenah 120 starih milijonov letnih stroškov za samo bolniško zdravljenje. Okrog 2 % invalidsko upokojenih oseb je alkoholikov, sicer jé med duševno motenimi trajne dela nezmožnimi zavarovanci alkoholizem vzrok pri okoli 30!%. Zaradi alkoholizma umre okrog 2 % vseh umrlih občanov pretežno v starosti od 30 do 59 let.
Navedeni podatki opozarjajo na zelo veliko materialno, socialno, zdravstveno in tudi moralno škodo, ki jo alkoholizem povzroča v naši. občini. Zato.se bo pravilno usmerjen .in voden, boj proti alkoholizmu lahko večkrat obrestoval na različnih področjih, družbenega
•	življenja. “
Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri'SZDL v ¡¡občini.
•	Celje: in. komisija ža -družbeni standard pri. občinskem sindikatu sta,
-	še vedno v fazi naporov,-da povežejo vse strokovne in družbenopoli-. tične strukture, ki. naj bi sodelovale v organiziranem boju proti alkoholizmu. Prav tako je skupno s -sindikatom pobudnik ustanovitve
. koordinacij skih odborov za boj proti alkoholizmu v delovnih: organizacijah in.-v krajevni skupnosti, kar bi bila.podaljšana roka koordinacijskega odbora- v občini.
Železarna, štore ima zaposlenih, okoli 3.500 delavcev, od katerih . je okoli 58 % poOprpléfarcev,.ki.se vozijo na delo iz-v-se, -celjske regije.
. Imamo svojo obratno ambulanto, zdravnika in 5 medicinskih sester.
-Z,ozirom .na to, da je v črni metalurgiji-proizvodni postopek za .. delavca fizično zelo zahteven, še zlasti ¡zaradi vročine./ onesnaženega .zraka, prisotnosti plinov,,-in večizmenskega dela,,.je večji,del delavcev . mnenj a, .da je pitje alkohola nujno, ker daje moč,, da lahko delajo.
Pogosto-se vprašamo, ali je alkohol .povzročitelj nesreč..pri delu?
» V; velikih primerih to sploh ni ugotovljeno, ker jih vodje, utajijo, saj so odgovorni, za. diseiplino. Morali.bi -namreč nadzorovati, ali pride delavec spočit,, trezen in naspan,ha dete. Tudi če uide med delom pit,) ali [če v Službi pri .njem najdejo alkohol,-. je to napaka
•	■ nadrejenih.
Pijačo, sj, delavci, prinašajo .že s sabo, ali pa- jO 'prinesejo tisti, ki imajo možnost .izhoda, iz delovnega oBmočja. Verjetno ni delovne
-	organizacije; kjer ne biimeli ljudi, ki so nagnjeni .k alkoholu-Vendar bi morali temu Vprašanju posvečali več pozornosti, zlasti tam, kjer so delovne razmere težje, nevarnejše ¡za .poškodbe m zdravsfve-
. ne okvare, kjer se Zahteva' večja doslednost in psihična zbranost, kjer so večje koncentracije plinov: Verjetno ne bi smeli ražp brej ati jjna taka dela alkoholikov.
Vinjenost na delovnem mestu je kršitev delovne discipline. Ponavljanje ima lahko za posledico izključitev iz delovne organizacije. Toda .takrat pride -do izraza socialni moment — družina, .otroci, itd. in še začnemo vrteti v krogu. S pravočasnim .odkritjem delavcev, jbi uživajo alkohol, in so Šele v prvi fazi, je še-mogoče odvračati od pitja, zete težko pa je pri takih, ki so že zasvojeni z alkoholom in jih je težko razporejati, na dela, čeprav je njihova pripravljenost še . tako velika. Vedno ni mogoče nadzorovati,-saj. nekateri smatrajo to kot prisilo; kaže namreč, da danes, ko se poudarjata samoodločanje in demokratičnost, posamezniki to dostikrat-izkoriščajo. V naši zakonodaji je precej pomanjkljivosti, zato- bo potrebno tem bolj poudariti v samoupravnih aktih dve možnosti: ali na obvezno zdravljenje, .ali najstrožji disciplinski ukrep -r o. tem maj bi se odločil delavec sam. Vsakega alkoholika bi morali poslati na zdravljenje, seveda na strokovni predlog ustreznih služb, ali ga ambulantno zdraviti. Medicinski kader v obratnih ambulantah.si še. vedno, ne vzame dovolj časa za'reševanje tega problema' ož. še niso prevzeli vloge, ki jim je zaupana. Ne zavedamo se namreč im Mb na vseh ravneh,
kakšno škodo povzroča alkohol zdravju našega človeka, za katerega pravimo, da ,-je glavni faktor proizvodnje in našega narodnega gospodarstva.
Poudariti -moram, da je problematika te zvrsti zelo obsežna in povzroča vse mogoče, konfliktne situacije v medčloveških odnosih in v ¡proizvodnji, toda služba, ki obravnava in. registrira te:primere, ima običajno opravka le s.tistimi, ki so v svoji zasvojenosti že na taki stopnji, in ¡tako problematični, da se z njimi želo težko komunicira. Postopek, priprave zasvojenca do zdravljenja, je.najdaljši in najbolj težaven zaradi manipulacije z nadrejenimi in svojci, zaradi popustljivosti do teh delavcev in navsezadnje zaradi, lažne, humanosti-; ker vsi našteti dopuščajo, da človek propada .pred; očmi. vodstvenih delavcev in ‘svojcev.
Vse navedene težave so botrovale, da smo že leta 1972 ustanovili klub zdravljenih alkoholikov v okviru delovne organizacije, ker je le-ta spoznala, da je problematika alkoholizma v delovni organizaciji zelo. pereča. Seznam članov kluba- je prek 60, od tega jih abstinira okoli 23 %. -Zaradi izmenskega dela, oddaljenosti od delovnega mesta (vezani so na javni oz. organiziran promet) ne prihajajo redno na ‘klubske tedenske sestanke. Klub smo ustanovili predvsem zato, da bi lažje .nadaljevali z zdravljenjem oziroma se lažje vključili nazaj •v delovno okolje in si tem pomagali drug drugemu, predvsem tistim, ki so šele. stopili na potr.abstinence.
Š.e več; težav in deda je s tistimi, te jim želimo pomagata: abstinirati, ki se niso zdravili hospitalno, -ampak, ambulantno in klubsko. Precej je takih, ki po odpustu hospitalnega zdravljenja še vedno ne dojamejo pomembnosti abstinence, zato jim je mučno obiskovanje sestankov, na katerih so zelo. pasivni, običajno -pa; kmalu recidivirajo. Pomanjtejivost jej tudi, v tem, da- se. še ni aktivno vključil v dejo kluba medicinski kader naše obratne. ambulante.
Osnovna, .organizacija železarne: nam, je omogočila-klubski prostor, prav tako nam po-potrebi pomaga .finančno,- Pred štirimi leti smo organizirali — člani kluba in.osnovne prgamzaci-je, sindikata predavanj a., všem. nadrejenim po T-OZD o. alkoholizmu,, škodljivosti) pomembnosti pravočasnega, odkrivanja oseb zasvojenih jz. alkoholom, pomoč po hospitalnem zdravljenju in.V‘klj'učeyanje..nazaj.„v:.defo.
Ker se kader menja, ho. tako predavanje potrebno ponovno, organizirati, k temu. pa .¡pritegniti še vse druge družbenopolitične, dejavnike v delovni organizaciji) :;
Kodeks etike udeležencev v cestnem prometu
Zakaj, toliko prometnih nesreč; -ali so. sploh potrebne kot nujno . zlo?
Raziskave o prometnih nesrečah . tako pri nas kot tudi, v drugih | .prometno razvitih državah ?**■■. se . ujemajo, vvzrokih.nesreč, ki so skoraj.izključno v samem človeku.
Najrazličnejše dn: nenehno spre- . minjajoče se okoliščine, v katerih^ ljudje živijo in delajo, porajaj med njimi-vedno znova nove od-^.-j nose/.vki-.jih .še tako natančni m do- . bro., oblikovani .pravni predpisi ne morejo urejati dovolj uspešno. Tako je .danes, še teže. pa bo jutri,
. saj postaja življenje vše bolj razgibano, razvejano in zapleteno.
, V zakonitih določilih te. vrste . nastajajo, tedaj vrzeli,.ki. jih lahko ■izpolnjujejo, le... posamezniki., sami z zavestnim medsebojnim uveljav-Ijanjem moralno-etičnih vrednot. ' Bolje kot kjerkoli so takšna nena- .
- pisana zakonodajna določila o hu-. manih in kulturnih, odnosih med ljudmi potrebna v sodobni cestni . motorizaciji med vozniki motornih. vozil, med kolesarji,, pešci,-skratka me.d vsemi udeleženci cestnega prometa.
-Medsebojno spoštovanje med-ljudmi,. dejanska pomoč sočloveka' in podobno me sme . biti zgolj, zunanji videz človekove vljudnosti. Premnogokrat je to edino učinku 1 vito preventivno sredstvo pred grozljivo, naraščajočimi.: primeri smrtnih žrtev, invalidnosti ter materialne škode posameznikov in družbene skupnosti v hrupnem vr-: venju sodobnega prometa.
Za življenje in ravnanje v prometu je človek sprejel strogo do-
ločen red. Red je tu potreben bolj kot.na katerem-koli. drugem področju. Od tega, kako gateveljavjja, sta odvisna njegova osebna sreča in sreča drugih, saj je zdrav.in za delo. sposoben človek največje bogastvo. vsake, družbene skupnosti.
Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil, kakor tudi dosledno upoštevanje pravic in prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je torej temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo. Vsakršna,- še tako majhna nepravilnost, brezobzirnost ali objesnost med vožnjo. lahko pomeni solzo trpljenja in žalosti tistih,:; ki jih imamo, najrajši, ali ki nam niso ni- j ■koli storili nič žalega.
Zato je nujno, da vsak udeleženec cestnega prometa, zlasti še voznik motornega vozila, zavestno in z: vso odgovornostjo sprejema in uveljavlja v .kakršnihkoli prometnih okoliščinah zahteve kodeksa etike — v dobro sebi in soljudem.:
Kodeks etike udeležencev v cestnem, prometu::‘izžareva vse tiste humane in plemenite odnose, ki so lahko .porok za.zmanjšanje prelivanja krvi na naših.cestah. Kodeks etike, ;ki:ga je Republiški svet za preventivo in vzgojo .v cestnem prometu, ovekovečil v knjižici žepnega formata, mora postati naš stalni spremljevalec, njegova vsebina pa. zapoved našega ravnanja v prometnem dogajanju.
Planinci so zborovali
V soboto, 17, novembra 1979, smo imeli planinci svojo letno skupščino, letni obračun dela.
Zbralo se nas je lepo število pri Mlinarjevem Janezu. Izredno smo bili počaščeni s prisotnostjo petih vrhunskih planinskih vodnikov, naših prijateljev z Jesenic, ki so prišli na naš' zbor pod vodstvom tov. Staneta Koblerja, kakor tudi š prisotnostjo zastopnika SMDO, ing. Boža Jordana. Razveselila nas je tudi grupa planinskih vodnikov naših sosednjih društev, ki so kar z orientacijskega kontrolnega pohoda zavili na naš zbor;
. V delovnem^ delu so bila podana izčrpna in bogata poročila o naši pretekli enoletni dejavnosti. Program dela, ki smo si ga v Začetku leta zadali, je bil, -razen šestih pohodov, ki so odpadli zaradi vremenskih neprilik, realiziran. Po poročilu načelnika planinskih vodnikov smo v tem letu v 25 pohodih prepeljali po planinskih poteh prë-ko 800 pohodnikov (vštet je pohod želežarjev čez Kamniško sedlo»-' v Logarsko dolino). ¡
Akcija »Kredarica«, zbiranj e, obveznic za ceste za povečanje planinskega doma na Kredarici, - nas je zajela pripravljene in smo k njej dobro pristopili preko' naših poverjenikov. Do sedaj smo od 157 darovalcev^odpošlalb precej preko 50.000 dinarjev, vendar’ zbiranje sredstev pri nas še mi'končano. Za darovalce so že prispele lične značke,'ki- jih bodo prejeli vsi, ki so v ta námen prispevali več kot 50 dinarjev. Značke in zahvale bodo posamezni poverjeniki razdelili še v tem mesecu.
Predsednik je svoje poročilo zaključil z žalostnim, a resničnim dejstvom, da nam subvencija 20.000 dinarjev, ki. jo- prejmemo, od. Železarne, ne zadostuje za, naše uspešno delovanje.
Služi nam komaj za kritje- stroškov.-izobraževanj a in drugih obveznih dajatev, le kako bi lahko priredili našim članom obširnejši in daljši pohod v sosednje republike, ali celo v druge države! Prav tako si ne moremo planirati, recimo drugega kolesarskega- maratona, ki- naj bi po nekem izboru padel drugo leto na naša ramena. To vse-je povezano z večjimi denarnimi dajatvami, ki-jih pa mi, čeprav verjetno najštevilnejši in- najbolj aktiv« in --pobudniki rekreacije- -vhdelovnl organizaciji,-nismo deležni,
Prav tako nas bo tale mačehovski odnos prizadel in se pokaz;al čež utrileta, ko bomo praznovali deseto obletnico obstoja. Že do sedaj je dosti .zamujenega, ker nismo zbirali' dokumentacij' z- naših akcij, z naših množičnih pohodov v počastitev praznovanja1 obletnic naše borbe, obletnic naše revolucije.
Vedno isti odgovor: premalo denarja'za filme, premalo denarja -za projektor! In mi bomo čez tri leta stali praznih rok, ko-bomb'morali podati dokumentacij o o našem desetletnem delu. |
Za leto 1980 smo v naš program pohodov po 'koledarju slovenske planinske zveze prevzeli naslednje akcije:
— januar
. — partizanski" pohod ' Osahkari-ca—Rogla
—	februar
—	speminski' pohod na Stol
—	spominski pohod na Porezen
—- seminar za orientacijsko tekmovanje
april
—	zbor delegatov mladinskih odsekov .
—	seminar za mladinske vodnike
—	veleslalom za pokal Raduha
—	v primeru interesentov udeležba na pohodu E 6 ’
-— maj-
—	tradicionalni pohod na Blegoš;
—	spominski pohod na Travnik
— ob žici okupirane Ljubljane
—	junij
—	del poti E 6 '.
—	pohod po poteh I. CČ
—	avgust
pohod želežarjev Kamniško sedlo—Logarska dolina .
—	september «
—	tradicionalni1, pdhod na Ratitovec
—j pohod družin na Nanos
—	dan planincev
' — orientacijsko tekmovanje v Logarski,dolini
—	november
,í— seminar za načelnike planinskih vodnikov Kamnik -
I— planinski večer --- Rogaška Slatina .
Udeležba na pohodih Jesenice^’ Ravne.-
V primeru, da se bodo priglasili interesenti za pot E 6 — Yu, ali jugoslovansko pot prijateljstva, bomo z .dogovori sosednjih društev omogočili skupinam udeležbo na teb poteh. Sicer p.a bomo naše pohode v letu .1980 usmerili na savinjsko in zasavsko pot, Slovensko transverzalo in pot po Solčavskih: vrhovih.
Ob zaključku zbora je predsednik MDO, ing. Jordan, podelil bronasta odlikovanja nekaterim našim članom za- dolgoletno planinsko
udejstvovanje. To je priznanje za dejavnost v'planinstvu ne samo v našem društvu, ampak tudi že poprej v kateremkoli drugem planinskem' društvu-. Podeljuje pa ta priznanja Slovenska planinska zveza.
Prejeli so jih:
Frido GRADIŠNIK, član PD od leta 1954, soustanovitelj našega PD .iri rij egov uspešen predsednik že sedem let. .
Jože SLAPNIK, član PD od leta 1959;' soustanovitelj PD Štore, načrtovalec prvih pohodov in. eden od prvih vodnikov, markacist, snemalec planinskih pejsažev..
Majda DEJAK, član PD izpred vojne, dolgoletna planinska mentorica pri Partizanu Gaberje, vodnik njihovih planinskih -pohodov. Prepeljala je* našo -slepo- plaiiinko' po vseh golih vrhovih Slovenske transverzale--Kandidat za PLV pri PD Štore. .
Dragica KRANJC, soustanovitelj PD Štore, vzoren blagajnik vseh' sedem, let, poverjenik društva..
.Tine- SIVKA, organiziran ., planinec od leta 1957, soustanovitelj PD Štore,- alpinist, - načelnik PLV, član G§>, markacist, vodja-komisije za pohode, vnet snemalec, dogodkov na pohodili, udeleženec, pohodov v tuj a gorstva. -
Marica MERNIK, predvojni organiziran planinec, soustanovitelj, in . tajnik PD Štore, vodnik prvih, pohodov in član GS.
Po izredno uspešnem zboru nam je. najprej Jeseničan,' tov, Pavle Di-mitrbv, prikazal zanimive posnetke njegovega potovanja po Rusiji' in povzpetja na Leninov vrh, to je 7.200 m visoko-goro v: Rusiji, Reš čudoviti- enkratni posnetki*’
Po skromnem prigrizku' se je pričel zabavni' del zbora izredne razgibanosti,-saj Je- naš stari' znanec ansambel MASTNAK pritiskal največ na tipké starih melodij, ki jih imajo; kot: ¡zgleda, planinci še vedno' najraje. Lahko smelo trdim,' da* se je razvilo pravo, planinsko -vzdušje ob petju Tri plesu vse tja dcr drobnih nedeljskill ur.. .;
.Marica Mernik

Simona Hribernik »stroj«'lepljenka
Zahvala
uredništvo
Velikokrat sva želela z ženo pisati uredništvu Železarja, vendar je vedno prišlo kaj vmes. Preko tega našega časopisa, bi. se rada zahvalila uredništvu, ki nama še po mnogo letih odhoda v pokoj pošilja 'priljubljeno tovarniško glasilo. Ker. ga sam- ne morem, mi ga mora žena* brati; sedeč na postelji, na katero sem- sam prikljenjen. Ih to takoj, ko nam ga poštar prinese. Pri' branju nekaterih člankov .nama: pridejo včasih* solze v oči, vesela sva vsakega napredka, ki ga stori nekoč, in s pomočjo Železarja. tudi zdaj najin delovni kolektiv. Urednikom in redaktorjem izraža-va zato naj toplejšo zahvalo.
Ivan in Terezija Plank z Gorice
(Nadaljevanje z 2. strani)
čujejo delovne : organizacije tudi velika, denarna sredstva. Uporaba teh sredstev s strani porabnikov je dostikrat pomanjkljiva ter,ravnanje z njimi neodgovorno. Posvetiti bo potrebno tudi- več pozornosti boljši kvaliteti teh sredstev. .
— Za reševanje obstoječe zdravstvene in invalidske problematike bo potrebno razvijati- strokovna področja ergonomije,-ki bo izvajala ' konkretne rešitve prilagajanja dela delavcem z—zinanjšanimi delo vhimi zmožnostmi.
Ï*.-	. KDO JE ODGOVOREN-
¡¡¡i 11_ -/ZA VARNOST?.- .
Delo., problemske konference o varstvup ri delu, ki je bila-prva na nivoju SOZD slovenskih železarn, je nakazala in proučila varnostne probleme ter tudi pripravila tehtne zaključke s predlogi, za lažje in hitrejše reševanje teh problemov delavcev, v zvezi z varnim deiom. Takšna oblika dela bi. se naj nadaljevala z enim samim namenom, da bo res prišlo do - podružabljanja področja, varnega dela in s tem do rešitev vseh. problemov, ki so na tem področju še nerešeni.
Služba ‘varstva pri delu
STRAN 8	»šTORSKI ZELEZAR«	Št. 231—• december 1979
KADROVSKE VESTI
V mesecu oktobru in novembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
NOVI ČLANI NASE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
Kačičnik Marjan, NK delavec — valjarna II; Began Zvonko, *KV strugar ^mehanična ; Nikolič Rat-ko, KV stroj, ključavničar valjarna II; Javor Barija, NK délavée —; livarna II; Arlič Alojz, NK delavec — TT montaža; Esih Bogdan, NK delavec -—valjarna II; Kušar Dušan, NK delavec — TT montaža ; Lipnik Monika, NK delavec — komunala; Zivkovič Ljepa, NK delavka — TT montaža; Host Slavko, NK .delavec — valjarna II; Javor Sakib, NK delavec — livarna II; Ristič Mladenko, KV stroj, ključ.
—	mehanična; Cehnar Zdenka, PK administratorka S valjarna II; Leskovšek Stanislav, PK stroj, kalu-per i— livarna II; Heric Sonja, VS ekonomist.— DS za EO; Mecilov-šek Slavko, NK delavec — elektro-obrat; Krivec Kamilo, KV usnjar
—	sliižba zavarovanja;, Toplošek Janez, NK delavec rr- valjarna I; Sivka Anica, NK delavka služba zavarovanja; Vrbovšek Branko, KV vozni ličar —TT montaža; Čuček Josip, NK delavec — jeklarna; Aldžič Safet, NK delavec — jeklarna; Toplak Milan, NK delavec
—	DS za komerc. posle.; Andlovec
—	Veber Marta, VS dipl. ekonomist jr DS za EO; Šahinovič Ibrahim, NK delavec — jeklarna; Nuzdič Ljubo, NK delavec — jeklarna; Tramšek Anton, NK delavec livarna II; Zakovšek Ratko, NK de-lavec — valjarna II; Hercigonja Ivan, KV strugar — MO valji; Krivec Anton, NK delavec — valjarna I; Brin Janko, PK livar — livarna II; Vrečko Karl, NK delavec — livarna II; Zeka Ajét, NK delavec
—	valjarna I; Vipotnik Dragica, KV gospodinja— TOZD DPG; Reberšek Drago, NK delavec—- livarna II; Pojbič Ivan, NK delavec
—	livarna II; Gaberšek Miran, KV meh. kmet. strojev — T.T montaža; Ljubej Vinko, KV obratni elektrikar — elektroobrat; Stiplovšek Zvonko, NK delavec — jeklarna; Malič Savo, NK delavec — jeklarna.
ÍZ JLA SO SE VRNILI
Oberžan Zdravko, NK delavec — TT obdelava; Bešič Haso, NK delavec—- livarna II; Kamenšek Ferdinand, KV stroj, ključ. — mehanična; Javornik Franc, KV elektrikar' —elektroobrat; Cingulin Josip, NK delavec — valjarna II; Božiček Benjamin, S S elektrotehnik
—	merilna služba; Žibret Drago, KV stroj, ključ. — valjarna II; Brečko Anton, KV strugar — mehanična; Gorišek Janez, KV jedrar
—	livarna II; Hajdini Rasim, NK delavec —-, livarna I; Jagar Milan, KV stroj, ključ. — vzdr. tr. sr.; Kralj Boriš, SS gradb. tehnik — DS za IR; Gavranovič Drago, NK delavec — livarna II; Potočnik Stanislav, NK delavec — TT montaža; Slomšek Jožef, KV strug..— vzdrž. tr. sr.; Golež Jožef, KV strugar — MO litina.
ODŠLI PO LASTNI ŽELJI
Petek Rudolf, PK ključavničar — vzdrž. tr. sredstev; Fainoga Bojan, PK strugar —obdelovalnica litine; Zaušek Jože, strojni ključavničar ; — vzdrž. tr. sr.; Vlahovič Boris, NK delavec — livarna I; Jurkošek Marijan, KV ključavničar — TT obdelava; Vrečko Alojzija — NK delavkami! TOZD DPG; Gobec Danijel, NK delavec — valjarna II; Ibiši Haki, NK delavec — livarna II; Lorger Samo, NK delavec — livarna I; Kenjar Midhed, NK delavec
—	livarna I; Pinter Anton, KV orodjar — jeklo vlek; Jurak Veljko, NK delavec— valjarna II; Pavlovič Dragan, NK delavec — MO valji; Krobat Martin, KV str. kal.
—	MO valji; Čanič Slavko, NK delavec — livarna II; Lešnik Franc, PK ' strugar — obdelovalnica valjev; Lužnik Stanislav, ekonomski tehnik — DS komerciala; Žlof Karl, vodja.obrač. stri — DS za finance; Anušič Anton, žerjavovodja—jeklarna II; Skopinič Terezija, NK delavka —TOZD DPG; Škoberne Franc, NK delavec — jeklarna II; Rkman Milan, NK delavec — livarna II; Grahovec Zvonimir, NK delavec — TT montaža; Vranjek Stanko, NK delavec — valjarna II; Sikole Frančiška, KV kuharica;—i TOZD DPG; Hribernik Anton, NK delavec — vzdrž. tr. Sr.; Zgonec Jože, NK delavec — jeklovlek; Žo-gar Ivan, KV strugar — mehan.; Bilajac Asim, NK delavec — valjarna II; Novak Božidar, NK delavec — valjarna II; Kukovič Branko, KV strojni ključavničar ff| meh.; Avdule Adem, NK delavec
—	el. plavž; Mlinarič Silvester, KV avtoklepar — TT montaža; Smodej Franc, KV strugar — obdelovalnica litine; Rečnik Janez, NK delavec— valjarna II; Leber Anton, NK delavec — valjarna I; Sokolo-vič Mile, NK delavec — livarna II.
Sporazumno iz podjetja je odšel:
Škoberne Avgust; KV avtoklepar
—	TT montaža; Pehošek Viktor, KV avtomehanik — TT montaža.
Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi so odšli:
Rustempašič Fekrat, NK delavec — valjarna I; Prebreza Nazmi, NK delavec — valjarna II.
Iz DO je bil izključen:
Šakič Mile, NK delavec — livarna II.
' NANOVO ¿ ŽIVLJENJSKO POT . - SO STOPILI v
Dorontič Milenko iz TT montaže,; Štante Franja iz DS za EO; Pungartnik Oto iz DS za pravne
7.	redna seja sveta skupščine KS ‘ Vršila se je 15. novembra. Na njej so člani Sveta poslušali predloge raznih komisij v zvezi s smernicami razvoja naše krajevne skupnosti, plinifikacijo Lipe, novem načinu plačevanja grobarskih' uslug, imenovana sta bila odbora za obe pokopališči. Dalje se je razpravljalo o tričetrtletnem finančnem poročilu o izobraževanju‘pripadnikov. narodne zaščite, potrjen je bil tildi program dela štorske Krajevne skupnosti za leto 1980.
Delegati so se na. predlog predsednika 'skupščine Krajevne skupnosti, tovariša Opake, dogovorili, da bo. naj višji organ — skupščina zasedala v domu kulture v sredo, dne 12. decembra. Program dela smernice razvoja bo tam še enkrat dan delegatom v pretres in potrditev. Prav gotovo ga bodo soglasno pozdravili vsaj delegati iz »manj razvitih območij», saj se v samem programu kot tudi v Smernicah daje poudarek rešitvi najnujnejših del —to pa je preskrba prebivalstva z. vodo in podobno. Po besedah tovariša Jožeta Gabrščka, predsednika sveta, se je vodstvo krajevne skupnosti odločilo za investicije objektov tam, kjer so najpotrebnejša. Sredstva naj bi.se ne drobila, končal naj bi se en objekt, šele nato naj bi še pristopilo k rešitvi drugega. Doslej smo želeli uslišati sto želja, s skromnimi sredstvi, ki so nam bila na razpolago, so dela ostajala dolgo nedokončana, nujni veliki objekti pa so z vsakim letom postajali vše dražji.
Torej: oskrbimo krajane z vodo in elektriko, dajmo delegatski bazi prostorček, kjer se bodo ljudje lahko shajali, nato asfaltirajmo,' še pozneje, napeljimo tefelone in betonirajmo tla v avtobusnih čakalnicah. Bravo, tovariši, tako' je treba! Ob vsem naštetem pa naj, vzporedno teče skrb ža kulturo, socialo in socialistične odnose med ljudmi..
zadeve; Denizi Ratko iz" Plavža-; Zoran ing. Veber iz Energetike; Štingl Jože iz el. obrata; Lužnik Stanko iz DS za komercialne posle; Vrtovec Branko iz el. obrata,.
Vsem želimo obilo družinske sreče.
NARAŠČAJ
V DRUŽINI SO DOBILI
Brenk Mirko iz jeklovleka; Bevc Marjan iz valjarne II; Renčelj Miran iž proj. odd.; Gaiibovič Šaban iz valjarne. I; Urleb Ivan iz Vsem iskreno čestitamo.
Predsednik odbora za plmifikaci-.: jo naselja Lipa, tov. Janko Jazbin-šek, je Svetu obrazložil predlog na-; peljave plina za skupni ogrevalnik; ki bi bil lociran pri telovadnici in internatu; tam bi se ogrevala voda, ki bi se po ceveh pošiljala v zdravstveni .dom, šolo, vrteč, vse tri stolpnice in v vse individualne hiše v ornen j enem naselju. Plan je dobro izdelan so ugotovili člani Sveta, treba pa je še doseči .sporazum z Železarno. Poraba plina na uro bo znašala okoli 1,200. m? plina.
Odslej bo »dražje umreti« v našem kraju. Izkop in zasutje jame bo1 stalo • osémdeset -starih tisočakov, nakup okvirja groba in s tem prostora pa 300.000 starih dinarjev. Za korhpolsko pokopališče bo.,skrbel, poseben odbor (upravljamo le še to pokopališče, medtem ko je za teharsko pokopališče imenovan skupen odbor obeh krajevnih skupnosti, direktno pa slednje spada pod teharsko krajevno skupnost). Predhodno smo preko oglasa v prejšnji številki Železarja obvestili krajane, naj se v vseh zadevah, ki Se tičejo teherskega pokopališča, o-bračajo odslej na krajevno skupnost Teharje.
Poleg drugih problemov je bil na seji omenjen problem, prekinitev električnega toka predvsem v zaselkih. Na celomesečno »odsotnosti« javne razsvetljavo smo se že skoraj navadili; težje pa je, če po dva dni hidrofor ne more potegniti vode V stranišče,, ker pač ni toka. Če odgovorni možje na celjskem Elektra rne bodo odgovorneje opravljali- svojih nalog, katere jim' vsi krepko plačujemo, bomo mora- ' li spet pričeti-misliti na dobra stara poljska stranišča.
Toda pozimi zebe, Saj veste!
če bi rada tovarišica Nastasija shujšala, naj kot recept uporabi — moj osebni dohodek,
STORSKI 2ELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE p Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc," Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tiski AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
iz krajevne skupnosti ŠTORE