Lveto XIII, Štev. 195
1 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 1 UPRAVE: 2S—67 In 28-67 1 POSLOVALNICA CEL.IE. PreiarnoTa 3. tol. 280 j POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, ponedeljek 28. avgusta 1939	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1*—
Navdušen sprejem hrvatskih ministrov v Beogradu
Prestolnica je na izredno prisrčen, bratski način sprejela predstavnike Hrvatov v svoji sredi
MFN?S£RAD’ ^ avS- PODPREDSEDNIK MINISTRSKEGA SVETA DR. VLADIMIR MAČEK JE PRISPEL DANES Z NOVO IMENOVANIMI HRVATSKIM1 OnftTPi™ BE°QRAD. NA POSTAJI JE PREDSTAVNIKE HRVATOV SPREJEL PREDSEDNIK VLADE CVETKOVIČ, OSTALI ČLANI KABINETA IN MNO-ORCmcJS N0 OBČINSTVO. OB IZSTOPU IZ VLAKA IN DALJE PO MESTU SO BILI HRVATSKI MINISTRI DELEŽNI NAVDUŠENIH MANIFESTACIJ SOnm rvJA’ KI JE S TEM DAJALO DUŠKA SVOJEMU VESELJU, DA JE PO SREČNO ZAKLJUČENEM SPORAZUMU UČAKALO ZGODOVINSKI DAN SPr^VANjA HRVATOV PRI SKUPNIH NAPORIH ZA SPLOŠNI PROCVIT JUGOSLAVIJE. BEOGRAD JE DANES POKAZAL SVOJE PRAVO BRATSKO C uo HRVATOV, SPREJEM JE NAPRAVIL NA VSE PRISOTNE NAJGLOBLJI VTIS.
Mussolini predlaga konferenco
* Rimu naglašajo zmernost, ki jo kažeta Anglija in Francija — Konferenca petorice velesil naj reši spore med Nemčijo in Poljsko
ie0 28. avg. Havas. Neprestani telefonski stiki med Hitlerjem in Mussollni-*sfiianl«ire,S*V0’ da !”e nemški veleposlanik v Rimu, Mackensen, že štirikrat obiskal ministrskega nreriserlnika. date slutiti, da se nrlnravlia v Rimu ndfo-
»nuj . ministrskega predsednika, daje slutiti, da se pripravlja v Rimu odlo-?adniih Ci*5a' B(>litičn! rimski krogi naglašajo, da kažeta Anglija kakor Francija v HaCij h Precejšnjo zmernost, ki da jo je treba upoštevati. Italijanska diplo-ka^ei-neJ?° opust‘la prilike, da tudi izven Rooseveltove poslanice, ki jo hoče Hitler obiti s svojim predlogom, pomirjevalno vpliva na mirovni razvoj |nl*h dogodkov.
ST,i?ND0N' 28- avg. VSI LISTI PRINAŠAJO Z VELIKIMI NASLOVI IN MA-,. ‘uM TIS
SEDANJEM TRENUTKU ITALIJA. NAGLAŠAJO, DA JE MUSSO-
,,-tiskom živahno diplomatsko prizadevanje, ki GA KAŽE
s/™
h5 ravl
>10ŽI
i£t SNo LjS*0 SPLOH.
I?1 ŽE NEKAJKRAT REŠIL EVROPO PRED KATASTROFO VOJNE IN DA
I
ititoSL ------------------------------------------- -.......-
n- LOTILA GDANSKEGA PROBLEMA IN SPORA MED NEMČIJO IN
UR, m AVLJA TUDI ZDAJ DIPLOMATSKO AKCIJO, KI BO OB DVANAJSTI AsLa IZHOD IZ ZELO TEŽKEGA POLOŽAJA. MUSSOLINI NAMERAVA OŽITI SKLICANJE KONFERENCE PETORICE VELESIL, KI NAJ BI
g
v$
Varnostni ukrepi v Franciji
! komunistični listi so ukinjeni — Priprave za
praznitev Pariza
iz-
^rfciel ’ 28. avg. Stefani. Daladier je 2V°toi'W esa "veleposlanika in mu jp 'ti prte^°ge. ki jih nameravata An-D |Sl)reieia Poslati Hitlerju. Francija i 'erja Svo-’e sklepe po posvetovanju , z Honnetom, generalom Wey-ip9slanikoma USA in Romu-irik^iskhn 'e tmel daljši razgovor z l* krogi. Poslanikom. V pariških urad-he tia„ vrd*i0» da se Hitlerjevi pred-
lin fl3tl X	luilvllvvi |/» VU”
j. vSe p asa|o samo na Gdansk, temveč u tia reorece Sv®tovne probleme, poseb-& in h„ ganizacijo odnošajev z velesili ža v® razdelitev kolonij. Nekateri ju^avo.	8°ic nade na mirno po-
» e8tana' n«	ttamreč z ozirom na ne-
®Šlja vl vetovanja v Londonu, da bi tiesprcJ ’ M Hitlerjevi predlogi mljivi, načrt nemškega kan-
ceiarja za izhod iz zagate takoj zavrnila. V vsej Franciji pa medtem vneto nadaljujejo z vojnimi pripravami, država se noče pustiti iznenaditi. Nad Parizom, Marseilleom in drugimi večjimi mesti je prepovedano letanje tako francoskim kakor tujim letalom. Policija je prepovedala vse komunistične dnevnike in tednike v vsej Franclji. Vsi profesorji in učitelji pariških šol so bili poklicani s počitnic in stavljeni prosvetnemu ministrstvu na razpoloženje. Vsi nemški državljani so iz Tunisa odpotovali v Tripolis, v italijansko kolonijo.
PARIZ, 28. avg. V predmestjih je polno vojaških transportov in čet, ki se odpravljajo na kolodvore. Prometni minister je pozval prebivalce, ki nimajo v prestolnici nujnega posla, da se takoj izselijo, dokler
j^ še čas. Vsi šolarji so davi ob <8. dobili navodila, kam morajo odpotovati.
PARIZ, 28. avg. Daladier je včeraj konferiral z generalom Gamelinom in komandantom mornarice, admiralom Darlanom in bivšim ministrskim predsednikom Flandi-nom.
P. E. FLANDIN
Jlstavkn japonske vlade
^T-ADo SFstavi ia ne-ki cd a i   udvavi umi
J°Klo 2o
r^!>, ’D avgusta. Davi je baron Hi-om' Pikadu SCdnil< iaPonske vlade, iz-ll,i ki je rp,06tavko svoje vlade. V nov«	da ustvarja rusko-nem-
>w,teŠa nfl,‘parijo v Evropi in je za-a iaDf)n!?bna tudi temeljita izpreči	ostavko	poUtike v Evropi. Ce-
dai- spreieI> dosedanja vlada ^	Noht.-	,, vi kabinet sestavlja
to >rda	jabe* V novi vladi ne
irieta ne 08et*nosti iz prejšnje-hi s, klOf oo
. avgu®ta. Havas. List »Aša-**** dve ia iz Hailarja, da sta 20.
Motorizirani sovjetsko -inon-
MONGOLSKO-
SESTAVLJA GENERAL — KRVAVI BOJI NA MANDŽURSKI MEJI SE NADALJUJEJO.
golski diviziji prešli reko Kalko in prodrli 15 kilometrov daleč in ogražali japonske čete z boka. Po hudih bojih se je pojače-nim japonskim četam posrečilo, da so 24. avgusta izvedle močno protiofenzivo. Boji trajajo dalje.
POVRATEK GENERALOV.
KJEVENHAVEN, 28. avgusta. Havas. Angleška in francoska delegacija, ki sta se pogajali v Moskvi, sta prispeli preko Helsinkov semkaj. Jutri bodo vojaški stro kovnjaki nadaljevali svojo pot v London in Pariz.
MANIFESTACIJE ZA OS.
BUDIMPEŠTA, 28. avgusta. MTI. V zvezi z včerajšnjimi manifestacijami članov streljastih kljukastih križcev javlja policija uradno, da se je blizu 200 do 300 članov te organizacije zbralo pred italijanskim poslaništvom in navdušeno vzklikalo Mussoliniju in Hitlerju. Zatem so se člani zUrali v demonstrativen sprevod in vzklikali po mestu. Podobne manifestacije so bile tudi v drugih mestih Madžarske. Policija je demonstrante povsod razgnala in zaprla 66 oseb, ki so v preiskavi.
RIM, 28. avg. Mussolini je poslal četrto pismo Hitlerju v teku treh dni. Angleški veleposlanik sir Percy Lorraine je bil pol ure pri grofu Cianu. Rimski listi pravijo, da je odgovornost za eventualno vojno na strani Velike Britanije. Gayda pravi, da je še malo časa ostalo za rešitev miru, ker se že preliva kri na poljski meji. Drugače pa je bila nedelja v Italiji zelo mirna. Iz Rima je šlo celo 40 izletniških vlakov na različne kraje Italije. Davi pa so se v Rimu pojavili prvi znaki obrambe proti zračnim napadom.
TORONTO, 28. avg. Kanadski predsednik Mackenzie King je prejel odgovor Mussolinija na njegov mirovni poziv. Mussolini pravi, da je bil vedno za pravičen mir in da tudi zdaj ne bo opustil naporov.
Krušne karte v Nemčiji
BERLIN, 28. avgusta. Včeraj in danes se zbira stotine ljudi pred kancelarstvom Rajha v nadi, da bodo kaj videle. Medtem so bili radovedneži vprav včeraj razočarani, ker ni bilo tolikšne živahnosti kakor prejšnji dan. Vse je v pričakovanju odgovora, ki ga prinese angleški veleposlanik Henderson Iz Londona. Po mestu so začeli deliti karte za prehrano. So to velike rdečkaste karte s kuponskimi lističi. Oblasti pomirjujejo razburjence, da je ta ukrep samo zaradi racionalnejše porazdelitve prehrane. Na železniških postajah je povsod polno rezervistov, ki jih prevažajo vlaki v vse smeri. Tujci čakajo, da jih zadnji mednarodni vlaki potegnejo do mej, kjer se bodo preselili na lokalne vlake. Vsa pozornost nemške javnosti je obrnjena na London. Ugleden politik Berlina je dejal: »Zdaj dalje mešamo karte. Igra se nadaljuje!«
VAŽNA SEJA V ANKARI
ANKARA, 27. avg. Za danes popoldne je napovedana važna seja vlade. Vsi ministri so že v Ankari.
TANGER, 27. avg. Potniki, ki so prispeli iz Gibraltarja pripovedujejo, da so angleške oblasti naročile italijanskim državljanom, da takoj zapustijo Gibraltar. Prepovedan je tudi pristanek italijanskih ladij in parnikov.
ŠPANIJA ZA NEVTRALNOST
MADRID, 27. avg. Politični krogi smatrajo, da bo ostala Španija v primeru vojne v Evropi popolnoma nevtralna. Cau dillo ne bo toliko nespameten, da bo vrgel Španijo v novo prelivanje krvi. Sedaj je edini smo,er Španije rekonstrukcija vse ga, kar je bilo v Španiji med državljansko vojno porušeno.
Avstralija: Jugoslavija 4:1
NEW YORK, 27. avg. AVSTRALIJA SE JE PLASIRALA V FINALE ZA DAVISOV CUP Z AMERIKO. PRI VČERAJŠNJIH IGRAH JE BROltfVVICH PRE-MAGAL MITIČA S 6:1, 6:3, 6:2, QUISTPA KUKULJEVICA S 6:2, 6:3 In 6:4.
Hitler za omejitev spora le na Poljsko
¥ pričakovanju Hitlerjevega odgovora na angieške predloge — Diplomatska akcija med HitlejjjJ in Daladierem - Hider: He glede na izid vojne bo Poljska izgubi ena — Francija in Italija oa*
mata, da ne bi izpolnili obveznosti do Poljske
BERLIN, 28. Kancelar Hitler je med drugim odgovoril Dala-jdierJu: »Versajski diktat je bi! neznosen. Noben Francoz, ki ima količkaj ve-sti, bi ne mogel ravnati drugače, kakor sem ravnal jaz. Poljski viadi sem stavil enkratno ponudbo. Če bi Anglija, namesto da vodi kampanjo proti Nemčiji, nagovarjala Poljsko k pameti, bi imeli po 25. letih v Evropi mir. Poljska javnost pa je v prepričanju, da se bosta Anglija in Francija borili zanjo, postavila zahteve, ki se lahko označijo za smešno budalost. Odrekli smo se Alzaciji Loreni, da preprečimo nadaljnje prelivanje krvi naših dveh narodv. Nerazdružljivo je z nemško čstjo, da bi se odrekli dvema milijonoma svojih rojakov. Gdansk in koridor morata nazaj k Nemčiji. Makedonske razmere na naši vzhodni meji morajo prenehati, Jaz se borim s svojim narodom za odstranitev krivice, vi pa se borite za ohranitev te krivice. Ne glede na to, kako se bo vojna končala, bo Poljska tako ali tako izgubljena. Če bosta morala naša dva narcda stopiti v krvavo borbo, bo bridko tudi za mene, ne vidim pa nobene možnosti, da bi se vplivajo na Poljsko, naj izvrši korekturo svoje politike.«
Maribor, 28. avgusta.-
Že tretje leto prireja „Svetovna akademska zveza za mir, svobodo in lnilturo‘: svoj kongres, na katerem naj bi se reševala aktualna akademska vprašanja, kjer naj bi sc začrtavale smernice delovanja akademikov po vsem svetu, se utirala pot v motni atmosferi sedanjosti, ki jo preveva bo-jaželjni duh.
„Ni primernejšega trenutka za tako konferenco kot je 150 letnica velike francoske revolucije" — je porekel pariški univ. prof. H. Langier, 200 prisotnim akademikom-delegatom 35 držav, z vsega sveta.
Po otvoritvenih govorih je pozdravil kongres prof. Wallon, ki je zlasti poudaril, da je mladina danes najbolj ogroženi element naroda, kar se posebno opaža pri akademikih. Dalje sta kongres pozdravila znani angleški libe-raJist E. Simon ter čilenski poslanik v Parizu Marin. Sledijo predstavniki raznih delegacij (angleška, kitajska — posebno burno pozdravljena ter indijska). Vsi govorniki so naglašali eno poglavitnih nalog vseh akademikov sveta, da čuvajo velike ideale demokracije. Prečitana je bila tudi, ob navdušenem aplavzu, brzojavka, ki jo je naslovil na kongres iz Londona bivši prezident CSR dr, Beneš.
Prvo točko programa je predstavljala tema: „Univerze v obrambi demokracije in naroda*', ki jo je sprožil newyorški delegat Hj Witt. Iz njegovega govora povzemamo mišljenje ameriških študentov, da statična demokracija ne more dolgo kljubovati sunkom reakcije. Obramba demokracije zahteva krepko borbo za uresničenje enakosti, ekonomske sigurnosti ter popolne politične svobode (v slednji je postavil angleški govornik Simon duhovito paralelo: svoboda sliči često zraku, ki nas povsod obdaja, ne vidimo pa ga nikoli .'..).
Dopoldne naslednjega dne so izpolnili govori in pozdravi ameriške, belgijske in bolgarske delegacije ter predstavnika judovske univerze v Palestini, Na popoldanskem sestanku je sir Esj Simon, otvoril debato o temi: „Kaj znači za nas danes demokracija in današnja vrednost načel francoske revolucije?" Obravnaval je različne njene definicije ter njeno pojmovanje v očeh intelektualca z ene. ter preprostega človeka z druge strani, ki ima kljub temu
LONDON, 28. avg. DNB. »Press Assc-ciation« javlja, da se bo Henderson danes vrni! z odgovorom angleške vlade Hitlerju z letalom v Berlin. Ako bo Hitlerjev odgovor na to sporočilo prišel še v teku današnjega dne, se bo angleški parlament jutri ponovno sestal in poslušal izjavo Chamberlaina o stališč« Velike Britanije.
VARŠAVA, 28. avg. V uradnih krogih pravijo, da akcija sira Nevilia Hsrdersona zadeva samo Nemčijo in Anglijo, nikakor pa ne Poljske. Baladierjevo pismo Hitlerja je bilo sprejeto z odobravanjem.
BERLIN, 28. avg. Kancelar Hitler je imel sestanek s poslanci nemškega rafhs-taga. Ne ve se, o čem je bilo govora.
LONDON, 27. avg. Chamberlain je včeraj sprejel voditelja opozicije Greemvoda. ž njim bo imel tudi danes konferenco. Na dalje je bil sprejet tudi francoski veleposlanik Corbin.
WASHINGTON, 28. avg. Cordell Huil in Sumner Welles sta dolgo koiiferirala. Roosevelt je detaljno obveščen o položaju v Evropi.
LONDON, 28. avg. Havas. Diplomatski urednik »Press Associationa« poroča, da prevladuje v londonskih krogih vtis, da se politični položaj niti malo ni izpreme-nil. Zboljšanja ali poslabšanja napetosti ni pričakovati, dokler ne prejme Hitler odgovor angleške vlade, ki ga prinaša Hen-derson. Šele tedaj bo kriza dosegla vrhunec. Treba je poudariti, da ima Hitlerjevo sporočilo Angliji bolj značaj izmenjave misli, baker pa konkretnih predlogov. Tako ni bil tudi glede Gdanska stavljen uoben stiliziran predlog s strani Nemčije.
Sestanek med Hendersonom in Hitlerjem je trajal 70 minut. Ves čas je govoril večinoma le Hitler o svojih načrtih. Dokument, ki ga je Hitler poslal Angliji, je zato precej obširen, izčrpen. Sodijo, da se Hitler ni dotaknil le nemško-poljskih, pa nemško-ruskih odnošajev, temveč je v zvezi z Gdanskom tolmači! obče zahteve Nemčije v Evropi ter angleško-nemške in angleško-poljske odnoašje. Anglija se ne bo v svojem odgovora dotaknila le Hitlerjevih točk, temveč bo tolmačila svoje obče poglede na evropsko politiko in njene dane obveznosti. Pisec dostavlja, da je na podiagi tega pričakovati, da bo Hitler odgovoril že danes in da bo angleški parlament sklican za jutri, nakar bo Chamberlain podal stališče Velike Britanije.
'
, PARIZ,*** i Posebno P02*
VARŠAVA, 28. avgusta. Vladni krogi Izjavljajo, da so poljske čete zavzele strogo defenzivne postojanke vzdolž vse nem ške meje. Vlada je v neprestanem stiku z Londonom. Velika Britanija daje Poljski vsak čas obvestila o razvoju političnega položaja.
VARŠAVA, 28. avg. Havas. Od snoči, 18. ure dalje, je ustavljen vsak železniški promet na nemlko-poljski meji, tako tudi glavna železniška proga Pariz—Berlin— Varšava—Moskva. Do tega poljskega ukrepa je prišlo, ker so Nemci zaprli meje. Promet z vozmi se vrši še dalje.
GDANSK, 28. avgusta. Po vsem mestu se vrše mrzlične priprave za sprejem nemške vojske. Prebivalstvo je prepričano, da bodo Nemci vsak čas vkorakali.
• Posebno W včeraj f ga dne je v£
njui?°7ae V
like krize ^ dilo pistno J coskega P -Daladierja. naslovil na» iškega
ja Hitlerja med drugim naslednje o »Smatram za svojo dolžnost, SP f8, vam, da je usoda Evrope še vedno , ^ ših rokah. Gotovo ne morete dvonl'^ gojim enaka čustva do nemškega # ^ kakor vi do francoskega. Častno Jj ,| interese francoskega naroda, nemškega. Zato tudi ne morete d' $ da Francija ne bi izpolnila obve?fl^e< jih je prevzela do Poljske. Mirna & ^ sedanje mednarodne krize ne bi okrnila časti nemškega naroda.
vsem obveznostim, ki jih je Fr21lC.!l'jj?o
vzela, sem pripravljen prevzeti !a ^ za to, da je Poljska vedno za n5‘re;l'^ razum. Med Nemčijo in Poljsko ^ V
glasij, ki bi se ne mogle mirno tej težki ur; se zavedamo, da ne
\}}$Z
nihče razumeti, če bi se zatekli k
valni vojni, ne da bi napravili zaUu'.$),-rovni poizkus. Ne glede na izid^ ^ ne bodoče vojne, si. vi kakor jaz ^ predstavljava, kakšna odgovorno5 ^ bremeni spričo nevarnosti, da se vojno popolnoma uniči civilizacija e jj ske celine. Oba naroda bi se boti zmago, v resnici bi pa to bila zfiJa* dejanja in barbarstva.«
Nervoznost p® vsem sveto
Mednarodni ieleznsškš promet v zasto.u — Sndifa zvesta
JESENICE, 28. avg. Nemško prometno ministrstvo je obvestilo naše železniške obiasti, da zaradi napetega položaja ukinja ves mednarodni osebni promet med Nemčijo in našo državo. Izostali bodo tako vsi, brzi in potniški vlaki, vozila bosta !e dva osebna vlaka od Beljaka do Jesenic in otSratno. Prvi dopoldanski vlak bo pripsijal na Jesenice ob 9.14, odpeljal ob 11.20. Drugi vlak bo dospel ob 18.14, odšel pa ob 18.40. Promet med Mariborom in Nemčijo je tudi reduciran. Mednarodni vlak, ki prihaja iz Trsta po polnoči v Ljubljano, je imel davi večjo zamudo in je vozi! le do Maribora, kjer so morali potnik- počakati na nove zveze v Nemčijo.
LONDON, 27. avg. Angleško mornariško ministrstvo je odredilo, da spadajo od sobote naprej vse angleške trgovinske ladje pod vojaško oblast.
BOMB A Y, 28. avgusta. Podkralj je sprejel poslanico indijskih princev, ki izraža lojalnost do britanskega suverena.
LONDON, 28. vagusta. Ameriški veleposlanik Kennedy je pozval ameriške državljane, naj se vrnejo domov. Ladje so prodale sicer vse vozne karte že za več tednov v naprej., ameriško veleposlaništvo pa bo omogočilo povratek domov vsem ameriškim državljanom v Evropi.
LONDON, 28. avgusta .»Orient Line«, družba ki vzdržuje pomorsko zvezo v Av stral-jo, je sporočila, da do novembra ne bo prodajala voznih listkov za Avstralijo.
AMSTERDAM, 28. avg. Reuter. Zjutraj je bil ustavljen mednarodni promet med
dovolj razuma in dobre volje v uresničevanju demokratičnih principov. V lem dejstvu leži vera v njihov uspeh.
Program tretjega dne se je pričel z govori delegacij. Kongres so pozdravili češkoslovaški, španski ler indoazijski delegat.
V debati o temi: . Kultura ler univerze pod demokracijo in diktaturo", ki jo jc obravnavat prof« Sic, bivši kitajski poslanik v Belgiji, so se javili nemški, albanski, egipčanski ter ameriški delegat. Osrednji predmet
Holandsko in Nemčijo. Promet z lokalni- prepovedala izvoz zlata in denarj3, m
STOCKHOLM, 28. avgusta. §v L vlada je poklicala veliko število
sni vlaki še traja CARIGRAD, 28. avg. Turčija je usta-vila ves telefonski promet s tujino.
NEWYORK, 28. avgusta. Na ameriških ladjah, ki imajo odpluti v Evropo, n: sko-ro nobenega potnika. Včeraj sta nenadoma odpluli v Evropo dve nemški ladji brez potnikov. »Bremen« pa bo navzlic vsemu prispela v toku današnjega dneva v Newyork.
CANBERRA, 28. avgusta. Avstralija je
STOCKHOLM, 28. avgusta. ^ ada je poklicala veliko število ^ stov, posebno v mornarici. Mir.strsK* ^
sednik je izjavil, da bo švedska v primeru nevtralna. Isto je Izjavil tfl« ski zunanji minister.	.
BRUSELJ, 28. vagusta. Bel~i:aUi f
gijsKi Jm
že naP.rf'
visti, ki so mobilizirani, so že vojašnice. Tudi rekvizleije se vrŠ>i° riu.
Amerika na strani Anglije in
AMERIŠKI POLITIČNI IN GOSPODARSKI KROGI PRESOJAJO OPTlMlS11
NADALJNJI POTEK EVROPSKE KRTZE	,	^	f
Iran««®
NEW YORK, 28. avg. Havas javlja: Wa shingtonski dopisnik »Nev/ York Ti-niesov« piše, da bo Amerika v primeru vojni v Evropi nudila vso podporo v obliki dobave vojnega materiala Veliki Britaniji in Franciji. Vsa Amerika spremlja z največjo pozornostjo razvoj evropskih do godkov, listi, kakor radio postaje se trudijo, da prikažejo čimbolj objektivno sliko mednarodne krize. Naglašajo mirovno akcijo Roosevelta, ki bo, če bi bila kljub ponovnemu poizkusu izigrana v krvavem plesu, mnogo pripomogia, da se bo ameriško javno mnenje naklonilo k preziden-tovi nameri, pomagati demokratičnim si-lam Evrope.
WASHINGTON, 28. avg. Havas. Pomočnik vojnega ministra Johnson je imel
geli
lit®
daljši sestanek z Rooseveltom v „ USA so pripravila vse potrebne’1 ej vsako eventuelnost Po zadnji” ^ $ upajo v Ameriki, da se bo tiap Poljsko in Nemčijo v zadnjetfl iztekla na miroljubno pot. Tudi v $ krogih New Yorka prevladujo °P oS|t za mirno rešitev evropske zaplet
Malo
Mariborska napoved,
malo vetrovno vreme. Včeraj j® višja toplota 25.8, danes oa4»' opoldne pa 23.4. Včeraj je bi'0 0.5 mm.
Ne pozabs naroči
pretresa jc bila nacistična aktivnost na tujih univerzah. Tam izvršujejo nacistični študentje jako dobro organizirano propagando, dobivajoč subvencije iz Rajha. Njihovo glavno sredstvo je oniogočevanje študija tujih študentov v Nemčiji, zato so prič'linči govorniki sprožili na konferenco ?1, da sc prične s protipropagando, ki bo imela najboljši uspeh, če bosta zlasti Francija in Anglija prožile vsaj enake študijske pogoje.
V pelek, 18. avgusta, so se dopol-
dne vrstili govori: čilenske ^
kolonialne iz angleške za^e ke, jugoslovanske, runsuns_
lcV
JujjusiunuisM., » “	Jvu	rtfr
donezijske. Kot bolgarsko, J .^o P , tudi jugoslovansko delegacij« J srčno aklamiral. Navzoč© J
vit dipl, jur. Dohčevič, k'\o^, solidarnost demokratskih .J0jegi's® $ škili študentov s svojimi svet°^ šljeniki, zbranimi na tem uSpe^ |j kongresu ter temu želel	p°x.,P
O nadaljnjem poteku bo ^ v ponedeljek.
A
Vlada narodnega sporazuma
Pod predsedstvom Dragiše Cvetkoviča se je nova vlada, v kateri so z dr. Mačkom na n Pr©dstavniki Hrvatov, sestala danes k prvi seji — Skupščsna in senat razpuščena Dr. Subašič, prvi ban reorganizirane banovine Hrvatske — Zadovoifstvo po državi
u ^RAD, 28. avg. Knez namestnik Pavle je na Brdu sprejel ostavko celo-^rag^e Cvetkoviča. Poverjen s sestavo nove vlade je Cvetkovič lia P *’s^co novega kabineta, ki jo je kr. namestništvo v imenu Nj. Vel. kra-■ a sprejelo. Nova vlada je sestavljena takole:
j^dsedmk vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik vlade n. r.; ^predsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček, odvetnik v Zagrebu; avosodnj minister dr. Lazar Markovič, minister v p.; nster prosvete Božidar Maksimovič, minister v p.;
“ter za zgradbe dr. Miha Krek, minister n. r.;
. . ter za gozdove in rudnike dr. Džafer K u 1 e n o v i č, minister n. r.; mster za ljudsko telesno vzgojo Jevrem Tomič, minister n. r.; wometnj minister inž. Nikola B e s H č, minister n. r.; mi k za zm' za<^eve dr* Aleksander Cincar-Markovič, min. n. r.; minister vojske in mornarice Milan Nedič, armadni general;
rnster za pošto, telegraf in telefon dr. Jos. Torbar, odvetnik v Zagrebu; mlk^ m^n^er dr. Jura j Š u t e j, odvetnik v Sarajevu; nister brez portfelja dr. Bariša S molj a n, odvetnik v Zagrebu;
[Ulster 23 trgovino in industrijo dr. Ivan A n dres, odvetnik iz Zagreba; k n* ®°c* PoL in nar. zdravja dr. Srd jan Budisavljevič, odv. iz Zagreba; metijski minister dr. Branko Č u b r i 1 o v I č;
”r~ter brez portfelja dr. Mihajlo Konstantinovi c, univ. prof., Beograd; Dlster za notranje zadeve Stanoje Mibaldžlč, pomočnik bana.
vIada je v soboto popoldne na Brdu svečano prisegla, nakar so se mi-ra^.na Bled. Predsednik vlade Cvetkovič se je v soboto zvečer z ministri starin ^em’ Nedičem, Besličem, Kulenovičem, Tomičem, Oubrilovidem in Kon-s P°s®i>nim vlakom odpeljal proti Zagrebu, kjer so jim priredili so vlade prisrčen sprejem. Nato so nadaljevali pot proti Beogradu, ka-\ y^tles odpotovali tudi ministri KDK s 'podpredsednikom ministrskega sve-S, 1 ^ dimirjem Mačkom. Od 18 mi-nistrov nove vlade je 11 Srbov, 5 Hrva-venec in 1 musliman. Sedem ministrov je iz Srbije, 1 iz Vojvodine, 3 ne* 1 iz Hercegovine, 5 iz Hrvatske in 1 iz Slovenije.
.L.^tene
Razpust senata in skupščine
Volitve^6™ 2 imenovanjem nove vlade sta bila razpuščena skupščina in senat. Se^t v Senatorjev bodo po predpisih. Nekateri listi javljajo, da bodo volitve v dolojj, e 24, sePtembra. Kdaj bodo volitve v novo skupščino, se bo naknadno s kraljevim ukazoni.
Banovina Hrvatska
’p8. avgusta. V imenu Nj. Vel. ^jin ra II., po milosti božji in kralja Jugoslavije, so kra-^mestniki na predlog mini-j Sve*a in na podlagi čl. 116 ^ato ^ se za8olovil° sodelovanje .v življenju države in tako *Sj0 ^ interesi, predpisali navedbo o banovini Hrvatski.
NOVE BANOVINE
5*) jimJ.avska in primorska banovi-frsrezi Dubrovnik, Sid, Ilok, vi ^o]0| a<iačac, Derventa, Travnik S Pod® se sP°jij° v skupno bano-j) imenom Banovina Hrvatska. kovine je v Zagrebu.
VlvA PRISTOJNOST NOVE J*, 2 v HRVATSKE
h Pristojnost banovine Hrval-iti -eilesejo posli kmetijstva trgo-Jlih jj^sirije, šum in rudnikov, JjJjl ^ > socialne politike in narod-09, t>ravJa) telesne vzgoje, pravo-in notranje uprave. k/K 1^ ^1’Vatska bo pristojna za vso sPadajo po doslej veljavnih v pristojnost banovin. Vsi
tM jj„l osl:anejo v pristojnosti drž. sk-^ein . vsem ozemliu. Isto tako
aL<JjaosiL urzavnin ooia-
^	k[-	SO p°scbne8a Pomc-
L' 1. Ski»K	mt®rese države in ki
DrnI,^v državno varnost, pota vaaie ~	,žavne propagande, iz-
2aon?°	ne obveščevalne služ-
{fMSSPT reda ta miru. 2. Za
i,,	('ržavljanslva je pristojna Wf.tva L.	za podeljevanje držav-
drži v^nom P°tu in odvze-oL^kih , VJ3anstva, 3. Podeljevanje ^>0 .'oricesij, ki interesirajo drž. Poj , ’ lzvrševala banovina spo-s^stVil° uP^ašk0 uPravo. Ce bi sc ^val-SVet 4° j sJe> i*0 odločal mini-di-«' P°Polnjevanje in vzdr-^žaS!h ta prometnih ter e- y \ r objektov. 5. Verske , narodno pravni pro-n)(. ,nJ:i trgovina, kakor tudi 'C* fcčiin . kovino in ostalimi deli p0fi;V0,. cai‘inskega in trgo-ift m l^8)- 8. Zakonodaja o tftžih, zaščiti industrijske
svojine, poslih zasebnega zavarovanja in zavarovalnih družb. 9. Menično pravo, čekovno pravo, trgovsko pravo, konkurzno pravo, obligacijsko pravo, pomorsko pravo, avtoi-sko pravo. 10. Izrekanje kazni za kršitev predpisov o zadevah iz pristojnosti države. 11. Postavljanje osnovnih načel prosvetne politike polom zakona, kakor tudi osnovnih načel o lokalni samoupravi. 12. Splošna načela delavskega prava in zavarovanja kakor tudi splošna načela vodnega prava. 13. Zaradi zavarovanja narodne obrambe se bo zagotovil vojaški upravi potrebni vplivna poprišču proizvodnje in prometa.
Ministrski svet more prenesli tudi druge posle državnih oblasti in ustanov v pristojnost banovine Hrvatske.
Čl. 3. Banovini Hrvatski se mora zagotoviti potrebna finančna samostojnost, da bi mogla uspešno izvrševali posle svoje pristojnosti. Ta samostojnost obstaja v samostojnem pobiranju določenih dohodkov in izvrševanju izdatkov določenih z banovinskim proračunom. Kakšni viri, kakšna oblika in vrsta dohodkov bo pripadla v pristojnost banovine Hrvatske, se bo določilo s posebno uredbo. Prav tako se bo s posebno uredbo rešilo tudi vprašanje pripadnosti in razdelitve državnih fondov imetja in dolgov. S prenosom poslov iz pristojnosti države v pristojnost banovine se prenesejo v pristojnost banovine tudi odgovarjajoči krediti, določeni v državnem proračunu za leto 1939-40. Za izvrševanje lako prenešenih kreditov pripada banu popolho naredbodajno pravo, V kolikor v državnem proračunu za leto 1939-10 določeni krediti ne bodo zadostni za banovino Hrvatsko, se bodo odobrili naknadni krediti.
ORGANIZACIJA OBLASTI V BANOVINI HRVATSKI
Čl. 4. Zakonodajno oblast v zadevah iz pristojnosti banovine Hrvatske iz-vx-šujeta kralj in sabor skupaj. Upravno oblast v zadevah iz pristojnosti banovine Hrvatske izvršuje kralj preko bana. Sodno oblast v banovini Hrvatski izvršuje sodišče, ki izreka sodbe
in sklepe v imenu kralja na podlagi zakona.
Člen 5. Vsa pismena akta kraljeve oblasti v zadevah iz pristojnosti banovine Hrvatske podpisuje ban, ki nosi odgovornost.
Čl. 6. Sabor tvorijo poslanci, ki jih voli narod svobodno s splošnim enakim neposrednim in tajnim glasovanjem s predstavništvom manjšin. Prvi volivni red in poslovnik sabora se predpišeta s kraljevo uredbo. Volivni red in sestava sabora se morata menjati z banovinskim zakonom, poslovnik pa z resolucijo sabora. Narodni poslanci sabora uživajo imuniteto.
Čl. 7. Sabor se sklicuje s kraljevim ukazom ter zaseda v Zagrebu. Kralj ima pravo razpusta sabora, toda ukaz o razpustu mora vsebovati naredbo za nove volitve in novo sklicanje sabora. Ukaz o razpustu sabora sopodpisuje ban.
Čl. 8. Kralj imenuje in odstavlja bana z ukazom, ki ga sopodpiše novo imenovani ban. Pred prevzemom dolžnosti priseže ban zvestobo kralju ter spoštovanje zakonitosti.
Čl. 9. Do uveljavljenja banovinskega zakona o kazenski odgovornosti bana se bodo uporabljali predpisi o ministrski odgovornosti s to razliko, da bana namesto narodne skupščine obtožuje sabor, sodi pa mu posebno banovinsko sodišče, ki ga tvorijo trije svetniki Stola sedniorice oddelek A in Irije sodniki upravnega sodišča v Zagrebu pod predsedstvom predsednika Stola sedmorice oddelek A. Omenjene člane in potrebne namestnike volijo dotične korporacije vsako lelo. Za škodo, ki jo povzroči ban državi z nezakonitim izvrševanjem službe, je odgovorna banovina, ban pa banovini.
Čl. 10. 1. Ban rešuje končno vse zadeve svoje pristojnosti in so proti njegovim aktom dopuščena pravna sredstva pod zakonitimi pogoji samo s prizivom na upravna in redna sodišča. 2. Vse odloke o službenih odnosih banovinskih uslužbencev izdaja ban. To velja tudi za uslužbence, ld dobivajo plačo iz državnega proračuna, pa izvršujejo posle iz pristojnosti banovine. — Sodniki kasacijskega sodišča, ape-lacijskega sodišča, upravnega sodišča, računskega sodišča in Okrožnih sodišč, kakor tudi uradniki 1., 2. in 3. položajne skupine se postavljajo in napredujejo s kraljevim ukazom, 3. Celokupna policijska služba je na vsem področju banovine podrejena banu.
Cl. 11. 1. Upravne spore v zadevah iz pristojnosti banovine Hrvatske rešuje končno veljavno upravno sodišče v Zagrebu. Na upravno sodišče v Zagrebu preidejo v pogledu ustavnih zadev vse one kompetence Državnega sveta, ki so mu določene s posebnimi predpisi. 2. Predsednik ministrskega sveta, odnosno od njega pooblaščeni organ more predložiti v zakonitem roku pritožbo na upravno sodišče v Zagrebu, če smatra, da so bili z aktom bana ali drugih oblasti banovine, ki so končno odločale v zadevi, prekršeni državni ali banovinski zakoni v
škodo splošnih državnih interesov. 3. Računsko kontrolo izvršuje v vseh zadevah iz pristojnosti banovine Hrval-ske samostojno in končno veljavno posebno računsko sodišče.
Čl. 12. Organizacija upravnega sodišča in ustroj računske kontrole se bosta predpisala s kraljevo uredbo, ki se bo predložila saboru v uzakonitev saborov, čim se bo ta sestal.
USTAVNO SODIŠČE IN NADZORSTVO
Čl. 13. 1. Za oceno ustavnosti zakonov in sporov o pristojnosli med državo in banovino Hrvatsko, je pristojno upravno sodišče. 2. Ustroj in postopek sodišča sc bosta predpisala s kraljevo uredbo.
Čl. 14. V zadevah, za katere je država pristojna z izdajanjem zakonov, more osrednja oblast dajali splošna navodila banovini o uporabi teh zakonov.
V svrho nadzorstva nad izvrševanjem zakonov po banovinskih organih more osrednja oblast poslati svoje organe k oblastem banovine in z njihovim pristankom k nižjim oblastem. Banovinske oblasti so dolžne na zahtevo osrednje oblasti odstraniti nepravilnosti izvršene pri uporabljanju državnih zakonov. V primeru nesporazuma more tako država, kakor banovina zahtevati odločitev ustavnega sodišča.
ZAKLJUČNE UREDBE
čl. 15. 1. Pooblašča , se ministrski svet, da takoj izda potrebne predpise in podvzame vse potrebne ukrepe za izvršitev le uredbe, 2. Odredbe za izvršitev te uredbe s katerimi se izpre-minjajo in1 ukinjajo obstoječi zakoni, se bodo izdale s kraljevo uredbo. 3.
V veljavi ostanejo vsi obstoječi predpisi, dokler se po pristojnem potu ne izpremenc. 4. Do dneva sestanka sabora more kralj objavljati uredbe o zadevah iz pristojnosti banov, lirval-ske. Te uredbe se imajo naknadno predložiti v odobritev saboru. 5. Pooblašča se ban, da z naredbo odredi vse potrebno, za uveljavljenje uredb izdanih po prejšnjih odstavkih lega člena.
Čl. 16. Ta uredba dobi obvezno moč z dnevom objave v Službenih novi-nah“.
RAZŠIRITEV PRAVIC NA DRUGE BANOVINE
Beograd, 26. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja po milosti božji in volji naroda kraljevine Jugoslavije predpisujejo kr. namestniki na predlog ministrskega sveta in na podlagi čl. Kili ustave sledečo uredbo o razširitvi predpisov uredbe o Hrvatski banovini na ostale banovine.
Čl. 1. Predpisi uredbe o Hrvatski banovini z dne 26. avgusta 1939. leta se morejo s kraljevimi uredbami razširiti tudi na ostale banovine. Pri tej priliki se morejo banovine spajati kakor se na splošno tudi njihov ozemeljski obseg more spreminjati.
Čl. 2. Ta ui'edba dobi obvezno moč z dnem, ko jo objavijo v ..Službenih novinah.“
Prvi hrvatski ban
Zagreb, 28. avg. Za bana banovine IIx'vatske je bil imenovan narodni poslanec dr. Ivan šubašie. Ban Subašič je izjavil novinarjem: „Prevzemajoč banslvo po tisoč letih zopet zedinjene Hrvatske, čutim vso težo borbe v preteklosti in sedanjosti hrvatskcfja naroda za svobodo in srečo. Drhtim pred nalogo, ki se mi nalaga, toda svoje
Inž. Košute tiamesinik dr. Mačka
ZAGREB, 27. avg. Cinjenica, da inž. Košu tič ni bil postavljen na kako vodilno mesto pri izpremembi vlade in stanja v državi sploh, se tu tolmači kot najboljši dokaz, da bo inž. Ko-šutič prgvzel kot namestnik dr. Mačka
moči črpani iz vere v hrvatski narod, ki se je s svojimi silami povzpel do sedanjosti in ki bo stopil z božjo pomočjo v novo razdobje svojega srečnega in svobodnega življenja,"
Za podbana Hrvatske banovine je imenovan univ. prof. dr. Ivo Krhek, ki jc sodeloval v strokovni komisiji pr pogajanjih za sporazum.
vodstvo Hrvatske seljačke stranke.
DR. KRNJEVIC SE VRAČA
ZAGREB, 28. avg. Po telefonskem sporočilu, ki ga je dobilo vodstvo HSS, se bo danes vrnil v domovino glavni tajnik HSS, ki je dalje časa bival v Švici.
toovtce
Narodna dolžnost nai veleva: na Koziak!
Narodna dolžnost me sili, da pridenetn vsestransko utemeljenim besedam »Ve-černikovega« prispevka »Zakaj ne marate na Kozjak?« še tele misli:
Kozjak je pozabljena lepota, ki jo preziramo v svoji masni psihozi. Vrzi parolo, zavpij množici geslo, piši in piši o izveš tni lepoti in ji izkazuj na vse mogoče načine svojo naklonjenost — in svet bo drvel za teboj in si osvojil, kar mu ponujaš. Nekam tako je z našim Pohorjem, ki sicer ima svoje izredne lepote, — tega ne more nihče zanikati, — in nam je vsem v ponos; vse hiti le v pohorske koče, pod pohorsko nebo in ultravioletne žarke. Jaz pa se prav nič ne obotavljam izjaviti, da mi je ljubši sicer bolj skromni Kozjak in če grem enkrat na Pohorje, grem štirikrat med Kobance. Ne zaradi Pohorja kot takega, ne zato, ker so mi Kobanci ljubši od Pohorčanov, ampak iz povsem drugih razlogov.
Predvsem imam na Pohorju neprijeten občutek, ki se vsidra v človeka, ko zre jaso sredi bujnega gozda, kjer se šopiri razkošni dvorec, nedaleč od njega v okolju odgovarjajočih bajtah pa ondotni s prirodo povezan zemljak. Najbliže soncu je udobnost, ki si podreja prirodno lepoto, je uživanje preko prirodnih lepot.
Kozjaške'zapuščene postojanke niso po svoji prisodi prav nič pod onimi Pohorja. Obratno ! Vsi poznavalci prirodnih lepot in naših planinskih bogastev, ki so kdaj obiskali kozjaške vršace, so si edini
v sodbi, da se Kozjak, če izvzamemo višinske razmere, lahko meri s Pohorjem. Njegovi grebeni so čisti, razgPd obširen, prirodne slike bogate, dohod lahek. Da je ondotno ljudstvo prijazno, prostodušno, ustrežljivo in dobro, je splošno znano.
Kje je torej razlog, stalnemu izogibanju? Zakaj ni od nikoder nobene pobude, koraka za te naše točke, če govori za to še poseben razlog — meja?! Kratka je zračna črta od Pohorja do kozjaških mejnikov in zato toliko pomembnejša.
Pa poglejmo in se vprašajmo, kaj vse
se stori in žrtvuje za mejo preko naših državnih mejnikov! Prav za take pozicije je največja reklama, dosledna propaganda in priprave.
Naj bo le čustvenih izrazov enkrat konec, ker s tem ne bo na Kozjaku niti kozolec več! Treba je stvar vzeti resno in sistematski v roke, in nekaj ukreniti in čimprej koregirati naše enostransko oboževanje. Odveč bi bila pripomba, da ni to le tujsko-p>rometna ali turistična, ampak prav toliko tudi nujna nacionalna zadeva.	J.	F-
Jutri začne izhajati v »Večerniku«
Mm	Mmst mijen^
Mokdskik MtotkuuAbv . * •
Roman se dogaja najprej na japonskih obalah, kjer mornarji francosko-danske telegrafske di užbe popravljajo kable, ki vežejo pod morjem posamezne kontinente med seboj. V prostem času se posta- ni in lepi Islandec Ericsson zaplete v skrivnostno ljubezenske pustolovščino s še vse bolj skrivnostno Japonko, ki mu v ljubezenski noči podtakne neko drugo ženo... Tu se začne zapletati mornarjevo življenje, ki konča v tragediji. Ko se mornarji vrnejo na Island in se predajo spet svojemu staremu ribiškemu poklicu, spozna Ericsson ženo, v katero se je tra gično zaljubil — on, ki vse doslej ni poznal resne ljubezni In je žel pri ženah same uspehe, za kar so ga zavidali vsi njegovi tovariši. Ali takrat izbruhne na dan bolezen, ki se je je mornar nalezel na Japonskem, in ki ga je mučila ves čas njegovega življenja. Mornar sp '•"-akne s svojo skrivnostno in strahotno boleznijo iz življenja v samoto. Kaj pa je napravilo dekle, ki se je zaljubilo vanj?
Elektrifikacija podeželja
Elektrika je v današnji dobi tehnike in napredka v vsaki panogi narodnega gospodarstva neobhodno potrebna. Dočim mesta sploh ne morejo več pogrešati tega pripomočka, kaže tudi naše podeželje vedno večje zanimanje in potrebo po elektriki.
Mnoge slovenske občine so ali s pomočjo banovine ali pa občanov pričele z elektrifikacijo svojega ozemlja. Naši kmetje so uvideli pomen elektrike pri gospodarstvu. Zato je že nešteto slovenskih domov razsvetljenih z električno lučjo in napredni gospodarji jo uporabljajo tudi za pogon poljedelskih strojev. Kljub temu pa je zlasti še na štajerskem mnogo vasi, ki ne poznajo ugodnost elektrike. Ne dopuščajo jim razmere, da bi elektrificirali ceste in domove ali pa vodilni možje nimajo za to zadostnega razumevanja.
Znani so nam primeri, ko so vasi popolnoma blizu glavnih elektriških vodov in bi bila elektrifikacija mogoča z majhnimi stroški. Tudi občani imajo razumevanje za akcijo elektrifikacije, vendar pa so se našli ljudje, ki uresničenje načrta ovirajo in preprečujejo zato, ker bi morali pri skupni akciji tudi sami poseči, nekoliko globlje v žep. Naše vasi naj se pri akciji za elektrifikacijo strnejo v složno vrsto in uspeh bo kmalu viden.
Nedavno je banovina podvzela akcijo za elektrifikacijo severnega dela Slovenije, zlasti Dravskega polja. Ljudje so o tem že obveščeni in se že pridno pripravljajo na dan, ko bodo prišli delavci in pričeli pripravljalna dela za elektrifikacijo podeželja. Kakor vse kaže, bo drugo leto celo Dravsko polje elektrificirano, -ig.
Z otrokom v naročju v smrt
V soboto popoldne se je pripetila pod Gollovo tovarno mineralnih olj pri Dravogradu pretresljiva tragedija. Nekoliko slaboumna 38-letna žena progovnega delavca Ivana Počivalnikova z Otiškega vrha je v moževi odsotnosti pograbila svojega šestletnega sina in se z njim napotila en kilometer daleč proti Dravi. Ko je prišla do tovarne mineralnih olj, se je žena splazila na obrežje Drave in sko-
čila z,otrokom v naročju v reko. Njeno obupno dejanje je opazila Marija Smode-jeva, ki ima v bližini hišo. Slišala je, kako je sinček milo prosil, naj ga pusti, ker noče v vodo. V naslednjem .hipu so že valovi zagrnili mater in sina. Njunih trupel doslej še niso našli. Pokojna žena je mati štirih otrok. Leta 1936 je bila zaradi slaboumnosti v ljubljanski umobolni-ni, kjer pa ni ozdravela.
KRVAVO OBRAČUNAVANJE MED FANTI
V mariborsko bolnišnico so pripeljali 19-letnega posestniškega sina Adolfa Dvoržaka iz Trčove z nevarno rano na hrbtu. Dvoržak se je včeraj vračal z bratom proti domu, ko je nastal na cesti med dvema skupinama fantov prepir. Ko so fantje napadli njegovega brata, je Dvot-žrik priskočil, da bi ga obranil. Pri tem pa ga je neki hlapec zabodel z nožem. Pretep se je odigral na cesti v bližini Dupleka.
MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO IZKRVAVEL
V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Oplotnice 25-letnega delavca Janeza Vetriha iz Gorice 29 pri Oplotnici, ki ga je v soboto zvečeT zabodel v Oplotnici z nožem hlapec Ivan Brglez iz Oplotnice. Težko ranjeni Vetrih je umrl pol ure zatem, ko so ga prenesli v bolnišnico, zaradi izkrvavitve.
S 1. SEPTEMBROM BO SLADKOR ZA 50 PAR CENEJŠI
Davčni oddelek finančnega ministrstva opozarja, da bodo morali trgovci s 1. septembrom znižati prodajno ceno sladkorja za 50 par pri kilogramu, ker se je znižala tudi trošarina na sladkor. Finančne direkcije so že dobile nalog, da po svojih organih finančne kontrole strogo pazijo, da se bo sladkor res pocenil.
ROGANOV TOVARIŠ JAZB1NŠEK V CELJU.
Orožniki so prijeljali v Celje aretiranega Roganovega tovariša čevljarja lavana Jazbin-ška zaradi soočenje z Amalijo Radejevo iz Nove vasi pri Celju. Dokazano je namreč, da je Alojz Rogan zahajal k Radejevi ter ji prinašal ukradene predmete, da jih je skrivala in prodajala Fri preiskavi so našli pri njej 1700 din, katere so ji orožniki vzeli. Nekateri znaki tudi kažejo, da ima ta družba na vesti vlome pri Belaju in Klanjšku na Polulah. Tudi Amalijo Radejevo so aretirali.
Manifestacija za sporazum po državi
BEOGRAD, 28. avg. Po vseh večjih središčih države so bile velike manifestacije po sklenitvi sporazuma. Predsednika vlade Cvetkoviča je sprejela množica ljudi na beograjskem kolodvoru in ga navdušeno pozdravljala. V stanovanju Ljube Davidoviča je bila seja Demokratske stranke in vsi prvaki so izražali veliko zadovoljstvo, da je spor med Hrvati in Srbi dokončno poravnan. Posebno veliko veselje je zavladalo v Dubrovniku, ko so izvedeli za vsebino sporazuma. Mesto je vse v zastavah.
ITALIJANI O SPORAZUMU RIM, 28. avg. Rimski tisk pozdravlja sporazum, sklenjen nied Hrvati in Srbi ter dostavlja, da je Jugoslavija notranje okrepljena postala močna tudi na zunaj, Jugoslavija je zdaj sposobna, da mirno gleda na potek dogodkov v evropski krizi.
VISOKO ODLIKOVANJE CVETKOVIČA IN DR. MAČKA Beograd, 28. avg. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček sla bila odlikovana z redom Belega orla L slopjije.
RADI LJUBEZNI HOTEL V SMRT.
Včeraj je hotel izvršiti samomor elektrotehnik M. S. iz Pragerskega. S popoldanskim brzovlakom se je odpeljal proti Zidanem mostu, kjer se je v samomorilnem namenu hotel pognati v deroče valove Save. Vendar so ga ribiči pravočašno rešili. Vzrok poskušenega samomora, je baje neka aenska iz Zgornje Polskave pri Pragerskem, za katero je pustil poslovilno pismo.
o. Velik tabor prirede 3. septembra na Brez jah bojevniki in vabijo nanj slehernega rodoljuba. Pridite, da skupno počastimo spomin na padle slovenske vojake. Ob 10. uri bo sv. maša nato molitve za padle, potem pa tabor na prostem. Polovična vožnja dovoljena!
o. Ameriški letoviščarji so že odpotovali Zaradi napetega mednarodnega političnega položaja so te dni skoraj vsi ameriški letoviščarji zapustili našo državo in se vrnili v domovino.
o. Notar Bakovnik v Kranju umrl. V petek zjutraj je nepričakovano umrl 65 letni notar Ivo Bakovnik iz Kranja.
o. Vodovod v Mokronogu bodo pričeli v kratkem graditi, čakajo samo še na potrebne načrte.
o. Železničarska godba Pragersko je pod vodstvom kapelnika Vinkler Franca igrala na otvoritvi gostilne g. Petra Napasta, trgovca na Pragerskem.
o. Zaradi vode se je sprl z grančarji ter prišel pri tej priliki navzkriž z zakonom o zaščiti države 71 -letni posestnik Karel Rajh iz Ciringe. Mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru ga je obsodil na 3 mesece strogega zapora.
o. V Dupleku je neki neznani kolesar, ki je vojil po napačni strani in brez luči, ponoči zavozil v 26-ltenega mizarskega pomočnika Ivana Jusa. Jus je padel s kolesa, si zbil zobe ter preklal ustnice.
o. železniška nesreča pri premikanju v Rušah. Pri premikanju na ruškem kolodvoru je prišel med odbijače 64-letni delavec iz tovarne za dušik Anton Grenfoner. Odbijači so mu stisnili in zdrobili ramo ter so Greifonerja ;radi tega prepeljali v mariborsko bolnišnico.
o. V pijanosti so se sinoči v "^!ag<£ je na Pragerskem stepli fantje, km prava bitka.	„ čeBČur-
o.	Požigalec umrl v zaporu, Zna ^,
ski požigalec in berač Likozar sej S#® orožniškem zaporu obesiti. Namer kj j, preprečili. Ponoči pa ga je zadeta je podlegel.	—	-'L-j
n. V zagrebšekm zoološkem javile garje. Več živali je že P°S	nf{haji
boleznijo, nekaj pa še boleha, o.	'Opok>;
nalezljiva bolezen tudi na ljudi, op živali odstranjene iz živalskega vrt ■ . $ n. Ker je v Bosni zaradi obilne vedno več žganja, se že kažejo zle,
Preteki so na dnevnem redu. m p0Sj.
bolnišnice so polne ranjencev, ki žrtev alkohola.	ime|j	koc
n. Jugoslovanski geografi bodo h ^ greš v Skoplju od 8. 12. septemo ■ a(tr-žencem kongresa je dovoljena potov nina.
e®?f«	m*
c. Drž. dekliška meščanska sola g #
Popravni izpiti bodo 31. avgusta o , sovanje za vse razrede pa bo Uh '2 ttf' od 3. 12. Natančnejša navodila 5	'
glsani deski zavoda.	-_.id je,1'
c. Na drž. deški ljudski šoli v odS-jJ sept. naknadno vpisovanje novincev ^ di 12. Vsak otrok na teritoriju bivše o $ čine mora obiskovati to šolo. Otvofl ša bo 2., redni pouk pa se začne •
c. Kolavdacija občinske ceste >j* Peter bo te dni. Cesta je dolg3 stala 200 000 din.	n.tl]	v	£
c. Gradnja železobetonskega m .hor v čici pri Vranskem. Okrajni cestni od ^ ^ lju bo pričel graditi nov železobeto ptP v Ločici pri Vranskem. Obenem P®« žil okrog 400 metrov banovinske JLnoflO. ji in prložitev ceste bo stala okrog ^ L — Tudi čez potok Konjšico v Graj5 ^l)«1 Gotnilskem bodo zgradili nov mošt-dela bodo stala okrog 40.000 din. ^ c. Šoferski izpiti za kandidate . LjjtJl Celja, Gornjega" grada, Konjic 'n, fi pt0* Jeišaii bodo v Celju 2. oktobra °b čeli4’
“ naj vložijo na sresko načelstvo c. Utonil je na Polzeli v strugi s j j® letni Ocvirk. Kako je padel v v.°, slat05'., Nazbrž ga je vsled starosti prejela poj*' c. Prve jesenske gobe so se te -e bi "l; vile na celjskem trugu. Jih je D ’ri^8 zemljo pošteno namočii, bi bilo P . obilne gobic rasti.	na&jjj
c. Umrl je v Konjicah, kjer fe. prisvoji sestri na dopustu, 72-lejn' ^ s? < gozdar di Centa Humbert. Pokojni čas gozdar v škofijskih gozdovihi '	^ p3 f
u. sedai ie bival v Gradcu. Ko t
se
iz Celja in so njegovi predniki sv j pri'1'-, sedovali veliko žago, ki je obratovjMdske L ha kraju, kjer stoji sedaj palača W ^ po* soiilnice. Pogreb bo jutri na mest pališču	h	£rlub°fv
c Kamen je nekdo vrgel v	je sCL
meni'.! Fr. Rojniku v Braslovčah. K ,ied ™ sušilnico sušit hmelj. Rajnik Se Je
škodbe zgrudil nezavesten.
c. Smrtna nesreča. V soboto n L jz „ peljal voznik opekarne Unger-Ulin. e te s Hudinje po cesti mimo Celjske m ^ j natovorjen voz opeke. Nasproti de kolesom pripeljala 30-letna \Vestn po j ka Terezija Gozdnikova iz Trn°JolesOiJ> sreči ie prišla Gozdnikova s * ,he. P/fie voz, ki ji je prizadjal težke Pos.*°;co, We ljali so jo takoj v celjsko bolnisn. p včerai na dobljenih poškodbah m
c. Poverjenika za plombiranje	;,*
območje mestne občine celjske in zaprisežena kot poverjenika z P (i uy hmelja v vrečah: Podjavoršek Fz® oj(0>^ nega za vasi: Medlog. Babno, us ilt j V pata, l.okrovec 'in	Ložnica;	1
iz Babnega za Celje invso ostal v,fec Poverjenik pobira	od za plombira	,j
dinar pristojbine.	,	.	,v0
c. Mestna občin? razpisuje .	-olsta^ mic**
železnega gradiva	za gradnjo	P	^
mostu čez Koprivnico v Komen npV dalie dobavi raznih cevi za n3Pr®l*«8' nalizaciie v Vodnikovi ulici. J 011 žiti do 31. avgusta pri mestnem P.
m
ptujt'
P$Ul
p. Državna meščanska šola v
vanje bo L, 2. in 3. septembra. ^ ,
8. do 12. ure. V I. razred ,ja, k'^ učenci iz ptujskega sodnega _	.	lp,5*
dobrim uspehom dovršili j-	ZA i
šole in niso preporačili 14- 'f, vaio I razred morajo predložiti fPn>f jist, flr šenem 4. r. ljudske šole, krstni	vigirH
kolikovano z 10 din in P^l Lntemb^Jjji' čanih davkov. Za vpis f>o 5- . 0pra ba vložiti posebno prošnjo n	gept 3r
šole. Popravni izpiti bodo 4. i	’ do - J l«1'
Prošnje za popravne izpite vi v0dna gusta pri ukpravitelju. Ostala . ^skr ne poročilu in na šolski ogla ________
- Pri mojem proe®“ 7*e'^ na svojo srečo, gospod J l0rate _ jaz pa ne! Meni « 11,0 žiti majhen predujem • • •
Ušlibor
Zaključek V. pedagoškega tečaja
DreHc^ , 0l>°lbne je prof. Šilih kot rjb0r„ , *f)edagoške centrale« v Ma-iečaj Ta, '* počitniški pedagoški skan p -a^Je bi' vseskozi dobro obi-iata 'h °c'tn’ške pedagoške tečaje prire-rjior, mei|?llT>a Pedagoška centrala v Ma-U ,m Pedagoško društvo v Ljubljani. 5*1» ? Prihodnje leto tečaj v Ljubljani 1941 spet v Mariboru.
1 šele Utoš
lični’ ■°Sn^ tepai ie imel dva dela: teore-0111 'n Praktični del.
, J»reti£nem deta
so se obravnavala
Pfsdava
vprašanja in so predavali tuji
Ovijal	vi	ie bil dr' Z g e č’ ki ie
bazo pr°Wein pomena psihološkega
pr.j Vanja in raziskovanja otroka, kot
^vcja • °^ Za u2iteljevo delo. Opiral je
ji KjJ^fianja na psihološka, sociološka
Wn ? dejstva, ki vplivajo na otro-
han- Vflost. Prešel je na stalno opa-
1^1 !e otr°k in da s posebnimi popisni-
% ^opazovanja ohranimo in se z iz-
(javai "Pr^limo. Naslednji dan sta pre-
^j^ dr. Schmidt ter prof. kandidat
ieSto. °iestiranju in o reviziji slovenskih
Prjv-i ba predavatelja sta se spuščala
Pa l c, v teoretiziranje, namesto da bi
ie *. ^ etnih primerih poskušala, kakor
gSt0rd dr. Ž g e č na svojih otrocih. vj|| ,[u m e n je pokazal nekaj zanimi-p!na °??koy >z šolstva v Angliji in de-Hjto Nemčiji, vendar nekoliko nesiste-ieraz Pri predavanjih in problemih se Hi :^,Vl]a'a debata, v kateri so se proble-V;p jL^lptli z izkustvi učiteljev, ki deli 0 alcti5no; marsikatera trditev je bila ržena ali podčrtana.
faktičnem delu predavanj so pre-
davali domači predavatelji praktiki. Nekateri predavatelji so se preveč spuščali v golo teorijo, zaradi česar so ti. problemi izzveneli bolj s teorčtične plati, kakor pa iz praktične. Prof. Glinškova in učitelj Žerjav sta obdelala poglavje iz sodobnega jezikovnega pouka. Glinško-v a o slovniškem pouku, kjer je prikazala lepoto našega jezika in kakšen nai bi bil najlažji postopek pri slovniškem pouku, dočim je Žerjav zajel iz svoje prakse vse možnosti spisnega pouka. Ti dve predavanji sta bili zajeti iz praktičnega dela. Učitelj čopič je v svojem predavanju o vlogi učitelja pri zboljšanju domače vzgoje pokazal hibe in možnosti ter smeri, kako naj se naša domača vzgoja, družinska vzgoja popravi. Sledili sta dve važni praktični predavanji, o problemih splošnih in podrobnih učnih načrtov, o katerih sta predavala praktika učitelja Vrane inKontler, Po predavanju je
bila o njih tudi izčrpna in stvarna debata. Učiteljstvo stoji na stališču revidiranja učnih načrtov in željno pričakuje sklepov prosvetnega sveta, da izda nove načrte, ki jih je posebna komisija že pregledala in ki prinašajo najmodernejši princip strnjenosti. V soboto sta predavala prof. Ši 1 i h o skupinskem delu v šolskem pouku in učitelj Majhen o tihem delu.
Na koncu je bilo sprejetih nekaj želj za prireditelje bodočih tečajev: in sicer: Tečaj naj bi obravnaval samo eden problem, kakor vaška šola in podobno. — Dnevno, oziroma poldnevno, naj bi bila na sporedu samo ena tema. eno predavanje, ker bi se o tej temi lahko vršila še bolj poglobljena debata. — Tečaj naj bi se po možnosti vršil med šolskim letom, da bi se lahko vršile praktične hospitacije in ekskurzije na posamezne šole.
Ljubljanski velesejem
Ofl 2.-11. IX. 1939
Velika kmetijska razita v a
semenogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele iri med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji. Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. — Lepo zabavišče — velik variete. — Tekma harmonikarjev 10. septem bra. — Nagradno žrebanje. — številna lepa darila za obiskovalce velesejma. — Polovična voznina na železnicah.
Nabiranje zank no?‘vie po n,i“vei8em
moda, perilo^šiviljske^jjotrebščin^
10 Roganovih pajdašev za zapahi
Aretacija čevljarja Ivana Jazbinška iz Studencev je še bolj osvetlila zločinske načrte razbojnika Rogana in njegovih pajdašev. Med drugim je razbojniška tolpa pripravljala umor limbuškega in pol-skavskega župnika. Jazbinška so orožniki peljali v Celje in okolico, kamor je tudi hodila plenit Roganova družba. Ustavili so se v Novi vasi pri Amaliji Ratejevi,
kjer je Rogan puščal ukradene stvari in prirejal v njenem stanovanju prave orgije s pojedinami in pijančevanjem. Pri Ratejevi so studenški orožniki zaplenili več predmetov, ki izvirajo od tatvin. Aretiranka je priznala, da je Rogan zahajal v njeno hišo in puščal stvari pri njej. Doslej je aretiranih 10 članov Roganove razbojniške tolpe.
jfjočinska roka požiga po Razvanju
^TNIKI POD POHORJEM SE UPRAVIČENO BOJIJO ZA SVOJE DOMOVE
%
°d nedelje na ponedeljek je Wu i, b Polnoči goreti kar na dveh
Sk!*ra,i
gospodarsko poslopje po-a Rota v Razvanju. S suho krmo bilo na mah v pla-j „-«”•«« je uu 50 voz sena in sla-reči]CU-- se je gasilcem in sosedom 0 živino in svinje v zadnjem tre-
Poslopje je
J, dnx°g0reto ^ do ,
M«
nutku rešiti. Na kraj požara so prišle gasit gasilske čete iz Radvanja, Bohove, Pobrežja, Studencev in Hoč. Ogenj je bil podtaknjen, saj je začelo goreti na dveh krajih. Najbrže je na delu kak piroman, kajti posestniki pod Pohorjem dobivajo stalno grozilna pisma.
“fiborski grad —
%n ^režnosti uredništva je ta naslov 116 25 tJavnost Prv>krat v naši številki ^ Do’• Danes ga beremo tretjikrat, ^0tjZ'^tre'bi in ne po naši volji, ampak ti ^ IzvU’ k* ga ie našel v številki 26.Ž27. en dvoma je sedanja pasivnost; NogIn naibrž stalno naraščala pa bi ako bi grad — zdaj po večini > th, ^ 7~ mestna občina prepustila rJV in njemu pridruženim usta-r 1rštij w ,P33 zaslužijo in bi dobivale v a nDii obliki izdatno mestno podrto tr e morejo pričakovati, da jim hio iz svojega nudi prostore,
V
fc r'a>Prav0, vzdržavanje; v medse kaj	Se	v	možnih novih prili-
ko vgnezdijo spori, zdražbe, st Dose'bno, če kdaj pridejo do Hn?Valcem°^arp’ k* najemnikom ozir. k to sn n'S0 v vseb oz'rilb naklonje-br'gi za mestne koristi in Vnr0v°rnoctZl^e v gradu spregovorili o ti, laU kar ' rnestnega sveta, če bi bil ok 2eia j, „,Ves srad prepustiti v svrhe v^tiosn L-ne da bi premislil, kakšne Vi nase. p' ,^as°ma pač moral pre-li ^a sanv, srno> da v mestni grad 'tak že .mestn‘> E j. občinski muzej, lie« QbŠimftat”: v ostale Številne in de-žft . hi u-!, j Prostore
pa'se naj vselijo , . . -uira«-	grajska dvorana
^tis^r‘^ah i e,na za župana ob poseb-^ J. SVet 't^a • akor ie nameraval ob-fn grariaj’ ko ie srad kupil. Kako !ter «»ho s bietjo vred, oživel!
"i ih1110 osehn^3*' v pr'd stvari same, 5aij izdatno .PoP°'noma desinteresira-
'"'Slftc31 Prej crez,"° v bodočnost, zapi-SinT Zro L i'1' ie mnogo, ki s po-PPmistpi, P(>teb izrabe gradu, a %L,tisti. ki n°V ne ‘zpovedo; saj jih Nji^Ceni in l!.Svai.ai° grad le muzeju . Jlas:
lr%i ^7 Se ie v naši štev. 26,127.
'• l fazlogi
hh
zdč se niu tiepo-ie že pred leti povedal
pasivna postavka
prvemu Aristidu; no, mi ne vemo, je li tedanjega Aristida prepričal, to pa verno, da je danes položaj ves drugačen. Ne stvarno: glasnik je postal oseben in — zdi se — razburjen ter krivičen. Po nemarnem imenuje ime prelata Kovačiča, ki nanj nismo ne s črtico merili; ko smo
grajali gostobesednost propagatorjev muzejske zamisli, smo označili koncepcijo in slog mnogih takih, kakršnega se je pokazal v svojem odzivu g. Franjo Baš sam; pa bogme da nismo pričakovali, da se bo na našo splošno izrečeno grajo oglasil z evidenco baš on.
Na skrotovičene stavke, s katerimi omalovažuje nesebično brigo drugega Aristida, bi bilo lahko odgovoriti jasno in krepko. Ni vredno; pasivnost ali aktivnost gradu se itak ne bo odločala v stolpcih dnevnika. To pa bodi povedano: Ari-stidov je v našem mestu več, nego se jih oglasi ali more oglasiti. Saj je znano, da so Atenci rojaka Aristida izobčili — ker jim je bil opasen — zaradi poštenosti, nesebičnosti in pravičnosti. Mari bo ta usoda kdaj zadela tudi vodjo grajskega muzeja, postavljenega sicer, kakor on trdi, z zgodovinsko »trajno, večno« odločitvijo?	Aristides II.
Dete preprečilo strahovito katastrofo
Ključavničarski pomočnik Aleksander Šoster iz Metelkove ulice 19 je prišel v noči na nedeljo zelo pozno domov. Prižgal si je cigareto in v postelji kadil. Ker je bil močno zaspan, je med kajenjem zaspal. Vnela se je posteljnina in v stanovanju je pričelo goreti. Soba je bila že polna dima. Tudi pod se je že vžgal.
Takrat se je prebudil Šosterjev 15-me-sečni sinček in zaradi dima, ki ga je dušil, pričel kričati. To je zbudilo očeta, ki je ves prestrašen spoznal, da je bilo njegovo in otrokovo življenje v smrtni nevarnosti. Nezavestnega otroka so prenesli v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje.
Nenavadno vrvenje na kolodvoru
Sinoči in danes zjutraj so bile mariborske kolodvorske čakalnice ter peron polni nemških turistov in letoviščarjev, ki so na poti v domovino. Nemške potnike je presenetila nenadna omejitev potniškega prometa z Nemčijo in tako so morali ostati v Mariboru, kjer so čakali na vlak, ki
jih je prepeljal preko meje. Mnogo nemških turistov je še na poti iz Dalmacije in slovenskih letoviških ter kopaliških krajev. Vsi so zaskrbljeni, kako bodo pri šli nazaj. Nemške obmejne oblasti na mariborskem kolodvoru so ukrenile že vse potrebno za povratek svojih ljudi.
Večna pesem o zapornicah
Koroška proga ima skozi mariborsko predmestje dva prehoda: enega na Tržaški cesti, drugega pa pri magdalenskem parku, skozi Studence pa ima vsega tri prehode. 2e večkrat so se v časopisih oglašali prizadeti, ki so zahtevali, naj bi se zatvornice, ki niso pri čuvajnicah, redno odpirale in zapirale. Tako se pa redno dogaja, da je treba čakati po navadi tudi do pet minut, preden vlak privozi, pozneje pa tudi do pet minut, ko je vlak že zdavnaj mimo. Prebivalstvo, ki mora dnevno skozi te prehode, izgubi
zaradi te neurejenosti mnogo dragocene ga časa. Ali se res ne bi moglo odpraviti te srednjeveške počasnosti pri odpiranju in zapiranju zatvornic na koroški progi? Ali bo res treba to večno lajno o za pornicah na koroški progi še naprej vrteti po časopisju — tako dolgo pač, da bo prišla do ušes železniške uprave?
IZGNANEC SKOČIL IZ DRVEČEGA VLAKA
Po prestani kazni je orožnik iz Beogra da peljal 25-letnega Ivana B a I o n i j a iz
Italije v Rakek, da bi ga tam izročil italijanskim oblastem. Blizu Zagorja je izgnanec na pretkan način izrabil priliko in skočil iz drvečega osebnega vlaka. Orožnik je takoj obvestil trboveljsko in zagorsko žandarmerijsko postajo. Pričel se je lov za beguncem, ki se je nekaj časa skrival pred zasledovalci, nato pa se je ves utrujen predal orožnikom.
SKRIVNOSTNI STRELI Z MOTOCIKL A
Ko se je peljal prevoznik Leopold Uhl iz Pesnice s svojim tovornim avtomobilom po cesti iz Selnice proti Mariboru, je prestrašen zapazil, da nekdo strelja iz samokresa v njegovo vozilo. Za seboj je zagledal rdeče motorno kolo s prikolico, v katerem sta sedela dva neznana moška. Na Uhlov avtomobil je padlo pet strelov, nakar je motocikel izginil. Oblasti skušajo dognati skrivnostno streljanje, ki k sreči ni zahtevalo žrtev.
TELOVADNI NASTOP HOČKEGA SOKOLA
Hočki Sokol je priredil preteklo nedeljo na letnem telovadišču svoj vsakoletni javni telovadni nastop. Prireditev se je otvorila nekaj po 15. uri s sprevodom in poklonitvijo državni zastavi. Nato pa je hočka sokolska edinica na letnem telovadišču izvedla s strumnostjo vse posamezne točke. Prisrčni prireditvi je prisostvovalo sokolstvo iz Maribora in bližnjih krajev. Po zaključnem sporedu se je razvila na prostoru letnega telovadišča domača veselica.
NESREČA GLUHONEMEGA KOLESARJA
Na vogalu Kneza Koclja in Vetrinjske ulice je enovprežhi voz mesarja Weitzla trčil v kolo gluhonemega slikarja Franca Punčuha iz Dobrave. Kolesarja je vrglo
v loku z vozila. Obležal je nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima gluhonemi kolesar hude poškodbe na glavi. Njegovo kolo je popolnoma zdrobljeno.
OKRAJNI CESTNI ODBOR GRADI
Ker skladišča na Vojašniškem trgu niso več odgovarjala svojemu namenu, se je Okrajni cestni odbor odločil za gradnjo novih skladišč in garaž. Zato je kupil na koncu Koroške ceste veliko stavbišče, na katerem gradi mestni stavbenik Franjo Špes ml. obširna skladišča in šest garaž. Stavba bo v jeseni dogotovljena v surovem stanju, na pomlad pa bodo skladišča z. garažami že izročena svojemu namenu. Gradbeni stroški so preračunani na din
350.000.
JUBILEJNA RAZSTAVA SLOVENSKE OBRTI
Od 7. do 16. oktobra bo v prostorih Ljubljanskega velesejma velika jubilejna razstava slovenske obrti v proslavo 20-letnice Jugoslavije in 10-letnice ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Za to razstavo, na kateri bodo sodelovali številni obrtniki iz cele Slovenije, so v teku obširne priprave. Zastopane bodo vse obrtniške panoge. Razstavljalci in obiskovalci bodo imeli polovično voznino.
m. Mestni svetnik g. Sluga ni imel na zadnji seji mestnega sveta nobenega pomisleka oz razloga proti podelitvi obrti g. Weniger-holcu.
Kmalu bo konec počitnic
Počitnice gredo h koncu. Še nekaj dni
— in mladina bo oživila naše ulice, ki jo tako pogrešajo. Življenje je le življenje, pa če nam v svoji mladostni razposajenosti prizadene marsikatero neprijetnost. In prav sedaj, ko se je mlada rast bolj svobodno in svoji naravi primerno izživljala ter se vnanje utrdila, nam je njena živahnost dobrodošla in prijetna.
A tudi ona ima že svoj težek račun. Ce smo iskreni in objektivni, moramo priznati, da niso pojmi »šola«, »učenja« nikomur čarali posebno prijetnih občutkov in predstav. Ni to bilo v preteklosti in ni niti sedaj.
Ta pojav je nekaj naravnega in tudi razumljivega. Mladina je simbol sproščenosti, šola pa reda, omejitev, samoobvla-danja, podreditve disciplini; šola je torej mladi rasti protivna, ker je plod naše ureditve .naših potreb in zahtev.
Šola mladino pripravlja za njeno vključitev v delovno zajednico, zato uči in vzgaja. Ker pa je življenje v neprestanem razvojnem procesu, dasi še v svojem bistvu prav nič ne spremeni, gre le za način, za obliko ureditve človeške družbe in s tem sporedno tudi tej posvečene priprave.
Danes smo na jasnem, da je mladina kot popolen organizem produkt ekonomskih socialnih, kulturnih razmer, v
katerih živi. Te niso povsod enake, niti nespremenljive. Ce pa so v nepretrgani
promeni, velja to tudi za mladino. To je treba naglasiti, ker to dejstvo vse prema- | lo upoštevamo, oziroma je često niti ne uvažujemo. In posledice? Velika nesoglasja, krivice, bolestna spoznanja in zagrenjenost v mladini itd.
Mislimo, da ne bo nihče, ki je pogledal le malo preko življenja, zanikal, da je visok odstotek delovnih množic žrtev težkih razmer. Naravno, da je ž. njimi vred žrtev tudi mladina. Ta žrtev je toliko večja, v kolikor mora mladina zreti V zelo megleno bodočnost s težkimi izgledi. Zato je res nepretirano, če slišimo opazke, da nima mladina prave mladosti, da je zaskrbljena, zbegana. Kako bi v tej zmedi ne bila?!
Ti razlogi nas silijo, da opozorimo vzgojne činiteije naših šolskih zavodov, da temu primerno namerijo svoje vzgojno udejstvovanje. Duh časa, ki je nedvomno proniknil tudi v mladino, oziroma prav vanjo, je dejstvo, ki ga šola ne sme prezreti. Prepričani smo, da bo tenkočuten vzgojitelj znal prav to postavko izkoristiti tako, da bo mladino moralno dvigal in ji krepil voljo, optimizem in vero v naše lepše dneve. Seveda mora biti vzgojitelj sam na jasnem, o idealih in poteh k njim.
S TAJNE SEJE
Na tajni seji mariborskega mestnega sveta je bilo obravnavano tudi vprašanje pristopa Mestnih podjetij k premogovni družbi »Peklenica«, ki ga je pred meseci kupila Mestna hranilnica v Mariboru. Sprejet je bil predlog, da Mestna podjetja pristopijo z glavnico enega milijona dinarjev.
SMRTNA NESREČA MLADEGA PLANINCA NA ŠPIKU
V nedeljo dopoldne se je na Špiku smrtno ponesrečil pri plezanju 22-letni akademik Albin Zupan iz Jesenic. Vest o smrtni nesreči v Martuljkovi skupini je prišla proti večeru v Jesenice. Na kraj nesreče se je iz Kranjske gore odpravila reševalna ekspedicija, ki je truplo ponesrečenega planinca spravila v dolino.
m. 2. drž. dekliška meščanska šola sv.
Cirila in Metoda v Mariboru, Cankarjeva ulica 5. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra dopoldne. V prvi razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole brez slabe ocene ter do 1. januarja 1940 ne bodo presegle 14. leta. K vpisovanju prinesi vsaka učenka zadnje šolsko Izpričevalo, predpisano davčno potrdilo. Učenke je izvenmari-borskih občin morajo predložiti nekolko-vano potrdilo svojega občinskega urada, Iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo. Novinke in učenke, ki pridejo iz drugih zavodov, naj prinesejo s seboj tudi krstni list. Učenke, ki žele posečati tukajšnjo šolo, a stanujejo izven šolskega okoliša, morajo vložiti pri upraviteljstvu šolp posebno prošnjo. Šolnina se odmerja po višini davkov. Učenke, katerih starši plačujejo letno manj kot 800 din davkov, ne plačujejo šolnine. Ce posečata dva otroka iste družine tuk, zavod, zadostuje eno davčno potrdilo. Starši, ki imajo v šolah več otrok, plačajo za prvega otroka polno, za ostale otroke le po!ov;čno šolnino. Popravni izpiti bodo za 4, razred 31 .avgusta ob 10. uri, za ostale razrede 4. in 5. septembra, kakor je razvidno iz razglasa na oglasni deski. Vse podrobnosti glede odmere šolnine, raznih plačil pri vpisovanju, otvoritvene službe božje in začetka rednega pouka bodo izvedle učenke pri vpisovanju.
m. Državljanstvo je naše notranje ministrstvo odvzelo Falconettiju, ki je bil 1896 leta v Manboru rojen in je sem tudi pristojen.
m. Ce ne sme čevljar delat! čevljev... Mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru je obsodil na pol leta strogega zapora 64-Ietnega čevljarja Jakoba DokSo iz Polskave, ker se je ob neki priliki, ko ne bi smel delati na državni praznik čevljev, razburil in začel klicati tujega rešitelja.
m. Deklica pod kolesom. Na Aleksandrovi cesti je neznani kolesar povozil Metno Hermino Ramšakovo. Deklica je pri padcu dobila hude poškodbe na glavi in nogah.
m. Z jablane je padla pri obiranju sadja 17-letna viničarjeva hčerka Terezija Knafliče-va iz Slovenske Bistrice. PonesreČenko, ki ima zlomljeno nogo, so prepeljali v tnkaj-iato bolnišnico.
m. Aktovko z listinami je nekdo ukradel lrgovskemu potniku Vrenku iz avtomobila na Kralja Petra trgu.
m. Napredovanja v mestni službi. Na tajni seji mestnega sveta je bilo odobreno napredovanje po pragmatiki naslednjim uradnikom: Janku Jakšetu, računskemu asistentu Maksu Žuli, Franju Valenčiču, Zorki Bakovnikovi, vo dovodnemu mojstru Josipu Czernyju in šolskemu slugi Francu Roškarju.
m. Spomenik pokojni prvakinji mariborske drame. Ob proslavi 20-letnice Narodnega gledališča v Mariboru bo mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev postavila lep spomenik pokojni prvakinji tukajšnje drame Berti Bukšek-Bergantovi, ki je umrla pred de setimi leti.
m. Tatu svojega kolesa je prijel. Franc Kmetič, ki mu je bilo v petek ukradeno kolo, je včeraj v mestu zagledal mladeniča, ki se je peljal na njegovem kolesu. Kmetič ga je prijel in ga izročil stražniku. Je to 18-Ietni Josip lvič iz Ljubljane.
m. Združenje brivcev in frizerjev opozarja svoje članstvo, da se morajo takoj vpisat vajenci in vajenke radi strokovne nadaljevalne šole ter jih treba nujno poslati radi tega na mestno poglavarstvo.
m. Ukradeno žensko kolo. Tovarniški delavki Elizabeti Hedenikovi je nekdo iz veže v Vojašniški ulici 5 ukradel novo Žensko kolo znamke »Dirigent«, ki je bilo registrirano z evidenčno številko 25261.
m. Ob vse prihranke je bila gospodinjska pomočnica Jožefa Arnšek iz Taborske ulice 16. V njeno sobo se je s ponarejenimi ključi splazil neznan tat ih ji ukradel 230 dinarjev.
m. Z motocikla je padla delavčeva žena Marija Jutmaher v Jerovškovi ulici in se precej potolkla.
m. Zopet en gaent ljudi. Orožnik je v vlaku v Vuzenici prijel 33-letnega delavca Jakoba Kukoviča iz Mute, ki je nagovoril dva delavca iz Ponikve, da so znjim sklenili pobegniti preko meje v Nemčijo.
Iz Slovenskih goric
Na novo Izdana viničarska uredba je
vzbudila med slovenjegoriškimi vinogradniki velik odmev z raznovrstnim ugibanjem, da je uredba krivična, ker določa gotovo višino dajatev, ki presegajo prejšnje in ki jih morajo vinogradniki-delo-dajalci viničarjem redno dajati. Mnogi povzemajo naravnost nesocialne korake z odpovedovanjem služb viničarjem in se že bavijo z mislijo za najetje posebnih sezonskih delavcev, ki bi obdelovali vinograde. Vprašanje je, kako bo to izvedljivo z ozirom na strokovno obdelovanje vinogradov in zlasti ob sanacijskih delih. Med viničarji vzbuja to razpoloženje vinogradnikov splošno nezadovoljstvo in presojajo gonjo proti novi uredbi, s katero so dosegli ugodnejše socialne in gospodarske pogoje, kot zahteva njih poklic, nad vsem pretirano, ki Ima namen nadalje izkoriščati najrevnejši poklic proletariata.
Velik kmetski tabor. V nedeljo, 3. septembra, bo priredila okrajna Kmetska zveza pri Sv. Lenartu v Slov. gor. velik kmetsko-narodni tabor, ki bo obenem kot proslava 90-letnice gospodarske osamosvojitve kmetskega stanu izpod graščinskega jarma.
m. Tatvina zlatnine. Tkalki Štefki Potokarjevi iz Praprotnikove ulice v Košakih je neznanec vlomil v spalnico in odnesel zlato zapestno uro, zlato zapestnico, zlato ovratno verižico in zlat prstan ter 200 dinarjev gotovine.
m. Pobreško cesto regulirajo. Dolgo pričakovana regulacija Pobreške ceste so jc vendarle pričela. Sedaj delajo na odseku med Tržaško cesto in Kralja Petra'trgom. Podrli bodo tudi hišico pod magdalensko cerkvijo in tako zvane »turške šance«. Ta del Pobreške ceste, na katerem- opravlja dela mestna občina, bodo tlakovali z granitnim tlakom.
m. Strahovalci Slovenskih goric so bili aretirani, in sicer posestnik Ivan Kos iz Cogetincev, hlapec Franc Zelenko in njegov brat Alojz ter posestnik Jernej Zimič iz Cogetincev. Ujeta štiriperesna tatinska deteljica je priznala »samo« 72 vlomov in tatvin po Slovenskih goricah.
m. Zopet dva agenta za tihotapstvo ljudi in sedem njunih žrtev so prijeli obmejni organi v Gradišču. Brezvestna agenta sta zbirala ljudi za Nemčijo na Kranjskem.
m. Sredi Drave je utonil. Ko je včeraj popoldne hotel 18-letni tov. delavec St. Cvirn pri otoku preplavati Dravo, mu je sredi reke postalo slabo. Pričel se je potapljati, toda preden je prišla pomoč, so mladeniča že odnesli valovi. Cvirn je imel zlomljeno roko, kar je bilo zanj še boij usodno.
m. Anketa o sadnem izvozu v Mariboru. Pred dnevi je bila v Mariboru anketa o sadnem izvozu, na kateri sta poročala tudi tajnik Kmetijske zbornice dr. Lavrič in tajnik Trgovske zbornice dr. Pless. Vsi sadni izvozniki so nastopili proti temu, da bi Prizad prevzel izvoz jabolk.
m. Zakaj so tlakovane ulice pokrite s peskom? Meščani se vprašujejo, zakaj so novo tlakovane ulice posuli s peskom, kar povzroča ob deževnem vremenu blato. Mnogo bolje bi bilo, če bi bili zalili z asfaltom.
m. Nov vodovodni pravilnik je sestavil vodja mariborskega mestnega vodova. Je to prvi slovenski vodovodni pravilnik.
m. Od gladu zaradi verske sekte umrl. Te dni so pokopali 70-letnega železniškega upokojenca in hišnega posestnika Viljema Vad-nova, ki je pripadal verski sekti slorberjan-cev«. Dasi nevarno bolan, je odklanjal vsa zdravila in se je zdravil samo z magnetizmom in hipnozo. Odklanjal je tudi vsako jed ter je boli zaradi gladu umrl.
m. Petkova racija je bila zelo uspešna. Policijski organi so ujeli 45 sumljivih oseb, med katerimi je bilo tudi več zasledovalcev.
1.	Sokol Maribor 1. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 6, septembra priredi naše društvo velik javni nastop; združen s proslavo 10-letnice in razvitjem društvenega in naraščaj-niškega prapora. Povorka ob 13.50 uri iz Jezdarske ulice, začetek točno ob 15. uri, na kar že danes opozarjamo in prosimo vsa sokolska društva in nacionalno javnost, da se te velepomembne prireditve udeleži. V slučaju slabega vremena se vrši isto dne 8. septembra. Zdravo! — Uprava.
* Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor, V p i.sodci j ah, v šolski pisarni, Vrazova ul. 1. vanje je dnevno od 10.—-12. tudi ob ne-Laslni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek 9 'sept.
* Prva skupna pevska vaja zborov „Ja-drana“ in „Nanosa“ bo v torek, 29. t. ni., v prostorih društva „Jadran“ v Narodnem domu. Z ozirom na bližnji skupni nastop in skorajšnjo združitev je udeležba vseh pevcev obeh zborov strogo obvezna! Društvi „Jadran“ in „Nanos'‘.
* »Ljubljana v jeseni" se imenuje jesenska prireditev ljubljanskega velesejma Letos bo od 2. do 11. septembra. V svojem prvem delu bo velesejem pokazal industrijo in obrt, v drugem pa kmetijstvo.
Po stanju kmetijstva se v veliki n.^JUS|rij(, tudi stanje trgovine, obrta m saj je znan rek: »Kmet .b?Sa* ^0. Vf bogat". Eno torej izpopolnjuje b ^ lika kmetijska razstava bo imela ^ delkov, tako za semenogojstvo, K fl # no, cvetje, čebelarstvo in med, » mlečne izdelke, razstava vina * 'J-uinis4 in pokušnjo, ovcc in koze, kunce in golobe, ribe važne v 8Jm slvu, gobarstvo in zdravilno ra/
Na kmetijski razstavi seveda tu Jia fiji; manjkalo kmetijskih strojev in of®zs(gvi|* slava c velja bo izpopolnjena z 1» .p akvarijev in eksotičnih ribic. > ^ jf
V
Uti
onalna tekma harmonikarjev za j11? vansko prvenstvo 1939/40 in prenp ^ kal. Obiskovalci imajo na železni •/ j plačen povratek.	, i j.
Nočna lekarniška služba (od - ' V; do vključno 1. septembra): 'e^rlV'!■ Zamorcu, Gosposka ul. 12. tel. karna pri Angelu varuhu, AleVsM JI cesta 33, tel. 22-13.	iiM
drugem deiu pa bo velesejem P y y dusirijske in obrlniške izdelke. deljo, 10. septembra bo prirejena
iKino	.Hi#
I * Grajski kino. Od danes do . jjpiK
'29. t. m. prinašamo najEanhiiivi pi w vesoljnega oceana .,Podmornic':) J/J je marine Dl) prelepi film o našlvu in tovarištvu. — S 1. sept® jjr začne otvoritev novo sezone 1933»1 JjjP rijo Antoanoto? največjim monunicn filmom vseh produkcij.
* Esplanade-klno. „Velika pusto jjjrii družabni vele firm zabavne vsebine Lu Ar.dcrgast, Albrecht Schonlials, ^ Susa, Gustav NValdau.	vjjii
* Union kino. Danes zadnjič pustinje", film poln prekrasnih mentarnib sil. Amerike, Evrope in
Kadlo
Ponedeljek, 28. avgusta Ljubljana: 12. Plošče: 13.20 P°Pfli > kohcerl RO; 19.30 Zanimivosti; ly,*r rodnostna ura; 20. Plošče; 20.10 vanje; 20.30 Vokalni koncert Schuij? pemi; 21.15 Komorni trio; 22.K> češke glasbe RO. — Zagreb: - ,^5^' vokalni kvartet izvaja pesmi doinfl1-ojda’ daleljev; 20.30 Skladbe domačih -j leljev; 21. Skladbe domačih avtoil ,.3|i)i Beograd 18.20 Koncert RO; 20.-10 , jjoii' koncert. — Soilja: 17.30 Populil1"11 jA)# ceri. — Pariš PTT.: 20. Bellinijev« ffr# ska fantazija „Somnambula“. —^
21. Verdijeva opera ..La Traviala'; slava: 19.10 Plesna glasba; ‘20.1 J koncert; 21.15 Klavirski koncert.
21.30 Simfonični koncert orkestra , 23. Nočni koncert češke glasbe.
Torek, 29. avgusta , Ljubljana: 12. Znane koračnih’ Vesela glasba; 10.30 Desel ®inS«ttf» ve; 19.10 Narodnostna ura; 20.
Rossini (Viljem Tell, plošče); ceri vedre glasbe RO; 22.15 HfcrP;". (plošče). - Zagreb: 20. Iz dotiia*'} ret. — Beograd: 19.05 Violinski 1/ 21. Prenos sTfMoničnega koncerta n^r>' zerna. — Sofija: 0.10 Popularni pKs' 19.15 Ljudska glasba; 21.40 Vedra . t* na glasba. — Bratislave: 19.30 K°n ^ gl:’-5' violini in čelu: 22.15 Slovaška P!eSSy,f bn. — Leipzig: Mozartov .,ric(['u cjrf Salzburga. — Radio Pariz: 20.1 S pP' nični koncert /Mozart). — Pi,rl pr
18.30 Simfonični koncert (IIaydn). rešta: 21.30 Mehi«ke_ havajske in^Jjj Cj,
sko pesmi
„ .i orki 	____
ljudskih napevov iz južne Ccške
BudimpeSla: ' kop
ganski orkester. — Praga: 20.10
Šah
Zagrebški finale za naslov mojstra
Zadnja kola finalnega turnirja prinašajo neverjetne senzacije:	favoriti izgubljajo,
drugi prihajajo na vrh tabele. Četrto kolo je bil črn dan za oba slovenska favorita. Rctijeva otvoritev Rabar—Gabrovšek jo prinesla belemu prav izgledno igro. V težki poziciji; je Gabrovšek poskušal vse, da se reši, toda zaman. V veliki ča-savni stiski je moral položiti orožje. Helijeva otvoritev je bila usodna tudi za Šorlija. Subarie je v drznem napadu, ko je žrtvoval najprej tekača, nato pa še dva stolpa, postavil Šorlija pred neizogibno dilemo: mat. Mladi (jligoriČ! je zadal težak poraz vodečemu Rajkoviču. S prostim e kmetom je prisilil Rajkoviča v 33. potezi k predaji SISka je izgubil vse nade.
*	•	mk-rn
V lem kolu je moral predali p0'c}, . Jermanu. V 5. kolu je Gligorje ; Jc«. Murin 11?»	V	i.ll'	..
•>t’imurni, v i). koiu je uHgv** čal nude na končno zmago. V *> j^vs^ čevi obrambi je	z odlično	1*
no točko proti	Raburju.	r^io
obramba Rajkovič—Siska jc	1 * [j
manevrih končala remis. Šorli J pl lepo žrlvijo figure odločil l,al..»iu Jermanu v svojo korist. GabrO' , ,vi:L v damskem gambitu proli Sub|!ITi s k" težkega položaja	ter v končni	,u	,
lom več popravil	svoj poraz	v	j	1' ,
Stanje, po 5. kolu: Gligorovi ^ r, kovič 3 in pol, Šorli 3, fiabrovs ^ bar in Subarlč 2 in pol, Jernifln Šiška i>ol točke.
Mednarodni turnir v Bournemouthu
Podoba je, da bo ta turnir mrtva tekma med vodilnima dr. Euvveom in l'loh-rom. Oba dobivata partije ter sta skupno v vodstvu. V 8. kolu je dr. Eu\ve na kratko odpravil 71 letnega Miesesa, dočim je Mohr zašel proti Klcmu v težko končnico, ki je bila prekinjena, Landau je gladko dobil proti Kiltoju. Abrahams je v dobljeni ijoziciji proti \Valiisu prezrl celo damo. K6nig je z lepim napadom porazil Thomasa. Partija Aitken—Coiide je končala remis. V 9. kolu je dr. Einve premagal NVal-lisa, Flohr Miesesa, dočim jc bila igra Klein—Kiinig remis, ostale partije so bile prekinjene.
Flohr je svojo končnico proli Kleinu iz 8. kola samo remiziral ter Jo tako sedaj zaostal za pol ločke za dr. Eu\veom. Po ii. kolu vodi dr. Einve z SK Elolir 7 in
Klein 6 in pol točk itd. a m Rezervni lurnir: Podliorcer pol Spcycr in Snosko-Borovsky a	.
OLIMPIADA V BUENOS-AI«E jp
Rezultat prvega kola: I- ® glija— Kanada 2 111 pol; 1 i” P }Sfor*v pol' Brazilija 3 in pol : pol, Hf ^upi^iolO Paraguaj- 3 in pol: jiol- l*- ., in P ,.a^ garska—Francija 2 in P°* •, Let0,"„^Ir' Nemčija—Bolivija 3 in pol, ;P ’noi)S>c®J5i!i> Uruguay 3:1. III. ^HPin/.'a Ho}®£.1^ ska 1:0, Litva—Ecuador	’|V, sK1.13tc-
—Islandija 2 in pol : 1 *n	t^ti11*1
Estonska—Švedska 3:1,	r’flli|l	Pe
mala 2 in iiol: 1 in pol MalL - 1,111
m pol : i m —Kubu jo bil odložen, ru, Argentina in CliUe P1 P
gjaort
*255*P Železničarja nad Maratonom
V soh '0BOJ NA STADIONU SE JE KONČAL Z REZULTATOM »4:81
SK železnttf?* ncdeIi° je bil na stadionu raton-SK »i]a aUetski dvoboj SSK Maji*	ljrire?itvi Prvega.
Preženi J? Uo P,recej zammanJa-
bn> saj }e mni-f so v javnem prav do-SPravičencp ^ Sr? a atletika dobila nove
in 10. sentPm^rZavno^prvenstvo’ ki bo padiva in v it? a v Beogradu. V metu ten nov n Jfku na 200 m je bil postav-Polec »SE?b0I?!ti okorel. s°botuf štvihV? / s.mo 'i[l objavili v Jtafta na ’ sta s* priborila pravico m ter rv, ,Prv®nstvu ge Lončarič na n Teb Inn acia_uski na 200 m. Rezultati: pijanski *• Lončarič (M) 113> 2-. Met konia- 1 r ’ 3' Stranič (2) 121 Lužnik rAT iR Čn Gree°rovič (2) 51.68, 2.
Tek 400 jn;i £ Zorko(2) 4-1.66.
Železničar — Slavija (Varaždin) 1:5
inek (}\ i- Maraus (2) 54.8, V Le-v VI«’ 3' Novak (M) 58.9. fegorovi^ V^n?e:„ h Lužnik (M) 165, 2.
1 Lužnik n,\iaJ0:	L Lončarič (M) 6.42,
.Tek /san }	3. Zorko (ž) 6 09.
Karlin	Muraus (2) 4.36.1, 2.
Met £3 4;40j 3- Uebleis (M) 4.417s. tik (m $ai K Hlade (2) 13.44, 2. Luž-Stafeia 4 v ion < Gregorovič (2) 11.50.
^ štafeti 1	Maraton, 2. Železničar,
Progi diskvalifici	-rac^ nePravilnost-i na
^odiv
Tek 110 m zapreke: 1. Lončaric (M) 18.2, 2. Lužnik (M) 19, 3. Gregorovič (2)
Met diska: 1. Lužnik (M) 36.25, 2. Hlade (2) 35,41, 3. Gujznik (2) 33,40.
Tek 200 m: 1. Gracijanski (Ž) 23.6 (nov mariborski rekord), 2. Lončarič (M) 24.1, 3 .Stranič (2) 25,2.
Skok s palico: 1. Smerdel (M) 3.42, 2. Gala (2) 3.10, 3. Balgavi (2) 3.
Tek 800 m: 1. Ledinek (2) 2.083, 2. Muraus (Z) 2.13.5, 3. Holc (2)	2.17.9.
Met kladiva: 1. Gujznik (Ž)	43.19 (nov
mariborski rekord), 2. Hlade (2) 36.56, 3. Smerdel (M) 30.50.
Triskok: 1. Zorko (2) 12.76, 2. Lončarič (M) 12.53, 3. Gregorovič (2) 11.64.
Tek 5000 m: 1. Zupan (Z) 17.15, 2. Si-birec (2) 17.27.2, 3. Balgavi (2)	17.28.
Štafeta 400 X 300 X 200 X 100	m: 1.	2e-
lezničar (Muraus, Ledinek, Gracijanski, Stranič) 2.12.5, 2. Maraton (Filipič, Lužnik, Babič, Novak) 2.19, štafeta „Železničarja" je bila radi nepravilnosti na progi diskvalificirana. Za točkovanje velja čas Maratona.
_ Za točkovanje se je upošteval čas dvojice bolje plasiranih izmed po treh atletov vsakega kluba v posameznih disciplinah. V dvoboju je zmagal SK 2elezmčar s 94 :81 točkam.
Teniška družina varaždinske Slavije je včeraj popoldne odigrala na teniških igriščih na stadionu prijateljski turnir z mariborskem 2elezničarjem, ki se je končal z zmago gostov v razmerju 5 :1. Edino točko za Železničarja je priboril škrobar. Rezultati:
Briksi I.—Podlesnik (Z) 6:1, 6:3, Takač—Gregorčič (2) 6:1, 6:4. Koprek— Vampl (Z) 9:7, 6:3, Briksi II.—Škrobar (2) 4:6, 6:3, 6 : S, Briksi II.-Takač-Ma-zi-Slana (2) 6:2, 6:4, Briksi I.-Koprek Vampl-Božičev (2) 6 :-2, 4 :6, 6 : 4.
ezino nogometno prvenstvo
‘°fle v^vsei otvoritev prvenstvene se-
v Veni J Y W1UC' Uivcuaivcuc oc-
i, Šavnem v3'?- Na področju LNP-a so t9aribot-ti--Za^e . prvorazredni klubi. V ^aribori , {„sku?!n* Jc bila po ena tekma
°ru in v Čakovcu.
V pr RAPlD~MURA 1:0 (0:0)
^iiuS-Knez^nimivi 'gri je na svojem
S?Mursk°erS^hRfpi<? .Prema8al enajsto-tehnik	robote, ki je predvajala si-
tK a v Precej visoko stoječi nogo-7a,'-.0|,naP,adu absolutno ni uspela. le ves čof ’ ki je bil v znamenju Muce, i je to-prf? Prevladoval Rapid. Pri gostili 5ifec in n^em odlikoval vratar, nato sred-V?jh°]jg_ *Ja obramba. Rapid je imel naj-»Jpatf j. . vratarju in stranskih krilcih, u col {	mnogo smole v streljanju,
r Dinari Padel v 27. druge polovice iz ^ul%neane ^urpc_-Bodendorfer. Sodil je
V pr^.r*l.ev juniorskega prvenstva
s,e 3° vršila prva juniorska (2: n tekma Rapid-SIavija. Rezultat <5^ za Rapida. Sodnik g. Nemec.
—ŽELEZNIČAR
3:3
(3:0)
Je '.'*tredn jv> proti novemu članu
Zpi^esln c skupine SK Gradjanskemu ■ Presenečenje v obliki remija. ^ Je do odmora predvajal prvo-
2	3u9°siavija	2:1
finalc se je v igri v dvoje BPfičaif 8° Avstralcev, kakor je to sta ><ltW,Vatl- Rezultat je 6:2, 6:3, kajJ&ala vnaša mušketirja nikakor ni-H sp i te-l “eri podrejene vloge, '"eshT?1 r?,, i? al° sklepati iz rezultata. *ullat prinašamo na drugem
'^-JUGOSLAVIJA 7 :3
freSi sa2i8o1reprezentanca, ki so j‘o «e°^aJsP igralci, ker so Za-we’?Je v Pp^R^^.ani odklonili sodelova-0taiici n?1. visoko izgubila proti re-Protektorata. Zlasti je odpo-
razreden nogomet ter dosegel prednost 3 golov. Strelec je bil v 14., 31. in 40 min. Frangeš Franc. V drugi polovici je pričel Gradjanski z neverjetnim startom in požrtvovalnostjo ter izravnal prednost gostov. Igra je postala jako ostra, tako da je_ sodnik g. Veble iz Celja izključil v 17. min. Štiffarja (2) in Stefanoviča (G). 2e-lezničar je točki po nepotrebnem izgubil, zastreljal je dve enajstki.
CELJSKA IN LJUBLJANSKA SKUPINA Celje—Atletik 4:2 (2:1)
Pri Skalni kleti je pred številnim občinstvom SK Celje zasluženo premagal enajstorico Atletikov, ki je tehničnem zlasti pa taktično — predvsem v napadu — mnogo zaostajala za Celjem. Obe moštvi sta dali vse iz sebe. Po poteku bi lahko bila enajstorica Celja dosegla še znatno višji rezultat. Strelci so bili: v prvi polovici Dobrajc (v 1. in 40. min.) za Celje ter Wohlgemut v 42. min. za Atletik. V drugi polovici Dorajc. in Bajramovič v 21. in 38. min. za Celje ter Esih lik pred koncem za Atletik. Sodil je ss. g. Kopič iz Maribora.
V ljubljanski skupini so bili doseženi sledeči rezultati: Jadran—Disk 3:3 (1:1), Reka—Mars 1:4 (0:2), Bratstvo—Svoboda 9:1 (3 :1), Kranj—Hermes 4:2 (0:1).
Dve plavalni prireditvi
PROPAGANDNO PLAVANJE NA OTOKU
SSK Maraton je priredil včeraj na oto-kku propagandne plavalne tekme o btso-delovanju plavačev iz Kamnika, Ljubljane in Maribora. Plavalni klub Kamnik ji hjc. poslal, 15, Planina iz Ljubljane. 10, številno pa so bili zastopani tud idomači pla-vači, člani Maratona in MPK, zlasti ju-niorji. Nastopil je tudi državni rekorder Cerer, njegovi poskusi rušenja državnih rekordoy niso uspeli. Izmed domačih plavačev je najbolj ugajal Rostohar (M) ter skakači MPK, dočim je prvo moštvo plavačev MPK nastopilo v Murski Soboti. V waterpolu je Kamnik premagal kombinirano moštvo Maratona in Mariborskega plavalnega kluba s 3 :0. Rezultate bomo objavili jutri.
MPK V MURSKI SOBOTI
Mariborski plavalni klub nadaljuje s propagando za plavalni šport na našem podeželju. Včeraj je gostoval v Murski oboti ter porazil Muro v razmerju 52:33 točkam. Tekma waterpoIu se je končala z zmago gostov 12 :2 (6 :1). Rezultati:
100 m prosto: 1. Zimic (MPK) 1 :14.4, 2. Cvetko 1:16, 3. Krstič 1 :16,6, 4. Šerbec (vsi Mura) 1:16.8.
100 m prsno: 1. Cvetko (Mura) 1:24.6, 2. Voller (MPK) 1:26.1, 3. Mihorko (Mu-
r*o\ 1 • 4t ^	4
100 m hrbtno: 1. Pestevšek (MPK) 1 :30.3,
2.	Smerdu 1 :38, 3. Šerbec 1 :38.8, 4. Rušanov (vsi Mura).
Mešana štafeta 3 X 33 m: 1. MPK (Pestevšek, Voller, Zlatič) 1 :08.1, 2. Mura (Rušanov, Cvetko, Šerbec) 1 :09.1.
Štafeta 3 X 100 m /prosto: 1. MPK (Pestevšek, Krstič, Zimic) 3:46.2, 2. Mura (Lajnšek, Šerbec, Rušanov) 4 :08.2.
tekmovanju dvojk Lubšič-Vincene (KK Maraton, Zagreb) v 38 : 45, med turnimi enoj-kami pa je zasedel prvo mesto Plan Kurt (KK Zagreb) v 24 :46.
MILIJONSKE STAVE NA RAČUN -LEDU
Stava je Američanom že vsakdanja potreba. Nič se ne primeri izrednega, da tx ne stavili. S posebno strastjo so se pa vrgli na Aljaski na stave, kdaj se začne pomladi pomikati led na rekah. Lovci na kožuhovino in zlato, ki si preko zime naberejo denarja, se spomladi zberejo ob rekah. Zaledenelo strugo spojijo z električnimi žicami in potem stavijo, kdaj se bo jel led premikati.
Trenutek, ko led pretrga žice pričakujejo vsi z veliko napetostjo. Nekateri so tako spretni, da izračunajo na minuto točno, kdaj se bo led no vodah sprostil S posebnimi to-talizatorji spremljajo vso reč in mnogi postanejo čez noč bogati. Samo letošnjo pomlad so znesle stave blizu 30,000.000 din!
Zanimivo, pri vsem tem je, da kljub matematični natančnosti, ki je pri stvari potrebna, sodeluje v stavi staro in mlado, vsak bi bil rad bogat. Tako razsipajo denar in vso zimo ni na Aljaski druge govorice, kako bo pomladi, ko se bo spet približal dan upanja za vse...
vedala naša manjkajo.
obramba. Podrobnosti še
SLOVENSKO-HRVATSKA LIGA
V slovensko-hrvatski ligi se je včeraj odigralo popolno prvo kolo, v katerem zlasti preseneča poraz Hajduka v Subotici. Rezultati: Bačka—Hajduk 2:1, Split— Hašk 1:4, Sašk—Slavija (V) 1:0, Concor-dia—Slavija (O) 2 :2.
ČEŠKI PLAVALNI KLUB V LJUBLJANI
Na povratku iz Splita je CPK gostoval drugič v Ljubljani proti Iliriji Gosti so dosegli le zmago na 100 m prsno, dočim so vsa ostala prva mesta zasedli Iliri-jani. Tekma v waterpolu se je končala neodločeno s 3 :3.
PRIMORJE DRŽAVNI PRVAK V ATLETIKI
V Ljubljani je bil dvoboj Primorje—Con-cordia za naslov najboljšega kluba v državi. V predtekmovanjih sta se namreč imenovana kluba po točkah plasirala na prvi dve mesti. Tudi letos je v dvoboju zmagalo Primorje, ki si je tako že petič osvojilo ponosni naslov. Primorje je s tem zopet donazalo premoč slovenskega atletskega športa, ki je izgledala omajana po rezultatu troboja v Zagrebu. Rezultat dvoboja je 31.260 : 29.821 za Primorje.
VICTORIA DRŽAVNI PRVAK V PLAVANJU
Na Sušaku je bil plavalni dvoboj Vic-toria-Jadran. Oba Ugaša sta se borila za prvo mesto iu naslov prvaka. V plavanju je zmagala Victoria ,ki je na ta način postala državni prvak za 1. 1939, drugi je Jug, tretji Jadran. V waterpolu je bil dosežen remis z 2:2. Državni prvak je Jadran s 5 točkami pred Jugom in Victorijo.
s V vzhodni ligi je Jedinstvo premagalo Slavijo (S) s 3:2. Sodil je Zagrebčan Podupski.
s V Dubrovniku je gostoval UTE iz Budimpešte proti Jugu, ki je zmagal v plavanju in \vaterpolu. s V kajakaškem državnem prvenstvu
na divjih vodah je na progi Zagorje—Hrastnik (12 km) zmagal v tekmovanju enojk Malahovsky (KK Ljubljana) v 39:32, v
KOLIKO POŽRO ŽELEZNICE
Francoski železničarji podajajo v svojem ilustriranem glasilu »Potujte« tele visoke številke o letni uporabi svojih železnic:
11 milijonov ton — ali 11 milijard kil pre moga, 860 milijonov kilovatnih ur električnega toka in 1,400.000 električnih žarnic za razsvetljavo vlakov, postaj, delavnic in pisarn, 225.000 ton železa in jekla, 240.000 ton tračnic; spojnic, zagozd itd., 450.000 kubičnih metrov pragov, 6 milijonov ton obtežil in ka menja za nasipanje proge, 2,400.000 kvadratnih metrov platna in sukna.
Francoska železnica ima pa 80.000 km tračnic, 19.600 lokomotiv in 900 motornih vlakov. — Francija je država, ki ima največ motornih vlakov — 34.000 osebnih vlakov, 511.000 tovornih vlakov in 13.000 postaj.
IZ ŽIVLJENJA METUZALEMOV
100-letni strojevodja John Hosan se lahko ponaša s 83 leti službe pri železniški družbi Milvvaukee Railroad. Ponosen je na to, da je opravljal to službo že tedaj, ko sedanjega ravnatelja družbe sploh še ni bilo na svetu.
111-letni grški kmet Panelio Velmos prepotuje vsak dan 25 km, da proda v mestu jajca in kokoši. Mož je še danes strasten plesalec, ki mu ne uide nobena vaška veselica.
105-letna Magdalena Niedzialkova iz nekega kraja pri Lvovu je stopila v petič pred poročni altar.
JOO-letni Turek Ferid Bej je prišel na sodišče v Carigardu in je zahteval, naj ga ločijo od desete žene, — da bi se poročil z 19-let-nim dekletom.
106-letni Jim Claders iz Michigana je prava uganka znanstvenikom in zdravnikom, ki si ne morejo razlagati, kako je mogoče, da možakar sploh še živi, ker je od svojega 30. leta dalje skoraj vsak dan pijan — toda pošteno.
Darujte za azilni sklad PTl!
^ Sušalca d o Budve
staro	Dr.	Igor	Rosina
Sr?o To0 viastelinstv0 i3 že
C Ie°n in 1\K,° ]e zasedel Dubrovnik
C' so sklenil; ^končno konec svo-L. tta ‘emll gosroari. nai
'Hip!’ So sklenil:	d(>5tončno	konec svo-
kdr. ? Ue pre?i, e°spari, naj tud' njihova v$p l2>ned njji. e dnevov republike. Ni-br0vsn,aros!avne P01'0^11 in do kraja her„ a so izumn svob°dnega Du-Dres..^?vci, okAiis6'. .anes so tu prišleki, brov m sem jn c- f01 m ot°čani, ki so se k bSk se ie ?,tU ^domačili- Stari Du-?racle 8°sPoda sv^11 V Konavlie- !{3er
fi°ienrxln 2akal knn v°sestva in vino-
Cv°	Tf • V naravnost pre-
V 'A Vitkih ' mm>Kih Konavlj-’’ brezhih	postavah,	po-
'^tirl^^šanju ~en|’ ”aravnost gospo-
>rav^brovniškP Sedi§ H danes kri
0ttavlin Sem posli,s ?st?le- k°t sodni ^lJiank- To sttkM “vibli sl>or dveh na scene Ih i,kneginii- Ce P°-
h a'' ^adi ?qi”as'*1 ma^otn''1 raz-
ie d	Č3Sti!
p ltiienf20dov>TlskeeS x° SV°^ ,ePoti i”
T* ^ nnSt0lt>i 'n stnž ’ 2 ogromnini 0(ia te0 Pile	arnicami- Lovren-
1 bil Duhr ? svetovno znan.
ovnik, da je po stra-
dunu morje kakor nekdaj in da še stoje ob straneh stare palače vlastele v gotskih, lombardskih in renesančnih slogih, kakor ob velikem kanalu v Benetkah. Strašen potres (1. 1667.) je sesul vse to v prah in zlomil tudi moč republike same. Odslej si ni mogla več opomoči do stare veličine.
V Dubrovniku smo ostali ves dan in še globoko v noč. Potem smo odpluli do Budve, najjužnejše točke naše pomorske vožnje. Skoraj smo že na meridianu, ki seka Napulj in še dokaj daleč sega naša meja tja do Ulcinja in albanskih gora.
Budva je dernier crie našega Jadrana. Na ozkem pasu obmorske nasipine velik, moderen hotel z ogromnimi oranžastimi oknicami na oknih, ki se odbijajo od modrine morja. Krasna, peščena plaža, odprto morje; zadaj takoj za hotelom in kopališčem .strme, sivobele pečine Lovčena več sto metrov v višino. Na divjeroman-tični lepoti je to najlepše pristanišče, ki smo ga videli na teni potovanju.
Kmalu pa opazimo, da gre za skoroje-viča med našimi kopališči. Morje je preplitvo, da bi pristali ob obalo in iaiko se
izkrcavamo s pomočjo motornih čolnov; odnosno bolje, motornega čolna, ker vsa Budva razplaga le z enim samim. Preden se je ta napolnil, odplul, izkrcal na obali potnike in se zopet vrnil, da nas vse izvagonira — minila je dobra ura. Tudi čakanje v mestecu ob soparici julijskega popoldneva, preden smo dobili mesta v avtobusih in se srečno odpeljali, se nam je zdelo pol večnosti. Vozili smo se namreč po znameniti novi avtomobilski cesti na Cetinje in preko Njegušev na Kotor. Tja se je vračal tudi parnik, ki nas bo pričakoval na večer v luki za končni povratek domov.
Vožnje preko Cetinja ne bom popisoval. To je doživetje zase. Zlasti za nas Slovence, ki nam je od otroških let bila Črna gora simbol junaštva in romantike. Staroznane Peje Jovanoviča slike o begu Črnogorcev v gore, o mečevanju itd., ki so nam v mladosti zbujale toliko fantazije, so se morale sicer umakniti iz naših meščanskih obednic v pisarne in brivnice in dati mesto Jakopiču in Jakcu. Toda staro hrepenenje po teh krajih je ostalo in vsak izmed nas je pretresen, ko potuje preko te klasične zemlje herojstva in svobodoljubja. Zanimivo je, kako nas Slovence privlačuje; izmed Jugoslovanov smo gotovo najštevilnejši, ki jo posečamo. Tu
je torej čemur pravijo Nemci —: heroična pokrajina.
V Kotor smo prišli preveč utrujeni, da bi ga lahko občudovali. Stalno tudi ne bi hotel živeti tu, zaprt v zalivu. Kotor, rimski Ascrivium, je bilo pomorsko oporišče že od nekdaj. Za časa svetovne vojne je bil tukaj ves čas varno zasidran groš av-stroogrske mornarice. Obrambni zidovi s forotn San Giovanni so izgubili menda danes svojo pomembnost; toda, ko se vozimo po Boki, nam iščejo ooi utrdb ob obali. Boka je fjord na Jadranu. Pokrajino, ki jo gledaš, ko se voziš po Boki z Risanom, Perastom in divjimi Krvošijami v ozadju, prištevajo k najlepšim v Evropi .Toda danes nimamo prave razsvetljave, ki daje ravno naši jadranski obali toliko čara in edinstvene lepote. Tukaj si kakor med jezeri.
Zgodovinsko znamenite so Katene. Ta morska ožina ima svoje ime od tedaj, ko s0 ^Botaljčani zapirali z verigami, da se zaščitijo pred upadi. Ko sc pripelješ iz ožine, pa se ti odpro zopet novi zalivi. Na levo vidiš Tivat in hangarje za hidro-avione.
Pri punti d’Ostro smo izplavali na odprto morje. Levo pred nami je mali otok: fort Mamula, ki čuva vhod. Na zunaj opazim le nekaj sveže nametane zemlje. KONEC.
Zanimivosti
New-York Babilon raznih narodnosti
Newyork ni ne ameriško, ne evropsko mesto ,temveč zmes vseh narodnosti, plemen in politik. Je staro in novo — staro na- spodnjem koncu ob morju, kjer ie »downtown« s kupom nebotičnikov, finančnim predelom z borzo in glasovi-rim Wall Streetom, ozko in krivuljasto ulico kot kje v Dubrovniku, in v velikem kontrastu z okolico z nizko, zanikrno mestno hišo, novo pa od Štirinajste ulice proti severu, kjer so na gosto posejani nebotičniki. Med njimi kraljuje State Empire, ki ima 102 nadstropji in čez tisoč čevljev višine. Na 42. ulici, kjer je Times Square, je prometno središče; tam je na ulicah in pod ulicami takšen vrvež in ropot, da človek, ki prvič pride tja, misli, da je v blaznici.
Stari »downtown« je poln zgodovinskih monumentov, dočim je »uptown« bogat na modernih znamenitostih. V zadnjem so največji hoteli, najbogatejše
trgovine, najsijajnejša (na Broadwayu) gledališča in glavne železniške postaje (vsi vlaki prihajajo v mesto pod zemljo). Tam je tudi Radio City (Rockefellerjevo mesto), ki tvori cel kup nebotičnikov s teatri, izložbami, radio postajami, strokovnimi šolami in s promenadami. V Central parku, ki je edini park v Newyorku, je veličasten in bogat Metropolitan muzej za umetnost, na drugem koncu parka pa naravoslovni muzej.
Pomanjkanje parkov nadomestuje mnogo »squarov«, štirikotov ali trikotov, nekaj prostora z drevjem, spomeniki in klopmi, kjer je polno ljudi podnevi in ponoči. Na Union Square je vedno polno brezposelnih delavcev. Stoje v večjih ali manjših gručah in srdito argumentirajo o novem dealu, unionizmu, revoluciji, komunizmu, fašizmu itd., v angleškem, italijanskem, ukrajinskem, hrvaškem in ži-
dovskem jeziku. V soseščini Union Squa ra so glavni stani delavskih unij in strank in razni zavodi. Tam je tudi stara Rand School in prostori socialdemokratske federacije.
V vsej Ameriki ni toliko lokalnih stavk stalno v teku kot v Newyorku.
Drugo, kar je danes v ospredju na new yorških ulicah, je neprestan konflikt med Coughlinovinr' in nasprotnimi agitatorji. Vsak čas se kje pojavi mlad moški ali ženska s torbo brošur in začne vpiti: »Father Coughlin razkrinkan! Kupite knjigo, ki vam pove vse! Pet centov!« Pet minut kasneje že pride izza ogla Coughlinov agent in ponuja magazin Social Justice. Kmalu se stepeta ali pa pride prej policaj in takrat Coughlinov nasprotnik hitro izgine. Policija daje potuho Coughlmovim agentom in preganja nasprotnike.
Slana voda in naše potenje
So avtomobilisti, ki na nedeljsko avtomobilsko vožnjo vzamejo s seboj steklenico limonade, ovito z mokrim prtičem in jo obesijo na zunanjo stran avtomobila. Zaradi prepiha med vožnjo vlaga iz prtiča izhlapeva, pri tem pa nastane hlad in ko iznajdljivi avtomobilist sede na gozdni parobek, si postreže s hladno pijačo. Na isti način, kakor se shladi steklenica limonade, odganja od nas naše prepoteno telo poletno vročino.
Kdor se poti, ne izgubi samo vode, temveč tudi sol. V potu je je namreč precej, pnb!’žno 1 in pol odstotka. Opazili so, da težak v teku svojega delovnega časa lahko odda največ 8 kilogramov potu. Če vzamemo, da pri tem odda tudi nekaj man; ko 1 in pol odstotka soli, torej približno 40 gramov, je to še vseeno uva-ževanja vredna količina. Kar odtehtajte 40 gramov soli in videli boste, kakšen kupček je je! Telo pa sol potrebuje. Če je primanjkuje, se pojavijo v mišicah krči, kar se pogosto zgodi pri težakih in kurjačih. Ljudi, ki delajo v vročini ali živijo v tropičnih krajih, se polasti nekakšna lakota po soli. Marsikateri Evropec je prestal mnogo hudega, preden je sprevidel, da mora jesti več soli.
Dortmundski učenjaki so napravili poskus pri nekem kurjaču in ugotovili, da mu ni škodilo, če je veliko pil, le da so telesu odvzeli klor. Z našimi jedmi, predvsem s kuhinjsko soljo, namreč uživamo tudi klor in ga spet izločimo, posebno pri
potenju. Razen tega ga imamo v organih in v krvi zalogo kakšnih 120 do 80 gramov. Klor igra posebno važno vlogo v krvi, kjer ga mora biti vselej določena množina. Čeprav so kurjaču vzeli 30 do 40 gramov klora, ga niso mogli iz krvi, delovna zmožnost je bila večja in mož se je bolje počutil. Toda — in zdaj pride najvažnejša točka raziskovanja — mož je bil kurjač in je bil za poskus posebno pripraven.
Ko so hoteli isti poskus napraviti pri nekem drugem možu, ki ni bil navajen dela'pri visoki temperaturi, je padla količina klora v njegovi krvi. mož je dobil napad, glava je postala rdeča, nastopili so krči. Kakor hitro so mu dali pa nekaj gramov soli, je bil mož spet v nekaj minutah popolnoma normalen. Zato utegne kozarec čiste vode pri daljši hoji povzročiti smrt, ker še zmanjša količino soli v krvi. Z nekaj grami soli, raztopljene v pitni vodi, boste pa vse to popravili.
Izgubo vode pri potenju je tedaj nadomestiti. Pogosto ponavljano pravilo, da v vročini ne smemo dosti piti, ima tudi svoje senčne strani. Nesmiselno je piti veliko ledenomrzlih pijač. Kajti mrz-lota, ki na lepem pride v telo, draži toplotni center in povzroči novo potenje, razen tega pa utegne škodovati tudi želodcu. Če pa v vročini pijemo tople pijače, se bolje počutimo. Če nič ne pijemo, nas utegne pa zadeti sončarica.
LESENE KOLIBE V VLTAVI
V srednjem toku Vltave so našli ostanke nekdanje lesene vasi, glinaste sode raznih velikosti in kamnite mline. Ostanki segajo v dobo 1000 let pred Kristom, prebivalci so bili poljedelci. Mrtvece so sežigali, pepel shranjevali v glinaste posode. Vltava je bila torej že tedaj važna prometna žila.
JUNAŠKI PODVIG LETALCA SCOlJ*
rešil f
Angleški letalec kapetan Scott je ^ junaško smelostjo življenje devetimiiiws> Upravljal je dvomotorno letalo AHg'. 0 zrakoplovnega društva, ki se je v vi . metrov vnelo, čim je Scott °Paz‘* ".Jul izbral primeren kraj, kjer bi se lanKO h Potem je letalo zaokrenil tako, da ‘J. ^ je bil osem do devet metrov dolg,	»
zajeti kajute, v kateri je bilo devet	p	-jj*
Vročina v pilotski kabini je	bila	S ^
toda Scott je še	pravočasno pristal,	c	.«
potnikov je pripovedoval:
Bili smo približno 20 km pred nae5-voskim mestom,	ko se je naše	' ■	_0 i
krat obrnilo. Mi	nismo posvetili	nin	»
nje temu, zakaj se je letalo tako n&B! ^ stilo k zemlji. Šele ko smo izstopi opazili, kakšni nevarnosti smo usli; i* je že lizal stene potniške kajute ..	od
Da ni bilo junaškega pilota, niti	e	j*
potnikov ne bi ostal živ.
.A.
Ali ste vi tisti, ki je mojega 1:50 r
šil iz morskih valov?
— Da, jaz sem. Toda, vredno govoriti o tem.
— Kaj ni vredno! Kam ste pa nik in manšete od moža...
pustite » dali o*1**
— Cul sem, da je vaša gospa P ( si zvila nogo.	jjt- #
— Da, res je. Toda, najhujše
jo odnesli k neki modistinji za *
—	Kaj	je pa to, tu v skledi?
—	Kaj	neki, glavnata solata!	.?
— Toda, komu naj bo to P°
— Kaj, je morda nisem prav »
le P
—	Po	pravici mi povej, ali reS ' .
nikogar	poljubila?	y5,,';
— Seveda nc! Ne vem, kako to> najprej to vpraša ...
MALI OGLAS
CENE MALIM OGLASOM: V malih oclaslh *+ane vsaka besed* 50 par. naimanjia *>r,sJS	tt
oglase le din S.—. Dražbe, oreklici. dopisovanja in ženitovanjskl oRlasi din l.— do be*c°(	t»
znesek za te ozlase ie din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno, Oala5”/ Qltia * enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za tnale oglase se plačuje takoj nri naročilu. Jfjflp. vposlati v pismu skupaj z naročilom ali Pa do poštni položnici na čekovni račun $t. 11 oismene odgovore dede malih oelasov se mora oriložltf znamka za 3 din
Razno
POSOJILA DOBE
državni, banovinski uslužbenci in upokojenci in Dosestniki Informacije daie Dolenšek, Radeče Podkraj.	Priložite
znamke.	6927-1
Vojne strahote na Kitajskem
Po dveh letih, odkar so Japonci vdrli na Kitajsko, je val invazije prodrl v dvanajst od osemnajstih zgodovinskih provinc Kitajske, in sicer v dvanajst provinc, ki so najgosteje naseljene. Doslej samo ena pokrajina ni bila napadena iz zraka. To je Kitajski Turkestan. Kar se danes odigrava na Kitajskem, presega grozote vojne v Abesiniji in Španiji. Vojna uničuje posredno ali neposredno vso Kitajsko...
Največje žrtve pri tem mora prenašati civilno prebivalstvo, v prvi vrsti kmet in trgovec. Vendar je kitajski kmet zelo žilav in se ne da pregnati s svoje zemlje. Kadar zasedejo Japonci kakšen kitajski kraj, se kmetje umaknejo v gore, potem pa se zopet vrnejo v svoje domove. Tudi prebivalci mest in kuliji so hudo prizadeti po grozotah vojne.
Japonska politika teži za tem, da v prvi vrsti zasede mesta na strategičnih položajih. Število prebivalstva, ki je zaradi tega primorano ostavljati domove, se potemtakem večinoma sestavlja iz revnih slojev. Položaj teh ljudi je obup-nejši od položaja kmetov, kajti kmet na Kitajskem potrebuje samo malo slame in zemlje, da si zgradi zasilno bivališče. Govedo in seme za posevke že dobi, če ima streho.
Ljudje, ki imajo vipogled v kitajske razmere pravijo, da je največje zlo na Kitajskem hajduštvo. Japonci so sicer zavzeli mnogo mest, toda le malokjc se jim
je posrečilo napraviti red. Splošni polom avtoritete je povzročil, da je prišlo na svobodo mnogo zločincev, ki zdaj ustrahujejo deželo. Hajduštvo je danes tako razširjeno na Kitajskem, kakor malokje na svetu. Vrste roparjev so se strahovito pomnožile z begunci iz vrst kitajskih kmetov, ki so morali zapustiti domove in zdaj tavajo po ogromni kitajski zemlji...
Vojna je izzvala tudi poplave in epidemije. Kitajsike oblasti med vojno niso mogle popravljati nasipov zaradi povodnji in voda je vdrla čez bregove. Mednarodna komisija za pomoč Kitajski sods da je voda poplavila 12 tisoč četvornlh milj zemlje in prisilila 12 milijonov ljudi, da so zapustili svoja bivališča. A tudi sami Kitajci so marsikaj opustošili v želji, da se osvajač ne bo okoriščal z njihovimi dobrinami.
»KRVAVO« JEZERO
Voda majhnega tridentinskega jezera Tovel je te dni zopet postala krvavorde-ča. Lani so spomladi italijanski turisti opazili, da se je voda v tem alpskem jezeru nenadoma izpremenila. Postala je rdečkaste barve. Sedaj pa je temnordeča. Znanstveniki pravijo, da je to posledica neke rastline — Glinodinium — ljudje pa seveda pripovedujejo storijo, da hj roda v jezeru vedno rdeča le takrat, kadar se pripravlja vojna.
LEPA OREHOVA JEDERCA IN MED
dobavi najceneje Medarna Ljubljana, Židovska ul 6.
7710—1
Prodam dober
STARI JABOLČNIK
Vprašati pri Frank Purga), Vukovski vrh 6.	‘/4	ure od
Jareninskega dvora. 8119—4
NOGAVICE — PLETENINE
volno za strojna in ročna dela. konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tiinici »MARA«, Koroška cesta 26.	7888—1
ŠOLSKE
torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13.	7933—1
ELEKTROINŠTALACI.IE
novih stavb, popravila vseh vrst aparatov izvršuie po kon kurenčnih cenah. Elektro-Si-nlč. Meljska I.	811»—1
ŠOLSKE TORBICE
aktovke, nahrbtniki, velika izbira pri M. Šterbal, Meljska 2 — Trg svobode 6. ____________ 8114—1
Predamo:
UMIVALNIK
2 ogledalom, marmornato plo ščo. omaro, štelaže. Koroščevimi. 7-II. vrata 8. 8132—4
NAMIZNA JABOLKA ~~
in izborne hruške se poceni prodaio pri Halbarth, Kalvar-Ska 2.	8133—4
Stanovanje
STANOVANJE
se odda v najem v novo zidani hiši, soba in kuhinja. — Pobrežje, Dr. Verstovškova ul. 31. pri Mariboru. 8113—5
Odda se takoj lepo KLETNO STANOVANJE
soba. kuhinja, pritikline zakoncema brez otrok. Turnerjeva 32. Vprašati Aleksandrova 3 hišnik.	8123—5
ODDAM SOBO |di'
trem osebam s hrano- j
iakeni. NjfIOv v giJP
Službo d°£s
 - " »'irt	""
ŽAGAR . upfi'J
se sprejme.
Naslov
UČENECt-KA'^
se takoj sprejme_v
Babič, Krčevina 7.
VAJENEC dn0 ir
za konfekcijsko	j
govino se sprejme-upravi.	---
TRGOVSKI POMOfN j
se takoj sprejme. N p cije potrebno. P°n ^ »Okolica Maribora« tfT, vo lista.	 ^
POZIV!
Pozivam g. Avgusta Pečenko, Maribor, Vojašniški trg 2, slugo zadruge državnih nsluž bencev. da mi sodno in uradno dokaže rasnico o govoricah, ki jih širi o moji osebi v javnosti, sicer ga smatram za lažnivca in klevetnika. — Ivan Vidmar, trg. pom., Maribor, Vrtna ul. 8.	8124—1
Posest
PARCELO
Prodam v Krčevini. Alojzija Zitrati, Tyrševa ul 14.
8110-2
MLADA PRILJUBLJENA ŽENA
želi intimnega znania z boljšim gospodom radi razvedrila. Dopise na upravo pod »Premožen«.	8112—2
Prodan
Dobro ohranjen globoki OTROŠKI VOZIČEK
prodam. Cankarjeva 8,.priti.
8118-4
SONČNO STANOVANJE
.1 so1.e preds-ba -talnica, posevka soba, balkon, plin, se odda. Naslov v upravi. _____________________•	8130—5
MANSARDNO STANOVANJE
2 sobi. kuhinja, pritikline, 325 din, oddam takoj. Betnavska cesla 39.	8131—5
Sobo odda
nranmiim 11 nasr. .•^sramanajomm* MEBLIRANA SOBA
se odda. Cankarjeva ulica 1, Maribor.	8125—7
BRIVSKEGA P O
dobrega, sprejmem $ ^9 Dr!jevic. pri gl. m ‘ ji-'
Službo (Jjj*     ^
KURJAČ fiA
z izpitom išče služil K1 v upravi.
Iščem mesto za
K*'
""v%
v Mariboru	rfl^iO
slov v upravi
DELAVNICO
iščem. Naslov v
V globoki boli naznanjamo tužno vC j't,ra nas je za vedno zapustila naša nad vse o mama, gospa
Ema Dolaft 11 Šantl, »iSirK
pos. In gost.	-	r	v
dne 27. avgusta 1939, ob 19.15. uri zvec 67. letu starosti.	.	-j9.
Pogreb drage pokojnice se vrši v tore avgusta 1939, ob 15.30 iz mrtvašnice n<> stnem pokopališču na Pobrežju.	gf3
Sv. maša zaduSnica se bo brala 30. 3v 1939 v magdalenski cerkvi ob 7. u. • Maribor, 27. avgusta 1939.
2alujofii
ostat'-
ifokoP^
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. -Oglasi no reniku ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališku ulica 8,, — Tclelon uredništva Stcv. 25.-67, la uprave žjev. 28-67. — Poštni čekovni račun &eV‘
se