346
Narodne stvari.
Slovenski jezik pri sodnijah zopet iz groba
vstal.
Da narod slovenski v Avstriji,živi in da ga je precejšnje število, to pač ves božji svet ve, — da je Avstrija leta 1848. postala ustavna država in da so po njej bile vsem narodom zagotovljene narodne pravice, med katerimi prva pravica je ta, da jezik vsacega naroda je v javnem življenji, v šolah in uradih ravnopraven , to tudi ni nobena skrivnost, -vsaj imamo cesarsko diplomo od oktobra  1848. in druzih cesarskih pisem.
Kmalu potem, ko je avstrijskim narodom zasijala danica narodne ravnopravnosti, je visoka vlada sama mislila na to , da se vsi jeziki avstrijskih narodov , ki pod absolutistično viado niso smeli glasiti se v kance-lijah, tudi zmožni naredijo stopiti po pismih v pisarniee uradniške, in v tem obziru gre posebna hvala t a d a n j e m u c. k. m i n i s t e r s t v u pravosodja, katero je uže julija meseca leta 1849. sklicalo skupščino jugoslovanskih strokovnjakov na Dunaj, da sestavi primeren pravosioven in državniški nazovnik v vseh slovanskih narečjih, navadnih v avstrijski eare-vini. In gledite, meseca avgusta uže je bil sestavljen odbor, ki je na Dunaj i pričel to delo. In leta 1853. je uže prišla 44 pol debela knjiga (obsegajoča nemško hrvat-sko-srbski in slovenski del) na Dunaji na svitlo pod naslovom : ,> J u r i d i s c h - p o 1 i t i s c h e Terminologie fur die slavischen Sprachen O e s t er rei chs".
V oddelku za slovensko narečje delali so gospodje: dr. Matija Dolenec, dvorni in sodni odvetnik, prof. dr. Miklošič in jurist Matej Cigale, poklican iz Ljubljane, ki je, kakor v predgovoru pravi, za pripravo in in popravo natisa slovenskega dela privzel zaslužnega pisatelja slovenskega gosp. Jan. Navratila, takrat c. k. oficijala najviše sodnije.
C. kr. ministerstvo pravosodja leta 1849. ni tedaj samo javno pripoznalo, da tudi slovenskemu jeziku se odpro vrata v sodnije , temuč vse storilo, da jezik naš dobi ,,vestes nupti&les" za pisarne.
Al kako je tekla ta reč?! „Infandum j ubes reno-vare dolorem" , če bi popisavati morali , kako so visi gospodje v sodnijah, ki so bili večinoma hudi nasprotniki slovenskega jezika, ravnali z njegovimi pravicami I In še posebej, kak anathema je naj viša dunajska sodnija izustila o jeziku slovenskem!
Pa pustimo te sovražnike in dajmo hvalo gospodu ministru dr. Pražaku: da je z ukazom od 6. dlie t, m. zopet iz groba poklical slovenski jezik in mu pot odprl v vse sodnije vseh dežel, kjer ljudstvo slovenski jezik govori.
Nočemo le sem zapisati preveč zamotanega oglasa Waserjevega, ki je le jurističnim ušesom razumljiv, rečem-:) le: pišite in dajte pisati po svojih advokati h vsa pi s m a, in take izročite sodnijarn niže ali više instance! Vi, gospodje advokatje, pa ne zabite ,,Juridisch-politische Terminologie".