Informacija o stanju osebnega dela drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič—Rudnik OPREDELITEV DROBNEGA GOSPODARSTVA Spoznanje, da se vseh družbenih gospodarskih in socialnih potreb ne da uresničevati le z organiziranjem in razvojem velikih organizacij in gospodarskih sistemov je nakazovalo potrebo po nastajanju in pospeševanju manjših gospodarskih enot, ki naj bi prevzele del družbenih razvojnih funkcij. Pomen, možnosti in prednosti takih enot se je kazal v smeri organiziranja maloserij-ske proizvodnje specifičnih in specializiranih proizvodov, koope-rantske proizvodnje in v opravljanju obrtnih storitev, torej v tisti proizvodnji in storitvah, katere velike organizacije in sistemi ne morejo smotrno in uspešno opravljali. Te ugotovitve pa so zahte-vale širša družbena prizadevanja in aktivnosti za določitev vse-bine in sestava drobnega gospodarstva in za vzpodbujanje njego-vega uveljavljanja v konkretnih gospodarskih razmerah. Prvič so bila ta spoznanja v smislu nakazanih aktivnosti, vpeta v srednjeročje 1976-1980. Konkretnejši pristopi izoblikovanja drob-nega gospodarstva kot nujnega faktorja za hitrejši razvoj gospo-darstva v celoti, pa so bili opravljeni v procesih srednjeročnega planiranja za obdobje 1981 -1985, ko je bil sprejet tudi slovenski družbeni dogovor o pospeševanju drobnega gospodarstva in pa seveda v procesu planiranja za to srednjeročno obdobje. Po slovenskem družbenem dogovoru se v drobno gospodar-stvo štejejo temeljne organizacije združenega dela, ki zaposlujejo manjše število delavcev in ki se ukvarjajo s posamično oz. malo-serijsko proizvodnjo v kooperaciji ali po naročilu, kot tudi organi-zacije združenega dela, ki opravl|ajo vse vrste obrtnih storitev. Za drobno gospodarstvo se štejejo tudi dejavnosti, ki |ih oprav-Ijajo občani s samostojnim osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, kot tudi vse oblike združevanja in organiziranja oseb-nega dela. V tako izvedeni in izoblikovani gospodarski kategoriji se torej v drobnem gospodarstvu združujejo tiste gospodarske dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo v manjših obratih, z visoko strokov-nostjo dela in specializiranimi izdelki ter z opravljanjem storitve-nih dejavnosti in kjer se enakovredno srečujeta in dQpolnjujeta združeno delo in samostjono osebno delo ter razne oblike, izpe-Ijane iz njihovega povezovanja in združevanja (pogodbene orga-nizacije združenega dela, obrtne zadruge, temeljne organizacije kooperantov). Stanje na področju drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, njegov pomen, možnosti in prednosti, ki se kažejo v organiziranju maloserijske proizvodnje specifičnih in specializi-ranih proizvodov, kooperantske proizvodnje in v opravljanju obrt-nih storitev, je bilo obdelano v kompleksni analizi, ki sta jo obravnavala izvršni svet in skupščina v letu 1983 in v razvojnih usmeritvah in akcijskem programu na tem področju, ki jih je na predlog izvršnega sveta sprejela skupščina v letu 1983/84. Tokratna informacija podaia stan|e osebnega dela drobnega gospodarstva v občini, pri čemer nakazuje na nekatere probleme in potrebne aktivnosti z namenom, da se bodo razvojne ambicije, ki smo jih zadali v družbenem planu 1986-1990. tudi uresničile. ZAKONODAJA V SR Sloveniji ureja področje samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov obrtni zakon iz leta 1979 in njegove spremembe in dopolnitve iz leta 1983 in 1985. V smislu obrtnega zakona samostojni obrtniki lahko opravljaio obrtno, gostinsko, turistično, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost, prodajo na drobno ter druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, lahko ustanavljajo skupne obratovalnice. se združu-jejo v POZD in ustanavljajo obrtne zadruge in temeljne organiza-cije kooperantov. Ureditev določenih zadev (uporaba dopolnil-nega dela drugih, opravljanje obrti kot postranski poklic, prodaja na drobno, sprejemanje gostov na prenočišče in hrano) pa obrtni zakon prepušča občinskim skupščinam, ki naj bi te kategorije osebnega dela uredile s svojim odlokom glede na specifičnost potreb in usmer|enost razvoja družbenopolitične skupnosti. Poleg obrtnega zakona in na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, Odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona, ki ga je sprejela občinska skupščina 28/5-1986, regulira posamezna vprašanja s področja osebnega dela še vrsta zakonskih in podzakonskih predpisov (zakon o gostinski deiav-nosti, pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prosto-rov za gostinsko dejavnost in storitvah v gostinskih obratih, pravilnik o opravljanju zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom, pravilnik o kategorizaciji nastanitve-nih gostinskih objektov, zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, zakon o stanovanjskih razmerah, zakon o varstvu pri delu, zakon o varnosti cestnega prometa, pravilnik o registraciji motornih vozil, odlok o ureditvi avtotaxi službe, kolek-tivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki, odlok o poslovnem času, zakon o graditvi objektov). Obveznosti obratovalnic samostojnih obrtnikov do družbene skupnosti ureja zakon o davkih občanov in SaS SIS z zadnjo spremembo tega zakona v letu 1982 in 1985 je spremenjen način ugotavljanja doseženega dohodka, njegova razporeditev in prila-goditev ureditvi, ki velja v združenem delu. Določbe o davčnih olajšavah so spremenjene tako, da lahko občinska skupščina tudi sama predpiše olajšave za posamezne gospodarske dejavnosti, če želi vzpodbuditi njihov razvoj. SO Ljubljana Vič-Rudnik je s sprejetjem odloka o davkih občanov leta 1986 izkoristila vse možnosti, ki jih dajeta republiški zakon in dogovor o usklajevaniu davčne politike v SR Sloveniji pri določanju davčnih olajšav in nižjih davčnih stopenj, da bi tako vzpodbudila interes občanov do odpiranja novih obratovalnic, da bi omogočila razvoj obratoval-nic ter uravnavala selektivni razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti na svojem območju. URESNIČEVANJE SKLEPOV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK NA PODROČJU OSEBNEGA DELA DROBNEGA GOSPODARSTVA Stanje na področju drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, njegov pomen, možnosti in prednosti, ki se kažejo v organiziranju maloserijske proizvodnje specifičnih in specializi-ranih proizvodov, kooperantske proizvodnje in v opravljanju obrt-nih storitev, je bilo obdelano v kompleksni analizi, ki sta jo obravnavala izvšni svet in skupščina oktobra 1982 in v razvojnih usmeritvah in akcijskem programu za to področje, ki ju je na predlog izvršnega sveta sprejela občinska skupščina junija 1984. Sprejete osnovne usmeritve na področju osebnega dela drob-nega gospodarstva so bile: ustvarjanje pogojev za njegov pospe-šen in načrtovan razvoj in utrjevanje oblik njegovega dolgoroč-nega povezovanja z združenim delom. Za konkretne naloge pri zagotavljanju ugodnejših pogojev za večje in širše angažiranje razpoložljivih sredstev občanov v produktivne namene. je občin-ska skupščina zadolžila izvršni svet in njegove upravne organe, v sprejetem akcijskem programu. Poglavitne naloge trajnejšega značaja iz tega programa so vnešene v družbeni plan občine za srednjeročno obdobje 1986-1990 (prostorski pogoji, opredelitev deficitarnosti, usmeritve za davčno politiko, krepilev vloge obrt-nih zadrug, razvoj gostinstva) - ob tem, da aktivnosti - na področju zagotavljanja zemljišč za gradnjo proizvodnih enot drobnega gospodarstva, - na področju zagotavljanja (nakup) novih poslovnih prostorov za drobno gospodarstvo, - na področju krepitve vloge obrtnih zadrug, kot pomembna navezovalca trajnejših odnosov z združenim delom in zmanjševa-njem njihove posredniške vloge tečeje vseskozi od sprejetja akcijskega programa dalje. Pregled realizacije ostalih nalog \z akcijskega programa Realizirane so bile naslednje naloge: - s prostorsko in davčno politiko, ter večjo prožnostjo pri obravnavanju vlog za obrtna dovoljenja je v širšem prostoru ustvarjen »image« za obrtništvo interesantno občino, - sprejet je občinski odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona, ki kot osebno delo uveljavlja tudi prodajo na drobno, daje možnost večjega števila zaposlenih pri obrtniku in razširja dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot postran-ski poklic, - poenoten je način oddaje poslovnih prostorov v najem za opravljanje obrtnih storitev, - zagotovljeno je sodelovanje z obrtnim združenjem, - usklajene so aktivnosti za preprečevanje šušmarstva. Niso pa bile realizirane naslednje naloge: - ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela (obstoječa zakonodaja ne vzpodbuja obrtnikov k tovrstnim odlo-čitvam - uspešne so le POZD, katerih ustanovitev motivira eko-nomski interes). - ustanovitev sklada za pospeševanje drobnega gošpodarstva (doslej niso bile ugotovljene pravne možnosti za oblikovanje takšnega sklada), - na področju informiranja delavcev na začasnem delu v tujini nesporedne akcije izvršnega sveta niso dale želenega rezultata. Zato se vključujemo v informiranje preko sredstev obveščanja, zlasti ob prihodu delavcev domov na počitnice ter v akcije SZDL, - krajevne skupnosti niso v celoti sledile pobudi, da bi v planskih dokumentih opredelile potrebe in možnosti za razvoj storitvenih dejavnosti na svojem območju. Tokratna informacija podaja stanje osebnega dela drobnega gospodarstva v občini, pri čemer nakazuje nekatere probleme in potrebne aktivnosti z namenom, da se razvojne ambicije iz druž-benega plana 1986-1990, uresničijo. DRUŽBENI PROIZVODSAMOSTOJNEGA OSEBNEGADELA V občini Ljubljana Vič-Rudnik je gospodarstvo v letu 1985 ustvarilo 41.071.840 tisoč din družbenega proizvoda, kar je za 109,2 odstotnih točk več kot leta 1984. Delež ustvarjenega druž-benega proizvoda s samostojnim osebnim delom v celotnem družbenem proizvodu je padel s 15,7 v letu 1984 na 13,8 leta 1985 in znaša 5.682.788 tisoč din. Kazalec družbenih proizvodov na zaposlenega je tudi bistveno slabši v samostojnem osebnem delu in znaša 1.438.610 din, v celotnem gospodarstvu občine pa 1.997.658 din. Dru&enl proizvod in narodni dohodek samostojnega osebnega dela po dejavnostih In obCanln v letu 19B5 v tisoC din Ljubliana BeJigrad Center Moste-Polje Siška Vič-Rudnik Družbeni proizvod Skniaj I7.5U.770 2.809.407 1.722.661 2.840.867 4.459.047 5.682.788 Kmetljstvo 2.633.441 130.600 728 475.549 597.762 I.428.B02 Gradbeništvo 931.921 133.167 10.002 65.621 278.793 444.338 Promet in zveze 1.617.796 294.678 85.662 442.592 281.876 512.988 Trgovlna 77.089 16.392 16.003 22.657 17.692 4.345 Gostlnstvo In turizem 902.008 187.054 168.693 128.307 139.100 178.854 Obrt in oseb.ston 11.452.515 2.047.516 1.441.573 1.706.1413.143.824 3.113.461 Narodni dohodek SkLpa| 16.656.371 2.672.998 1.650.307 2.673.919 4.262.900 5.396.247 Kmetijstvo 2.501.770 124.070 692 451.772 567.874 1.357.362 Gradbeništvo 931.921 133.167 10.002 65.621 278.793 444.338 Prcmet In jveze 1.348.164 245.565 71.385 368.827 234.897 427.490 Trgovina 72.047 15.320 14.956 21.175 16.535 4.061 Gostln. in turizem 742.600 173.198 156.197 118.803 128.796 165.606 Obrt In oseb.stor. 11.059.869 I.9B1.67B 1.397.075 1.647.7213.036.005 2.997.390 Samostojno osebno delo v Ljubljani ustvari največ družbenega proizvoda v občini Ljubljana Vič-Rudnik in sicer za 27 odstotkov več kot v občini Ljubljana Šiška ter še enkrat več kot po ostalih Ijubljanskih občinah. V strukturi družbenega proizvoda samostojnega osebnega dela ustvarijo največji delež obrt in osebne storitve in sicer 54 odstotkov in kmetijstvo 25 odstotkov. Ostalih 21 odstotkov pa realizirajo dejavnosti gradbeništva, prometa in zvez, trgovine ter gostinstva in turizma. NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV STANJA ENOT SAMOUPRAVNEGA DELA 1. Stanje v Ijubljanskih občinah po številu enot samostojnega osebnega dela, zaposlenih in številu obrti kot postranski poklic. I9B0 1931 I9S5 ~ Stevilo Stevilo Stevilo _________________Lnot Zaposl. PopiObrti bnot Zaposl. Pop.obrti bnot ^aposl. Pop.obrti L|iijl)ana 4.389 5.069 1.009 4.854 5.189 1.326 5.360 5.B10 1.962 Betigrad 728 661 178 767 447 213 1.040 897 354 Center 540 1.105 94 576 919 99 578 872 125 Moste-Pol|e 758 687 1D3 834 934 152 982 969 216 Slika 1.029 1.159 298 1.292 1.502 376 1.237 1.638 467 Vlč-Rudnlk 1.33* 1.334 3*1 1.385 1.38* 483 1.523 1.4)4 800 Po podatkih statističnega letopisa Ljubljana 80, 81 in 85 ter statističnih obrazcev Obrt-3 (dejavnosti, ki se opravljajo s samo-stojnim osebnim delom v letu 1985) je SO Ljubljana Vič-Rudnik s 1.523 enotami samostojnega osebnega dela in 2.958 zaposlenimi na tem področju, na prvem mestu med Ijubljanskimi občinami. Število obrtnikov se je v petih letih v naši občini povečalo za 139 enot ali za 10%, število pri njih zaposlenih pa za 60 ali za 3,6%. V povprečju ena enota samostojnega dela zaposluje 2 delavca (v to število so vključeni tudi nosilci obrtne dejavnosti ter dejavnosti prevoz blaga in oseb, ki pc pravilu ne uporabljata dopolnilnega dela drugih). Sicer pa samostojni obrtnik v naši občini v povprečju zaposluje le 1 delavca - kar je značilno za vsa leta preteklega srednjeročnega obdobja (1981 - 1,0006 delavca/ obratovalnico, 1985 - 0,9 delavca/obratovalnico). 2. Številčno stanje v občini na dan 31/12-1985 po številu enot samostojnega osebnega dela zaposlenih in številu popoldanske obrti (v značilnih skupinah) Značilne skuplne na Stevilo Stevilo Popoldanska podroCju obrtnlh dejavnosti____________enot_________zaposlenib obrt_____________ Izdelovanje predmetov iz nekovin II 7 2 Izd.in popravila kovinskih izdelkov 293 4II 135 Izd. in popr. elektrotehničnih izdelkov 86 142 43 Izd. in popr. lesenih predmetov 115 140 398 izd. in popr. tekstilnih izdelkov 53 33 44 Izd. in popr. predm.iz usnja in gume 28 47 B Izd. Jivilskih proizvodov 10 21 4 Izd. in popr. raznovrstnih proizvodov 140 167 94 Stavbna obrt in gradb. mat. 184 235 14 Osebne in storitve gospod. 128 129 55 Gostinstvo 72 102 1 Avtoprevoz 397 15 2 Prodaja na drobno 6 5 - ¦ Vlr: Družbeni proizvod v l|ubljanskih obflnah v letu 1985, ZDPL Iz pregleda enot po značilnih skupinah je razvidno, da je bila ob koncu srednjeročja 1981-1985 najmočneje zastopana skupina avtoprevozništva, sledi ji skupina kovinske predelave, skupina stavbne obrti ter skupina izdelovanja in popravila raznovrstnih proizvodov, ki jo je težko identificirati z neko skupno usmeritvijo (v katero pa po statistični metodologiji sodi tudi predelava pla-stike in sitotiski ter skupina lesne predelave (na tem področju je tudi največje število občanov, ki se ukvarjajo s popoldansko obrtjo - suha roba). Največ pa zaposlujejo samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo z izdelovanjem živilskih proizvodov, z izdelovanjem in popravili predmetov iz usnja ter v elektro stroki. Statistični podatki kažejo, da v naši občini ob koncu preteklega srednjeročnega obdobja skoraj tretjina enot samostojnega oseb-nega dela na področju tradicionalnih obrti (brez avtoprevozništva in gostinstva) ni zaposlovala niti 1 delavca (517), 1-2 delavca je zaposlovalo 330 enot, 3-5 delavcev 160 enot in 6 in več delavcev 41 enot. 3. Pregled stanja in gibanja enot samostojnega osebnega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1986 a) gibanje enot samostojnega osebnega dela po značilnih in glavnih skupinah dejavnosti v obdobju od 1/1 do 31/12-1986 Znacune skupine na področju obrtnih dejavnosti____________ odjav izdelovanje predmetov \z nekovin l izdelovanje in popravlj. kovinskih izd. 27 izdelovanje in popravila elektroteh.izd. 9 izdelovanje in popravila lesenih predm. 14 izdelovanje in popr. tekstllnih izdelkov 6 2 20 3 5 2 Iz pregleda stanja enot samostojnega osebnega dela po značil-nih skupinah v letu 1986 je razvidno, da se strukture dejavnosti v občini ni spremenila. Še vedno je najmočneje zastopana skupina avtoprevozništva, sledi ji skupina kovinske predelave, skupina stavbne obrti ter skupina izdelovanja in popravljanja raznovrstnih proizvodov. c) Pregled skupnega števila enot samostojnega osebnega dela po krajevnih skupnostih na dan 31/12-1986 bnote~ Storitv. dejavn. samostojnega osebnega dela na podrogju Proizv. Avto- Uostin- PToiT dejavn. prevoz stva laje drobno KS Vobčini 1.566 552 531 401 76 Kolezija Malči Belič Milan Cesnik Rojna dollna Trnovo Vič Galjevica Krim Peruzzi Rudnik Stane Sever Murgle Rakova jelša Zeleni log Brdo Brezovica Kozarje Lavrica Vrhovci Barie 50 71 61 97 93 58 76 36 34 61 48 8 50 23 43 49 89 31 65 30 24 29 19 33 35 18 24 21 15 19 18 4 14 7 12 24 33 II 27 6 14 27 29 47 34 23 28 6 3 25 21 4 7 5 12 10 28 II 21 17 10 15 17 13 23 7 13 16 7 28 II 18 10 26 8 13 7 1 69 % 393 71% 372 70% 261 65% 43 57% 4 71% Crni vrti Dobrova Golo Horjul ¦g Notranje gorice Pplhov Gradec Preserje Rakltna Rob Skofljica Tomišelj Turjak Velike LaSCe Vnanje gorice želimlje Pijava gorica I 60 2 67 58 37 29 .51 5 6 87 10 I I 33 29 2 6 23 15 22 12 12 32 3 2 9 29 17 7 4 17 2 21 4 5 13 15 1 3 21 I II 23 6 II 14 3 3 31 I 3 5 5 Ižka vas_________________>_______2_________-_________-___________j___________________ 31 % 493 159 29% 159 30% 140 35% 33 43% 2 29% znaCilne skupine na „ ^Z * podroCju obrtnih dejavnosti____________v_________________[__________________I_______ i2d. In popr.predm.iz usnja in gum 1 Izdelovanje živilskih proizvodov 2 tzd. In popr. raznovrstnih prolzv. 21 stavbna obrt in gr. mat. 24 osebne storitve in storitve gospodinj. 8 svetovanje 6 gostlnstvo 9 avtoprevoz '1 prodaja na drobno 2 26 16 3 5 27 I - 3 5 e 5 5 4 Skivaf 1M H7 43 Glavne skupine dejavnosti prijave odjave _ skupaj 1. vse obrtne dejavnostl razen: 120 85 ¦ 35 2. avtoprevoz 31 27 * 4 3. gostiretvo_________________________9________________5_____________t_4________ Pregled gibanj po posameznih panogah kaže, da se še vedno največ občanov odloča za odpiranje obrti v avtoprevozništvu, kovinski predelavi in stavbni obrti. V času od 1/1 do 31/12-1986 je bilo v občini na novo registriranih 160 enot samostojnega oseb-nega dela (avtoprevozništvo 31, predelava kovin 27, stavbna obrt 24). V istem obdobju pa je 117 enot samostojnega osebnega dela prenehalo z obratovanjem. Največ so odjavljali avtoprevozniki in izdelovalci raznovrstnih predmetov ter predelava kovin in stavbna obrt. Evidentirani vzroki odjav so preselitve in pomanjkanje dela (značilnost zlasti avtoprevozništva) sledijo zaposlitve v OZD ter upokojitve. 6 .,,,..- b) Številčno stanje v občini na dan 31/12-1986 po številu enot samostojnega osebnega dela in številu popoldanske obrti (v značilnih skupinah). ^načilne skupine na področju obrtnih dejavnosti Stevilo enot Popoldanska obrt Izdelovanje predmetov iz nekovin Izdelovanje in poprav Izdelovanje in popravi Izdelovanje ir. popra* Izdelovanje in popra\ Izdelovanje in poprav Izdelovanje živilskih pi Izdelovanje in popravi a kovinskih izdelkov a elektrotehn. izdelkov a lesenih predmetov a tekstilnih izdelkov lo predmetov iz usnja in oizvodcv a raznovrstnih proizvodov Stavbna obrt in gradbeni materiali Osebne in storitve gospod. Svetovanje Gostinstvo Avtoprevoz Prodaja na drobno_________ 10 300 92 124 57 ume 25 10 135 192 133 5 76 401 6 135 48 390 45 9 4 103 15 56 I 2 1.566 Teritorialna razporeditev enot samostojnega osebnega dela kaže na določeno zakonitost med razmerjem števila prebivalcev, števila enot, števila storitvenih in proizvodnih dejavnosti na mest-nem oz. primestnem delu (70%, 69%, 71%, 70%) z istimi kategori-jami v izvenmestnem delu občine (30%, 31%, 29%, 30%). Vendar pa glede na skupno površino izvenmestnih KS. na katere odpade cca 80 % vse površine SO Ljubljana Vič-Rudnik, ugotovljena razmerja ne moremo brez pridržka označiti kot pra-vilna glede na potrebo po novih delovnih mestih in glede na v lokalnih centrih, storitve občanom na mestnem delu, kjer je koncentracija prebivalstva največja. Pregled enot samostojnega osebnegg^ dela po številu zaposle-nih na dan 31/12-1986 ter število obratovalnic in zaposlenih v enotah samostojnega osebnega dela na dan 31/12-1985 in 31/12-1986. Stevilo Stevilo enot osebneaa Skupaj zaposleni zaposlenih dela po št.zaposlenih brez nosilca od Q-10_________(brez nosilca obrti)__________obrti________________ 0 9I0 1 ¦ . . 264 264 2" 134 26B ' 3 . ¦ 107 32-1 4 59 • 236 • 5 ¦:¦'. 39 195 6 19 , 114 7 . .17 119 8 6 48 9 7 63 in 4 40 910 656 število obratovalnic 1.668 število zaposlenih 31/12-1985 31/12-1986 1.523 1.566 1.434 1.66B Iz pregleda je razvidno, da je najmočneje zastopana sKupina enot samostojnega osebnega dela brez zaposlenih delavcev (910 obrtnikov) sledi skupina z 1 zaposlenim (264 obrtnikov), 2 zapo-slenima (134 obrtnikov) ter tremi zaposlenimi delavci (107 obrt-nikov). V času od 31/12-1985 do 31/12-1986 se je število zaposlenih v enotah saamostojnega osebnega dela povečalo za 234 deiavcev ali za 16% (ob 914 na novo sklenjenih in 740 razveljavljenih delovnih pogodbah). Povečalo pa se je tudi povprečno število delavcev na obratovalnico in sicer iz 0,9 na 1,1 delavca. Kljub temu pa ocenjujemo, da stanje na področju zaposlovanja v samo-stojnem osebnem delu ni zadovoljivo zlasti ob deistvu, da kar 58% vseh obrtnikov v občini sploh nima zaposlenih. URESNIČEVANJE TEMELJNIH OPREDELITEV IN CILJEV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK NA PODROČJU DROBNEGA GOSPODARSTVA ZA OBDOBJE 1986-1990 Za enega temeljnih nosilcev razvoja v obstoječi gospodarski strukturi občine je za obdobje 1986-1990 opredeljeno drobno gospodarstvo. Razvojne možnosti drobnega gospodarstva bodo realizirane z ustvarjanjem novih enot v osebnem in združenem delu in z izboljšanjem izvozne ponudbe, z nadomeščanjem uvoza. s pove- čan]em dobrin na domačem trgu, z dinamičnim zaposlovanjem s povečanjem obsega storitev, ki so vezane na vsakodnevne potrebe občanov, s prenosom ustvar]enih projektov poskusnih modelov iz znanstveno raziskovalnih organizacij na obstoječe ali novoustvarjene enote drobnega gospodarstva. Z možnostio hitrega zagotavljanja delovnih mest in s tem zaposlitve krajanov, z zmanjšanjem dnevne migracije ter prevze-mom dela družbenih funkcij, bo drobno gospodarstvo tudi temeljm nosilec razvoja lokalnih centrov. Realizacija izredno zahtevnega programa razvoja pa je med drugim zlasti pogojena: - z ustvarjanjem prostih možnosti za gradnjo novih in razvoj obstoječih delavnic proizvodnih dejavnosti, ¦ . ¦ - s stimulativno davčno politiko, - s poenostavitvijo postopkov ustanavljanja in delovanja enot drobnega gospodarstva, - z zagotavljanjem najemnih poslovnih prostorov, - pa tudi s hitrim reagiranjem na nove ideje posameznikov in skupin, ki se želijo vključiti v drobno gospodarstvo. Ob ugotovitvah, da je osebno delo po številu enot v občini (v primerjavi z drugimi občinami) dobro razvito in da lahko pomeni enega pomembnih dejavnikov razvoja pa vzporedno lahko ugoto-vimo, da v preteklem srednjeročnem obdobju na tem področju ni bilo večjega vidnega napredka, če izvzamemo pozitivno zakono-dajo in trasiranje poti za hitrejši razvoj. Tako storitvena kot proizvodna dejavnost sta se razvijali zgolj na podlagi interesa posameznikov fn njihove učinkovitosti in iznajdljivosti, mimo začrtanih usmeritev družbenopolitične skupnosti, ki v preteklem srednjeročju še ni uspela preseči veliko oviro in najbolj izrazito ozko grlo pri razvoju: zagotovitev prostora za gradnjo novih obrtnih delavnic in zagotovitev najemnih poslovnih prostorov. V prvem letu novega srednjeročnega obdobja pa se kažejo določeni pozitivni premiki pri odpiranju novih enot samostojnega osebnega dela in pri zaposlovanju. Odprte nove možnosti na področju zagotovitve zemljišča za gradnjo koncem lanskega leta in letos (zagotovitev zemljišča za gradnjo v conah na Rudniku in Plutalu), oddaja zemljišča za gradnjo Centra drobnega gospodarstva, prenešena pristojnost oddaje poslovnih prostorov na skupščino občine, ter stimulativna davčna politika, pomenijo začetek usmerjene, s tem pa kvalita-tivne in kvantitativne rasti tega dela gospodarstva - rezultati naj bi se pokazali v tretjem in četrtem letu tega srednjeročnega obdobja. V letu 1986 in 1987 so bile oz. so v teku naslednje aktivnosti: - industrijska cona VP-1/2 del cone v izmeri 13.000 m2 je opredeljen za iteresno območje drobnega gospodarstva - za gradnjo enot samostojnega oseb-nega dela, prednostno za dejavnosti galvane, pa tudi poredelave kovine in plastike. S predvideno zazidavo delavnic s skupno čistilno napravo, skupnim zakloniščem in parkirnimi prostori, je dosežena maksimalna gostota zazidave. Na teh površinah je evidentiranih 17 potencialnih interesentov za gradnjo med njimi tudi 8 galvanizerjev, ki bodo zgradili skupno čistilno napravo. Gradnja, ki je bila načrtovana že pomladi letos se bo zavlekla zaradi zazidalnega načrta, ki je v izdelavi in zaradi problema cene m2 komunalno opremljenega zemljišča - hdustrijska cona VP-6/1 dva podotoka v tej coni, podotok MGS in podotok P-3 sta namenjena gradnji enot drobnega gospodarstva. Na delu podotoka MGS v izmeri cca 12.500 m2, ki je namenjen organizirani gradnji obrtnih delavnic samostojnega osebnega dela. je bilo 11 obrtnikom - investitorjem in obrtni zadrugi Galeb iz Izole (za člane njene zadruge) zagotovljeno zemljišče za grad-njo delavnic proizvodnih dejavnosti. ki nadomeščajo uvoz in se preko OZD vključujejo v izvoz ter za dejavnosti visoke tehnolo-gije. Zaradi previsoke cene m2 komunalno opremljenega zem-Ijišča je 8 obrtnikov in OZ Galeb od gradnje, ki naj bi bila pričeta letos, odstopilo. Podotok P-3 pa je namenjen gradnji drobnega gospodarstva združenega dela. k]er smo del zemljišča v te namene v letošnjem letu zagotovili 4 investitorjem s tega področja. - industri|ska cona VP-2/3 Koprska Z namenom, da saniramo stanje v coni smo naročili izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. Še prosto površino 7.000 m2 smo namenili za gradnjo proizvodnih prostorov mizar-ske OZD in 2 obrtnih delavnic. Pripravljalna dela so predvidena še v letošnjem letu, - v tej coni je v gradnji tudi 12 obrtnih delavnic samostojnih obrtnikov - 6 obrtnikov bo pomladi 1987 gradnjo dokončalo in pričelo z rednim obratovanjem. - cona VM-2/1 ob Tržaški cesti je bilo oddano zemljišče za gradnjo centra drobnega gospodarstva. Preko 4.000 m2 etažne površine tega centra (CDG) je namenjeno predvsem novim dejavnostim \z spre-menjenega obrtnega zakona, dejavnostim, katerih narava dela ne zahteva klasične obrtne delavnice, dejavnostim, ki niso hrupne in vsem drugim dejavnostim, ki so kakorkoli v funkciji drobnega gospodarstva. Gradnja, ki je bila pričeta 15/7-1986 bo dokončana v mesecu septembru 1987 V istem območju pa je bilo oddano tudi zemljišče v površini cca 7.000 m2 OZ Galeb Izola, ki namerava v dveh letih ponoviti objekt Centra drobnega gsopodarstva - kot proizvodno trgovski objekt drobnega gospodarstva - z gradnjo bo pričel še v letošnjem letu. - Da bi se trend usmerjene rasti ne prekinil tudi v srednjeročju 1986-1990 je treba že sedaj razmišljati o možnostih namenjanja novih površin za gradnjo enot samostojnega osebnega dela. To pa pomeni: - v proizvodnih conah, ki se odpirajo, opredeliti del zemljišča za interesno področje drobnega gospodarstva z generalno usme-ritvijo dejavnosti, - v pripravi stanovanjskih sosesk grupirati center ali otoke za storitvene dejavnosti, ki jih soseska in prebivalci potrebujejo. Možnost za realizacijo tega do leta 1990 so velike (Škofljica, Velike Lašče, Brdo, llovica), z njihovo realizacijo pa je potrebno pričeti že v tem srednjeročju, na|kasneje v letu 1988, če želimo, da rezultate ne bo treba čakati prav do konca prihodnjega sred-njeročnega obdobja. - Skladno s pravilnikom o oddaji poslovnih prostorov v najem je pričela z delom tudi posebna komisija izvršnega sveta za oddajo poslovnih prostorov v družbeni lastnini. Izredno skromen fond 165 družbenih najemnih poslovnih prostorov (zdaj zasede-nih)res ne daje veliko manevrskega prostora za načrtno reševa-nje in pospeševanje deficitarnih dejavnosti, čeprav se ta fond z določeno racionalizacijo zvišuje z delitvijo večjih prostorov na več manjših. Zaradi ureditve pravnega stanja na tem področju, pa bo v letošnjem letu sprejet tudi odlok o namembnosti poslovnih prostorov. - Glede načrtovanja najemnih poslovnih prostorov za stori-tvene dejavnosti, ki naj bi se pridobili s prekvalifikacijo stanovanj VI. in VII. kategorije, zaradi problema zagotovitve nadomestnih stanovanj, ni pričakovati posebnega napredka. Zato bo treba na nek način nujno zagotoviti nakup poslovnih prostorov, predvsem za deficitarne dejavnosti. Del najemnih prostorov pričakujemo tudi v sklopu prenove Eipprove ulice, kjer bo čimprej potrebno doreči program za objekt Švabičeva 1 in Ziherlova 38. - Prednosti in ugodnosti iz spremenjenega obrtnega zakona in odloka, o ureditvi nekaterih vprašanj na področju obrti, ki ga je sprejela občinska skupščina maja 1986, se v praksi še niso povsem potrdile. Pri tem imamo v mislih zlasti področje t. i. intelektualnih dejavnosti (vse vrste svetovanj), kjer smo pričako-vali večji interes, trgovske dejavnosti in pa delno tudi področje zaposlovanja. Ob tem pa bo treba preveriti zlasti pri enotah samostojnega osebnega dela, ki po razvitosti, prometu in ne nazadnje davčnih obveznostih sodijo v zgornjo skupino obrtnih dejavnosti, ustreznost stimulacije za vlaganja v nadaljnji razvoj. OBRTNEZAORUGE Ena od obllk povezovanja in združevanja enot samostojnega osebnega dela so obrtne zadruge. Formirale naj bi se predvsem zaradi skupne proizvodnje, skupnega opravljanja obrtnih stori-tev, skupne nabave in prodaje izdelkov ter dolgoročnejšega in bolj organiziranega poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela. V ustreznih organizacijskih oblikah pa naj bi se razvijala tudi skupna proizvodnja med člani in delavci zadruge na dohodkovnih osnovah. Finančni rezultati poslovanja obrtnih zadrug v letu 1986 ¦ 000 din Element 19B5 1986" IND 19B6xx IND Celotni prihodek 4.257.518 9.590.341 225 9.843.230 231 Parabljena sredstva 4.079.252 9.082.124 223 9.289.370 228 Dohodek 178.266 508.217 285 553.860 311 Razporeditev dohodka do namenu Razpor.čistega dohodka 150.306 432.32B 288 470.346 313 -za brutto OD 54.355 166.475 306 181.824 335 -sklad skupne porabe 11.130 16.829 151 18.692 168 -akumulacija 84.821 248.024 292 268.830 317 Pop št.zap.po stanju 47 „ , 58 m na koncu meseca Obračunani popr.neto OD nl 8|Q ?n |696,7 m na zaposl. v dfn SSodkuk(%)ulaciie v 47'6 4B'8 10! "8'5 l02 brez OZ Promons z upoštevanjem OZ Promons, ki je pričela 5 poslovanjen- 1/5-1986 Iz finančnih rezultatov je razvidno, da obrtne zadruge dobro poslujejo. Podatki za gospodarstvo občine Vič-Rudnik za leto 1986 še niso znani, zato smo primerjali podatke za obdobje 1-9/ 86. Ob tem je bilo ugotovljeno, da je delež OZ v gospodarstvu občine zelo majhen (celotni prihodek - 3,5%, dohodek 0,8%, akumulacija 1,7%, število zaposlenih 0,4%), vendar pa je rast rezultatov poslovanja hitrejša v OZ od gospodarstva občine. Prav tako OZ dosegajo dosti večji dohodek na delavca in celotni prihodek na delavca kot gospodarstvo občine. Celotni prihodek na delavca v obdobju 1-9/86 v gospodarstvu občine znaša 12,964.841 din, v obrtnih zadrugah pa 117,431.129 din. Dohodek na delavca v obdobju 1-9/86 v gospodarstvu občine znaša 2,959.547 din v obrtnih zadrugah pa 6,234.129 din. V občini imamo 4 obrtne zadruge, ki združujejo 1665 članov. To so: obrtna zadruga Onix z najdbsežnejšo dejavnostjo gradbeni-štvo, obrtna zadruga Prevoz kot specializirana zadruga avtopre-vozništva in gradbene mehanizacije, obrtna zadruga Promons z glavno dejavnostjo zaključnih in obrtniških del v gradbeništvu ter obrtna zadruga Triglav z glavno dejavnostjo grafične stroke. Skupna značilnost poslovanja vseh štirih zadrug |e v nabavi repromaterialov in opreme svojim članom ter v prodaji njihovih izdelkov in storitev. Posebnih ambicij preseči prodajno nabavni način delovanja zadruge nimajo, kar je razvidno iz njihovih sred-njeročnih planskih usmeritev, saj \z njih niso razvidna niti raz-vojna razmišljanja, kot tudi ne konkretne opredelitve. Izjema je OZ Prevoz zaradi spcifike svoje specializacije. Ob informaciji stanja osebnega dela drobnega gospodarstva v občini, njegove razvitosti in možnostih pa je vendarle treba poudariti, da izboljšanje strukture celotnega gospodarstva, h kateremu lahko drobno gospodarstvo da pomemben delež, ni mogoče doseči samo z večanjem števila zasebnih obrtnikov -ampak tudi z razvijanjem in ustvarjanjem novih enot drobnega gospodarstva v združenem delu. Razvoja teh enot, dokler so tako obremenjene s samoupravnimi, reži|skimi in drugimi obvez-nostmi, da jih je gospodarsko nemogoče oz. vse težje narediti konkurenčne, ni mogoče pričakovati Prav tako pa zaradi izredno zapletenih postopkov pri ustanavljanju novih enot drobnega gospodarstva združenega dela ni realno pričakovati, da bi se njihovo število povečalo, ob čemer so nerešene zadeve glede financiranja oz. zagonskih sredstev za tako enoto še posebej problem. Za razreševanje stanja je bila večkrat poudarjena potreba po dopolnitvi republiške in zvezne zakonodaje ter izved-benih predpisov o družbenih evidencah, poslovni in samoupravni organiziranosti, o nadzoru pri delu, režijskih stroških, vendar do sprememb, ki bi zagotovile racionalizacijo in s tem poenostavitev poslovanja glede na dejanske potrebe enot DG, ni prišlo. Dolo-čeni pozitivni premiki na tem področju se pričakuiejo s spremem-bami ZZD.