Znanstvena razprava 
GDK: 323.13 : 307 : 35 
Učinki dela pri strojni sečnji 
Work efficiency in mechanized cutting 
Boštjan KOŠIR* 
Izvleček: 
Košir, B.: Učinki dela pri strojni sečnji . Gozdarski vestnik, 62/2004, št. l. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. Jit.21 
Prevod v angleščino: Jana Oštir. 
V sestavku so prikazani učinki strojev za sečnjo po tujih virih ter povzetek domačih meritev. Prikazani so rezultati poskusov 
iz Skandinavije ter povprečni učinki strojev za sečnjo glede na njihovo velikost tet: drevesno vrsto. Domače študije so nastale 
v različnem času in razmerah, zato med seboj niso vedno primerljive, vendar kažejo na možnost, da je strojna sečnja v 
nekaterih razmerah upravičena tudi pri nas. Omenjeni so tudi učinki zgibnih polprikoličarjev ter kombiniranega stroja za 
sečnjo in spravilo lesa. 
Ključne besede: strojna sečnja, stroj za sečnjo, zgibni polprikoličar, učinek. 
Abstract: 
Košir, B.: Work efficiency in mechanized cutting. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. l. In Slovene, with abstract in 
English, lit. quot. 21. Translated into English by Jana Oštir. 
The article presents the work efficiency of harvesters according to foreign sources and an outline of the measurements which 
have been performed in Slovenia. The results of experiments form Scandinavia are presented as is the average efficiency of 
harvesters by size of macl1ine and tree species. The Slovene studies date to va:rious periods and circumstances and are 
therefore not always comparable, but they do point at the possibility of using mechanized cutting in some situations in 
Slovenia as welL The author also mentions the efficiency of forwarders and forvesters . 
Key words: mechanized cutting, harvester, forwarder, efficiency. 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Uvajanje strojne sečnje sproža vrsto vprašanj, saj 
ptihajamo v obdobje, ko bomo morali premisliti o 
prepričanjih, zaradi katerih smo dolga leta pri 
tehnološkem razvoju stali na mestu (DRUSHKA, 
KONTTINEN 1997). Prav tako se soočamo s 
konkretnimi vprašanji, na katera lahko deloma 
odgovorimo s črpanjem iz tujih virov, vero­
dostojneje pa le z meritvami na domačih tleh. 
Strojna sečnja ima več oblik in je možna pri 
različnih tehnologijah (KOŠIR 2002), vendar bomo 
v tem prispevku obravnavali le delo s stroji za 
sečnjo. Stroji za sečnjo so različnih oblik in 
velikosti. Poznamo stroje za sečnjo na kolesih in 
gosenicah ter takšne z eno in dvema glavama. V 
zadnjem desetletju izrazito prevladujejo stroji za 
sečnjo z eno glavo za sečnjo, s katero tudi izdelajo 
sortimente. Ti stroji so se že v osemdesetih letih 
ptičeli uveljavljati v redčenjih iglavcev, kjer danes 
v celoti prevladujejo v severnih deželah, vse bolj 
pa se uveljavljajo tudi v srednji Evropi in drugod. 
Uporabljajo jih pri sečnji iglavcev in listavcev. 
GozdV 62 (2004) 1 
2 UČINKI STROJEV ZA SEČNJO V 
TUJINI 
2 EFFICIENCY OF HARVESTERS 
AB ROAD 
Učinke strojev pri strojni sečnji lahko opazujemo 
skozi več p1izem: letni učinki v iglastih gozdovih 
Skandinavije (iglasti gozdovi) so bili v preteklih 
letih (NORDLUND 1996) med 15.000 (stroj za 
sečnjo z eno glavo) do 39.000 m
1 
(stroj za sečnjo z 
dvema glavama) pri 2.200 produktivnih urah letno 
(efektivni čas povečan za različne zastoje in 
popravila do 15 min). Ti učinki so bili doseženi pri 
39% redčenj (ostalo so končne sečnje). Stroji z eno 
glavo so delali pretežno v redčenjih, z dvema 
glavama pa le v končnih sečnjah. Povprečno drevo 
v redčenjih je bilo med 0,09 in 0,14 m
3
, pri 
goJosečnjah pa med 0,19 in 0,57 m
3
. Spravilna 
razdalja se je gibala med 270 in 450 m. 
Drugi viri navajajo drugačne učinke (pre­
glednica 1), vendar je za večino značilno naslednje: 
*doc. dr. B. K. Oddelek za gozdarslvo in obnovljlve gozdne 
vire, Biotehniška fakulteta, UL, Večna pot 83, 1000 Ljubljana 
19 

! ,, 
Koši r, B .. Uč ink i dela pri strojni sečnji 
------------·--------- ---------------------
Preglednica l : Učinki strojev za sečnjo na Finskem (m
3
/h) 
Tab le 1: Efficiency of harvesters in Fin/and (m
3
/h) 
V efektivnem času V produkti vnem času V delovnem času 
Vrsta sečnje 
Končne sečnje 14,6 
Redčenja 9,6 
Povprečje 13,9 
učinki strojev za sečnjo so nad 10.000 m
1 
letno, pri 
izkoriščenosti nad 1.700 produktivnih ur letno. To 
bi bila tudi nekakšna spodnja meja ekonomičnosti 
dela s temi stroji. Zgibni polprikoličarji imajo nekaj 
manjše učinke pri enaki izkmiščenosti delovnega 
časa. 
Na produktivnost strojne sečnje vpliva najbolj 
povprečna velikost drevesa, nato pa število 
odkazanih dreves na hektar. V preglednici 2 
prikazujemo rezultate poskusa na štirih raz­
iskovalnih ploskvah (LAGESON 1996). Po­
memben vpliv ima vrsta sečnje: pri končnih 
sečnjah so učinki večji, pri redčenjih pa manjši. V 
šibkih redčenjih so učinki manjši, pri močnejših 
redčenjih pa večji. 
Drevesna vrsta vpliva na učinke s svojimi 
morfološkirni značilnostmi. Kritične so dimenzije 
korenovca ter debelina in razporeditev vej. Poseben 
problem predstavlja sečnja listavcev. Ni mogoče 
trditi, da so stroji za sečnjo ptimerni za sečnjo vseh 
m
3
/h 
11,9 11,2 
7,9 7,5 
11,3 10,6 
drevesnih vrst in oblik. Težave povzročajo tudi zelo 
gosti sestoji ali šopasta rast dreves (bukev, akacija, 
kostanj itd.). Omejitve prinašajo tudi velike 
debeline. V naših razmerah lahko pričakujemo 
uporabo glav za sečnjo z največjo odprtino od 60 
do 65cm. Ta bi odgovarjala približnemu največjemu 
prsnemu premeru dreves okoli 40 - 50cm. Opti­
malna velikost glave za sečnjo bi vetjetno bila taka, 
ki je primerna za manjše dimenzije dreves, saj te 
določajo tudi težo stroja in vse druge morfološke 
značilnosti. 
Študij učinkov pri strojni sečnji je še več 
(ELlASSON J998a, b, GUGLHOR, RIEHLE 1999, 
PORŠINSKY 2002, STAMPFER 2001, TANTIU, 
SIREN 2001 . etc.), zato bi njihova analiza vzela 
veliko prostora. Menimo, da je za mientacijo dovolj, 
kar je povedanega zgoraj. Strojno sečnjo obrav­
navajo ne le z vidika učinkov, temveč tudi z vidika 
vplivov na okolje in ekonomičnosti ter porabe 
energije (LINDHOLM BERG 2003). 
Pregledn ica 2 : Učinki strojev za sečnjo pri dveh vrstah redčenja ter samostojni izbiri strojnika ( mlfh), (LAGESON 1996) 
Table 2: Efficiency of harvesters in two types of thinning and machine operator's own choice (m
3
/h), (LAGESON 1996) 
Čas 
Drevje Drevje Drevje za 
Znak označeno- označeno- posek izbira -
nizko redčenje visoko redčenje strojnik 
Pred posegom Dreves/ha 1.148 -1.801 967-1.893 927-1 .854 
Du - prsni premer cm 11,8 -17 11,4-18,4 Il ,4-18,6 
m· '/ha 159-245 155-259 153-262 
m·
1
/drevo 0,09-0,27 0,08 -0,25 0,08-0,25 
Po posegu Dreves/ha 635-993 636-1 .352 657-1.119 
Du - prsni premer cm 13,5 -19,4 11,2-18,6 11,5-19,4 
m
3
/ha 112-172 106-168 93-179 
m
3
/drevo 0,11 -0,27 0,08-0,26 0,08-0,28 
Redčenje Dreves/ha 513-808 331 -541 270-735 
Du - prsni premer cm 10,1 -14,2 12,2-17,8 11,4 -17,4 
m
3
/ha 47-73 49-91 57-90 
m
3
/drevo 0,06 -0,13 0,09-0,23 0,08-0,22 
Učinki m3/h, delovni čas 8,2 11,5 10,1 
Du med sečnimi potmi 12,1 16,8 15,0 
Du na sečnih poteh 12,8 15,0 14,3 
Du posekanih dreves/ Du 
preostalih dreves 0,73 -0,75 0,96-1,09 0,87-0,99 
~n 
GozdV 62 (2004) 1 

Košir, B.: Uc inki dela pri strojni sečnji 
Preglednica 3: Učinki strojne sečnje glede na velikost stroja in drevesne vrsto (m
1
1h). (ULRICH, SCHLAGHAMERSKY 2002) 
Table 3.- Efjiciency of mechanized cutting by mach ine size and tree speci es (m/h), (ULRICH, SCHLAGHAMERSKY 2002) 
m3/drevo 
Moč stroja Moč stroja 
do 70kW od 70 do 140kW 
0,1 4,4 6,2 
0,2 5,2 8,6 
0,3 5,7 10,1 
0,4 11,1 
0,5 11,9 
Pregledni ca 4: Učinki strojne sečnje glede na velikost stroja 
(m ~%) , (LAN 2001) 
Table 4: Efficiency of mechanized cutting by machine size 
(m
3
/h), (LAN 2001) 
m
3
/drevo Majhni stroji Veliki stroji 
0,1 8,4 14,0 
0,3 16,3 27,1 
0,5 20,0 33,3 
0,7 22,2 37,0 
1,0 24,1 40,2 
3 UČINKI, IZMERJENI PRI 
STROJNI SEČNJI V SLOVENID 
3 EFFICIENCY MEASURED IN 
MECHANIZED CUTTING IN SLOVENIA 
Analize možnosti uvajanja strojne sečnje pri nas so 
bile že narejene (KRČ, KOŠIR 2003, KRČ 2002). 
Moč stroja Sečnja Sečnja Sečnja 
nad 140kW bora smreke listavcev 
7,6 7,4 6,0 5,9 
10,3 8,9 8,6 7,3 
11,8 9,8 10,1 8,2 
13,0 10,4 11,2 8,8 
13,8 10,9 12,0 9,3 
Do danes razpolagamo tudi z nekaj meritvami 
učinkov strojev za sečnjo v naših razmerah. V 
zadnjih letih so bile na to temo izdelane tri 
diplomske naloge, znani pa so tudi učinki strojne 
sečnje na Jelovici v jeseni 2003. Nekaj osnovnih 
rezultatov je prikazano v preglednici 5. Me1itev je 
še vedno premalo, da bi bila neposredna primerjava 
s tujimi meritvami dovolj zanesljiva. V nekaterih 
dnevih so bili ugotovljeni manjši, včasih pa tudi 
precej večji učinlG kot drugod. Zaradi primetjave 
smo za vse primere predpostavili, da je delež 
neproduktivnega časa 30%, kar je nekaj manj, kot 
so pokazale dejanske meritve, vendar bi tak delež 
bilo možno doseči, če bi tehnologija že bila stabilna. 
Če kljub premajhnemu številu domačih meiitev 
naredimo primerjavo s tujimi meritvami (ULRICH, 
SCHLAGHAMERSKY 2002), ugotovimo (slika 
l ), da so doma doseženi učinki pri strojni sečnji 
Preglednica 5: Učinki strojne sečnje ugotovljeni v Sloveniji 
Tabl e 5: Efficiency measured in mechanized cutting in Slovenia 
m3/ 
Delovni Učinek v 
Vir Tip stroja Dan Vrsta sečnje Drevesna vrsta 
drevo 
čas delovnem 
min/m
3 
času m'lh 
Marušič T 1270 1 Ujme/redčenje S mre ka 0,09 15,0 4,0 
Marušič T !270 2 Ujme/redčenje S mre ka 0,10 14,6 4,1 
Marušič T 1270 3 Ujme/redčenje Smreka 0,09 14,1 4,3 
Marušič T 1270 4 Ujme/redčenje S mre ka 0,09 17,7 3,4 
Četina V911 1 Krčitev/ debeljak Igi29%/Lsl71% 0,52 6,8 8,8 
Četi na v 911 2 Krčjtev/ debeljak Igl29%!Lst71 o/o 0,48 6,0 10,0 
Če tina V911 3 Krčitev/ debeljak Ig129%/Lst71 o/o 0,48 6,4 9,3 
Četina v 911 4 Krčitev/ debeljak Ig129%/Lsr71 o/o 0,47 5,4 11,2 
Četina v 911 5 Redčenje Smreka 0,32 7,3 8,2 
Če tina v 911 6 Redčenje S mre ka 0,67 5,8 10,3 
Četi na v 911 7 Redčenje Smreka 0,78 5,8 10.4 
Čet ina v 9IJ 8 Redčenje S mre ka 1,04 5,1 11,9 
Kepic v 911 1 Končna sečnja Jelša+jesen 0,71 5,3 11,4 
Kepic V911 2 Končna sečnja Je1ša+jesen 1,04 4,9 12,2 
Kepic V911 3 Končna sečnja J elša+jesen 0,71 4,9 12,2 
Kepic v 911 4 Končna sečnja J e1ša+jesen 0,67 4,7 12,7 
T = Timberjack, V = Valmet 
Gozd V 62 (2004) l 
21 

11 
Košir, 8 .: Učinki dela pri strojni sečnji 
16 
14 
12 
10 -
o 
> j -..+- lglavci Do~---. 
~ 
8 ~-----=~--~--- ~~~~--~~ 
"'O 
...._ 
-o- Listavci Doma 
ME 
6 
1-'----:.~-r---..;.....c_:-----:--:-:--::=--~ ...,_ lglavci U/S 
4-
2 
L_ 
o 
o 0,2 0,4 
1 O Listavci U/S ___ J 
0,6 
m
3
/drevo 
0,8 1,2 
Slika 1: Primerjava izravnan ih učinkov v delovnem času za sečnjo iglavcev oz. listavcev med domačimi raziskavami 
(lglavci Doma, Listavci Doma) in podatki po ULRICH, SCHLAGHAMERSKY 2002 (U/S) 
Figure 1: Comparison of average efficiency du ring working time in cutting conifers and broatlleaves, data from Slovene 
studies (conifers in Slovenia, broad-leaves in Slovenia) and data by ULRICH, SCHLAGHAMERSKY 2002 (U!S) 
manjši za 11 do 14 %v območju do 1,0 m
1
/drevo. 
Razloge za to bi morali še poiskati s podrobnejšimi 
analizami, vendar je gotovo, da bi bili učinki ob 
podobnih vpliv nih dej avni kih in razmerah vsekakor 
manj različni. Nekaj pa k razlikam prispeva tudi 
variabilnost podatkov (R
2 
izravnanih regresijskih 
enačb za učinke pri nas je 0,56 pri iglavcih in 0,48 
pri listavcih). 
4 UČINKI PRI SPRAVILU LESA IN 
RAZVOJNI TRENDI 
4 EFFICIENCY IN SKIDDING AND 
DEVELOPMENTALTRENDS 
Uvajanje strojne sečnje je celovit tehnološki 
sistem, ki ne bo zaživel, če ga ne bomo pravilno 
zasnovali in pazljivo uvedli. Posamezne tehnološke 
faze morajo biti obravnavane povezano. Sečnjo in 
spravilo moramo obravnavati hkrati, zato bomo 
omenili tudi orientacijske učinke zgibnih pol­ prikoličarjev (preglednica 6). 
Pred uvedbo strojev za sečnjo moramo rešiti tudi 
vprašanje oblik spravila lesa ter izbrati takšna 
sredstva, ki bodo tehnološko in tehnično kos 
možnostim strojev za sečnjo. To je pomembno zato, 
22 
Preglednica 6: Učinki zgibnih polprikoličarjev v m
3
/h, 
razdalja 400m (LAN 2001) 
Table 6: Efficiency of Jorwarders in m
3
/h, distance 400m 
(LAN 2001) 
m~/IOOm Majhni stroji Veliki stroji do 
do 6t nosilnosti 12t nosilnosti 
2 5,5 8,9 
6 7,9 12,7 
10 8,7 14,0 
14 9,2 14,7 
18 9,5 15,2 
22 9,7 15,5 
ker vsako tehnologijo vrednoti mo po njenih skupnih 
končnih učinkih, kjer pa lahko posamezna faza 
rezultat močno spremeni. 
V tej luči moramo omeniti tudi najnovejše 
kombinirane večnamenske stroje, katerih uporaba 
previdno napreduje tudi v Srednji Evropi, to so t. 
im. forvesterji oz. harwarde1ji. 
Učinki sečnje in spravila kombiniranega stroja 
so nižji od učinkov stroja za sečnjo in zgibnega 
polprikoličarja v primerljivih razmerah, vendar ima 
sistem dveh strojev pomanjkljivosti glede na sistem 
enega stroja predvsem v organizacijskih in 
ekonomskih ozirih. 
GozdV 62 (2004) 1 

Kosir, B.: Učinki dela pri strojni sečnji 
Preglednica 7: Učinki stroja za sečnjo in spravilo Valmet 
801 Combi (forvester) pri sečnji in spravilu lesa (po 
BODELSCHWINGH 2003) 
Table 7: Efji:ciency of Vafmet 801 Comhi forvester in 
cutting and skidding (according to BODELSCHH'!NGH 
2003) 
m
3
/drevo 
Učinek pri sečnji 
in spravilu lesa mJ/h 
0,10 5,6 
0,15 7,0 
0,20 8,3 
0,25 9,0 
0,30 9,6 
r----
0,35 10,1 
0,40 10,4 
0,45 10,5 
0,50 10,8 
0,55 11,0 
Prvi preizkusi so obetavni (BODEL­
SCHWINGH 2003). V določenih razmerah je 
kombiniran stroj že danes cenejši od dveh strojev, 
ki sta potrebna za sečnjo in spravilo v običajnem 
sistemu tehnologije kratkega lesa. Preizkušanje 
Valmet 801 Combi je dalo naslednje rezultate: 
vplivna dejavnika sta: velikost drevesa in količina 
lesa na enem mestu pri koncentraciji poseka 
60 m-
3
/ha. Močneje vpliva količina lesa, ki ga stroji 
posekajo brez premika. Pri zelo drobnih drevesih 
(O,lm
3
/drevo) je meja enakih stroškov pri 
250 m
3
/delovišče, pri neto drevesu 0,3 m
3 
je meja 
enakih stroškov pri 530 m
3
/delovišče, nato pa se ta 
meja spet zmanjša in je pri drevesu 0,5 m-' pri 
440 roJ/delovišče. Pri večjih deloviščih so sistemi 
z dvema strojema cenejši, pri manjših deloviščih 
(to bi veljalo za Slovenijo), pa je kombiniran stroj 
cenejši. Razlike v absolutnih vrednosti v začetku 
niso zelo velike, vendar lahko dosegajo tudi do 
4 EUR/m
3
. 
Razvoj kombiniranih strojev pomeni v do­
sedanjem razvoju strojne sečnje novo dimenzijo. V 
ta razvoj so doslej ugriznile že vse večje svetovne 
firme gozdarske mehanizacije. V tem trenutku je 
najbolj obetaven razvoj pri Valmet (801 Combi). 
Gozd V 62 (2004) l 
5 ZAKLJUČEK 
5 SUMMARY 
Učinki pri strojni sečnji so znani iz tujih izkušenj, 
vendar imamo tudi že kar nekaj .~tudij primerov v 
domačih razmerah (MARUŠIČ 1998, MAGAJNA 
2000, KOŠIR, ROBEK 2000. KEPIC 2003, 
ČETINA 2003). Z domačimi študijami je potrebno 
nadaljevati. Strojna sečnja je le podsistem v 
podjetju, zato so učinki povezani z delovanjem 
vsega sistema podjetja in njegovo ekonomičnostjo. 
Veliki učinki pri moderni tehnologiji kratkega 
lesa sami po sebi ne zagotavljajo uspešnega 
delovanja podjetja oz. podjetnika. Na učinke vpliva 
predvsem organizacija podjetja in organizacija dela, 
vendar so odvisni tudi od vrste gospoda1jenja, 
jakosti posega in naravnih danosti. 
Težnja vsake organizacije dela je, da delovno 
sredstvo čim več uporabljamo za namene, za katere 
je bilo kupljeno. Čim dražje je to sredstvo, tem 
pomembnejša je ta zahteva, če želimo ohraniti 
stroške na enoto proizvodnje v želenih okvirih. 
Poznati moramo učinke v produktivnem času. Ti 
učinki najbolje predstavljajo razlike med posa­
meznimi stroji, vendar nam ne povedo dovolj o 
dejanskih učinkih strojev. Da bi jih dobili, moramo 
upoštevati izgubljeni čas zaradi dela (zastoji med 
delom- dodatni čas) ter druge zastoje, ki nastajajo 
pretežno zaradi organizacije dela in razmer v katerih 
dela stroj. 
Stroji za sečnjo so zelo učinkoviti in so sposobni 
doseči izjemne učinke, vendar so njihovi učinki 
hkrati zelo občutljivi na delovne razmere ter 
izkoriščenost delovnega časa (KRČ, KOŠIR 2003). 
Med najvažnejšimi dejavniki je velikost drevesa in 
jakost sečnje ter koncentracija delovišč. Ti dejavniki 
najmočneje vplivajo na učinke v produkti vnem času 
(več ali manj premikov znotraj delovišča) in na 
izkoriščenost delovnega časa (več ali manj 
premikov med delovišči). Veliko težav lahko zato 
rešimo z ustrezno ptipravo dela. 
6 VIRI 
6 REFERENCES 
BODELSCHWINGH, E., 2003. The new Valmet 802 
Combi - first operational test results under Central 
European conditions, V: Austrofoma 2003, Schlaegl, 
Austria. s. 6. 
ČETINA, J., 2003. Analiza časov sečnje s strojem Valmet 
911 na primerih krčitve gozda in redčenja, Dopl.nal, 
Ljubljama, s. 52. 
23 

B.: Učinki dela 
DRUSHKA, K./ KONTTINEN, H .. 1997. Tracks in the 
Forest Timberjack Group, Helsinki, s. 254. 
ELIASSON, L.. 1998a. Comparison of Single-grip 
Harvester Productivity in Clear- and Shelterwood 
Cutting. Silvestria 80, Acta universitatis agriculturae 
Sueciae, Umea, s. 11. 
ELIASSON, L., 1998b. Effects of Establishment and 
Thinning of Shelterwoods on Harvester Performance. 
Silvestria 80, Acta universitatis agriculturae Sueciae, 
Umea, s. 12. 
GUGLHOR, W./RIEHLE, C., 1999. Group Thinning -
Silvicultural Concept and Implementation by a Single 
Grip Harvester. -The Thinning Wood Chain, COFORD, 
Proc.IUFRO 3.09.00, Ennis, Ireland, s. 56-65. 
KEPIC, B., 2003. Študij časov in učinkov pri strojni sečnji 
s harvesterjem Valmet 911, Dipl.delo, lJubljana, s. 69. 
KOŠIR, B ./ROBEK, R .. 2000. Značilnosti poškodb drevja 
in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje 
na primeru delovišča Žekanc - Research Reports, 
University of Ljubljana, Biotechnical Fac., Dep. of 
Forestry and Forest Resources, 62, s. 87-115. 
KOŠIR, B., 2002. Tehnološke možnosti strojne sečnje. V: 
Strojna sečnja v Sloveniji, GZS-Združ. za gozd., 
Ljubljana, s. 7-20. 
KRČ, J./ KOŠIR, B., 2003. Ekonomske možnosti strojne 
sečnje v sloveniji, Zaključno poročilo projekta, GZS, 
Ljubljana, s. 60. 
KRČ, 1., 2002. Sestojne in terenske možnosti za strojno 
sečnjo v Sloveniji. V: Strojna sečnja v Sloveniji, GZS­
Združ. za gozd., Ljubljana, s. 21-32. 
LAGESON, H., 1996. Effects of thinning type on the 
harvester productivity and on the residual stand. 
24 
Silvestria 14, Acta universitatis agriculturae Sueciae, 
Umea, s. 10. 
LAN, Z., 2001. A cost model for forest machine operation 
in wood cutting and operation. ECOWOOD 2001. Forest 
machine cost model. Univ. of Helsinki, s. 15. 
LINDHOLM, E. L./BERG, S., 2003. Contemporary energy 
use in Forestry 1972-1997 and Impacts on Land-use 
a life- cycle approach. Proceedings 2"d Forest 
engeeniring conference. Vaxjo. 99 s. 
MAGAJNA, B., 2000. Drugo redčenje s strojno sečnjo.­
ZGS OE Sežana, Strokovna naloga, s. 29. 
MARUŠIČ, J., 1998. Študij časa sečnje s strojem za sečnjo 
Timberjack FMG 1270 v gospodarski enoti Ravnik, 
Dipl. nal.,Ljubljana, s. 38. 
NORDLUND, S., 1996 Logging technology and methods: 
trends in Iarge-scale forestry, Results No. 2, Skogforsk, 
Uppsala, s. 4. 
PORŠINSKY, T., 2002 Proizvodnost forwardera 
Timberjack 1210 pri izvoženju drva. - Znanost u 
potrajnom gospodarenju Hrvatskim šumama, Šum. 
fakultet sveučilišta u Zagrebu, Znanstvena knjiga, 
Zagreb, s. 491-505. 
STAMPFER, K., 2001. Harvester, Leistungs Daten, MHT 
Robin, Neuson ll002HV, Impex Konigstiger.- FPP, 
Wien, s. 15. 
TANTTU, V./SIREN, M., 2001. Small One-Grip Harvesters 
in First Thinnings on Pine Bogs.- Thinnings, CD Proc. 
IUFRO 3.09.00, Quebec, Canada, 10 s. 
ULRICH, R./SCHLAGHAMERSKY, A., 2002. Použiti 
harvesterove technologie v probirkah. Mendelova 
Zemedelska a Lesnicka Univerzita v Brne, Brno, s. 98. 
GozdV 62 (2004) 1