kazane so nove naloge stavbarstva, ki so postale tudi šola dom ačih - slovenskih grad­ benikov. Šele v 18. sto le tju je prišlo do izoblikovanja značilnosti slovenskih pokrajin . Tej kom pleksni p roblem atik i in razvojnim značilnostim je nam en jen osm i del Fistrove knjige. Č edalje številnejši predpisi na področju stavbarstva so poleg m ode in ljudske­ ga stavbarstva značilnost p re tek lega sto le tja . Vse to je razgrn jeno v devetem poglav­ ju knjige. V naslednjem delu , ki zajem a 20. sto le tje , so predstav ljen i in razčlenjeni arh itek tu ra , urbanizem in ob likovan je, to rej tiste dejavnosti in področja , ki da je jo osnovni pečat vsem u današn jem u stavbarstvu. V enajs tem , sklepnem delu knjige z naslovom »O razum evanju prob lem ov oblikovanja prostora« so prikazana nekate ra osnovna načela ob likovan ja , u re jan ja in p reu re jan ja p rosto ra in pokra jine kot delov­ nega in življenjskega oko lja prebivalstva. V sklepnem delu knjige sta ob jav ljena o b ­ sežen izbor in seznam glavnih stavbarskih spom enikov na Slovenskem . Poleg obširne­ ga seznam a uporab ljene lite ra tu re in virov je še pregled 656 dokum entarn ih ilustracij (fo tografije zavzem ajo 30% , preostali del pa risbe, skice, načrti, tlorisi itd .). Z adn je strani knjige so nam en jene kra jevnem u, im enskem u in stvarnem u kazalu. Sprem no besedo knjigi na pot je napisal prof. dr. M. Kmecl. Fistrova knjiga »U m etnost stavbarstva na Slovenskem « je nadvse dragocena tudi za geografa. V njej bom o odkrili tiste pom em bne socialne, politične, gospodarske in tehnološke pa zgodovinske in tudi verske vzroke in pogo je , ki so vplivali na nastanek in razvoj naših dom ov, naselij, kulturnih spom enikov in pokrajin . Ponuja nam doku ­ m entiran vpogled v življenje pretek lih sto letij, ko so nastajale razlike, zlasti še m ed km ečkim i dom ovi in njihovim i bivališči, m ed posam eznim i pokrajinam i na S loven­ skem . V saka stavba, pa najsi bo v m estu ali na podeželju , je im ela v vsakdanjem živ­ ljen ju svojo funkcijo . V zporedno s sprem em bam i gospodarstva, načina življenja in stanovanjske ku ltu re se je sprem enilo stavbarstvo, njegova g radbena zasnova in vključenost v širši pokrajinsk i am bien t. S k ra tka , knjiga pom eni izvirno, preg ledno in sin tetično delo, ki s svojim i dokum entarn im i izsledki bogati naše znanje o razvoju na­ šega stavbarstva in naše ku ltu rne pokra jine . T udi zato bo naletela m ed geografi, zla­ sti še m ed preučevalci naselij in ku ltu rne pok ra jine , na širok odm ev. Milan N atek RADOVI. G eografsk i od jel PM F Vseučilišča v Z ag reb u , št. 19, 20. 21. Z ag reb - 1984. 1985. 1986. Ž e vrsto let m očno pogrešam o geografske štud ije vsega ozem lja Jugoslavije. To vrzel delom a zapo ln ju je jo bolj ali m anj kvalitetni pregledi posam eznih republik in pokra jin . M ed tem i im am o po zaslugi revije R adovi v erje tno največ sin tetičnih , siste­ m atičnih in m etodološko najbolj poglobljenih regionalnogeografskih analiz prav za H rvatsko. P redn jačijo zlasti zadn je tri številke, ki so za nas še posebej zanim ive, ker gre za sosednji te rito rij, ki je geografsko tako heterogen , da vključuje večino narav­ nih in velik del d ružbenogeografskih elem entov , značilnih za celo tno Jugoslavijo. V vseh treh številkah je že zaslediti določeno sistem atično sp rem ljan je predvsem nekate rih pojavov s področja dem ogeografije , urbanizacije in p rom eta . T ako piše M laden Friganovič v dveh člankih o eksodusnih obm očjih , (ne)razvitosti in popu la­ cijski politiki te r o dem ografsko struk tu rn ih značilnostih m estnih in drugih naselij na H rvaškem , S tjepan Šterc pa piše o dem ografskem razvoju naselij v pogojih p ro s to r­ ske izoliranosti na prim eru obsavskih naselij Z agreba in Siska. O problem atik i u rbanizacije piše M ilan V resk v razpravah o m etropolitansk i re ­ giji Z ag reba 1981. le ta , o urbanizaciji D alm acije v pogojih litoralizacije, o središčih dela in gravitacijskih obm očjih zaposlenih na H rvaškem te r o nekaterih kazalcih funkcijsko-p rosto rske struk tu re Z agreba . P rom etno-geografske študije M iroslava Si- ča o razvoju m reže m estnega avtobusnega p rom eta na H rvaškem te r n jegove vloge v razvoju obm estij in o prom etnem pom enu V aražd ina so sila redk i, zato pa to liko bolj d ragoceni prim eri tovrstnih geografskih prizadevanj pri nas. Če ob navedenem opozorim o še na študiji D ragutina F e le ta rja o industrializaciji H rvaške, na študiji Tom islava Šegote o padavinah v Jugoslaviji v hladni polovici leta in o g ibanju vodostaja v Savi pri Z agrebu , na zanim ivi študiji A nd rije B ognarja o geom orfoloških značilnostih nižinske reke K arešice v B aranji te r o geom orfološki značilnosti M artin B rega, B rckovljanskega in Štakorovečkega hriba (soavtor Ištvan B lažek), o staneta le še razprava B ožene V olarič in Inge Lisac o klim atski delitvi H rvatske glede na letne tem p era tu re zraka in razprava Petriče N ovosel-Žic o cen tra l­ nih naseljih na K rku. Š tudije ob liku je jo zasnovanost na kvantitativnih m etodah , številne tabele in predvsem zanim ivi in dokaj kvalitetni kartografski prikazi. So zato ne le ustrezno g ra­ divo za poznavanje geografske problem atike H rvatske, tem več tudi uspešno dopol­ n ju je jo in ak tualiz ira jo vseh šest knjig regionalne geografije H rvatske iz leta 1974. M irko Pak Dimitrije Perišič: O prostornoin planiranju. Institu t za arh itek tu ro i urbanizam S rb ije , B eograd, 1985. Srbski geograf in prostorski p laner, sedaj univerzitetni učitelj za p rostorsko p lan iran je na beograjsk i univerzi, D im itrije Perišič, je 1. 1985 objavil obsežno knjigo o prostorskem p lan iran ju (340 stran i). D elo je v bistvu zbornik njegovih člankov, p redavan j, m etodoloških napotkov , prostorskih planov (večidel na regionalni ravni), recenzij in razm išljanj o problem ih prostorskega p lan iran ja in urbanizm a iz zadnjih petnajstih let. A v to r je publikacijo razdelil na več poglavij, ki si sm iselno sledijo ta ­ ko, da p reh a ja jo od m etodologije in vsebine prostorskega p lan iran ja k izdelavi p ro ­ storskih planov in k podrobnejšim te r konkretnejšim prob lem om , kot so načrtovanja naselbinskih om režij, življenjsko okolje ali p rom etno ure jan je . Z born iku se pozna, da ga je napisal planerski delavec z bogatim i jugoslovanski­ mi p lanerskim i skušnjam i. Z a to obsega po eni strani pripravo m etodologij za p ro ­ storske plane in podrobne napo tke za izdelavo prostorskih planov pri nas, po drugi strani pa podaja kritično preso jo jugoslovanskih in še zlasti srbskih in črnogorskih p lanerskih dosežkov in spodrsljajev . V svojih razm išljanjih se Perišič kritično ozira na jugoslovansko p lanersko prakso in opozarja na nekate re tradicionalne slabosti p lan iran ja , ki jih kljub štiridesetletn im skušnjam nism o uspeli odpraviti. Posebej opozarja na neusk lajenost m ed ekonom skim , socialnim in prostorskim p laniranjem . Zavzem a se za njihovo in tegracijo , vendar sodi, da še vedno m anjka ustrezna m eto­ dologija in da ekonom sko p lan iran je ni p rip rav ljeno sprejeti spoznanj in tem eljne prakse prostorskega p lan iran ja . Z arad i tega osta ja predvsem sek to rsko , razvojno in alokacijsko p lan iran je in se zaradi tega slabo povezuje s prostorskim i plani. Še vedno tudi zadevam o na naspro tovan ja , da bi vrednotili p ro s to r kot del razvojnih stroškov. Po drugi strani pa bi m oralo p rostorsko p lan iran je opustiti vse prepogosto izživljanje v faktografiji te r posvetiti več pozornosti ciljem in po tem , kako priti do teh ciljev. Postati bi m oralo »oblika struk tu re dogajan ja« . N erazčiščena je stara dilem a: ali je p lan iran je predvsem izbor ciljev ali izbor sredstev razvoja (plan želja ali plan akcije). P rostorski plani so ponavadi vse preveč statični. Še vedno ni raz jasn jeno , kako vk lju ­ čiti v plane varstvo oko lja , regionalni vidik in regionalne specifičnosti. M anjkajo nam