I OBČINA IVANČNA GORICA POŠTNINA PLAČANA PRI 1295 IVANČNA GORICA GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 2003 352(497.4 Ivanči 1200313148 . 10 Goi Adamičeva 15 1290 Grosuplje Številka 1 O letnik 9 december 2003 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5. 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 | POPOLNAPONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino : lamas@lamas.si Spoštovali občami, sot>etavci m prijatelji y\&$c občme! Vsi smo hiteli, vsem se je mubilo... Ob ponebcljtabo petkA je bilo malo časa, še m ah j 5A je bilo 00 petltA bo ponebel jltA. TaUo so šli tebni, nič t>ru$*čc niso hiteli meseci, iti leto 2004 je že tukAj. Sobobni čas mas ne pusti. bA bi se po oprAvljcnem belu zAbovoljni MStAvili, saj mas neodložljive obveznosti pehAjo novim nAlo5Am in novim potrebAm naproti. Potrošništvo in tekmA stA nAŠ vsAkbAnjik, tubi za tiste bobrine in vrebnote, ki so še v obrisih, nepreverjene in nepotrjene. "Naš izbor le-teh nAJ bo ZAto rcAlen in bo50vor jen v okviru nAših možnosti. Naj novo leto vzbubi v nAS mir, za bAnes in za jutrišnji bAn. Bobimo veseli, zbrAve5A rAzumA, vzcn\in\o enotnA merita za bobro in sUbo, pA venbAr obločitev prepustimo prisebnim in ob50Vornim za lAStnA bcjAnjA. Strpno in skupAj pomA5Ajmo uresničcvAti želje, ki bi jih brez nAS in nAŠc \>on\oči mosoče nikoli ne uresničili. ZAhvAlil bi se vsem, ki belAjo prostovoljno v prib nAŠe občine. "Njene meje se ne konČAJo preb ZAČctkom posA-mezne VAši, AmpAk smo za njen rAzvoj obsovorni vsi, in pri tem ne smemo skrbeti le zAlAsttie interese. VstVArjAlnosti in optimizmu nikoli ni vibeti koncA in prAv to je srcčA. TaUo IaMo vebno ZAČnemo znovA in se postAvimo z bobrimi beli. Bobimo še nAprej vztrAjni. S sosebom pojbimo v bAnAŠnji in jutrišnji bAn. Vomoč, ki jo bomo izkAZAli lokAlni skupnosti, je le bel nAŠe obveze in vesti. Želim VAm, bAbi v zbrAvju, sreči in ZAbovoljstvu preživeli pr Aznične in tubi vse ostAlc bni. ŽupAn Občine IvAnčnA GoricA Jernej LAmpret, prof. BOŽI«^ PRAZNIH Noč tiha je, le zvon iz cerkve poje in misli mi hite nazaj med bližnje moje. Vse bele so poljane, v sneg gazi speljane, po ulicah luči prižgane in veseli vsako se srce po svoje. Stopila bom pred jaslice, spomnila se na uboge vse, ki nimajo svoje postelje, in rada poklonila jim pomoč, kot trije kralji so na sveto noč VAM ZELI ŽUPANSTVO, OBČINSKI SVET IN VREDNIŠTV0 KLAS|A Predzadnja seja občinskega sveta Kdaj bomo dobili podžupana? Vse o Festivalu Stična NAGRADNA KRIŽANKA str. 2 str. 3 str. 23 str. 28 SENČILA T°™* Oven s.p. Pot v resje 1 1295 IVANČNA GORICA GSM: 031/679-079 Tel./fax: 01/7878-266 IZDELAVA IN MONTAŽA 120030148,10 STRAN Iz Jernejeve malhe Ob zaključku leta zbiramo lepotice sveta, športnike leta, naj znanstvenika, naj izdelek, in sploh iščemo posebnosti, ki sovpadajo s posebnim mesecem decembrom. Z njim zaokrožimo koledarsko leto, se v mislih sprehodimo po preteklih dejanjih in si okvirno začrtamo pot, ki bo oprta na temelje izkušenj in preteklosti. Kar je danes dobro, vzamemo tudi za naprej, kar je slabega, odložimo in poskušamo na to čimprej pozabiti. Nekaj podobnega je bila tudi zadnja seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, kije bila namenjena proračunskemu delu in finančnim pokazateljem. Veliko investicij, ki se zaključujejo ali pa so še v začetni fazi, kaže na uspešno načrtovanje in dobre predinvesticijske napovedi. Novi objekt Osnovne šole Stična v Ivančni Gorici je zaživel, postal je dnigi dom z dušo učenosti. Delavci hitijo naprej, saj jih do dokončanja športne dvorane v šolskem kompleksu, čaka še kar precej dela, občina pa bo v ta namen morala odšteti še veliko finančnih sredstev. Tudi za Polževsko planoto je že prišel čas, da priteče voda iz javnega vodovoda. Stroji se bodo dodobra ogreli tudi ob investiciji, ki bo pripeljala vodo v stisko visoko cono. Temeljni kamen bo postavljen tudi za čistilno napravo v Šentvidu. Čiščenje odplak ostaja tudi naprej ena izmed najpomembnejših komunalnih potreb. Dela nam ne bo zmanjkalo, pomemben pa je pristop, saj bo treba tudi za izpeljavo teh nalog pridobiti dodatna sredstva: nekaj s samojinanciranjem občanov preko nadomestil za vrednost dodatne pridobitve preko sprejetih odlokov, nekaj s sredstvi države, v največji meri pa z osnovnimi proračunskimi sredstvi Občine. Nove potrebe pa iz dneva v dan rastejo in se kažejo tudi na tistih področjih, kjer imamo v naših vizijah že začrtano pot in se ne umikamo od potreb in nujnosti, vendar za uresničevanje vseh, tudi zakonskih obveznosti, enostavno ni denarja. Dokler se bodo rojevali otroci, dokler bomo ljudje, bodo potrebe rasle, razvoj pa bo, upajmo, šel v smer naših želja. Korak za korakom bomo nadaljevali pot, pa vendar ne bomo nikoli prišli do končnega cilja, ker si bomo zastavljali vedno nove. Številni projekti, ki jih pripravljamo, nam bodo prišli še kako prav, ko bodo razmere dozorele. Ob iskanju simbolov in značilnosti, ki bi nas ob vstopu v Evropo delale še bolj prepoznavne, ne moremo mimo človeške ribice. Evropi in svetu je bilo že v zgodovini znano, da je prvo najdišče te posebne živali na Viru pri Stični. Ob prekomernem onesnaževanju podtalnice in potoka nas skrbi, da bi bila človeška ribica žrtev človeškega nasilja nad naravo in nepoznavanja enkratnega biološkega zaklada. Država mora nahajališče nemudoma zaščititi in s strokovnim predlogom takoj pripraviti začasno zavarovanje. Vsi projekti, ki so že zdaj vezani na cestno strukturo in kanalizacijo za ta predel, naj vsebujejo kot prioriteto izboljšan ekološki izgled. V Krajevni skupnosti Stična pa se bo formiral odbor, ki bo s promocijo dopolnil široko kulturno in turistično ponudbo. Več kot 250 let znano nahajališče človeške ribice naj ponovno dobi evropski pomen. Pomen Evrope pa bomo povsem začutili v mesecu maju, ko bomo formalnopravno postali člani velike evropske družine. Leto 2004 bo tudi po tej plati prineslo uresničitev velikih pričakovanj. K temu bomo pristopili praznično, saj tudi v naši občini že načrtujemo prireditev, ki bo odražala spoštovanje in upanje v opevano blagostanje, seveda ob pomislekih, ki jih vsakdo ima. To je le zunanji obris, več pa pričakujemo v letu, ki prihaja, za lastno dobro počutje, zdravje in zadovoljstvo. Želim vam prijetno praznovanje in vse najboljše! Župan Jernej OBČINSKI SVET OBČINE IVANČNA GORICA SPET ZASEDAL lir * * "to r RDEČE JABOLKO ZA ZDRAVJE. + * SONCE V SRCU ZA NASMEH, ZINO BELO ZA VESELJE. * . * SREČO V ŽEPU NA VSEH POTEH! ♦ "to Poslovalnica GROSUPLJE V začetku decembra je župan Jernej Lamprct sklical 8. sejo občinskega sveta občine Ivančna Gorica z malo krajšim dnevnim redom kot običajno. Sprejeti dnevni red je vseboval 8 točk, najpomembnejša med njimi pa jc bila prav gotovo Odlok o spremembi odloka o proračunu občine oz. rebalans občinskega poračuna. Po uvodnem županovem pozdravu so svetnice in svetniki dali pripombe na zapisnik 7. seje in na zapisnik 3. izredne seje občinskega sveta. Pripomb je bilo veliko, po končnem sprejetju zapisnikov z dodatnimi pripombami pa se je razvila debata o družini Motoz. "KEJ, KEJ, KEJ BOM JEMAL ..." V uvodnem pojasnilu k Odloku o spremembi odloka o proračunu občine Ivančna Gorica 2003 je župan na kratko predstavil finančno situacijo proračuna. Poudaril je, da vse finančne obveznosti Občine še niso realizirane in da je prišlo do prerazporeditev sredstev na nekaterih področjih. Prihodki občine Ivančna Gorica so z Odlokom načrtovani v skupni višini 1.873.143.108 tolarjev ali za 22 % več od prvotno načrtovanega obsega, obseg odhodkov proračuna pa je načrtovan v višini 2.116.070.434 tolarjev. S predlogom rebalansa proračuna je prišlo do večjih sprememb na naslednjih področjih: izobraževanje (transferji* v osnovne šole, glasbena šola), socialno varstvo (transferji v Center za socialno delo Grosuplje in v izredne denarne pomoči), otroško varstvo (vzgojno-varstveni zavodi, osnovne šole), kultura, šport, zdravstveno varstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, cestno gospodarstvo (lokalne ceste, javne poti), komunalno gospodarstvo (izgradnja vodovodov, nabava zabojnikov za zbiranje odpadkov...) in urejanje prostora. Sledila so vprašanja svetnic in svetnikov različnih svetniških skupin, na katere so odgovarjali župan in strokovni sodelavci občine. Pri glasovanju za rebalans proračuna je svetniška skupina LDS poudarila, da za Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica 2003 ne bo glasovala iz več razlogov: na seji ni bilo predloženo pisno poročilo Nadzornega odbora (predsednik NO Jurij Kos je komentiral, da se NO še ni posebej sestajal zaradi rebalansa, da pa bo predstavil poročilo na eni od prihodnji sej občinskega sveta, s posebnim poudarkom na postavkah in nejasnostih, ki so bila izpostavljena na tej seji), pisna obrazložitev rebalansa jc pomanjkljiva, realizacija na gospodarskih in komunalnih postavkah je premajhna, vprašanje pa je tudi, kdo nadomešča vodjo proračuna na občini. pije, ki ga je predstavila Roža Kck, v.d. direktorice Knjižnice Grosuplje. S pripombami svetnikov in svetnic je bil z 18 glasovi sprejet predlog Pravilnika o namenu, načinu uporabe in virih financiranja kmetijstva in gozdarstva v Občini Ivančna Gorica, z 20 glasovi pa je bil sprejet tudi osnutek Odloka o ureditvi zimske službe. V nadaljevanju je bil s popravki sprejet predlog Odloka o razglasitvi cerkve svetega Štefana na Sušici za kulturni spomenik lokalnega pomena in predlog Sklepa o višini sorazmernega dela stroškov izgradnje vodovodnega omrežja na območju Polževske planote v občini Ivančna Gorica. POBUDE IN VPRAŠANJA Svetnik Alojz Čebular je izpostavil problematiko neurejene ceste Ivančna Gorica - Sveti Rok -Bič, svetnik Nikolaj Erjavec pa jc napovedal svoj možni javni odstop od vodenja Civilne iniciative. GOVOR PRI ODPRTEM GROBU Zaradi, na seji izpostavljene problematike o pokopu pokojnikov, na predlog župana v nadaljevanju objavljamo del Odloka o pokopališčih, pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Ivančna Gorica, ki ureja govor pri odprtem grobu (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št.1/98, 2.3.1998, 46. člen): Odlok o spremembi Odloka o proračunu občine Ivančna Gorica 2003 jc bil kljub vsemu sprejet s 14 glasovi. * prenos sredstev iz občinskega proračuna na končnega uporabnika NA SEJI SO SPREJELI SE ... ...osnutek Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Grosu- Kolodvorska 3, 1290 Grosuplje tel.: (01) 786 51 70; faks.: (01) 786 10 19 e-mail: grosuplje@studentski-servis.si "Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, nosilci insignij, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti, če je ta navzoč, in drugi udeleženci pogrebne svečanosti. V skladu z željami pokojnika oziroma naročnika pogreba sledi pri odprtem grobu poslovilni govor predstavnika lokalnih organov in morebitni govor oblastnih in drugih udeležencev. V primeru, da je navzoč predstavnik verske skupnosti, ta opravi svoj del svečanosti pred govorom predstavnikov oblastnih in lokalnih organov. Udeleženci se poslovijo od pokojnika z mimohodom. Na krajevno običajen način lahko poslednji pozdrav pokojniku dajo tudi z rožami ali grudo zemlje, odvzeto z groba pokojnika." NP Ustanovitelj časopisa KLASJE jc Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17. telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net, internet: www.ivancna-gorica.si/klasje. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Natalija Pavlin, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Seni-ca (kultura), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. STRAN ŽUPAN IN SVETNIKI ODGOVARJAJO Po 33. členu Zakona o lokalni samoupravi in 40. členu Statuta Občine Ivančna Gorica mora občina imeti vsaj enega podžupana, ki pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti. Zanimalo nas je, zakaj v občini Ivančna Gorica še vedno nimamo podžupana, čeprav bi bilo to, ne samo zaradi zakona, ampak tudi dejansko, koristno. Odgovorili so župan Jernej Lampret in navedene svetniške skupine. ZUPAN ODGOVARJA Res jc, da smo ena izmed tistih občin, ki v večini zadev skušamo pravnoformalno zadostiti vsem potrebam, ki jih pred nas postavljajo zakon in interni akti. V formalni politiki sc pa dogodi, da vse stvari ne potekajo po določenih časovnih rokih. Podoben primer je tudi imenovanje podžupana v občini Ivančna Gorica. Župan je pri svojem delu suveren in izvaja naloge, ki jih predvideva zakonodaja. Podžupan pa naj bi le nadomeščal župana v odsotnosti oziroma zadržanosti. Glede na to, da zgodovina osemletnega dela kaže županovo trdnost v zdravju in zmožnost opravil, stanje prav gotovo ni kritično. Moram pa povedati, da v vlogi župana in odgovornosti do občine ni moč kar povprek porazdeliti obveznosti del in nalog. Zupanova funkcija zahteva celostni pristop z vso odgovornostjo in polno informiranost, ki se kaže v dejanjih, izvršenih preko občinske uprave, in ostalih asociacij, vezanih na občino. Morda prav zaradi tega župani ne morejo svojo pravno in politično funkcijo in odgovornost do občanov, dobljeno na volitvah, prepustiti trenutnemu političnemu trgovanju. Prav iz teh razlogov podžupani nastopajo kot nadomestilo župana v odsotnosti. Dogovori pa so lahko tudi drugačni, seveda le v primeru, ko podžupan nedvomno zaupa županu in njegovemu delu. Zato kot župan in predlagatelj podžupana občinskemu svetu iščem ustrezno osebo, ki jo bom predlagal občinskemu svetu, vendar šele takrat, ko bo dovolj politične volje za osebo, ki jo nameravam predlagati, nikakor pa nočem izpostavljati imen, ki bi bila na občinskem svetu kot tržno blago z velikimi besedami, dejanj pa ne bi bilo pričakovati. Torej, občina trenutno dobro deluje brez imenovanega podžupana, predlagati pa ga nameravam v najkrajšem času, saj to od mene zahteva tudi zakonodaja. Zupan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof. N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka V občinskem svetu si vsi želimo, da bi bil podžupan več kot samo črka na papirju. Mislim, da si tega želi tudi župan, zato je pri imenovanju kandidata previden. Izbrati mora po dveh kriterijih: prvi je zaupanje, drugi pa podpora v občinskem svetu. Podžupan ne more biti drug kakor tisti, ki lahko s svojim delom prispeva k razvoju naše občine. Podžupan lahko razbremeni župana na področjih, kot je na primer pridobivanje sredstev preko javnih razpisov. Če bi podžupan v naši občini imel samo to zadolžitev, da spremlja razpise in zanje tudi lobira po ministrstvih, bi upravičil svoj namen. V Novi Sloveniji imamo človeka, ki je pripravljen prevzeti to odgovornost in narediti vse, da se stvari premaknejo naprej. Ker pa je stvar imenovanja podžupana tudi stvar politične volje, upamo, da bomo v občinskem svetu zmogli toliko modrosti, da podžupana imenujemo še pred novim letom. Na potezi smo župan, da ga predlaga, in svetniki, da ga podpremo. Andrej Sekimik svetnik in predsednik OO N.Si Ivančna Gorica LDS Uredništvo Klasja je pravilno ugotovilo, da Zakon o lokalni samoupravi določa, da mora občina imeti vsaj enega podžupana. Tudi Statut občine Ivančna Gorica v svojem 34. členu določa, da ima župan za pomoč pri opravljanju nalog podžupana, ki ga imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članic in članov občinskega sveta. Podžupana bi naša občina morala imeti že zaradi dejstva, daje župan neprofesionalec s številnimi obveznostmi, ki jih ima kot ravnatelj v Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Podžupan naj bi županu pomagal pri njegovem delu in opravljal posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere bi bil pooblaščen. Izkušnje iz zadnjega mandata, ko je občina imela podžupanjo, ki pa ni imela nobenih konkretnih zadolžitev in pristojnosti, nas učijo, da je treba pred imenovanjem podžupana oziroma podžupanje občinski svet seznaniti s tem, katere bodo naloge in zadolžitve, ki jih bo opravljal, da bo opravičil prejemanje plače, ki je v občinskem proračunu zagotovljena. Menimo, da bi moral vsak član občinskega sveta in tudi podžupan opravičiti nagrado, ki jo mesečno prejema iz občinskega proračuna, ki konec koncev niti ni tako majhna. Če pa naj bi bile obveznosti podžupana tudi v tem mandatu takšne, kot so bile v prejšnjih dveh, je bolje, da ga nimamo in sredstva, ki jih bi prejemal, namenimo za naložbe, ki bodo koristile vsem občankam in občanom naše občine. Svetniška skupina LDS: Sonja Maravič, Nataša Luknian, Marina Koščak, Zdravko Skubic, Jože Rus in Miro Volkar NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ob bivšem (sedanjem) županu sta delovala že dva podžupana, ki sta se najbrž kar pošteno mučila in nagara-la. Z novim imenovanjem zato župan pač ne hiti, mogoče pa podžupana niti ne potrebuje. Da bi pa roka roko umivala, po našem mnenju ni pravih razlogov. Upam, da bo skrivnost odkril kar gospod župan sam. Mi pa vemo le to, da podžupana iz naše stranke v tem mandatu ne bo, pa tudi to, da če ga občina nima, zato prav čisto nič ne prihrani. V naši stranki smo prepričani, da bi bilo bolje v tako veliki in zahtevni občini imeti profesionalno zaposlenega župana, pa tudi za podžupane bi se našlo kar veliko dela. Ker temu ni tako, je občina gospodarsko obtičala, razvoj pa si lahko ogledujemo samo v sosednji občinah (Grosuplje, Trebnje, Litija, celo Dobrepolje). Prepričani smo, da v Sloveniji ne bi smele ene in iste osebe držati škarij in platna: poslanec -župan, drž. svetnik - član vodstva politične stranke, župan - direktor javnega zavoda ali organizacije, ki je neposredni porabnik proračunskih sredstev ipd., saj jc jasno, da jc težko tistemu, ki ga ena in ista oseba toži in sodi hkrati. Trda prede ljudstvu, ki mu pišejo postave tisti, ki v rokah hkrati držijo skupno malho, iz katere pa praviloma lahko jemljejo le ONI SAMI! SAJ PO NOVEM, SAJ PO NOVEM LETU BOLJŠE BO! Nikolaj Erjavec, NDS Zakaj občina še nima podžupana, je vsekakor vprašanje, na katerega mora dati prvi odgovor župan, saj je on tisti, ki bo nekoga predlagal iz vrst svetnikov. Sicer pa naša stranka že ima izkušnjo s podžupanom. Kot funkcija se "dobro sliši", je pa tako, da župan v prejšnjem mandatu praviloma ni pooblaščal podžupana. Predvidevamo, da tudi v bodoče ne bo bistveno drugače in bo podžupan le rezerva v primeru morebitne daljše županove odsotnosti. V tem mandatu SLS nima nobenih zahtev niti dogovorov o imenovanju podžupana. Tudi v bodoče bo po vsej verjetnosti podžupan "opravičeval" statutarna in zakonska določila, čeravno v naši stranki menimo, da bi občina potrebovala aktivnega podžupana, glede na dejstvo, da župan dela opravlja neprofesionalno. OO SLS in svetniška skupina SLS: Jože Golf, Jože Perko, Milena Vrbovec SDS V svetniški skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo razmišljanja, da bi bilo čimprejšnje imenovanje podžupana občine Ivančna Gorica koristno in potrebno. Ker po občinskem statutu podžupana izmed občinskih svetnikov imenuje občinski svet na predlog župana, je po našem mnenju nujno, da podžupan postane tisti svetnik ali svetnica, v katerem bo župan dobil vsestransko podporo in pomoč pri opravljanju njegovih številnih obveznosti. Zavedamo se, da je delo podžupana pomembno in odgovorno, zato smo v SDS z vso resnostjo sodelovali v dosedanjih pogovorih glede kandidata. Prepričani smo, da bo župan v bližnji prihodnosti občinskemu svetu predlagal v izvolitev najbolj primernega kandidata za podžupana, zato bomo njegov predlog v svetniški skupni SDS podprli. Andrej Mirtič vodja svetniške skupine SDS REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01 78 10 900/ Fax: 01 78 10 919 Številka: 351-299/03 ŠS Datum: 4.12.2003 Republika Slovenija, Upravna enota Grosuplje na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (U.l.RS št. 32/93 in 1/96) in 159. člena zakona o splošnem upravnem postopku(U.I.RS št. 80/99, 70/00 in 52/02), v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo čistilne naprave Šentvid pri Stični, vodenega na podlagi vloge Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, ki jo zastopa P.U.Z. d.o.o., Slovenčeva 97, Ljubljana, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bosta osnutek gradbenega dovoljenja za gradnjo čistilne naprave Šentvid pri Stični in Poročilo o vplivih tega posega v okolje, ki ga je pod št. 155-344/98, maja 1999, z dopolnitvijo junija 2003, izdelal OIKOS, Ljubljanska 63, iz Domžal, javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev od 15.12.2003 do 30.12.2003 v sejni sobi Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, in sicer ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8h dol2h, ob sredah pa od 8h do 16h 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica v ponedeljek, 29.12.2003, ob 9h, v sejni sobi Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica. 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v sejni sobi Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica do konca javne predstavitve ali pa se v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje, do konca javne predstavitve ter vnesejo v zapisnik na javni obravnavi. Upravna enota Grosuplje POVZETEK POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE S SKLEPNO OCENO: Poročilo o vplivih posega v okolje jc pod št. 155-344/98, maja 1999, z. dopolnitvijo junija 2003, izdelal OIKOS, Ljubljanska 63, iz Domžal. Investitor Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, namerava na zemljiščih parc.št. 335/2, 336/1, 336/2, 334, 337, 333, 332/9, 1005, 260/23, 391/3, 922, 393/2, 332/6, vse k.o. Šentvid, zgraditi čistilno napravo (ČN) s kapaciteto 1950 populacijskih enot (PE). S čistilno napravo bi se čistile odpadne vode naselij Šentvid pri Stični, Petrušnja vas, Šcntpavel na Dolenjskem in Velike Čcšnjice. V okolici ČN bo posajeno drevje, zato izgled ne bo moteč za okoliške stanovanjske objekte. Čiščenje odpadne vode na ČN bo potekalo na mehanski in biološki način. Projektant zagotavlja, da bo iztočna voda ustrezala predpisanim vrednostim, ki jih določa uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (U.l. RS št. 35/96). Izpust odpadne vode je predviden v bližnja ponora. Sledilni preizkus podzemnih voda je pokazal, da te pronicajo na dan v številnih kraških izvirih. Na območju ni nobenega površinskega vodotoka, zato investitor ne more izbirati odvodnika. Za izpust mora pridobiti soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Zaradi možnosti onesnaženja podzemnih voda je treba na ČN dnevno spremljati naslednje parametre: KPK, temperatura, usedljive snovi in 02, tedensko PBK in aktivno blato. Pred izgradnjo jc treba zagotoviti biološko-kemijske analize vode na izviru Krke, izviru na Gabrovčcu, zajetju Žlajpahov studenec v Žužemberku in izviru Temenice Luknja v Prečni. Meritve je nato treba ponavljati dvakrat letno. Ob poslabšanju merjenih parametrov je treba čimprej zagotoviti terciarno čiščenje na ČN. Blato iz ČN je pomemben vir rastlinskih hranil, ki lahko ob prekomerni, neprimerni in nepravočasni uporabi znatno obremeni podtalnico. Investitor naj sc dogovori o skupnem načinu stabilizacije odpadkov z drugimi povzročitelji odpadkov na območju, tudi o tem, da bo blato primerno za nadaljnjo uporabo ali za deponiranje na deponiji komunalnih odpadkov. Čeprav je ČN sama po sebi onesnaževalka vode, pa bo investicija vanjo pomenila zmanjšanje obremenjevanja podtalnice, saj sedaj vse vode, bolj ali manj slabo prečiščene, ponikajo iz individualnih greznic oz. so izpuščene v potok, ki prav tako ponikne. Zato kljub temu, da bo izgradnja ČN vplivala na izvire od Krke do Luknje v Prečni, ocenjujemo, da bo izgradnja ČN pozitivno vplivala na kakovost podtalnice v vplivnem območju in je zato z vidika varstva okolja sprejemljiva. Odgovorni nosilec Poročila o vplivih na okolje: Marija Kališnik, ing. kem. tehn. (OIKOS) supue STRAN N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka OBISKAL NAS JE POSLANEC NOVE SLOVENIJE, mag. JANEZ DROBNIČ V soboto, 15.11.2003, ko seje slovenska nogometna reprezentanca borila v Zagrebu za nastop na evropskem prvenstvu leta 2004, smo se člani in simpatizerji Nove Slovenije v naši občini sestali s poslancem v državnem zboru, mag. Janezom Drob-ničem. Skupaj smo analizirali trenutni družbenopolitični položaj v Sloveniji. Na začetku se nam je g. Drobnič v imenu vodstva stranke zahvalil za vse, kar smo doslej naredili. Nato se jc dotaknil vrednot in običajev, ki jih moramo gojiti, da bomo lahko prihajajoči Evropi pokazali, kdo smo. Ker pa je tisti dan v Murski Soboti potekal tudi kongres Mlade Slovenije (podmladek N.Si) z naslovom Tudi Prekmurje jc Slovenija, sc je dotaknil "zgodbe o uspehu", ki kaže zelo žalostno podobo. Primerjal jo je s svetopisemsko prigodo o debelih kravah. "Slovenija žal ni ustvarila dovolj velike akumulacije, s katero bi lahko prebrodila obdobje suhih krav." Nato je nadaljeval: "Pokojninski in zdravstveni blagajni sta prazni. Kaj lahko ponudimo mladi generaciji? Trdo delo in dolgove!" Dotaknil sc jc tudi problema prehitrega upokojevanja, sistemskega zakona o izbrisanih in opozoril na odškodnine, ki jih bodo terjali vsi tisti, ki imajo svoje premoženje še vedno v denacionalizacijskih postopkih. Skratka, stvari, ki lahko zelo obremenijo državni proračun. Ni pa to edino, kar iz dneva v dan slabša položaj naše države. "Imamo zelo nestrokovno vlado," je dejal G. Drobnič in navedel primer: "Vlada je letos spomladi za odplačilo dolga izdala obveznice, nominirane v cvrih. Če bi bile nominirane v ameriških dolarjih (takrat se je namreč že vedelo, kako bodo stvari potekale), bi tako prihranila 30 milijard tolarjev." Nato pa je dodal: "In potem govorijo, da ni denarja. Seveda ga ni, ko pa tako slabo gospodarijo z njim." Slabo gospodarjenje z denarjem se vidi tudi v razpisanih referendumih. Če bi vladajoča koalicija prisluhnila argumentom opozicije, do referendumov ne bi prihajalo. G. Drobnič je povedal, da je opozicija dobila vse referendume do sedaj (razen tistega o železnicah, ker ljudje niso vedeli, za kaj gre). Dodal pa jc šc: "Naša država pa zgublja tudi na drugih področjih, kot je npr. anarholiber-alizem brez vrednot, moralni relativizem, zaslužek brez dela, insajderstvo, sporne menedžerske pogodbe (Elan) itd.". "Ne glede na vse pa v Novi Sloveniji imamo odgovore na trenutno stan-je." G. Drobnič je nato povedal: J. Odprti moramo biti do investicije - investicij v slovenski prostor. 2. Investirati moramo v univerze in znanje ter vzgajati ljudi, ki bodo imeli trdno hrbtenic, o s poudarkom na krščanskih vrednotah. 3. Podpiramo ustanavljanje tehnoloških parkov. Samo s trdim delom in s trdim učenjem ter razvojem bomo dohiteli razviti svet. 4. Odpraviti moramo sodne zaostanke, tako da bomo mladim sodnikom ponudili priložnost. 5. Z močnimi zakoni, ki bodo ščitili investitorje in stopili na prste špekulantom bomo odpirali nova delovna mesta in tako povečali prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno. 6. Številčnejšim družinam bomo dali pravo mesto v družbi, jih finančno podpirali ter stimulirali. Nova Slovenija ima odgovore, zato se z velikim optimizmom in veseljem pripravlja na naslednje državnozborske volitve. Zdaj gre zares, zdaj gre za NOVO SLOVENIJO. Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N.Si Ivančna Gorica "Bog je postal človek za celotno človeštvo, torej za vsakega izmed nas ... Božič je torej praznik za vse, veselje za vse, svoboda za vse, mir za vse." (Chiara Lubich) VOŠČIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, V PRIHAJAJOČEM LETU 2004 PA VELIKO USPEHOV, ZDRAVJA IN ŽIVLJENJSKE MODROSTI. oo n.Si IVANČNA GORICA • LD MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA PONOVNO AKTIVNA Po nekajletnem mirovanju smo se mladi liberalni demokrati in demokratke ponovno zbrali v okviru občinskega odbora MLD - Mlade liberalne demokracije Ivančna Gorica, da nekaj naredimo za mladino v občini Ivančna Gorica. Za začetek se nas je zbrala številčno dokaj solidna skupina članic in članov MLD- ja, pričakujemo in želimo pa si, da bi se ta skupina okrepila, ko bomo začeli izvajati projekte, ki jih imamo v načrtu. Na zboru članic in članov OO MLD Ivančna Gorica, ki je bil 24. novembra 2003, smo izvolili tudi novo vodstvo in začrtali osnovni razvoj naših aktivnosti. K sodelovanju vabimo čim več mladih iz. naše občine. Vse dodatne informacije so vam na voljo pri predsedniku OO MLD Ivančna Gorica Boštjanu Zaletelju (e-pošta: bost20@email.si) in pri sekretarki OO Urški Rus (e-pošta: ursi_rus@pinkponk.com) Vabimo vas tudi na spletno stran www.mld.lds.si, preko katere se nam lahko tudi pridružite. Boštjan Zaletelj LDS Vsem občankam in občanom občine Ivančna Gorica želimo vesele božične praznike in zdravo, uspešno ter srečno novo leto 2004! Občinski odbori LDS - Liberalne demokracije Slovenije, MLD - Mlade liberalne demokracije - in Sivih panterjev Ivančna Gorica ter Svetniška skupina LDS SLS Jutrišnji dan pripada tistim, ki z ustvarjalnostjo gradijo prihodnost, tistim, ki znajo in vedo, kaj hočejo, predvsem pa tistim, ki verjamejo v to, kar delajo. Vesel božič in srečno novo leto 2004 želimo vsem občanom občine Ivančna Gorica! Slovenska ljudska stranka OO Ivančna Gorica SDS Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Ivančna Gorica Vse občanke in občane občine Ivančna Gorica VABIMO na otvoritev pisarne SDS v poslovnem centru Zolnir, Sokolska ulica 5, Ivančna Gorica, ki bo v petek, 19. decembra 2003, ob 17. uri pred poslovnim centrom Žolnir v Ivančni Gorici. Otvoritve se bo udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša. Dušan Strnad, Predsednik OO SDS Ivančna Gorica . Uradne ure pisarne SDS bodo vsako sredo od 16. do 19. ure. NOV PRAVILNIK 0 MERILIH ZA ORGANIZIRANJE KRAJEVNIH URADOV V UPRAVNIH ENOTAH V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 114/2003, z. dne 21. 11. 2003, jc bilo objavljeno besedilo novega Pravilnika o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah. Z njim se določajo merila za organiziranje in ustanavljanje krajevnih uradov v upravnih enotah, način dela, delovno področje, uradne ure, poslovni čas in razmerja do lokalnih skupnosti. Obstoječi krajevni uradi, ki so že informatizirani, nadaljujejo svoje delo z že utečenim obsegom nalog, dodajo pa se jim še naloge, kot so: - vpisovanje podatkov v delovno knjižico in - vpisovanje sprememb in dopolnitev v delovno knjižico. Z dodanima nalogama je mišljeno predvsem vpisovanje sprememb bivališča, priimka, vpis delovne dobe, izobrazbe oziroma podatkov o uspešno zaključenem šolanju. Novo delovno knjižico si občani, tako kot do sedaj, lahko pridobijo na sedežu upravne enote. Poleg navedenega lahko društva pridobijo potrdila o vpisu v register društev. Gostinci, ki imajo registrirano sprejemanje gostov na prenočišče, pa lahko potrjujejo knjigo gostov na krajevnem uradu. Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav., načelnica STRAN ADAPTACIJA SKEDNJA V SKLOPU JURČIČEVE DOMAČIJE V letu 2003 so se na področju adaptacije skednja v sklopu Jurčičeve domačije izvajale naslednje aktivnosti: V juniju je Občina Ivančna Gorica pridobila potrebno projektno dokumentacijo, ki jo je pripravil projektivni biro Jože SKOK s.p. GRASKO. Konec leta, natančneje v novembru, se je Občina prijavila na javni razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine (za leti 2004, 2005). Z adaptacijo skednja se je prijavila na tretji sklop spomeniškovarstvenega projektnega razpisa: Sofinanciranje izvedbe sanaeijsko-konscrvatorskih posegov na kulturnih spomenikih. Pri tem so navedeni kot upravičeni stroški sanacije temeljev, sten, stropov itd., izvzeti pa bili stroški instalacijskih del ter nove notranje opreme. Pri razpisu se bo odločalo na podlagi kriterijev. Ti pa so: - trajanje in faza projekta, - višina zagotovljenih lastnih finančnih sredstev, - pomen za skladni regionalni razvoj na osnovi navodila o prednostnih območjih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj ter - ocena odgovornega konservator-ja z Zavoda za varstvo kulturne dediščine (izmed možnih odgovorov: projekt je manj pomemben, projekt je pomemben, projekt je zelo pomemben, projekt je ključen jc odgovorni restavra-tor projekt adaptacije skednja opredelil kot "projekt je pomemben"). Trenutno Občina Ivančna Gorica čaka na soglasje Javnega komunalnega podjetja Grosuplje ter Elektra Ljubljana. Po pridobitvi le-teh pa se bo zaprosilo za gradbeno dovoljenje. Janja Garvas Hočevar OGLED ČISTILNE NAPRAVE CRNUCE Biološka čistilna naprava v Črnučah je začela obratovati maja 2001 in je namenjena čiščenju odpadnih voda naselja Ljubljana -Črnuče. Njena projektirana čistilna zmogljivost oz. velikost, izražena s primerjalno vrednostjo, je 8000 PEw250. Nanjo priteka odpadna voda po mešani kanalizaciji, pretežno komunalnega tipa, z nekaj odstotki odpadne vode iz industrijskih obratov. Biološka čistilna naprava je zasnovana in zgrajena po principu sodobnih tehnologij, s tako imenovanim zaporednim delovanjem oz. na kratko "SBR" (sequeneing bateh reactor). Podobna čistilna naprava z manjšo kapaciteto 1950 PE je predvidena za izgradnjo v Šentvidu pri Stični na lokaciji pri svetem Roku. Več o tem, kako bo potekala gradnja, bomo pisali v naslednjih številkah; trenutno se pridobiva gradbeno dovoljenje. N.P. Občina Ivančna Gorica je 4. decembra 2003 organizirala ogled čistilne naprave Črnuče, da bi tisti, ki jih to zanima, dobili informacijo o delovanju biološke čistilne naprave, saj podobno, kot je ta, nameravajo postaviti v Šentvidu pri Stični. Povabljeni so bili predstavniki krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, najbližji sosedje bodoče čistilne naprave in zainteresirana javnost. Ogled je vodil odgovorni projektant, mag. Bojan Končan iz podjetja Hidroinženiring d.o.o. Vse prisotne je seznanil z načinom delovanja biološke čistilne naprave ter z veseljem odgovarjal na vsa vprašanja. STROKOVNA EKSKURZIJA ZA LASTNIKE GOZDOV 29. oktobra 2003 V LOGARSKO DOLINO NA TEMO ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE Zavod za gozdove Slovenije, KE Grosuplje, izpostava Ivančna Gorica, je skupaj z občino Ivančna Gorica v sredo, 29. 10. 2003, organiziral strokovno ekskurzijo za lastnike gozdov v Logarsko dolino na temo Alternativni viri energije. Iz Ivančne Gorice smo se ob 7. uri zjutraj odpeljali proti Črnivcu, kjer smo se ustavili in počakali na našega vodiča iz Logarske doline. Od tam smo odšli v Gornji Grad, kjer smo si ogledali prvi sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji na lesno biomaso (lesne sekance), ki je računalniško podprt in z njim ogrevajo že skoraj ves Gornji Grad. Tam pa smo si ogledali tudi katedralo, ki je druga najprostornejša cerkev v Sloveniji, ter proizvode tamkajšnje lesne industrije (lesene hiške in hiše). Potem smo se odpravili v Robanov kot, kjer nam je tamkajšnji rcvirni gozdar predstavil gospodarjenje z gozdovi v tem območju, na kmetiji Govc v Robanovem kotu pa smo si privoščili dobro kmečko kosilo. Tu nam je gospodar pokazal tudi svojo kotlovnico (peč) na sekance, s katero ogreva svojo hišo in prenočišča, seveda pa je to tudi ekonomsko ovrednotil (kako se mu izplača, način pridobivanja sekancev ...). Nato smo se odpeljali v Logarsko dolino, ki pa si je zaradi slabega vremena nismo mogli ogledati. Smo si pa ogledali multivizijo ter izvedeli, kako in zakaj jc ta dolina postala to, kar jc danes. V Nazarjah smo si ogledali muzej gozdarstva in lesarstva, v katerem je lepo prikazan pomen lesa in gozdarstva za to dolino. Od tod smo se odpravili proti kmetiji Flere, prvi kmetiji v Sloveniji, ki pridobiva elektriko iz bioplina (po domače iz gnojevke). Gospodar je bil tako dober, da nam je odgovo- ril na vsa naša vprašanja, ki jih ni bilo malo, nam pokazal elektrarno ter razložil delovanje le-te; opozoril pa nas je tudi na probleme, ki jih je imel in jih še ima pri delovanju in postavljanju elektrarne. Po končani predstavitvi smo se preko Trojan odpravili proti Ivančni Gorici. Seveda smo se na Trojanah ustavili zaradi znamenitih trojanskih krofov. V Ivančno Gorico pa smo se pripeljali ob 21. uri. Revirni gozdar v Ivančni Gorici Roman Črnič, inž. gozd. OD FUSARJA DO OBRTNIKA GOSTINCEM SE OBETA NOV PRAVILNIK 0 OBVEZNEM ODDAJANJU KUHINJSKIH ODPADKOV Predvidoma z novim letom bo začel veljati pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki, izdan v soglasju z ministrom za zdravje in ministrico za gospodarstvo, podpisan pa bo minister za okolje, prostor in energijo. Zahteve in obveznosti so navedene v petih obsežnih členih tega pravilnika in naj navedem le nekaj od tega. Nosilec živilske dejavnosti, ki upravlja kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju dnevno 30 ali več obrokov hrane (v nadaljevanju: povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz. gostinstva), mora, ne glede na kraj razdelitve obrokov, zagotoviti, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, in ostanki obrokov, ki nastanejo po zaužitju le-teh, na kraju razdelitve zbirajo ločeno od drugih odpadkov. Začasno se nato shranjujejo v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil, potem pa jih je treba oddati zbiralcu kuhinjskih odpadkov. Kuhinjske odpadke mora gostinec začasno hraniti v za to namenjenem zabojniku ali posodi, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki, ter jih oddati v času, ki je dogovorjen za prevzem. Zabojnik ali posodo za kuhinjske odpadke mora povzročitelj kuhinjskih odpadkov predati osebi, ki je obroke naročila, in se z njo dogovoriti o prevzemu, najkasneje ob dostavi obrokov. Zagotovljeno mora biti tudi, da se zabojniki ali posode z odpadki ne prevažajo v istih vozilih, s katerimi se dostavljajo obroki. Povzročitelj kuhinjskih odpadkov mora izdelati načrt ravnanja s temi odpadki, ki mora, ne glede na količino odpadkov, vsebovali vse podatke o: - nastajanju KO pri pripravi in razdeljevanju obrokov, - nastajanje KO po zaužitju obrokov, - prevzem KO od oseb, ki razdeljujejo obroke, - kraju namestitve zabojnikov in posod za začasno shranjevanje KO pred oddajo zbiralcu KO, - količinah KO, ki jih oddaja v predelavo zbiralcu KO, - najdaljšem času začasnega shranjevanja KO pred oddajo zbiralcu KO in - načinu ter pogojih oddaje zbiralcu KO. Povzročitelj KO iz gostinstva bo moral omogočiti vpogled v evidenco o kuhinjskih odpadkih, ki jih bo prepustil zbiralcu, nato pa bo evidenco vodil v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Povzročitelj KO iz gostinstva bo moral določiti odgovorno osebo, ki v njegovem imenu prepušča KO zbiralcu KO in ob prevzemu vsake pošiljke KO izpolniti evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Ne glede na navedeno pa lahko povzročitelj KO iz gostinstva sam zagotovi oddajo KO neposredno v predelavo, vendar mora biti iz evidence o KO, oddanih neposredno predelovalcu, razvidna količina, oddana v predelavo, ter ime in naslov predelovalca KO. KDO BO LAHKO ZBIRAL ODPADKE IZ GOSTINSTVA? Zbiralec bo moral pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo okolja. Dovoljenje pa bo izdano osebi, ki: -je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov po predpisih o klasifikaciji dejavnosti, - ima sredstva in opremo ter objekte in naprave za zbiranje KO, ki izpolnjujejo tehnične in druge predpisane pogoje, - ima zagotovljeno oddajo KO v predelavo v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo biološko razgradljivih odpadkov in - ima zagotovljene možnosti čiščenja in razkuževanja sredstev in opreme ter objektov in naprav za zbiranje in prevoz KO. Kot sredstva in oprema so mišljeni vodotesni zabojniki ter posode za zbiranje in vozila, opremljena za prevoz KO, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in ni emisij vonjav. Vloga za pridobitev dovoljenja mora vsebovati vse podatke o prosilcu za dovoljenje in dokazila o izpolnjevanju vseh naštetih pogojev. Vlogi morajo biti priloženi tudi načrt zbiranja KO ter dokazila o zagotavljanju njihove oddaje v predelavo. Po izdanem dovoljenju ministrstvo zbiralcu KO lahko določi območja, kjer mora obvezno zagotavljati prevzem KO, ki nastajajo pri povzročitelju KO iz gostinstva. Na podlagi izdanih dovoljenj ministrstvo vodi evidenco zbiralcev KO, ki bo enkrat letno objavljena v Uradnem listu R Slovenije, zbiralce pa bo moral ministrstvu v skladu S predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o zbranih odpadkih in ravnanju z. njimi za preteklo koledarsko leto. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ivančna Gorica želi vesele božične praznike in srečno novo leto 2004 vsem občanom in občankam, še posebej malčkom, šolarjem in vsem nemočnim. Želimo, da bi se v novem letu varno počutili kjer koli in kadar koli ter da bi se varno vračali k svojim najdražjim. Predsednik Franc Grabljevec v imenu Sveta STRAN V KZ STIČNA OBNOVILI ZADRUŽNI HRAM V KZ Stična smo se lotili obnove in razširitve Zadružnega hrama. Prepričani smo, da boste veselje ob novi pridobitvi delili z delavci KZ in boste naš hram še z večjim zadovoljstvom obiskovali. Ko berete te vrstice, je objekt že dokončan in vas z veseljem pričakujemo v obnovljenem lokalu s kvalitetno prehrano in gostinsko ponudbo. i* o. o. CisUrcijanska opatija Stična Stična 17 SI ■ 1295 Ivančna (jorica 'Proizvodnja Čajev, jabolčnega kisa in drugih zdravilnih pripravkov po izvirnih ncepturah p, Simona Žtsiča. Vrtnarstvo, storitvi; trgovina na drobno in denefo. SAMOSTANSKA VRTNARIJA SVETUJE BOŽIČNA ZVEZDA ali Euphorbia pulcherima. Božje drevce s kričečimi rdečimi plodovi simbolizira božič na prostem, v domovih pa ima zdaj to vlogo božična zvezda. Rastlina prihaja iz Mehike in je kratkodnevniea. Vzgajamo jo zaradi zelo lepo obarvanih ovršnih listov, ki jih imenujemo brakteje. Te so največkrat obarvane živo rdeče, poznamo pa še take drugih barv: bele, rožnate, pisane in še vrsto drugih. Ugaja ji topel svetel prostor okoli 18-2TC. Zalivamo jo enkrat tedensko in vedno odlijemo odvečno vodo iz podstavka. POSEBNE TEŽAVE Listni robovi rumeniju ali postajajo suhi (rjavi) Vzrok: Rastlina potrebuje vlažen zrak, liste pogosto pršimo. Listi venijo in odpadajo Vzrok: Prepogosto zalivanje. Vrhnja plast zemlje mora biti vedno suha, preden rastlino ponovno zalijemo. Listi pa odpadajo tudi, če rastlina ni dovolj zalita. Listi odpadajo brez venenja. Vzrok: Rastlina je bila na prepihu. Ko kupite božično zvezdo, prosite prodajalko, da vam jo skrbno zavije, saj rastline ne smemo prenašati po mrazu. Spomladi ponavadi odpadejo vsi zeleni listi, kar ni nič nenavadnega. Braktejini ovršni listi (cvetovi) pa lahko ostanejo na rastlini tudi do junija. SREČNO! Branka II. Juvančič ANVMJ RUS s.p. Šentvid pri Stični 97 a, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041 620 179, Fax: 01 780 00 05 POPRAVILA - VSEH VRST MOTORNIH ŽAG - KOSILNIC - MANJŠIH KMETIJSKIH STROJEV IZ DELA ODBORA ZA KMETIJSTVO GOZDARSTVO Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo se je 26. novembra 2003 sestal na svoji 5. redni seji. Na sestanku smo med drugim obravnavali osnutek sprememb odloka o proračunu za kmetijstvo in gozdarstvo za leto 2003. Pri pregledu posameznih postavk je bilo ugotovljeno, da je v prvih desetih mesecih realizacija na kmetijskem delu proračuna 42%, kar kaže na dejstvo, da je realizacija večine proračunskih postavk vezana na konec proračunskega leta. Glede na dejstvo, da postavka Projekti za razvoj kmetijstva in podeželja ne bo v celoti realizirana, je odbor predlagal, da se del sredstev znotraj kmetijskega in gozdarskega dela prerazporedi na sofinan- ciranje nakupa in vzdrževanja hladilnih bazenov (500.000,00 SIT) in prav toliko na agromelioracije, čiščenje potokov in urejanje poljskih poti. Prav tako se je znotraj kmetijskega dela proračuna del sredstev preneslo s postavke Subvencioniranje umetnega osemenjevanja krav (denar je ostal zaradi pozno sprejetega proračuna) na postavko Subvencioniranje cen zatiranja mastitisa, ki je namenjena samo za bolezni krav pri tistih rejcih, ki oddajajo mleko. Na odboru smo obravnavali tudi osnutek Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in gozdarstva iz proračuna občine Ivančna Gorica. Člani odbora smo menili, da je to zelo pomemben pravilnik, ki bo določal način pridobivanja finančnih sredstev za spodbujanje, ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v občini Iv. Gorica ter pogoje in merila za dodelitev finančnih sredstev upravičencem. Pravilnik je tudi v skladu z Zakonom o nadzoru državnih pomoči, ki ureja postopek in nadzor nad dodeljevanjem državnih in občinskih pomoči. Na sestanku smo tudi ugotovili, da agromelioracijska dela zadovoljivo potekajo. Kljub trenutno ugodnim vremenskim razmeram za ta dela vse ure fizično ne bodo opravljene v letošnjem letu. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Milena Vrhovec UVEDBA SISTEMA MLEČNIH KVOT V SLOVENIJI renčno tolščo 4,13 % in kvoto za direktno prodajo na domu 93.361 ton mleka. Kvote se bodo delile na osnovi že oddanih poročil o proizvedenem mleku v preteklih dveh letih. Prav o določevanju in načinu delitve sistema mlečnih kvot je tekla beseda na srečanju kmetovalcev, ki je potekalo 18. novembra 2003 v Gasilskem domu Stična, v organizaciji Kmetijske zadruge Stična, ki je odkupovalec mleka na tem območju. Predstavnik KGZS A. Darovic in predstavnik Zadružne zveze A. Cor sta predstavila sistem mlečnih kvot, kot ga že imajo nekatere evropske države in ki se bo poskusno začel uveljavljati prihodnje leto tudi pri nas. Ker obstajajo velike razlike tako v strukturi kmetijstva kot tudi v kmetijski politiki, bo treba za našo deželo najti optimalno rešitev. Vsaj ena stvar pa je jasna: ta ukrep bo zopet zarezal v število rejcev, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Manjši rejci se bodo verjetno morali preusmeriti ali ukiniti pridelavo mleka, po drugi strani pa bodo tisti, ki bodo ostali, lahko povečali svojo dejavnost in si tako zagotovili obstanek na trgu. Kmetijska svetovalna služba Darka Zupane Puš Zakaj sploh kvote? Zaradi vzpostavitve ravnovesja na trgu mleka in mlečnih izdelkov, zaradi doseganja in ohranitve ustreznih cen mleka, pa tudi zaradi vstopa v Evropsko unijo. Kvote so potrebne zaradi dolgoročne ureditve razmer in reda na trgu, ki ga kmetje nujno potrebujejo, saj lahko le na osnovi tega načrtujejo delo in naložbe na kmetiji. Poskusno obdobje prvega leta se nam hitro približuje, saj se kvotno leto začne I. aprila in konča 31. marca. V Sloveniji se bo torej čez slabe 4 mesece začelo poskusno obdobje, pravo kvotno leto pa se začne 1. aprila 2005. Kaj pomenijo kvote? Kmetovalec bo dobil odločbo agencije, iz katere bo razvidno, da v tekočem kvotnem letu proizvede natančno določeno količino mleka z določeno vsebnostjo tolšče. Na kmetijsko gospodarstvo bosta dodeljeni dve kvoti, in sicer kvota za prodajo mlekarnam (O A) in kvota za prodajo mleka in mlečnih izdelkov na domu (O D). Če bo kmet proizvedel več, kot je njegova kvota, bo moral plačati določeno odškodnino za presežek mleka. Za kolikšne kvote so se dogovorili? Pogajanja z EU so bila zaključena z osnovno kvoto 467.063 ton z refe- OBISK PRI HRVAŠKIH KMETICAH Novembra sem se udeležila prijateljskega obiska slovenskih kmetic pri svojih stanovskih kolegicah na Hrvaškem. Natančneje: bile smo v Baranji. Lani so prišle v Slovenijo hrvaške kmetice, sedaj pa smo jim me obisk vrnile. Peljale smo se mimo Osijeka proti Vukovarju, kamor smo si vse najbolj želele. Vendar so nam naše gostiteljice pripravile drugačen program. Toplo in prisrčno so nas sprejeli: ne le ženske, ampak tudi župan; saj nas je oba dneva spremljal, bil naš vodič in nam na vsakem koraku dal vedeti, da smo nadvse dobrodošle. Nastanile smo se v mestu Belje, ki se ga vsi spominjamo po Agrokom-binatu Belje, od koder je prihajalo nešteto prehrambenih izdelkov tudi v naše trgovine. Toda sledovi vojne so vidni povsod: na zgradbah, infrastrukturi, še najbolj pa na ljudeh. Ogledale smo si okoliška mesta, kot so Beli Manastir, Suza, nekaj zapuščenih in propadajočih lovskih rezidenc predsednika Tita in njihov znameniti Kopački rit. To je širno področje, ki ga poplavlja Donava in pomeni neprecenljiv naravni rezervat za mnogo ptic in ostalih živali. Po vseh kanalih je voda in rib je toliko, da njihova kulinarika sloni predvsem na sladkovodnih ribah. To smo okusile že prvi dan. Pa ne samo ribe, tudi paprika zelo dobro uspeva. Tudi te smo bile deležne v velikih odmerkih. Počasi in vztrajno si ljudje gradijo nove domove. Čas celi rane, toda spomini na nepotrebno morijo so še tako sveži in boleči, da jim ob vsakem vprašanju pritečejo solze bolečine, jeze in žalosti. Mari Erjavec Začudenje ob pogledu na plavajoče ribje glave v "fiš paprikašu" je bilo veliko. Toda zaradi vljudnosti smo ga vse jedle, kljub vražje pekočemu okusu. STRAN Kaj se je dogajalo? Imeli smo snega veliko. V idilično to zimsko sliko se je prikradla govorica ... Smo mislili, da je resnica, pa nas začelo je skrbeti, če res so Klasju dnevi šteti. Da b' novo leto srečno b'lo, pevski zbori nam pojo. V Višnji Gori zbor cerkveni se predstavil je na sceni. Doma, pa tud' v deželi daljni zapoje rad kvartet vokalni. Še celo v Krški jami odmevajo glasovi ubrani. Vsakič v začetku leta dogaja se ta reč presneta, kako izprazniti občinsko kaso in razdeliti njeno maso. Se v noč debata je zavlekla, vsaka stranka je kaj rekla: kako deliti bi se dalo, če denarja je premalo; to povedati bi znala Anita iz Zelcnga vala. Višnjegorci pa s kulturo popestrijo Jurčičevo turo. Letos slike svojga mesta, ko je tam šla še cesarska cesta, je gospa Pilko - naj se sliši -razstavila v svoji hiši; ima tam svojo galerijo, čeprav bolj ljubi poezijo. Kot dobrotnica je znana Virida, srednjeveška dama. Metnajcem pa pomeni več, saj še vedno jim je všeč; jim kača njena je simbol, krajevne skupnosti Metnaja, pohodna pot, čez hrib in dol, z imenom njenim se oplaja.. Res težko je razumeti, da smo Slovenci b'li Veneti. To Polde Sever dokazuje, ko novo zgodovino kuje; o tem ima veliko brigo, pa napisal je kar knjigo. Vid Ambrožič - njegovo ime zdaj omenjati se sme. Rojak šentviški - prej žandar -nam peto knjigo daje v dar. Ocena kritikov je tanka, ker, da estetika mu manjka, a jaz mu dajem dobro ceno, ker razmišljal je pošteno. Smo na Polževem se zbrali, dan državni praznovali; Krjavelj je s kozico ubogo uprizoril glavno vlogo, v stilu reforme dr. Kebra, zasadil nož je kozi v rebra. Je kri odtekla nagajiva, a koza je ostala živa. V Šentvidu pa letalski klub vsak dan dela velik hrup. Na rojstni dan Zclenga vala sta s klubom skupaj praznovala in podala si desnico za tridnevno veselico. Na pisti kot prestiža znak so postavili še vrtiljak. Metoda in Jelka v Ljubljani sta na razstavi se izkazali. V Stično pridejo kar radi, tamkaj shode imajo mladi. Sonce žge kot ogenj vroče, zemlja pa želi si moče. Suha vsa do korenine trava se suši in gine. Prej višnjanska Mihaela v okolju novem še več dela. Da b' še vedno bila naša, pridno v Klasju se oglaša. Poleg tega še v Odmeve, pošilja literarne pleve. Da so pleve, to ne "štima", tako le rečem, ker se rima. Poštar pride vsaki dan, a ostaja mi neznan, ker na motorju lice mlado vedno skriva pod čelado. Vprašam ga, če ima kaj zame, pa mi da le kup reklame. DARS-u pa le to je mar, kje dobil bi še denar. Načrtuje tak popravek, da bi pobiral cestni davek, ki naj bi ga plačali mi, če bi kdaj od doma šli, v Grosuplje na upravo ali pa le na zabavo. O tem naš občinski zbor, sprožil je ustavni spor. Povabljeni smo b'li kot gosti pogledat nov hram učenosti. Globoko so posegli v mošnje za prostore prerazkošne. Konec tedna na Gradišče stezo trop ljudi poišče: taka je pač zdaj manira, naš človek rad se rekreira, naraste srčni mu utrip, ko z družino leze v hrib. Kjer Dušan Štepec pota utira, kulturno dediščino zbira; od Malga Gabra do Glogovce je že popisal vse kozolce. Zdaj lotil se je teme nove in se spravlja nad gradove. V Evropo gremo sredi leta, politika nam to obeta, trgovci naši - te kanalje -pa bi radi šli še dalje. V Ameriki imajo vzore, uvažajo ideje nore: eno takih so storili, so noč čarovnic uvozili. V novem letu stvar je taka, da ne vemo, kaj nas čaka. Bolj svečano bo kot prej, saj slavili bomo jubilej: naj občina bi praznovala, ker deset let bo že stara. T. Drab . in znova je prišel čas, ko zadiši po zlatorumeni potici, ko zaplešejo snežinke na bregu pod hišo, ko nas za hip prevzame opojni mir, ko se nas dotakne čarobna toplina prazničnih dni. Prišel je čas, ko v Kmetijski zadrugi Stična še posebej mislimo na vse člane, zadružnike, stranke in poslovne partnerje ter vam iz srca želimo VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2004. Ob tej priložnosti se vam zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in Vas v novem letu z veseljem pričakujemo v vseh zadružnih poslovalnicah. Aktivnosti DPZ Članice Društva podeželskih žena so bile aktivne na večih področjih: - kulinarični tečaj s praktičnim prikazom priprave jedi iz buč na TK Grofija, - tečaj za pripravo božično-novoletnih aranžmajev v sejni sobi in - izobraževajc za TK za izpolnjevanje pogojev HACCP-ja Kulinarični tečaj s praktičnim prikazom priprave jedi iz buč Na turistični kmetiji Grofija je bil kot nadaljevanje predavanja Prehranska prednost buč praktični prikaz priprave jedi. Vodila gaje gospa Mateja Reš. Gospodinje so pripravljale različne jedi, kot so: bučna juha, praženc bučne peške, vegetarijanski bučni golaž, njoki, bučni štruklji, zavitek z bučami in piščancem, oslič v bučni srajčki, bučna pita, rulada, sladoled ... Vse jedi so bile zanimive, novega okusa in zelo dobre. Ob tem tečaju je marsikatera gospodinja dobila novo zamisel za kuhanje kosila, ker vse dobro vemo, da se velikokrat vprašamo: "Kaj naj danes skuham?" Da pa boste lahko tudi ostale pripravile svoji družini nekaj drugačnega, mogoče samo kot dodatek zrezkom v omaki, namesto krompirja, vam zaupam recept za hitro pripravljene bučne njoke: HITRO PRIPRAVLJENI BUČNI NJOKI Potrebujete: 500 g bučnega pireja, 100 g moke, I jajce, 100 g nari-banega sira, sol, poper, 25 g masla, nariban sir Postopek: 1. Iz moke, bučnega pireja, jajca, sira, soli in popra umešamo gladko testo. 2. Zavremo vodo in solimo. S pomočjo dveh jedilnih žlic, ki jih pomakamo v vodo, oblikujemo njoke. Polagamo jih v vodo in kuhamo 5 minut. 3. V ponvi segrejemo malo masla in ga pokapljamo po njokih. Potrcsemo z naribanim sirom. Za DPŽ: Mari Erjavec Foto: Nataša Erjavec Se nekaj o bučah,.. Buča je kulturna rastlina. Je dar narave, zelenjava: starodavna, mistična, cenjena, zdravilna ... Buče sodijo med najstarejše gojene rastline. Divjeras-toče so za prehrano uporabljali že v pradavnini. Najstarejše sledi o njih vodijo v Ekvador v času po koncu ledene dobe, v Peruju pa so našli celo 14.000 let stare ostanke vodnjač ali lagenarij. Tudi Aztekom in Majem so bile buče poleg koruze, fižola in manioke vsakodnevna hrana. Uživali so tudi bučne pečke. Semena z. veliko vsebnostjo olja in beljakovin so bila pomemben energetski vir, vsebujejo pa tudi zdravilne učinkovine (predvsem pri obolenju prostate, še bolje pa kot preventiva). Buče so predstavljale ljubeče sestre, ki skupaj v miru in slogi rastejo na njivi. Pred iznajdbo keramike so Indijancem, Afričanom, Kitajcem in prebivalcem stare celine posušeni, izdolbeni plodovi lagenarij (Cucurbita lagenaria) služili kot košare, sklede, vrči ... Za Evropejce so buče mlada zelenjava s starimi koreninami.V letu 1492 jih je špansko ladjevje pod poveljstvom Krištofa Kolumba med svojim tovorom pripeljalo v Evropo. Večstoletno zmedo pri poimenovanju je sredi 19. stoletja popravil francoski botanik Naudin, ki je poimenoval buče in njihove sorodnike. Bujna rast buče je s svojimi številnimi plodovi in semeni v različnih kulturah in obdobjih simbolizirala plodnost in rodnost. Po podatkih FAO je svetovna proizvodnja buč v zadnjih letih močno narasla, saj zadnja leta zasadijo okoli 1,200.000 hektarjev njiv. Skupen svetovni pridelek znaša 15,000.000 ton. Pri nas v Sloveniji se od leta 1980 ponovno kaže trend naraščanja od takratnih 500 hektarjev na zdajšnjih 2000. Se boste tudi vi odločili zanje? Irma Eekan KGZS-Zavod U Kmetijska svetovalna služba (71/J ELEKTROPROM Loke 22« U12Kisovec CERTIFIKAT {t. 160 SO 9001 www.elektroprom.si • tel: (03) 56 57 150; (03) 56 71 234 • fax: (03) 56 71 U0 STROKOVNA EKSKURZIJA ZA LASTNIKE GOZDOV AUSTROFOMA 2003 V torek, 7.10.2003, ob dveh zjutraj smo se z lastniki gozdov odpravili na strokovno ekskurzijo v Avstrijo na Austrofomo (specializirani gozdarski sejem). Do prizorišča sejma, Aigna, kije na tromeji med Nemčijo, Češko in Avstrijo, smo se skozi predor Karavanke in Linz vozili 8 ur. Ob 10. uri smo prispeli na sejem v zelo slabem vremenu, saj je močno deževalo in pihalo. Tam smo pomali-cali in popili čaj, nato pa smo si začeli ogledovati sejem. Ta je bil v letošnjem letu organiziran na temo .Spravilo v gorskih gozdovih in je potekal na nadmorski višini 1000-1200 m, in sicer na prostem, v gozdu. Sejemska pot je bila dolga približno 7 km, praktično vsi razstavljavci pa so prikazovali delovanje strojev. Na sejmu so razstavljali in demonstrirali različni proizvajalci različnih strojev: na ogled so bili razni procesorji, traktorji, traktorski priključki (vitli, prikolice z dvigali) zgibniki, različne žičnice, gozdarski kamioni, prenosne žage za razrez hlodovine, helikopterji, stroji za sekance, stroji za vzdrževanje gozdnih cest.... Tako smo po sejmu v gozdu in po sejemskih prostorih pri parkirišču hodili 6 ur in vsi smo bili zelo zelo mokri in prezebli. Ob 17. uri smo se vkrcali v avtobus in se peljali po isti poti nazaj v Ivančno Gorico, kamor smo prispeli ob 24. uri. Izlet je organiziral Zavod za gozdove Slovenije, KE Grosuplje, izpostava Ivančna Gorica, v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica. Revirni gozdar v Ivanini Gorici Roman Črnič, inž. gozd. "Tam dol na ravnem polju stoji, stoji en beli grad" - zgodbe ivančnogoriških gradov (2) Stari grad nad Višnjo Goro - prvi del Stari grad nad Višnjo Goro, zgrajen na mestu prazgodovinskega gradišča, ima bogato in zanimivo zgodovino. V preteklosti so bile njegove razvaline večkrat predmet zanimanja zgodovinarjev in umetnostnih zgodovinarjev, ki ga uvrščajo med naše najstarejše gradove. Čeprav se v arhivskih virih omenja od 1154 dalje, je po njihovem mnenju starejši in sodi še v 11. stoletje. Prvi lastniki gradu so bili gospodje Višnjegorski, svobodna plemiška rodbina, ki je v visokem srednjem veku veljala za eno najpomembnejših fevdalnih rodovin na Slovenskem. Po dosedanjih podatkih zgodovinarjev je bil njihov prvotni sedež v kraju Pux pri Tcufenbachu ob zgornji Muri na avstrijskem Štajerskem. Eden od treh bratov, Majnhalm, se je okoli 1135 začel imenovati po Višnji Gori, kamor je prenesel svoj sedež. Višnjegorski so v sorodstvu tudi z znamenito sv. Hemo, ki je 114.1 ustanovila samostan na Krki na avstrijskem Koroškem. V slovenski zgodovini so Višnjegorski znani predvsem po tem, da so oglejskemu patriarhu Peregrinu I. prepustili v last posest v Stični, na kateri jc ta leta 1136 ustanovil cistercijanski samostan, ter po tem, da so premaknili mejo z Gorjancev čez Belo krajino do Kolpe. Ker je njihova rodbina v 13. stoletju izumrla, je grad od 13. stoletja dalje imel več lastnikov. Sredi 14. stoletja so ga imeli za kratek čas v lasti Habsburžani. Od 1386 dalje je bil v lasti grofov Celjskih. Ko so ti izumrli, je grad postal deželno-knežji. Cesarji so ga dajali v upravo različnim oskrbnikom, leta 1631 pa so postali njegovi lastniki gospodje turjaški. Ti so kasneje zahodno od starega višnjegorskega mestnega jedra zgradili 1778. leta nov in za bivanje udobnejši dvorec, v katerem je danes Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora, stari grad nad mestom pa opustili, tako da je propadel. Opuščeni grad je v 19. in v začetku 20. stoletja domačinom občasno služil kot kamnolom za gradnjo višnjanskih hiš in gospodarskih poslopij. Na njegovo nekdanjo mogočno podobo danes spominjajo le razvaline. Prvotno podobo gradu je zaradi pomanjkanja virov nemogoče rekonstruirati. Poznamo le podobo, kakršno je po mnenju njegovih raziskovalcev dobil v poznem srednjem veku, ko je bil temeljito prezidan. Njegova takratna podoba je najbolj vidna na bakrorezu iz Valvasorjeve Topografije vojvodine Kranjske iz 1679, na katerem lahko prepoznamo njegovo takratno zasnovo: trinadstropni obrambno-bivalni stolp s strmo štirikapno streho obdajata spredaj dva delno že razvaljena nižja obrambna stolpa. Desno od njiju pa stojita še dve- dvonadstropni stavbi z dvokapno streho ter med njima še en stolp. Seveda si je to podobo na današnjih razvalinah zelo težko predstavljati, pa vendarle je nekaj te zasnove še čutiti v ostankih osrednjega obrambno-bivalnega stolpa (njegove stene so še ohranjene do drugega nadstropja) ter v delno še ohranjenem obzidju z vhodom. Dušan Štepec Dobemik Ml Bakrorezna upodobitev gradu in mesta iz Valvasorjeve Topografije vojvodine Kranjske (1679) OBVESTILO LASTNIKOM GOZDOV 0 SUŠENJU SMREKOVIH IGLIC, SMREKOVEM LUBADARJU IN UJMI Veliko lastnikov gozdov že celo jesen sprašuje, zakaj smrekove iglice rjavijo in odpadajo, saj nikjer ni nobenega obvestila o tem. Letos se je jeseni pojavilo rjavenje smrekovih iglic v notranjosti krošenj. Iglice, ki rjavijo, so stare 5 do 6 let. Vzrok rjavenja je sušno poletje. Smreka se je pred sušo obranila tako, da je zmanjšala površino za izhlapevanje vode, tako da bodo oz. so iglice predčasno porjavele in odpadle. Rjavenje iglic ni vzrok za posek dreves, vendar pa je gozd vseeno treba pregledati. Če najdete v gozdu smreke, ki jih je napadel s smrekov lubadar (če je deblo obeljeno, iglice pa so še zelene oziroma odpadajo), je treba o tem nemudoma obvestiti revirnega gozdarja in v dogovoru z njim žarišče tega škodljivca sanirati. Prosim vse lastnike gozdov, ki še niso sanirali polomije, da to nemudoma storijo in o tem prav tako obvestijo svojega revirnega gozdarja. Roman Crnič, inž. gozd. OBVESTILO KZ STIČNA Kmetijska zadruga Stična obvešča vse zainteresirane proizvajalce zelenjave, da bomo v prvi polovici januarja 2004 organizirali posvet, na katerem se bomo dogovorili za proizvodnjo vrtnin in zelenjave za znanega kupca. Če ste zainteresirani za kakršnokoli proizvodnjo, se prijavite v tajništvo KZ (7887 - 600, 7887- 608), da vas bomo pravočasno obvestili o času posveta. Pričakujemo vaše sodelovanje! KZ Stična Naj bo mirno, naj bo lepo, ne le v praznični bleščavi, naj prav vsak dan v novem letu z nasmehom toplim vas pozdravi. SREČNO 2004! Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica Lepe iii blagoslovljene Božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2004 želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem GOVEDOREJSKO DRUŠTVO S-STIČNA 041 890-500 www.mitrade.si v Ivančni Gorici 070 787-047 MOBI CENTER Cesta II. grupe odredov 32, 1295 Ivančna Gorica GSM aparati naročniška razmerja predplačniški paketi servis GSM aparatov dodatna oprema za GSM (baterije,torbice,ohišja,slušalke...) rezervni deli dodatna oprema Koracell® \1i fr.idodoo. Ambrus *fl. Pn^/.i 0slt>\aliuc;i Mobi < enter kan£ii iTII/AL FESTIVAL STIČNA SE ZAHVALJUJE Pri izpeljavi odmevnega dogodka so nam velikodušno pomagali: generalna pokrovitelja podjetje LIVAR d.d. Ivančna Gorica, in podjetje AKRAPOVIČ d.o.o. Malo Hudo medijski pokrovitelj RADIO ZELENI VAL JSKD OI Ivančna Gorica, Dana Mirna d.d., Pekarna Grosuplje d.d., Triglav d.d., Občina Ivančna Gorica Sir-Pak d.o.o., KS Stična, Kolinska d.d., Farma Stična d.d., Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, Mizarstvo Robek d.o.o, Market Marinka Maver s.p., Študentski servis Sigma Team d.o.o. Ivančna Gorica, D&P d.o.o. Grafične storitve in trgovina, VELE d.d., Mesarstvo KlemenČič s.p., Janez Rogelj s.p., Slaščičarstvo Vesna Kovačič, Sitik d.o.o., Cistercijanska opatija Stična, Kalit d.o.o., Ignac Cugelj s.p., Slovenski verski muzej, Knjižnica Ivančna Gorica Hvala vsem in nasvidenje na Festivalu Stična prihodnje leto. 24 STRAN Državno prvenstvo v Sankukai karateju za dečke in deklice v Ivančni Gorici Izvrstni dosežki mladih domačih karateistov V nedeljo, 16. 11. 2003, jc v telovadnici šolskega centra v Ivančni Gorici potekalo Sankukai državno prvenstvo za dečke in deklice v športnih borbah in katah, seveda v organizaciji domačega Karate kluba Ivančna Gorica. Tekmovanje je z uvodnim govorom odprl Vlado Paradižnik, predsednik Sankukai karate zveze Slovenije, za njim je navzočim nekaj pozdravnih besed namenil tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret. Piko na i pa so v uvodu postavili še stiski godbeniki, ki so zaigrali slovensko himno. Tekmovanja se je udeležilo 115 tekmovalcev iz 9 Sankukai karate klubov in sekcij: KK Forum Ljubljana, KK Domžale, KK Ivančna Gorica, KK Center Kamnik, KK Kočevje, KK Grosuplje, SD Komenda KK, KS Šentvid in KS Rodica. Vrhovni sodnik na tekmi je bil Vlado Paradižnik, preostali sodniški zbor pa je sestavljalo še 26 sodnikov iz sedmih klubov, ki so svoje delo opravili zelo korektno. Na tekmovanju, ki ga je spremljalo veliko število gledalcev, so se odlično odrezali mladi karateisti iz Ivančne Gorice in iz Šentvida pri Stični. Naj omenim samo tiste, ki so bili med prvimi tremi v posameznih kategorijah: 1. mesto so osvojili: a) Žan Dežman, Šentvid pri Stični pri ml. dečkih do 35 kg b) Matevž Erjavec, Iv. Gorica pri ml. dečkih od 35 do 40 kg c) Jure Hauptman, Šentvid pri Stični pri st. dečkih do 40 kg d) Damir Ljutič, Šentvid pri Stični pri st. dečkih od 45 do 50 kg e) Denis Dežman, Šentvid pri Stični pri st. dečkih nad 60 kg 2. mesto so osvojili: a) Nejc Koporec, Šentvid pri Stični pri ml. dečkih do 35 kg b) Erik Grabljevec, Iv. Gorica pri ml. dečkih od 35 do 40 kg c) Jurij Piškur, Iv. Gorica pri ml. dečkih od 40 do 45 kg d) Martin Urbančič, Iv. Gorica pri st. dečkih od 45 do 50 kg e) Klemen Zajec, Iv. Gorica pri st. dečkih od 55 do 60 kg 3. mesto so osvojili: a) David Mohorič, Iv. Gorica pri st. dečkih do 40 kg b) Jernej Švigelj, Iv. Gorica pri st. dečkih od 50 do 55 kg c) Gašper Šinkovec, Iv. Gorica pri st. dečkih nad 60 kg Deklice so nastopile samo v katah, od domačih sta se s petima mestoma še najbolj izkazali Tina Hojč iz Šentvida pri ml. deklicah in Nastja Srebcrnjak iz Iv. Gorice pri st. deklicah. Sicer jc tekmovanje potekalo brez zapletov, prizadevne organizatorje (ki so dobro poskrbeli za vse nastopajoče) pa tudi ostale je zelo veselilo dejstvo, da ni bilo na tekmovanju nobene poškodbe. Ta stil tudi sicer slovi po tem, da telesnih kontaktov skoraj ni, pri dečkih in deklicah pa so sploh prepovedani. Zelo poudarjajo druženje in vzgojo. Kako vodilni te karate tehnike dojemajo ta šport, ponazarja odstavek: "V borbi je na nasprotnika treba gledati kot na prijatelja, ne kot na sovražnika; kot prijatelja, ki pokaže na naše napake. Športnega boja naj ne bi razumeli le kot priložnost za tekmovanje, za dokazovanje, da smo boljši in da dobivamo nagrade, temveč bolj kot posebno, recimo stresno stanje, v katerem privre iz nas vse tisto, kar še vedno prikrito Člani karale kluba iz Ivančne Gorice in Šentvida pri Stični na državnem prvenstvu spi pod površjem: pomanjkanje znanja, strah, pohlep, ncvoščljivost, agresivnost. Če se borec loti borjen-ja s to zavestjo, nikoli nc izgubi, ker se uči iz zmag in iz. porazov. Potem je vsak boj korak naprej." V Karate klubu Ivančna Gorica pod vodstvom trenerja Jožeta Kastclica dajejo vzgoji in takemu načinu razmišljanja še poseben poudarek. Vse tiste, ki bi se Sankukai karate klubu Ivančna Gorica radi priključili, vodilni v klubu obveščajo, da bo vpis novih članov februarja 2004. Vsi, ki vas to zanima, ste vljudno vabljeni. Simon Bregar Srednješolski šport ROKO MET AS I IVANSKE SREDNJE ŠOLE SPET PRVAKI DOLENJSKE Dijaki in dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so bili v zadnjem času precej dejavni na šolskih športnih tekmovanjih. Najodmevnejši je gotovo uspeh ekipe rokometašev: sestavljajo jo fantje, ki igrajo pretežno pri RK SVIŠ iz Ivančne Gorice in pri RK Trimo Trebnje. Na dolenjskem srednješolskem prvenstvu, ki jc bilo v Krškem 3. 12. 2003, so v konkurenci 5 ekip zasedli 1. mesto. V finalu so dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice premagali ekipo ETRŠ Brežice z rezultatom 17 : 16. Pohvaliti velja vse, s 15 doseženimi goli pa je izstopal Dejan Čančar. Igrali so še: Simon Stopar, Aleksander Polak, Sašo Vozel, Jaka Sever, Luka Strnad, Gašper Mamilovič, Janez Svetin, Anže Korelec, Jure Tadina, Miha Sever, David Papež in oba vratarja: Mitja Pevc in Matej Smrke. S tem uspehom so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Lep uspeh je dosegla tudi ekipa v badmintonu. Ravno tako se je udeležila dolenjskega srednješolskega prvenstva, ki je bilo v Novem mestu 26. 11. 2003. Tekmovanje je bilo tako za ekipe kot posameznike. Med 14 ekipami je s četrtim mestom lep uspeh dosegla 1. ekipa naše šole v postavi Nina Novak in Jaka Sever, 11. mesto pa 2. ekipa v postavi Miha Sever in Katarina Grmovšck. Med posameznicami jc bila odlična Nina Novak, saj jc bila tretja, ne dosti slabša pa Katarina Grmovšck, ki jc bila 4. Dobra 12. je bila tudi Lidija Gačnik. Med posamezniki sta brata roko-metaša Jaka in Miha Sever dosegla 16. oz. 21. mesto. Nekoliko slabše so se odrezali igralci malega nogometa, ki so 13. 11. v Novem mestu tudi igrali na dolenjskem prvenstvu srednjih šol. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip, naši fantje pa so izpadli v predtekmovanju, potem ko so eno tekmo igrali neodločeno (proti SŠGT Novo mesto), izgubili pa so proti kasnejšim zmagovalcem - ekipi ETRŠ Brežice. Kljub temu pa si za borbenost in pozitiven pristop zaslužijo pohvalo. Simon Bregar Šola tenisa Ivančna Gorica Mladi tenisači iz Ivančne Gorice uspešni v Ljubljani V Ljubljani, v teniškem kompleksu Trnovo, jc bilo konec novembra srečanje in tekmovanje med šolama tenisa Ivančna Gorica in Ljubljana. Več kot 50 nastopajočih, med njimi 23 iz "ivanške" šole tenisa, seje pomerilo v treh kategorijah. Najmlajši oz. začetniki so tekmovali v zadevanju cilja in tu so bili naši mladi nadebudneži zelo uspešni, saj so osvojili vsa tri prva mesta: prvi je bil Simon Zaletel, druga Simona Roječ, tretja pa Alenka Sever. V tekmovalni kategoriji 8-10 let (mini tenis) se je odlično odrezala Kaja Ferlin z drugim mestom. V tekmovalni kategoriji 10-12 let (midi tenis) pa sta bila odlična z drugim mestom Nika Ferlin in s tretjim mestom Blaž. Mulh. Šola tenisa Ivančna Gorica že drugo leto poteka pod vodstvom trenerja tenisa in športnega pedagoga Eda Vrenčurja, pomaga pa mu Špela Janša, prav tako trenerka tenisa in športna pedagoginja. Otroci imajo pozimi treninge v telovadnici šolskega centra, poleti pa na teniških igriščih na Vrh-polju. Trenirajo dvakrat tedensko, rezultati dela pa so pri nekaterih že lepo vidni. Po besedah Eda Vrenčurja bi se najboljši iz šole tenisa Ivančna Gorica v kategorijah 8-10 let in 10-12 let uspešno kosali z najboljšimi vrstniki iz ostalih slovenskih klubov. Da pa bi tudi v višjih starostnih kategorijah lahko dosegali odlične rezultate, kar je tudi namen teniške šole, bi bilo treba vaditi več in še bolje. Vse to pa je povezano s prostorskimi in tudi finančnimi zmožnostmi. Upamo pa, da bodo na ustrezno podporo naleteli tudi v lokalni skupnosti. Simon Bregar "Hura, prosti čas" v okviru dejavnosti Šolskega športnega društva Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici pod okriljem ŠŠD- ja že kar nekaj let potekajo različne športne dejavnosti celo šolsko leto. Tudi letos je tako, dejavnosti pa je še več kot običajno. Dijakinje in dijaki imajo tako na izbiro: - mali nogomet za fante - mali nogomet za dekleta - aerobiko - ples - košarko za fante - odbojko za dekleta - odbojko za fante - samoobrambo - tenis - športno rekreacijo ob koncu tedna (odbojka, košarka, badminton, namizni tenis) - smučanje ob sobotah (enodnevno) - štiridnevno smučanje Vse te dejavnosti društvo organizira v okviru programov športa otrok in mladine v letu 2003/04 pod naslovom Hura, prosti čas. Športni pedagogi, ki delujemo pri ŠŠD (le-ta je med drugim tudi ustanovni član Zveze za šport otrok in mladine Slovenije), vabimo vse, ki bi se želeli vključiti v omenjene dejavnosti, da se nam priključite. Športni pozdrav! Simon Bregar LIVAR SIJAJNO ZAKLJUČIL JESENSKI DEL PRVENSTVA Za nogometaši ivanškega Livarja jc izjemna sezona, saj so nanizali kar dvanajst tekem brez poraza. Zadnjega jim je davnega sedmega septembra prizadejal Rudar; po tej tekmi je trener Vrščaj razmišljal celo o odstopu. Po pogovoru z upravo pa se je odločil, da bo nadaljeval začeto delo. Nato jc Livar iz kroga v krog igral bolje, v naslednjih 12 krogih prejel le 8 golov in osvajal točke tako doma kot v gosteh. Eden njegovih večjih uspehov to jesen je gotovo domači remi z Rudarjem, zmagi v Zagorju in Krškem ter točki z gostovanj proti Aluminiju in Dravinji. Ob tem velja povedati, da so ekipo ves jesenski del spremljale poškodbe. Dolgo sta manjkala Sulejmani in Anžur, težave je imel tudi Pešič, vendar so soigralci manjkajoče vedno uspeli dobro nadomestiti. Naš klub tako po 18 odigranih krogih zaseda peto mesto na lestvici. Prvi je Rudar, ki je začel odlično, a je proti koncu jeseni začel popuščati: zbral je 42 točk. Na drugem mestu je Zagorje (36), potem sledita Dravinja s 33 in Bela krajina z 31 točkami. Peti pa je, kot že rečeno, Livar, ki jih jc zbral 29. Najboljši strelec Livarja je Matjaž Todorov s petimi zadetki; štiri gole je dosegel Sadar, tri pa Starič. Razveseljivo je, da sta se letošnjo jesen popolnoma uveljavila dva mlada domača igralca: Rok Sadar in David Kastelic, ki sta postala standardna člana prve enajsterice. Poleg njiju na tekmah začenja igrati tudi mladi Ljubljančan Adi Muminovič, ki je prav tako upravičil trenerjevo zaupanje. Na klopi pa na svojo priložnost čakajo še Clementc, Maric, Mušeljič, Zaletel ... Jesen je bila torej za nogometaše Livarja zelo uspešna. Kaj pa bodo prinesli spomladanski dnevi? Lojze Grčman STRAN 25 Medobčinska zimska liga v malem nogometu NAŠE EKIPE TUDI LETOS PRI VRHU Po petih krogih zimske medobčinske lige v malem nogometu, ki se je letos udeležuje kar 20 ekip v dveh skupinah, igrajo ekipe iz naše občine vidne vloge. V skupini A zaseda ekipa Mizarstvo Trunkelj Krka 3. mesto, Višnja Gora pa 4., v skupini B pa je še bolje, saj sta naši dve ekipi prav na vrhu: KMN Bomax so prvi, TRM Filtri pa drugi. Upajmo, da bo približno tako tudi na koncu. Tekme se igrajo v športni dvorani Brinje Grosuplje ob nedeljah. TRENUTNA LESTVICA SKUPINE A MESTO EKIPA 1 RAČNA 2 PROPALICE 3 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 4 VIŠNJA GORA 5 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 6 MOLECULA-STREET 7 ŠMI) TURJAK I. 8 ŠMARJE UNITED 9 KMN VELIKE POLJANE 10 NK BRINJE Stev dani tekem zmaoe nkodl poraz t/očke goli 13 II) 10 10 8 7 7 3 25 21 18 17 18 7 10 12 8 8 prejeti goli 4 13 13 14 13 5 9 19 27 27 gol razlika 8 5 3 5 2 1 -7 -19 -19 TRENUTNA LESTVICA SKUPINE B esto ekipa 1 KMNBOMAX 2 TRM FILTRI 3 KMN KOT 4 INŠTALACIJE KOSEC&.IAKA BAR 5 PROSTEL 6 PEKARNA GROSUPLJE 7 ŠDMIX 8 YOUNG POVVER 9 ŠD KBM PODKRIMCI 10 NK BRINJE MLADI STEV TEKEN 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 zmage 5 4 4 3 3 2 1 0 0 0 JLOni 0 poraz 0 0 0 TOČKE 15 13 13 10 9 6 4 9 8 8 14 23 19 17 25 28 24 32 19 14 5 -4 -9 -4 -II -20 -22 Simon Bregar in Andrej Cevc Košarka trojke - občinska liga in medobčinsko prvenstvo FRIZERSKI SALON 0NA-0N MEDOBČINSKI PRVAK, KREMENČK0VI PA OBČINSKI PRVAKI Letošnje medobčinsko prvenstvo v košarki - trojke se je razpletlo s popolnim uspehom obeh ekip iz naše občine, saj sta osvojili 1. in 2. mesto, kar se v osemletni zgodovini medobčinskih prvenstev še ni zgodilo. Prvenstvo je bilo v nedeljo, 23. 11. 2003, v telovadnici OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Žreb je 6 ekip razdelil v dve predtekmovalni skupini: Skupina A: Kaja Grosuplje, Friz. salon Ona-on Šentvid pri Stični in Pizze-ria Adam Ponikve Skupina B: Koma 750 Videm Dobrepolje, Kremenčkovi Stična in Gambo Avantura Šmarje Ker ni bilo obeh ekip iz grosupeljske lige, smo se odločili za sistem vsak z vsakim. Rezultati tekem: FS Ona-on : Pizzeria Adam 19 : 21 Koma 75(1: Kremenčkovi 15 : 21 Koma 750 : Pizzeria Adam 22 : 17 Kremenčkovi : FS Ona-on 13 : 21 Koma 750 : FS Ona-on 19:21 Kremenčkovi : Pizzeria Adam 21:14 Končni vrstni red medobčinskega prvenstva: 1. Frizerski salon Ona-on 2 zmagi, 1 poraz, 5 točk, razlika v koših: 2. Kremenčkovi 2 zmagi, 1 poraz, 5 točk, 3. Koma 750 1 zmaga, 2 poraza, 4 točke, 4. Pizzeria Adam 1 zmaga, 2 poraza, 4 točke, 61: 53+8 55 : 50 + 5 56:59 52:62 3 10 Za ekipo FS Ona-on so na medobčinskem prvenstvu igrali: Uroš Kristan, Miha Zaje, Mišo Stojanovič, Aleš Žulovec in Jernej Strnad, v občinski ligi pa še Robert Bregar in Jože Čandek. Za Krcmenčkove pa so igrali: Janez, Matic in Žiga Erčulj, Bojan Kuhelj, Jože Dremelj, Klemen Baranašič in Tomaž Smole. Z drugačnim vrstnim redom pa se je končala 8. občinska liga. Tu so bili najboljši Kremenčkovi, ki so po letih 1999 in 2000 (obakrat pod imenom Mizarstvo Tomažič) tretjič osvojili občinsko ligo. Po dvakrat so bili prvi še ŠŠD Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice (leta 2001 in 2002) in Gradnja Šentvid (1997 in 1998), v prvi izvedbi leta 1996 pa je bila zmagovalka ekipa Cedevita. Končna lestvica v občinski ligi za leto 2003 po odigrani končnici: Kremenčkovi Friz. salon Ona-on Lotus art ŠŠD Josip Jurčič Kriška vas (+3t.)* (+2t.) (+1t.) 3 tek. 2 zrn. 3 3 3 0 3 1 1 por. 0 3 2 8 točk, razi. v koših: 8 4 4 40 + 20 53 + 10 63-9 62- 21 [ se ni uvrstila v končnico) Ekipe so v končnico prinesle določeno št. točk iz rednega tlela lige. Simon Bregar SVIS ODLIČNO KRMARI V 1. B LIGI Rokometaši SVIŠ-a so po devetih krogih presenetljivo uvrščeni tik pod vrh prvenstvene lestvice. V zadnjih tednih so doma premagali pomlajeno ekipo Sevnice (26 : 23), nato za tri zadetke zmagali še v Kranju, zabeležili domačo zmago proti Dolu (27 : 25), za gol izgubili proti Slovanu ter prav tako za gol premagali Gorišnico. Varovanci trenerja Potočnika kažejo dokaj konstantno formo: še vedno njihova igra temelji na trdni obrambi, in ko steče še njihov značilen protinapad, lahko mešajo štrene vsem tekmecem, razen seveda Gold Clubu. Razveseljivo je, da Gorazd Potočnik ponuja veliko priložnosti tudi mladim domačim igralcem. Vendar to ne pomeni, da mladinci igrajo pet minut na koncu tekme, ampak so nekateri v igri tudi v ključnih minutah. Letos minute zaenkrat najbolje izkoriščata Jure Ceglar in Sašo Vozel, ki nedvomno sodita med najpomembnejše člene SVIŠ-eve verige. Svojo vrednost pa je pokazal tudi novinec Vidic, ki je na tekmah s Chiom in Dolom dosegel ll in 12 zadetkov ter dokazal, da lahko prevzame odgovornost v trenutkih, ko je ekipa v strelski krizi. izkušnje. Vendar pa mladinci redko nastopijo popolni, saj imajo nakateri igralci obveznosti bodisi v članski bodisi v kadetski ekipi. Kljub temu pa varovanci Saša Barleta dosegajo dobre rezultate. Seveda pa je največji SVIŠ-ev adut homogen kolektiv. Trener Potočnik uporablja vse igralec s klopi, zato se vedno lahko izkaže kdo drug. Igralci mladinske ekipe se na svojih tekmah kalijo za članske pre- Rezultati: SVIŠ : Sevnica 31. : 15 Cerklje : SVIŠ 22 : 29 SVIŠ : Dol 28 : 21 Alples : SVIŠ 22 : 37 SVIŠ : Gorišnica 32 : 20. Rezultata kadetske ekipe, ki jo trenira Marjan Potokar: Krim : SVIŠ 24 : 24 Mokerc : SVIŠ 27 : 33 Rezultati starejših dečkov, ki jih vodi Uroš Šparl: SVIŠ : Škofljica 17 : 27 Krim : SVIŠ 17 : 25 Mokerc : SVIŠ 23 : 16 Rezultata mlajših dečkov A: Trebnje : SVIŠ 24 : 5 SVIŠ : Grča 20 : 8 Rezultat mlajših dečkov B: Trebnje : SVIŠ 14 : 27 Obe selekciji vodi Damjan Volkar. Lojze Grčman ZAKLJUČEK DOLENJSKEGA TEKAŠKEGA POKALA 19.10. je v Bušeči vasi pri Cerkljah potekala zaključna prireditev Dolenjskega tekaškega pokala. V pokal je bilo vključenih 14 tekov na Dolenjskem, za uvrstitev je bila potrebna aktivna udeležba na najmanj 7 tekih. Uvodni je bil 12. 4. na Petelinjek, sledili pa so teki v Čatežu, Ribnici, Kočevju, Kostanjevici, Velikih Laščah ... in Bušeči vasi. Moški so te- kmovali v šestih starostnih kategorijah, ženske v štirih, točkovali so se tudi absolutni dosežki v moški oz. ženski konkurenci. V občini Ivančna Gorica je bil 28. 9. organiziran tek po Lavričevi poti iz Šentvida na Gradišče, točkovala se je 12 - kilometrska razdalja (pohodniki ste lahko to pot tri tedne kasneje prepešačili). Teki za Dolenjski tekaški pokal so bili v povprečju dolgi 10 km, prireditelji so organizirali tudi krajše teke (do 3 km), ki pa niso šteli za pokal. Najmanj udeležencev je bilo v Črnomlju (118), največ v Šmarjeti (438). Dolenjski tekaški pokal je potekal v okviru akcije Slovenija teče za zdravje, ki se je zaključila v Izoli 9.11. z Martinovim tekom in pohodom. Rezultati DTP (udeleženci iz naše občine): Moški: kategorija A: kategorija B: kategorija C: kategorija D: Ženske: kategorija A: 4. mesto Matej Blatnik 4. mesto Robert Tašič (absolutno 13. mesto) 1. mesto Toni Vencelj (absolutno 3. mesto) 4. mesto Matej Udovič (absolutno 11. mesto) 6. mesto Dušan Krašovec (absolutno 15. mesto) 8. mesto Srečo Gjerek 18. mesto Silvo Miklavčič 20. mesto Zvone Žnidaršič 1. mesto Damjana Blatnik (absolutno 4. mesto) 2. mesto Petra Kastelic (absolutno 10. mesto) Dolenski tekaški pokal je organiziralo društvo Marathon Novo mesto, več informacij najdete na spletni strani www.drustvo-rtp-marathon-nm.si. Se vidimo prihodnje leto na Dolenjskem tekaškem pokalu! Damjana Blatnik ŠPORTNIKI LETA 2003 OBČINE IVANČNA GORICA Na 33. redni seji Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica smo izbrali športnike leta občine Ivančna Gorica za leto 2003. Priznanja za športnika leta občine Ivančna Gorica za leto 2003 in za odlične športne dosežke v letu 2003 prejmejo: PRIZNANJA 1 DAVID BOŽJAK - športnik leta občine Ivančna Gorica za leto 2003 v kategoriji dečki MAŠA CEGLAR - športnica leta občine Ivančna Gorica za leto 2003 v kategoriji deklice DAMJAN SMREKAR - športnik leta občine Ivančna Gorica za leto 2003 v kategoriji mladinci ŠPELA KOŠČAK - športnica leta občine Ivančna Gorica za leto 2003 v kategoriji mladinke UROŠ ŠPARL - športnik leta občine Ivančna Gorica za leto 2003 v kategoriji člani TANJA KRALJ - športnica leta občine Ivančna Gorica za leto 2003 v kategoriji članice ROKOMETNA EKIPA SŠ JOSIPA JURČIČA - šolska ekipa leta občine Ivančna Gorica za leto 2003 ČLANSKA EKIPA RK SVIŠ - ekipa leta občine Ivančna Gorica za leto 2003 PRIZNANJA 2 DAVID HOČEVAR - za odlične športne dosežke v letu 2003 - kategorija dečki DAMIR LJUTIČ - za odlične športne dosežke v letu 2003 - kategorija dečki ANDREJA RUS - za odlične športne dosežke v letu 2003 - kategorija mladinke ATLETSKA EKIPA OŠ STIČNA - za odlične športne dosežke v letu 2003 - kategorija šolska ekipa NOGOMETNI KLUB LIVAR - za odlične športne dosežke v letu 2003 PRIZNANJA 3 FRANC RETAR - priznanje za dolgoletno zaslužno delo v športu PLAKETA 4 NOGOMETNI KLUB LIVAR IVANČNA GORICA - za 30 let delovanja Andreja Lapanja 26 STRAN Mojstri iz pekarne PEKARNIŠKI TRIKOTNIK Še niste slišali za pekarniški trikotnik? Potem nepoznate Željka Brceta, ki skrbi, da diši po sveže pečenem kruhu iz Pekarne Grosuplje v kar treh Mercatorjevih trgovskih centrih. Željko Brce se je specializiral za peko na prodajnem mestu. V grosupeljski pekarni je začel poklicno pol v proizvodnji in ker je že imel nekaj izkušenj, so po krajšem uvajanju vedeli, da bo pravšnji za samostojnega peka na prodajnem mestu. Tako danes izmenično peče grosupeljski kruh v Mercatorjevih trgovskih centrih v Novem mestu, Brežicah pa tudi Zagrebu. "S sodelavci peki na prodajnem mustu se dobro usklajujemo in zamenjujemo, lako da imam prostega časa dovolj. Najraje se odpravim na sprehod v družbi dekleta in psa Kuna." Peka na prodajnem mestu, v trgovini torej, je podobna peki v pravih pekarnah, zato je tudi tu potrebno poznati vse faze priprave kruha. Željkov dan se včasih začne že zelo zgodaj zjutraj, ko trgovcev še ni v trgovini. Ko pride na delovno mesto, najprej pregleda pošiljko ohlajenih in zmrznjenih izdelkov, ki so mu jih za dopeko poslali sodelavci iz Pekarne Grosuplje. Nato za peko pripravi prve izdelke, ostali pa počakajo v hladilnikih ali zmrzovalnikih. V trgovskih centrih v Brežicah in Novem mestu Željko skrbi samo za dopeko, v Zagrebu pa kruh tudi pripravlja, kar mu je v posebno veselje, saj zelo rad dela s testom. Povsod pa v enem dnevu speče veliko različnih vrst kruha. "Moje delo je povezano z delom trgovk. Izdelke za dopeko sam naročam v pekarno, trgovke pa naročajo že pečene izdelke, vendar jim pri tem pomagam. Tudi čez. dan ves čas sodelujemo, saj mi trgovke povedo, po katerih izdelkih je tisti dan največje povpraševanje in tako poskrbim, da jih je za vse kupce dovolj," pove Željko. S kruhom je veliko tlela, vendar pravi, da bi se najbrž še enkrat odločil za ta poklic, ker mu je posebno všeč, da dela nekaj tako dobrega. Željkov dom je čisto blizu hrvaške meje, zato mu je menjavanje pekarnic kar všeč, saj je tlelo tako še bolj raznoliko. Kljub temu tla dela kar v treh trgovskih centrih, pravi, tla ima prostega časa dovolj. Preživlja ga z dekletom, rad pa .se druži tudi s prijatelji. Najhitreje pa ga v dobro voljo spravi razigran pes, mešanček Runo. "Delo peka na prodajnem mestu je zelo pestro, ker pa delam celo v treh različnih trgovskih centrih, mi sploh ni nikoli dolgčas. Delo je razgibano, veliko je sodelovanja s trgovci in tudi s Pekarno Grosuplje, kamor predajam naročila." ^Pekarna (jrosiiplje STRAN 27 Qosipodinjsr\a stran Narava se je pogreznila v zimsko spanje in žive jesenske barve so ugasnile. Ivje je pobelilo naravo. Vse več se zadržujemo na toplem, v hiši. Z zimzelenimi vejicami si polepšamo praznično vzdušje, izdelamo svoje aranžmaje, kijih postavimo na mizo ali v vežo. Okraševanje novoletne jelke, postavljanje jaslic in peka peciva naj poteka v družinskem krogu ter krogu prijateljev, saj bomo le tako preživeli bogate in lepe praznike. Vzemimo si čas in ne pozabimo na duhovne vrednote, ki v tem hitrem času vedno bolj bledijo. Sledimo srcu, željam in ljubezni. Ko pišem te vrstice, me obdaja vonj po praznikih ob toplem domačem ognjišču in vsem, kar spada zraven. To so tudi topli pogledi in prijazne besede. Vsem želim veliko miru, medsebojnega razumevanja in naj vam letošnji božični in novoletni prazniki minejo kar se da prijetno! OMELA ZA DOBER ZAČETEK LETA Mogoče niste vedeli za star običaj, da šopek omele v stanovanju v prvih dneh novega leta prinaša srečo. Ta zimzelena rastlina raste tudi v naših gozdovih, kot zajedavec na različnih drevesih, iz katerih črpa vodo in hrano. Na novoletni dan obesimo šopek omclc nad vrata. Listi lahko ostanejo naravni ali pa jih obarvamo belo ali zlato. SLASTNI NOVOLETNI PRIGRIZKI Perutninska Porove pogačice Prigrizki so zelo domiselna rešitev, če želimo na novoletno zabavo povabiti večje število ljudi, pa nimamo dovolj pribora ali celo dovolj prostora. To so jedi, ki se jih uživa brez. pribora. So majhne, izbrane jedi, razni zvitki, nabodala. Pomembna je sestava več različnih okusov, sestavin, arom in barv. Izbira naj zajema uravnoteženo mešanico slanega, pekočega, kislega, začinjenega in sladkega. Kar pa jc najboljše: jedi pripravimo kot bife, na veliko mizo, kjer si gostje lahko stoje postrežejo. Zraven seveda ne pozabimo na pestro izbiro pijač. Paličice s pršutom Sezamove paličice - grisinc ovijemo s tanko rezino pršuta in okrasimo s peteršiljem. Hitro in okusno! Sirovi trikotniki Z maslom namažemo 9 tankih kvadratnih rezin črnega kruha in jih obložimo z 9 rezinami sira. Sestavimo po tri obložene rezine, stisnemo in diagonalno prerežemo, da dobimo trikotnik. KAJ BI VAM VOŠČILO ZA BOŽIČ, NOVO LETO BILO? ZADOVOLJSTVA VSEM OBILO, ZDRAVJE DA BI VAM SLUŽILO, USPEHOV, SREČE VEDNO VEČ IN DA LETO VAM BO VŠEČ! Sredstva, namenjena voščilnicam, smo darovale kot pomoč eni izmed družin v stiski v naši občini. DPZ Ivančna Gorica nabodala z omako za pomakanje Meso narežemo na majhne kocke; očistimo in narežemo tudi čebulo, papriko in jabolko. Puranje kocke solimo, začinimo ter s 3 kockami čebule, 2 kockama paprike in 1 krhljem jabolka izmenično nabodemo na nabodalo. Segrejemo olje in v njem pečemo nabodala. Kislo smetano zmešamo z limonin sokom in jabolčnimi kockami ter začinimo s soljo in poprom. Omako postrežemo poleg pečenih nabodal. Namesto puranjih prsi lahko uporabimo tudi piščančje. Namesto paprike lahko uporabimo tudi bučke. NASVETI -Pomoč v zadregi H Če se nam zgodi, da kolač potemni, ga obrežemo in prelijemo s temno čokolado. H Če se kolač preveč izsuši, ga na površini gosto prebodemo z zobotrebcem in ga prelijemo s sadnim sokom. H Če se testo sesiri zaradi neenake temperature jajc ter zmesi iz maščobe in sladkorja, si pomagamo tako, da skledo postavimo v toplo vodo in v njej mešamo testo toliko časa, da postane spet gladko. Zdrobasta sestavina testa se razpusti tudi, če primešamo 1 do 2 žlici moke. n Biskvitno testo vedno pripravimo in spečemo hitro, kajti daljši premori bi povzročili, da bi se testo, ki ga s težavo stepemo tako zračno, spet sesedlo. Zato moramo najprej segreti pečico in pripraviti pekač, šele nato začnemo stepati sestavine. n Kadar delamo zmes za poljubčke iz beljakov, raje uporabimo kristalni sladkor kot sladkor v prahu. V zmes ne smemo istočasno dodati lešnikov in sladkorja, ker bi teža dodatkov potlačila nežni sneg in bi se spet nekoliko utekočinil. Na kolute narezan por damo v ponev z dvema vejicama timijana, prilijemo vodo, skuhamo ter odcedimo. Namastimo majhne modelčke in vanje razdelimo por, izmenično nalagamo nariban sir ter ščepec sladke paprike. Vse skupaj prelijemo z zmesjo iz 2 jajc in 2 dl mleka. PECIVA, PRIPRAVLJENA HITRO, PREPROSTO IN ZELO OKUSNO! Brez peciva si praznikov skoraj ne moremo predstavljati. Veliko gospodinj ima svoje priljubljene recepte za praznično pecivo, brez katerih se praznik ne bi zdel pravi. Včasih so dobrodošli tudi novi recepti, predvsem takrat, ko se mudi, pa bi radi postregli s slastno nepogrešljivo čokolado ali pa z lahkim jogurtovim kolačem. Za vse okuse je treba poskrbeti. Pa veliko uspeha pri peki. v Čokoladne paličice Sestavine: 125 g sladke smetane, 50 g rahlo grenke čokolade, 100 g rjavega sladkorja, 2 zvrhani žlici kakava Priprava: V loncu segrejemo smetano. Čokolado nalomimo na koščke ter jo s sladkorjem in kakavom zmešamo v smetano. Pustimo 4 minute vreti, medtem ves čas mešamo. Model obložimo s peki papirjem. Malo ohlajeno zmes vlijemo v pekač, kjer jo pustimo čez noč, da se strdi. Drugi dan zmes zvrnemo iz modela in jo narežemo na paličice. Lahko povaljamo tudi v kakavu. Jogurtov kolač Sestavine: kozarček jogurta, 2 kozarčka sladkorja, 3 kozarčki moke, kozarček olja, 3 jajca, zavojček pecilnega praška, zavojček vaniljinega sladkorja, ščepec soli Priprava: Pečico segrejemo na L75°C, pripravimo model. Jogurt zlijemo v skledo, dodamo sladkor, vaniljin sladkor, moko s pecilnim praškom in olje. Dodamo jajca in sol ter vse skupaj dobro premešamo z mešalnikom, pribl. 5 minut. Testo porazdelimo v pekač in pečemo 1 uro. Nasvet: Kolač je posebej svežega okusa, če ga prevlečemo z limoninim prelivom. Lahko ga posujemo samo z zmletim sladkorjem. Zavit v folijo se ohrani teden dni. Osnovni recept za glazuro Sestavine: 200 g sladkorja v prahu 4 do 5 žlic tekočine Tekočino za glazuro izberemo po okusu. Lahko je limonin ali pomarančni sok, rum, vinjak, kava. Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC STRAN 1LVSTR1RANE SALE NAGRADNA KRIŽANKA Kupček rešenih križank v našem uredništvu je naraščal iz dneva v dan. Izmed njih smo pod budnim očesom stroge komisije izžrebali srečno nagrajenko, ki je poslala pravilno rešeno križanko. Oblikovanje ženske pričeske z relaksacijsko masažo v frizerstvu Lili tako dobi: Marija Vencclj, Šentvid pri Stični 34, 1296 Šentvid pri Stični. Čestitamo! _ Tudi v božično/novoletni številki Klasja smo vam pripravili nagradno križanko. Pravilno rešeno pošljite na naslov uredništva: Časopis Klasje, Ulica II. grupe odredov 17, 1245 Ivančna Gorica tlo 20. januarja 2004. Nagrado tokrat podarja Zlatarstvo Tadina iz Ivančne Gorice. ^h^s^aJ}^r!^AeLušehjsa tako lepe hlače je imel! J - Natakar, štirikrat 2 deci črnega! |—- KVIZ 1. Kako so dejali našemu cesarju Francu Jožefu? a) blagorodni b) presvetli c) vzvišeni 2. Mesec december je dobil ime po: a) latinski besedi "deci" (deset) b) po hrvaški besedi "deca" (otroci) c) po domači besedi "deka" (odeja) 3. Kako pravimo barvilu, ki daje rastlinam zeleno barvo? a) kloranfenikol b) akvamarin c) klorofil 4. Koliko let že izhaja naš časopis Klasje?................. 5. Katero ime za selišče je najstarejše? a) vas b) selo c) mesto 6. Kaj se širi najpočasneje? a) elektrika b) zvok c) svetloba 7. Koliko ljudi je doslej verjetno živelo na zemlji? a) deset milijard b) petdeset milijard c) sto milijard Rešitve iz prejšnje številke: l.b, 2.ji, 3. šest, 4.C, 5.C, 6.c, 7. Medved. SMESNICA Na novoletni prireditvi je Uršula srečala človeka, ki ji je bil po videzu in vedenju znan, pa ga jc ogovorila: "Vi ste najbrž direktor podjetja, v katerem dela moj mož Janez!" "Res je, kako ste me prepoznali, saj se doslej še nisva videla," je bil radoveden direktor. "Veste, moj mož doma zelo rad zabava otroke in vas pri tem tako imenitno oponaša, da sc vsi smejemo, zato sem precej vedela, kdo ste." UGANKE SALJIVKE 1. Kaj jc v Ivančni Gorici vedno po sredi? 2. Katera majhna stvarca veliko klado prevali? 3. Je luknjica pri luknjici, pa vendar vodo zadrži. 4. Je lesen lonec, ki ima meseno pokrovko. 5. So štirje lovci, ki vsi v eno dolino streljajo. Odgovori: 1. Naslednji dan, to je četrtek. 2. Bolha, ki piči debelega človeka. 3. Slamnata streha med dežjem (Včasih tudiAFŽ). 4. Poljsko stranišče, ko človek .sedi na njem. 5. Štirje seski med molžo. LAHKA KRIŽANKA (S POPUSTOM ZA UPOKOJENCE IN OSTAUE) Če ste radovedni, kaj je tisti, ki ne reši te križanke, jo rešite. Odgovor se bo pokazal v osenčenem navpičnem stolpcu. O M K N A H U A VODORAVNO: 1. vrsta metle, 2. snežni stisek, 3. osebni zaimek, 4. vzklik veselja, 5. tekoča hrana. STRAN 29 Z AlH VjA.L.A. Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete MARIJE BASAR 1930 - 2003 iz Višnje Gore se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in krajanom Višnje Gore, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se cerkvenim pevcem za lepo petje pri pogrebni maši, ambruškim pevcem za poslovilne pesmi, g. Petku za odigrano Tišino, pogrebnemu zavodu Perpar in g. Alojzu Miklavčiču za pogrebne storitve. Prisrčno se zahvaljujemo tudi župniku, g. Boštjanu Mo-dicu, za vzorno opravljen cerkveni obred. Vsi njeni Življenje je poseben dar; ko ga obogatimo z ljubeznijo, plemenitostjo in modrostjo, dozori ter živi v večnosti. ZAHVALA Nepričakovano in tiho nas je v 87. letu starosti zapustil naš dragi ata, brat, dedek in pradedek ALOJZ PECEK starejši iz Šentvida pri Stični Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim, ki ste darovali za cvetje, svete maše, dobre namene, izrekli sožalje ter nam stali ob strani. Posebej hvala gospodu župniku Stanetu Kerinu za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu pevskemu zboru za občuteno petje pri obredu ter žalostinke ob grobu, gasilskemu društvu Šentvid in sosednjim gasilskim društvom za organizacijo in svečano spremstvo na njegovi zadnji poti ter govorniku za tople besede slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste atova zadnja leta obogatili s prijaznimi dejanji. Sinova Stane in Lojze ter vsi njuni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal; tiho, mirno si zaspal, a v srcih naših boš ostal. ZAHVALA Dan pred 66. rojstnim dnem je odšel od nas dragi mož, oče in dedi MARTIN ZADRAVEC iz Stične 101 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in dober namen. Posebna zahvala g. kaplanu Maksimiljanu za lepo opravljen obred, g. Antonu Zaletelju za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi Stična za zaigrane žalostinke in pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala tudi dr. Kastclicu in patronažni sestri Mari za lajšanje bolečin v času bolezni. Hvala vsem, ki ste ga cenili v njegovem delu in življenju. Žalujoči: žena Nada, sin Marjan in hčerka Irena z družinama ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, sestre in tete JOŽEFE BALANT iz Ivančne Gorice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke za maše. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Društvu upokojencev Ivančna Gorica pa se zahvaljujemo za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš. A svet je mrzel, prazen, opuščen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 69. letu starosti je tiho odšel v večnost dragi mož, oče, brat in ata IGNACIJ SINJUR po domače Golufov Nace iz Metnaja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev ter vsem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku patru Janezu Novaku za lepo opravljen obred, pevcem iz Šentvida za ganljivo petje ter Društvu upokojencev Stična za poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo gospodu doktorju Janezu Zupančiču in patronažni službi ZD Ivančna Gorica za večletno skrb. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Za nas nisi umrla, le trudne oči si zaprla. lit .Jjfc ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama JOŽEFA ZUPANČIČ z Obolnega Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše in jo v tako velikem številu pospremili k njenemu počitku. Zahvala g. kaplanu Maksimiljanu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru ter pogrebnemu zavodu Perpar. Zahvaljujemo se tudi podjetjem IMP Livar d.d. Ivančna Gorica, KOPS d.d. Grosuplje in Univerzal - Peskokop Podsmrcka. Posebna hvala tistim, ki ste ponudili nesebično pomoč. Vsi njeni domači ZAHVALA Tiho je zaspal in odšel za svojo ženo /ANTON MESOJEDEC iz Stične Ob boleči izgubi očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, dobre namene ter izrečeno sožalje. Posebno zahvalo bi radi izrekli sosedi Angelci Grčman in njenemu sinu Lojzetu, ki sta se razdajala dan za dnem med njegovo boleznijo in ga skrbno negovala. Zahvaljujemo se tudi župniku p. Janezu Novaku za duhovno oskrbo in lepo opravljen pogrebni obred, stiškim cerkvenim pevcem za prelepo petje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ni več trpljenja ne gorja, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubega, dobrega moža, očeta, dedija, brata, strica in svaka IVANA STRUSA iz Stične 95a se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poli - v njegov zadnji dom, mu darovali cvetje in sveče ter prispevali v dobrodelni namen. Prav posebna in iskrena zahvala dr. Janezu Zupančiču za dolgoletno zdravljenje in ker nam je bil v veliko pomoč. Srčna hvala patronažni sestri Jožici Lavrih za ves njen trud, pomoč ob vsakem času in človeško dobroto, s katero mu je lajšala življenje. Zahvaljujemo se sestri Darji Omejec za vse, tudi za njeno vedrino. Z njo ga jc spodbujala. Iskrena hvala patronažni sestri Marici Kastclic ter ostalemu osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Veliko mu je pomenila ludi pomoč Janeza Berka v vseh letih njegove bolezni. Prisrčna hvala gospodu župniku p. Janezu Novaku za lepo opravljen obred in razumevanje naših želja ter pevcem za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga obiskovali in ki ga boste ohranili v spominu. Žena Tončka ter sinova Janko in Peter z družinama Ko opravimo vse delo, zaradi katerega smo prišli na Zemljo, smemo odložiti svoje telo, ki omejuje našo dušo, kot buba obdaja metulja, ki se bo izlegel iz nje. Ko je pravi čas, ga lahko opustimo, in tedaj smo rešeni bolečin, strahov in skrbi -svobodni kot prelep metulj, ki se vrača domov k Bogu. (povzeto po E. K. Ross) V SPOMIN MARKO OMziHEN 1979 - 2002 Hvala vsem, ki pot vas mimo groba vodi, da korak ob njem za hip postane, da misel se utrne in plamen sveče prižge. Z ljubeznijo v srcu ... 30 STRAN ZAHVALA Ob izgubi našega očeta STANISLAVA BLATNIKA Višnje 18 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami v težkih trenutkih delili žalost in bolečino ter darovali sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Anionu Zajcu za opravljen obred, gasilskemu društvu za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik in osebju ZD Ivančna Gorica, ki ste ga v bolezni lepo oskrbovali. Žalujoči domači Odšel si za vedno, odšel brez nas ... ZAHVALA V 80. letu starosti je tiho odšel od nas naš dragi oče, dedek in pra-dedek /4NTON JEREB po domače Mačerolov Tone iz Ivančne Gorice Iskrena hvala vsem sorodnikom, krajanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebej hvala dr. Zupančiču ter osebju ZD Ivančna Gorica za izkazano strokovno in človeško pomoč ter sinu Romanu in njegovi ženi Dragici za vso skrb in nego. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Jožetu Kastclicu za lepo opravljen obred in molivcem. Zahvala gre tudi pevskemu zboru, še posebej pa gospe Marjani Hočevar za resnično nepozaben govor. Vsi njegovi Nili zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, tiho, mimo si odšel, a v srcih naših boš ostal. PRIMOŽ STRMOLE 1979-2003 Gabrje pri Stični Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Janezu Novaku za pogrebni obred. Hvala tudi Bernardu za zapete pesmi ter pogrebnemu zavodu Perpar. Vsi njegovi Odšel si tja, kjer ni solza, kjer ni trpljenja ne gorja. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ali, dedek in pradedek JOŽE GORIŠEK iz Temenice 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in prispevke za dober namen ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala šentviškim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Posebna zahvala osebju ZD Ivančna Gorica, cvetličarjem in PGD. Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali in bodrili v času njegove dolgotrajne bolezni. Žalujoči vsi njegovi Ko se življenje izteče, ostane praznina in z njo bolečina. Pozabe ni, le čas bo celil rane in ohranjal spomine. ZAHVALA V 72. letu življenja se je od nas tiho poslovil naš dragi VALENTIN ZUPziNČIČ iz Ivančne Gorice Ljubljanska cesta 42 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku Jožetu Kastclicu za sočutne besede in darovanje sv. maše. Posebna hvala velja tudi dr. Campa. Hvala pevcem za občuteno zapete pesmi slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žena Ivanka, sinova Tine in Bojan z družinama CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.800 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani 14.630 Oglas na prvi strani jc za polovico dražji, v več barvah za 100%. Vsaka naslednja objava oglasa jc cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cnr 3.300 SIT. Cene veljajo do konca leta 2003. V cene ni vračunano oblikovanje in 20% DDV. P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je odšel od nas naš dragi mož, oči, dedi, sin in brat MziRTIN GROZNIK iz Višnje Gore Iskrena hvala za pomoč v težkih trenutkih vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in krajanom. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče, tople besede in spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Zupančiču, ki je bedel nad njegovim zdravjem ter Anici Petrič, Francu Godcši in Jožetu Grosu za poslovilne besede. Hvala Društvu upokojencev Višnja Gora in Društvom upokojencev sosednjih krajevnih skupnosti, Turističnemu društvu in Gasilskemu društvu iz Višnje Gore. Hudo nam je, ker ga ni več z nami. Žena Cilka, hči Daija, sin Jurij, vnukinja Emu, Maja in Boris lH ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame in sestre JOŽEFE KASTELIC iz Podboršta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, prispevke za svete maše in dober namen. Iskrena hvala župnikoma, gospodu Kerinu in gospodu Koželju ter patru Petru Lavrihu za opravljeno sveto mašo. Zahvala gre tudi cerkvenemu pevskemu zboru in zboru Slavček. Vsi njeni Uradne ure uredništva časopisa Klasje: ponedeljek: sreda: petek: 8" - 11" 13" - 16" 8" - 11" tel.: 01/786 94 00 fax: 01/786 94 01 e-mail: klasje.casopis@siol.net naslov: Časopis Klasje Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica BREZPLAČNI MALI OGLASI V vasi Gabrovka pri Zagradcu (dober kilometer stran od reke Krke) prodam parcelo za vikend. Več informacij dobite na mobilnem telefonu: 041 810 660. V Bovcu nudim udobno počitniško hišo, primerno za 8 oseb. Hiša je ogrevana, z lastnim parkiriščem. Novoletni termin je že zaseden. Informacije: 031 639 048. STRAN 31 y&t. I^K" 5%$. jč&r. ji*!*? j^K: j^i6? JS*C j^&i t'SN? t^J*? t^J^t t^J^t ?Nl^r t^S^t T^St t^J^t t^J^t 7^^? ?^2^r t^S^t >3qS§S^ e t: xr A n §> j9j«f_ «sSt- _^J«r_ _jsgef_ -sjs- j*J«f «»J«- -*J«f TsJ«f_ •1» ■9gs£ [isjei' "^jsi* ^j«;* '^j«;" *;jggi" "^jsf* "isjji* Jsj«;" LJUDJE Z ZAČETKA PRETEKLEGA STOLETJA MILKA FAJDIGA IZ TEMENICE Milka je bila nekoč doma v vasi Brezje pri Trebelnem. V krstnih bukvah trebeljanske farc bi jo našli zapisano kot Ljudmilo Pekolj, rojeno 18. julija, "v letu gospodovem" 1913. Doma so imeli pred prvo svetovno vojsko obsežno domačijo in trdno gospodarstvo. Posestvo je premoglo več kot 15 glav goveje živine in včasih tudi po dva para konj. Poleg tega so bili pri hiši tudi "birtni", kar pomeni, da so imeli vaško gostilno in trgovino. Milkina mati Marija so se dvakrat možili. Njen prvi mož Anton je šel dokaj zgodaj pod rušo in zapustil pri hiši hčer, kasnejšo (Milkino) polsestro. V drugem zakonu sta prišla na svet še Milka in brat France, ki je po očetovi smrti prevzel obsežno domačijo. Čeprav so imeli na domačiji dve dekli, hlapca in pastirja, so morali vsi trdo poprijeti za delo, da je gospodarstvo ostalo na trdnih nogah. Milka se iz zgodnjih časov še dobro spominja zadnjih let prve svetovne vojske, ko so prihajali domov "urlaubarji" in v gostilni pripovedovali o trpljenju, ki so ga prestali na fronti. Takrat so ljudje v trgovini in v gostilni plačevali še s kronami in goldinarji. Pozneje, v dekliških letih, je Milka ob delu na kmetiji veliko pomagala tudi v domači trgovini in gostilni. Tiste čase je živelo po odročnih vaseh še veliko ljudi, zato je bila gostilna ob sejemskih dnevih, ob žegnanju in drugih "zgodiščih" polna gostov. Ti so poleg vina najraje naročali "taler-flajš", to je bila juha z govejim mesom in kruhom. Ob takih dnevih je v hiši zapela tudi harmonika in vse se je zavrtelo v plesu. Tako so Milki ob pestrem, dostikrat tudi težavnem delu, dekliška leta kar zdrvela mimo in kaj hitro je prišel čas, ko bi si bilo treba ustvariti lastno družino. Začela se je spravljati od doma, a so jo oče, tedaj so bili že hudo bolni, prosili, naj ostane še toliko doma, da mu bo stala ob strani v najtežjih trenutkih. Milka je izpolnila očetov prošnjo in ostala v domači hiši vse do očetove smrti. Za to človekoljubno dejanje ji kasneje v življenju ni bilo nikoli žal. Tako se je primerilo, da se je omožila, ko je bila že pri tridesetih. To seveda ni bilo nič narobe, saj tudi ženin, Fajdigov France iz Temenice, ni bil več rosno mlad - kar osemnajst jih jc štel več kot ona. To je bilo takoj po drugi svetovni vojski, ko je bilo hudo pomanjkanje in so takratne oblasti neusmiljeno pritiskale na kmete za hrano in druge dajatve ter jim jemale pošteno prigarano imetje. Sčasoma pa so se razmere vendarle nekoliko izboljšale. Pri Fajdigovih v Temenici, kamor je Milka prišla za "tamlado", so pred vojsko imeli trdno gospodarstvo, ki je obsegalo kmetijo, gostilno in trgovino, podobno kot pri Pcko-lovih v Brezjah. Po vojni pa jim je od vsega tega ostalo le še nekaj kmetije. V zakonu so se rodili štirje otroci: tri dekleta in fant. Dekleta so že dolgo od hiše, sin France pa je ostal za gospodarja na Fajdigovini v Temenici. Tudi on ima že svojo družino, ki je po številu na las podobna prejšnji generaciji - tudi on ima tri hčere in sina. Vse kaže, da bo Fajdigov rod in hkrati rod mame Milke uspešno nadaljeval dolgoletno tradicijo življenja v temeniški dolini. Naša današnja slavljcnka Milka jc ovdovela že pred mnogo leti. Danes živi v lepem sožitju z družino sina Franceta. Z njimi si deli vse dobro in hudo in po svojih močeh še vedno pomaga pri različnih opravilih. Da bi še dolgo bilo tako, ji od srca želimo vsi. Enake želje gredo vsej gostoljubni Fajdigovi družini. Tudi za iskrene čestitke ob devetdesetem rojstnem dnevu, ki gaje Milka praznovala pred nekaj meseci, še ni prepozno. Klasjev Polde Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 OBČINSKI RINGARAJA Naše oživljene občine se imajo lepo, vendar višek njihovega rajanja šele prihaja. Poglejmo, kakšna je trenutna situacija. Ivanška mladenka jo hitro briše v svetlo prihodnost, grosupeljska čarovnica jo pa lovi. Vendar vse kaže, da jc ne bo ujela. Saj veste: zastarelo prevozno sredstvo. Trebanjski pudelj dirko z zanimanjem opazuje. Smarski dinozaverček se za to druščino ne zmeni. Bolj ga zanima nova občinska mrcina, ki nosi številko 5. Vaša naloga je, da občinsko novinko prepoznate in jo s čim manj dodatki spremenite v živo kreaturo. Rešitvi se kar ponujala. Če ne gre drugače, pa zemljevid v roke. Pričakujem vaše prispevke. L S |>je so tiste vodice, Ki so včasih bile ŽIVE VODE POD MALO G0RICIC0 Kaže, da so pri nas res redke vasi, ki niso imele lastnih izvirov. Njihove sledove najdemo celo v vasi Mala Goričica, ki leži na višini okoli 6oo metrov. Resnici na ljubo je treba povedati, da voda izvira nekoliko niže pod vasjo, v kraju Dule. To je severno pobočje vzpetine, na katerem leži vas, v smeri proti Debečam. Rojčeva rupca - kljub opuščenosti nekaj vode še vedno prihaja na površje. Prvi, bliže vasi ležeči izvir, se imenuje Rojčeva rupca Tega so imeli v lasti Pcrovškovi, po domače Rojčevi; od tod tudi njegovo ime. Leži namreč na njihovi zemlji, vendar lastniki tudi drugim vaščanom niso branili zajemati votlo, dokler ni bilo hude suše. To je prišlo prav zlasti ženskam, ki so v škafih nosile vodo za gospodinjske potrebe. Da jih ni tiščalo v glavo, so pod škaf podložile svitek. Dobrih sto metrov pod tem studencem je bil izdatnejši izvir, imenovan Pod koritom. Ta je bil v lasti cele vasi, in kar pomnijo, ni nikoli povsem presahnil. Vendar je imel v hudi suši tako malo vode, da so morali ponjo še kak kilometer niže, v Devnico. Največ vode je kajpak porabila živina, pa tudi perice sojo ondi večkrat zajemale. Danes v vasi živine skoraj ni več, za gospodinjske potrebe pa imajo vodovod. Tako je tudi Rojčevo rupco in izvir Pod koritom zadela enaka usoda kot druge opuščene vode na Slovenskem - počasi se zasipljeta in izginjata v zemljo. Le kaj bo, če se nenadoma spet pojavi potreba po "domači" vodi? L S Pod koritom - globoko zajedeno struga kaže, da je bilo nekoč tu dosti vode. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV (NARODOPISNA UGANKA) Tale narodopisna zagonetka je zadnja v letošnjem letu. Vsi, ki vas te stvari zanimajo, se potrudite in pošljite odgovore na naše uredništvo. Oglasite sc tudi, če niste povsem prepričani, kaj je na sliki. Velikokrat so tudi taki odgovori zanimivi in vredni pozornosti. Zapišite tudi svoje morebitne spomine, povezane s tem predmetom. K predmetu sem namenoma dodal dve jabolki, ki pomagala presoditi velikost orodja. V decembru, malo pred božičem, je čas, ko se že vrsto let oglasim pri najbolj pridnih sodelavcih narodopisnega kotička in jim izročim simbolično nagrado. Tako bo tudi letos. Kaj bo za nagrado, naj ostane skrivnost, do snidenja. Lepo pozdravljeni. VREMENSKI PREGOVORI ZA GRUDEN 1. Prvi teden v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas. 2. Božični dež, vzame rež (rž). 3. Dež in veter pred božičem koplje jamo nad mrličem. 4. Zelen božič, bela velika noč. 32 STRAN N + "Hcbil pc zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sem naši STRAN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N + # ZA DOZRO \J0U0 $ KAKO SE JE POLDETV MIKLAVŽEVIMA VPRLA Polde je svoje dni globoko verjel v svetega Miklavža. Željno je pričakoval noč med petim in šestim decembrom, ko je sveti mož v belem plašču, z. zlato obrobljeni) kapo na glavi in s polnim košem na ramenih ponoči hodil od hiše do hiše in obdaroval pridne otroke. Zategadelj je bil najmanj teden dni pred miklavževim kar se da ubogljiv in molil jc več, kot je bilo treba. Sveti Miklavž je za vse to kajpak zvedel in tisto leto spet napolnil njegov pehar z darovi. Obdarjenec se je kar tresel od prijetnega razburjenja, ko je zjutraj zagledal polno posodo na oknu. Potem pa jc kot strela z jasnega udarila vest, da je Boltctovim Miklavž prinesel živo punčko. Pravili so, da jo jc kar na vrhu koša pricijazil in odložil v sosedovo zibelko. Čez dan si je Polde natančno ogledal nenavadno darilo in spreletela ga jc zla slutnja. "Kaj tole kričečo in brca-jočo stvar, ki od časa do časa spusti od sebe nič kaj prijetne dišave, je Miklavž nosil na vrhu koša, v katerem so bila darila? Nezaslišano! Prav gotovo je od nje kaj kanilo tudi na moje stvari," je pomislil in urno odšel. Doma si je s strahom ogledal pečenega Miklavža in parkeljna in bil prepričan, da je zlato rumena barva jajčnega rumenjaka na njuno površino prišla od sosedove punčke. Tudi njegove nogavice iz peharja so se mu zdele smrdljive. Naslednje leto je Polde šel v šolo in se kaj hitro izuril v pisanju. Dober teden pred novim miklavževim je svetemu možu za vsak primer pisal pismo: "Dragi Miklavž! Če boš tudi letos nosil žive punčke, jih ne prenašaj v košu z darovi, ker so poscane in še kaj. Če že moraš raznašati te stvari, jih daj v kako drugo posodo. Lepo te pozdravlja tvoj Polde." Polde se še danes nakremži, ko sreča Boltctovo Slavko. Kako tudi ne - za leto dni mu je bila priskutila miklavževino. L S LXI. REKORD OBSEŽNA ZBIRKA KNJIG V Klasjevi knjigi rekordov so knjige že nastopale. Tele iz zbirke Franceta Brčona z Obolnega izstopajo po pestrosti in številčnosti. Po mojem vedenju jc njegova knjižna kolekcija najobsežnejša v celi občini in še kje drugje. Knjižnica obsega nekaj manj kot pet tisoč knjižnih primerkov in se še množi, kolikor dopuščajo zbirateljeve finančne in časovne možnosti. Knjige so večinoma slovenske, le malo jih jc zapisanih v drugih govoricah, na primer v hrvaški, nemški in italijanski. Prevladujejo leposlovne in poljudnoznanstvene izdaje iz različnih časov. Naš veliki ljubitelj knjig s posebnim veseljem postavi na knjižno polico knjige domačih avtorjev, še posebej tiste, ki se vsebinsko nanašajo na naš predel Dolenjske. France je navdušen bralec, zato je večino knjig iz svoje zbirke prebral, čisto vseh pa še ne. Če bi imel jaz kaj zraven, bi mu brez pomišljanja podelil Veliko zlato bralno značko Slovenije. Tako pa lahko Francetu Brčonu, Gregurčevemu z Obolnega, človeku, ki domuje tik pod vrhom najvišje gore v naši občini, priznam le Klasjcv rekord, enainšest-deseti po vrsti. Čestitam! L S ZA SLOVO OD STAREGA LETA Letos poleti sem na Obolnem pri Gregurčevem domu, to je tam, kjer imajo kmečki turizem, presenečen odkril rastlinske krasotice, planike po imenu. Gospodar France mi je povedal, da je nekaj teh cvetlic pred leti posadil eden od gostov. Kaže, da so jim življenjske razmere ugajale, pa so se prijele. Iz te skromne osnove se je do danes namnožilo že okoli sto primerkov, ki se ponosno razkazujejo občudovalcem. Prav gotovo je k njihovemu preživetju in razbohotenju odločilno prispevala visoka lega, ki na tej postojanki krepko preseže sedemsto metrov, kar je že sredo-gorska višina. Tole lepo podobo sem, drage bralke in bralci, prihranil za slovo od starega leta. Z njo bi se vam rad zahvalil za sodelovanje in za vzpodbudne besede, ki ste jih povedali ob različnih priložnostih. Vse najboljše torej v prihajajočem letu. Ostanite taki še naprej. LEOPOLD SEVER PoDltSTFK LOBJANCI II V ueoPoU> SEVER V zadnjem nadaljevanju smo zvedeli, kako so današnji zahodni Dolenjci po lobastih (oblastih) vzpetinah, ki jih še danes posedajo, dobili ime Lobjanci (Lobci) in kako so rimski oblastniki njihovo ime zaradi lastnih jezikovnih in administrativnih potreb spremenili v Latobiki. V pogovoru tudi še dandanes lahko zaslutimo, kako se nekdanji Lobjanci nimajo za "prave" Dolenjce. Poleg omenjenih dokazov so naši predniki pustili še druge sledi, ki ime dodatno utemeljujejo. Najdemo jih v našem besedišču. Skrili so jih v zemljepisnih imenih, osebnih imenih in imenih za predmete, upoštevajoč pri tem njihovo obliko in gibanje. Naštejmo najprej nekaj zemljepisnih in osebnih imen z našega območja: Lobček, Globoko, Globočec, Golobinc, Lobnica Lebica, Ločnik, Loka, Obolno Lobe, Obolnar, Lokar in podobno. Med predmetnimi imeni so najpogostejši lopar, lopata, klobuk, klobčič, klobasa, hlebec, lonec, kolo, krompirjeva oblica, obliž, obločnica, jabolko, keblo, bokal, lok, kol, lov, bob, lovec, lobanja, lubje, luk (čebula), locaj (pri čajni) luknja, globina, zrklo, oblak, golob, lupina, lopa, zemeljska obla in pekovski oblati. Poseben primer med predmeti jc loputa, ki nima oblaste oblike, temveč dela oblaste gibe. Zanimiv primer imajo sosedje Hrvati, kjer jc njihova lopta dobila ime po obliki in gibanju. Na podoben način sta dobila ime tudi bolha in oblic; bolha dela oblaste skoke, oblic pa izmeta-va oblance. V nekaterih besedah, na primer v gobcu, gobi, obuvalu, obvezi, goltu in obleki jc lob bolj skrit, zato ga težje prepoznamo. Od glagolov s to prvino so najpogostejši oblati, lopniti, lupiti, kolovratiti, klobasati, oblačiti loviti in drugi. Posebno mesto med izrazi z "lobas-to" glasovno sestavino je moderna beseda lobirati. Uporabljamo jo v pomenu skrivne pomoči (po ovinkih) in za označevanje športnega dejanja^ ko igralec v loku (lobu) vrže žogo če? vratarja. Zakaj sc jc beseda "lob" za označevanje značilnih vzpetin in cele pokrajine opustila, je težko pojasniti. Veliko starost tega izraza dokazujejo številne glasovne spremembe, zlasti prehodi in premeti, katerih se udeležujejo vsi trije glasovi. Pri prehodu sta še posebej spremenljiva glas b, ki rad preide v p, k, c, č in še kam drugam, in glas o s prehodom v e, u in i. Pri premetu se oba samoglasnika lovita okoli osred- njega vokala - se premetavata. Ob vsem tem se resnično čudim, da te glasovne sestavine nimata besedi jajce in repa. Verjetno je našim prednikom bolj padla v uho in v oko kaka druga značilnost, povezana z njunima telesoma. Pri predmetnih imenih nam je lahko v pomoč fotografija, na kateri najdemo večino primerov.