Katolišk cerhien lisi. Danic* izhaja vsak petek na celi poli, in velj& jo poJli za i«-a dan poprej. T©6«J \WIII. V Ljubljani 10. grudna 1875. M*t »O. Koledar za naslednji teden. Gruden. — December. 12. Sedelja III v Adventu. Evangelij: , Janez pove, da ni Kristus, poslani Mesija (Jan. 1.) — Zvel. Konrad, spozn. iz re a sv. Frančiška Asiskega. t 12. giudna 1. 130» i. 13. Ponedeljek. Sv. Lucija, devica in sprič., je preje!a mučeniško krouo 13. grudna 1. 304 Glej Danico iansk. 1. List iAK Sv. (Jtilija, devica iu opatima na Altoni ali Ilohen burgu, t. j, na visokem gradu. 0--ga, naj bi omečil očetovo serce. Tudi piše svojemu n-»j ata-rejemu bratu lijgonu, pobožnemu mladenču, ki ga oče rad ima, n*j bi z«njo miloati prosil pri očetu. Sin se približa očetu s ponižno prošnjo, naj bi 0'i.i;o med sv-.jo deržino sprejel; oče pa vanj zarezi, r k -č: ,,Po-beri se in molči Hugon si misli, morda bo že pogled berhke device omečil očetovo serce; torej ji pi o;, naj le pride na V isoki grad, in ji tudi voz oskerbi. N"kega dne oče in sin z grada gle lata in vidita, da se verla gospodična na vozu bliža uradu, in oče vpraša sina: „Kdo je neki ta. ki se na vi-zu pelje? * Sin rou odgovori: ,,Vaša hči Otili'a je, ki po vaši ljubezni i.r-peni". Oče: „Kdo je bil tako nespameten in prederzen, da jo j< brez mojega dovoljenja poklic ni Hugon: „.Jazgem bil tako prederzen iz usmiljenja do svoje ubo^e sestre, ki je mogla — našemu gradu v sramoto — na tujem živeti'1. Očeta zgrabi jeza, iu sina tako močno mahne s palico po glavi, da 3e mu kri ščurkoma po obrazu nlije. Oče se prestraši, kes presune in omeči njegovo ot«-rp-njeno serce. Otiiija stoj i v S'»bo, pade svojemu prestrašenemu in skesanemu očetu k nogam, ter ga prosi, naj jo sprejiuc za svojo hčer. Oir.etV-ni oče jo vzdigne, objame in p?lje k materi, k bratom in se»'ri. \ eseije je bilo neznansko veliko. Otilija j" bila vsim naj lepši zgled v gradu, bratje jo priserčuo ijubijj, sestra Kozviuda se odpovč nečimernostim tega sveta, in p> njenem zgledu pobožno in spokorno živi. Šumeče življenje na gradu je bilo OtMiji kaj zo-perno, ker je mogla poslušati svojo hvalo in din^e prazne čenče mnozih ooiskovave-v. ki s » jo ho-vli občudovat, he ji uklanjat, in je mogla dratri <\»s tr »'it', ki i i <:* bila rada v boljše reči olrač.ila, ter 13 -z »• -io/.-la: je očeta večkrat presila, n..j bi ji (!««*•• lili k teti v samostan se vem ti. Oče ji vscl"j odrečejo pr«.-i:jo, t»*r ji rečejo, da bode na gradu lju.iein /. lep m /<;!••.! m b;lj koristila in >eč d«tavo in z lepimi čednostmi slovela po množili dvorih imenitnih krez.v, kteri sojo v zakon snubili. Med njimi bil mogočen pa pobožen nemški knez; temu sta jo c-če in n ati « bljnbila, ker sta si mislila, da takemu veljavnemu ženinu ne bode odrekla svoje roke. Otilija pa jima naravnost reče, da ei je že Jezusa Kristusa, Kralja vsili kraljev, za ženina izvolila, in da njemu ne sme in ne more dane besede skerhati. Ker jo pa oče neprenehoma nadležsva, zbeži devica v beraški obleki iz grada, se prepelje čez reko Reno, in se oberne proti Fnburgu na Brizgav.sk mii. Oče zve, je bežala, hitro posije za njo svoje sinove po mnozih potih, da bi jo vernili; pa tudi sam zasede konja, in jaha a svojo životno stražo na konjih sa njo po potu proti reki K-?ni, zve pa tam, da se je mlada beračica čez reko prepeljala, in se proti Fribargu obernila. Oče se s svojimi spremijavci berž prepelje čez reko, in jo udere proti Friburgu. Otiiija — vsa trudna — počiva pri neki skali, ugleda konjifce dirjati po potu in zdihne: „0 gorje meni, konjiki mojega očeta so! Zgubljena sem, če me ti, o Ženin moj, ne skriješ! Zares je bila pre-čudno obvarovana, da je ne najdejo. Ves v žalosti se oče domu verne. Pozneje pa zve za njeno stanovanje, in oče ji p.še, naj se domu verne, ker je ne bo nič več z možitvijo nadlegoval. Otiiija domu pride, oče jo z veseljem sprejme, in jo pri neki pni.ki vpraša, kaj bi bila njena želja? Otiiija mu reče: „Po uavdihovanji Božjem je moja želja vstanoviti družbo plemenitih gospodičin, ktere bi živele po evan<*eljskih svetih, Bogu služile in za uboge sker bele. Oče ji podeli v ta namen grad ua visokem griču in v*e grajšinske posestva. Otiiija je tedaj vstanovila pervi ženski samostan v Alzaciji. Vojvoda Atik je osker-boval in plačeval predelovanje grada v samostan za 130 devic. Vstanovil je še zaklad za duhovna, ki je nunam opravljal službo Božjo. Tudi je vstanovil v svoji voj-vodini benediktinski samostan, kjer se zdaj kažejo lep roket, ki ga je bila sveta Otiiija naredila. Atik je začčl Co zgledu svoje hčere pobožno in ostro živeti, ter cer-varu in ubogim obilno rološnjo deliti. Njegovi sinovi in vnuki t>o se biii navzeli njegov« ga duha, in so v Alzaciji 10 samostanov vstanovili. Otiiija je svojim tovaršicam dala volila, po kterih so svoje življenje obranavale; sama pa je o>tr«-|ši živela kot je od svojih sester zahtevala. Spala je le kratek čas s kamnom pod glavo, sicer pa je po noči molila in nebeške reči premišljevala; njen živež je bil j-čme nov kruh, sočivje in voda; boljši stvari: bel kruh, meso in vino pa je bolehnim potrebnim ubogim delila. Ali bo-lehni in b^težni ubegi so v samostan na visokem gradu težko hodili, torej je zanje vstanovila na ravnem pod gradom bolnišnico s kapelico vred, kjer jim je vse potrebno oskerbovala. Vsak dan je hodila z grada jih obiskovat in tolažit. Nje pobožna mati je nekoliko svojih prihodkov delila ubogim za žrež. Pozneje je Otiiija dala lepo cerkev na ravnem sozidati in »amostan za žene, ktere so duhovne in telesne delt .».ilosti ljudem skazovale. Med tem sta se bila postarala vo| oda Atik in njegova pobožna soproga Brezvioda, želela sta v samoti pri svoji sveti hčeri se za srečno smert pripravljati, in v njenem naročji svoje življenja skleniti. Malo mescev po prihodu k svoji hčeri zboit oče, in umerje. Devet dni po tem zatisne Otiiija svoji materi oči, ki je bila v kapelici od mertuda zadeta. Svetnica moli z vso mogočo gorečnostjo za svoje ljube starše; bilo ji je pa razodeto, da njen oče zavoljo svoje nagle jeze in terdobe do nje terpi v v ica h velike bolečine. Otiiija — vsa prežaljena — ti prizadeva z molitvijo, postom in milosnjo pravici Božjo utolažiti- Pet dni po tem moli Otiiija s svojimi tovaršicami v kapelici z« svojega ranjcega očeta, svetla luč razsvetli kapelico, in ona z vsimi pričujočimi vidi njegovo dušo v neb-ški svetlobi, ki jo truma angeljev spremlja v sveti raj. B g je bil svoji zvesti služabnici Otiliji tudi dar čudežev podelil. Nekega dnč p»osi gobov človek roilošnje pri samostanskih vratih. Opatinja mu precej nekaj j»*di prinese; pa jo strašansk smrad, ki iz njega puhti, tak6 pretres®, da se nekoliko nazaj um*kne, vender pa premaga svojo občutljivo n»turo, gre k njemu, ga objame, mu da jesti in reče: ..Gospod ti daj zdravje ali pa po- terpežljivost!" Gobov človek je bil zdajci očisen, in prijeten duh se razširja okoli njega. — V svoji visoki starosti opatinja še hodi ob palici iz samostana v bolnišnico pod visokim gradom, in nekega dne najde med potom do smerti omamljenega, žejnega možž. Polna zaupanja na milost Božjo pote! ka s palico na bližnjo skalo, kakor nekdaj Mojzes, in zdajci priteče merzla voda, ter jo d& onemoglemu možu, kteri se berž poživi in k moči pride. Ta studenec še zdaj teče, in ima zdravilna moč; imenuje se ,,Otilijin studenec". — Samostanska sestra deli betežnim siromakom vino, pa ga jiprimanjka; ker je bilo pa prepovedano koga pusati brez daru, berž teče k opatinji, rekoč: „Vina m; je zmanjkalo, da ga nisem mogla vsim podeliti'*. Opatinja ji smehljaje reče : „Ljuba sestra! le po|di, ga b >š že še našla, kolikor ga potrebuješ". Sestra gre, in najde polne posode naj boljšega vina. Otiiija ie bila sto let stara, in razodeto ji^je bilo, da se bode kraalo združila s svojim nebeškim Z-ninom vekomaj; toraj pokliče vse svoje tovaršice v kapelico, in jim razodene, da se konec njenega življenja bliža, in jim daje poslednje nauke. Vse začnejo na glas jokati. Opatinja pa jim reče: ,,Ljube hčere moje! ve* vaš jok mi ne bo podaljšal življenja, r^jše molite za-me, in mi sprosite srečno zadnjo uro; jaz pa grem, da se posvoji moči za smert pripravljam". Opatinja gre od njih in se v duhu zamakne. Sestre pridejo k nji, in ne čutijo v nji življenja, zato jarcejo na glas jokati. Opatinja so ia zamaknjenja prebudi, iu jim reče: „H*;ere moje! zakaj ste tako kmalo prišle in me zbudile v presrečnem pokoli? Bila sem v družbi s sveto Lucijo, in sem vživata nebeško veselje". Otiiija hrepeni po sveti Popotnici. Angelj z nebes ji jo v kelihu prinese vpričo vs^ga zbi-rališa in zgine. Ouiija zaspi v Gt»sp >du v praznik svete Lucije 13. grudna I. 720. Pokopsna je bila v kapelici sv. Janeza. Na njenem grobu se je veliko čudežev zgodil ». Kelih se je hranil na visokem gradu do leta 154*). Leta 1354 so vpričo cesarja Karoia IV nje grob odkrili, in so našli njeno sveto truplo nestrohnjeno. Vodilo s v. Otilij-*: ,,Stiskanega ne spušaj spred sebe brez tolažbe". Posnemala je piidno, pobožno, močno ženo, ktero sveto pismo hvaii: „Švojo roko odpera ubogemu, in svoje dlani steguje proti potrebnemu". (Pregov. 31, 20.) — Kako pa mi v tem oziru ravnamo? V duhovnem življenji skušeni možje pravijo: ,,Ce satan pri nobeni strani človeku blizo ne more, ga poslednjič zagrabi — pri skoposti''. Dragi bravec! Ce je vojvoda Atik, ki je samostane vstanovljal, cerkvam in ubogim obilno milošnje delil, poslodnje čase po zgledu svoje hčeri spokorno živel, se v samostanu zi srečno smert pripravljal, — če jo tedaj ta pobožni človek mo^el v vicah za svoje nekdanje grehe pravici Božji zadostovati; kaj bo z nami, ki za svoje stare in nove grehe pravici Božji tako malo zadostujemo?! To je vender reznega premislika vredno in potrebno. 14. Torek. Sv. Nikazij, sprič. in škof na Francoskem. Divjaki, ki so bili iz Nemčije priderli, so njega in njegovo sestro Evtiopijo devico v 5. stoletji umorili. 15. Sreda kvaterna. Post. — Sv. Acepsima, šk< f, in njegova tovarša sj>i\čevavca. Glej Danico lanskega leta. List 50. 10. Ceterlok. Sv. Evzeb>jy škof šprič. v Vercelab na Laškem, t ob času cesarja Valentinijana. 17 IVtek kvaterni. Post. — Sv. Olimpija, vdova, je ob času svetega Janeza Krizostoma živela. Gl. Danico lansk. leta. List 50. 17. Sabotn kvaterna. Post. — Praznik pričakovanja blažene Device Marije. Glej Danico lansk. leta. List 50. Postečuf dan Gospodov, ako si res katoličan ! Amerikanski list „Kath. Wochenblatt' v Čikagi prinaša pod napisom „vera, obertništvo in politika" čverst spis, ki se v bistvu takp le giasi: Neutrudljivi misijonar, o. Veuinger, kteri je nauk zveličaoja po vsih delih zrdinjenih deržav oznanoval, Čegar glas se je razlegal na atlantiškem iu pacifiškem obrežji, v ledenem severu in na vročem jugu, je nedavno rekel v misijonskem govoru v Vasingtonu: „Po-godba vsih pogodb za spreobernjenje Amerike je pata, da najpred vsi, ki se imenujejo katoličani, tudi katoliško živijo iu se vsak na svojem mestu in v svojih okolišinah misli misijonarja". Ce to veljd za vsacega katoličana, naj si bo še t*ko priprost in nizek, velja še posebno tistim, ki bo po časnem blagostanji, službi in znanostih nad druge povišani. Zgled najbolj izdatno oznanuje prave ali pa lažnjive nauke. Kdo pa daje zgled, ali ne tist;, kteri iz enega ali druzega vzroka više stoje memodruzih? Pregovor pravi: „Kakoršen gospod, t*k s'užabnik" ali: „Ja-belko ne pade deleč od drevesa", nikoli pa ne narobe. Svarjenje skušenega misijonarja velja najpred katoliškim staršem, kolikor zadeva neduhovne, — zakaj ni D«m treba oznanovalcev katoliških zveličavnih resnic k dobremu zgledu spodbujati, ker vsak izmed njih ve, da „h!apec, ki ve gospodovo zapoved in je ne spolnuje, si n »koplje dvojno kazen". Ce smo tedaj katoličani prepričani , da smo spoznovavci edino prave zveličavne vere, dolžni želeti, da bi tudi naši zmoteni bratje, kteri znami v tej deželi, celo po vesoljni zemiji prebivajo, prišli k spo znanju resnice naše sv. vere, moramo gotovo najpred z vsimi močmi na to delati, da bodo naši otroci, prihodnji zarod, prepričani, stanovitni in djanski katoličani; oni bodo namreč imeli še velik del dolžn< sti, zmotene brate voditi k spoznanju prave vere. Ali pa morejo naši otroci bi'i taki katoličani, če jih s svojim zgledom r.e učimo katoliško živeti? Za tako življenje pa ni zadosti, da hodimo k zapovedani Božji službi in da večkrat med letom ss. zakramente prejemamo; to, kakor je preč. škof Quaid v nagovoru do zbranih poslancev glavnemu odboru lansko leto v Ko-chestru rekel, nam mora biti le moč in posvečenje za naše mišljenje, govorjenje, djanje in nehanje; to je potrebna podlaga katoliškemu življenju, ne pa zapopadek tega življenja, kakor da bi kje naša obertnijska delavnost ali naše stanovske opravila z vero ne imele nič oprav t'. Večkrat se sliši n. or.: ,,obertniji je obertnija, vera nima pri tem nič opraviti", ali: ,,vera se nima v politiko vtikati '. Ti lib ralni izreki imajo ž*; pečat slabe vesti na čelu, zakaj s tem se pripoznava, da obertništvo in politika dandanašnji ne more obstati f red soinjim stolom nravne postave naše sv. vere. Da se tedaj znebi jo očitanja, torej vero knr moško v kot veržejo. Ce imamo tedaj mi katoličani navado, vero doma ali celo še le v cerkvi puš*ti, v obertn štvu in sploh v očitnem življenji se pa tako obnašati , kakor bi le de-želska postava imela razločevati tuje bla,*o od lastnega, potem bo in mora ta dvojni mera spoštovanja do naš« vere otroke begati, mi sami smo potem vcrohlinci, naši otroci pa bodo mlačneži, ktenm l.o zadnja iskrica vere v zadrego in jo bodo otresli, berž ko bodo našemu nadzorstvu odrasli. D.i t> z zgledom pojasnimo, mislimo si tovarnarja (fabnkanta). On sicer hodi ob nedeljah s svojimi v cerkev, v tovarni se pa kade dimniki, kakor ob delavnikih, in eajasti delavci razbjajo, kakor bi ne bilo nobenega dne Gospodovega. Zakaj? Toliko moči pri ognju in hlapu, češ, bi bilo zgubljeno, ko bi se vsako nedeljo ogenj v tovarnici ugasil, fabrikant bi se ne mogel potem z drugimi meriti, — iu takih izgovorov je še več. Otroci prevdarjajo, kako se to očetovo poče-njanje strinja z zapovedjo Gospodovo, ki ukazuje njegov dan posvečevati. Ker po tovarnicah neprenehoma delajo noč in dan, ob delavnikih in ob nede'jah, m ra nastati preobilnost izdelkov, naročevanja nehajo; zHai ogenj pogasijo, vrata zaprA, delavci naj }>a vtakn-jo v *teno zobe za nedoločen čas. Pozneje se delo zopet prične, pa z zelo znižanimi dninami, kdor s tim ni zadovoljen, naj še dalje s lo terpi! Po takem obertništvu tovarničar še ne pride v dotiko z deržavno postavo, in vendar se pregreši ta nenasitljiva dobičkarija zoper Božjo rravno postavo ter moti ravnotežje ciruž nekega reda. Kaj bo pa iz otrok katoliškega tovarničar;a? Brezs»n": i zlato-moljci b< do, kteri svojega bližnjega cenijo po denarju, kar ga ima; delavce se učijo ceniti ie kot dele mašit.e, ki se odveržejo, kadar so ogulijo, in to v«e v ta riarc**n, da bi obogateli ter imenitno in zložno ž.veli: po tem vera polagoma čisto zgine, ko je bila najpred pribežal« k domačemu ognjišču in potem v cerkev. Obiskovanje cerkve je potem le še kakor šega, ki v današnjem brez-ver8kera času, se ve da, zastane. To je le en sam zgled med nest« vilnimi, kako se naravno razpleta načelo: „Vera z obertništvom nima nič opraviti". Zgledov za strašne nasledke brezverske politike treba ni, zgodovina givoi do«ti glasno o t«*m. Ce tedaj mi katoličani v vs<-m svojem dianji in nehanji katoliško ne živimo, ne pripom -remo nič k tf mu, da se Amerika katoličanstvu piidobi, n-isproti a* celo pomagamo jo neverstvu v roke spraviti. In naj več ima pri tem opraviti „haec saera auri farne*" (ta pr-kiicaua pohlepnost po denarji). Tako govorč, pišejo in učijo pošteni katoličani v Ameriki; po Evropi nam je ta nauk t diko bolj potreben, kolikor bolj dan na dan se skruni n «d»«:j-i in praznik po tovarnah, štacunab, kolodvorih. Me*t.i in velik« naprave dajejo izglede sarunjenja in od tam kuga razširja na deželo in v manjši kroge. Mali v iikiin, nižji višjim pomagajo dneve Gospodove skruniti , raznotere sleparstva, ,,švindel" počenjati itd, brez ozira na B«ga, vero, pravico in ljubezen: poslednjič pa vse skup ;o.lorn zadene. Zgledov imamo blizn in daleč dosti, bati pa *e je, da jih bode čedalje več, ako se narodi z vsim svojim djanjera, z zistemi in postavami, z visokimi in nizkimi k Bogu ne obernejo. Čas je zadnji, Cerkev je dolgo opominjala, sveto leto k koncu gre! Ogled po Slovenskem in dopisi. It YodiC, 1 grudna. Lepa pobožnost se j" obhajala pri nas od 1.).- 11). listopada, vredna, da .-e ji v „Danici" spominek postavi. Da bi se vsi tarmani dobrot in luilosti sv. le.ta prav obiiro vdel^žili, so g. I a« m oš ter namenili posebne pobožne vaj-5 obhajati, na| bi se verni zlasti pripravili na vredno prejemo zakramentov av. pokore in presv. Itešnjega Telesa. Za to pobožno-t so gospode sosednjih duhovnij naprosili, da bi prevzeli pridige in spovedovat prišli. Mil. g. knezoškof so tako pobožnost z veseljem dovoliti blagovolili in gospodje sosedje prav radi pri nji sodelovati obljubili. Veršilo se je to sv. opravilo tako-le: V ponedeljek zjutraj ob šestih pred pervo sv. mašo prosili smo za to sv. delo sv. Duha pomoči s cerkveno pesmijo: „Pridi sv. Duh!" potem je bila perva pridiga ob desetih, po pridigi sv. maša z blagoslovoma. Druga pridiga bila je popoldne ob treh, potem litanije z blagoslovoma. Kavno tako je bilo skozi vse štiri dni. Spoved je bila najpervo za šolsko mladino, v ponedeljek zjutraj; potem po stanovih za dekleta, mladenče, žene in može, po en dan za vsake, da so se lahko sverstili. Sv. maše so bile ob petih, šestih, sedmih, osmih ia zadnja no pridigi. Pridige so imeli gospodje Cerkljanski, Komenski, Smelrški, Mengiški in Kamniški, vselej drugi, ter je ljudstvo slišalo devet različnih pridigarjev. Obravnavali so go-podje v svojih govorih od konca presunljive, pretresljive resnice: od edine, neumerjoče duše, od hudobije greha, smer ti grešnika, poslednje sodbe, nesrečne in srečne večnosti, od povračanja v greh; proti koncu pa bolj tolaž.vne: Marija, pribežališe grešnikov, ljubezen Jezusova v preav. zakramentu altarja, sreča krist janova v življenji, smerti in v večnosti, ako je namreč s B gom po posvečujoči gnadi sklenjen. Ljudstvo je posljš^l i z naj v. čjo zvestostjo, in da so jim prelepe pridige serce presunovale, spr čuje to, ker je bila vselej cerkev polna — vsak dan prišlo jih je več. Spovedovalo je po osem, sedem, šest gospodov od štirih zjutraj do dt-setih; popoldne od dveh do treh in po pridigi do osmih zvečer, o tej uri pa je v jasni noči veličastno zapel veliki zvon nas opomniti, naj molimo za odpušanje grehov in spreobernjenje gnšnikov. Kaj ginljivo in spoabudljivo je bilo skupno sv. obhajilo po stanovih, — bilo jih je pri sv. obhajilu 1630. Posebno slovesen je bil sklep te lepe pobožnosti v pete* dopoldne; b 1 je pravi praznik za vso faro, cerkev ]e bi a poiria, ka*or o naj več h praznikih. Po skl epni pridigi so im^li prečastiti g »spod dekan Kamniški veliko sv. maši in na zadnje zahvalno pH.,ein. Tolika množica vernih, slovesna sv. maša, prelepo cr kverio petje, veselo zv.>nenje, vse to je pripomoglo, da je bil zadnji dan pobožno*'i za sv. leto za veruo I j u i stvo in duhovstvo ed-n izmed naj lepših dr,i. Vsi dnevi tega sv. opravila, pravijo ljudje, bili ho v,-seli in srečn', ki si jih bomo dobro v spominu ohranili Naj bode tukaj izrečena pres^rčna zahvala vsem gospodooi za nj h pota in trud v prid tega zveličavnega opravila. PinCilo pa naj Vam da Gospod vinograda, ki ste Mu ga one svete dneve tako skerbno obdelovali! V Smledniku so teden potem, od 22.—26 listopada, imeli enako pobožnost za sv. leto, ki se je v vsem tako veršila, kakor v Vodicah. Pridigovati in spovedovati pomagali so tudi soseduji gospodje in pa dva očeta ka-pucina iz Loke. Ljudstvo se je prav pridno vdeleževalo te lepe pobožnosti in 1600 jih je bilo pri sv. obhajilu. V»l?d zaderžka preč. g. dekana Kranjskega so g. faj mošter prosili prečastitega g. dekana Loškega, da so imeli zadnji govor in slovesno sveto mašo z zahvalno pesarjo. Iz hohinske Bistri ce. Petega tega mesca so šli štirje Tominci, ki so nesli usnarjem blago, čez Bačo na Miklavžev somenj v Bohinj. Eden izmed njih opeša na verhu Bače ter se ves utrujen v sneg vsede. Tovarši se ne zmenijo dosti zanj (To je komej verjeti! Ali so bili ne mara sami v nevarnosti zmersniti V Lepi,.tovarši4', če so iz nemarnosti prijatla tako pustili! Vr.), gredo svojo pot dalje; ko pridejo ob desetih zvečer na Kavne, naznanijo pri Kožmanu, da je nekdo v snegu opešal. Nemudoma se napote štirje vaški fantje, namreš Ant. Kavnik, And. lUvnik, Francu Rožman in Jakob Kožman h sanrui ga ibkat. Najdejo ga v snegu v nezavednosti in vsega terdega, pripeljejo ga ob eni čez polnoč na Bistrico, kjer ga neki kmet ko j pod streho vzame; pošljejo po gosp duhovna, da ga v sv. olje denejo; med tem časom že tu li gosp. z iravnik J. Hruška precej pride, in ga km al; tel.ko ozdravi, da jame počasi dihati. Om enim se toliko, da so zares hvale vredni omenjeni fantje, ki so ga tako v pozni noči in slabi poti iskat šli. (Zares, Kavniški fantje, poštenje in čast vam, ki ste bližnjemu ljubezen skazali in mu življenje rešili! Tako je dolžan slehern človek pomagati svojemu b ižnjemu v nevarnosti. Vase imena so vredne biti zapisana v zlate bukve. Vr.) v Iz Reke, 8. listopada. (Šolstvo.) Na Hervaškem in v Slavoniji je vlada v začetku šolskega leta 1875/6 vpeljala v šolah nove postave. Novošegni duh napredka moral se je tudi tukaj razviti. Šila mora se od Cerkve ločiti, češ, čemu bi duhovni nadzirali tn ravnali s>le? To je že davno peklo uaprednjake, to jim je bilo zo-perno, in da se tega težkega jarma osvobode, se je govorilo in prisilo, dokazovalo in idločevalo, dokler se nove, boje duhu sedanjega časa primarne (?) postave niso v šolah vpeljale. Toda prenagla prememba bi to bila, naenkrat duhovnom ves vpliv do šol vzeli, to se ne more tako naglo izpeljati Kaj bi ljudje rekli, ko bi videli, da duhovni nimajo s šolo nič več opraviti? Po novi postavi uiora biti za vsako šolo poseben šolski nadzornik, ali v veliko občinah Cel6 župan ne zna svo;ega imena podpisati. Zato so s k- raj povsod za zda| v začetku za nadzornike izbrani duhovui To pa zdaj mora biti, ker drugih nimajo, ki bi vedeli, kaj je šola. Če bo le nnč, se bo tistim duhovnom, kterini je zdaj ta čast milostljivo podeljena, pozneje gotovo odvzela. V tih postavah ne stoji v nobenem paragrafu, da bi se moralo pred š do in po šoli kaj militi, da mora šolska uiUdež hoditi k službi Božji, k spovedi in k sv. obhajilu, se vdeieževati očitnih cerkvenih opravil. Rečeno je v tih postavah , kar se tiče keršanskega nauka ali drugih pob žnih opravil, da bo vlada na predlog duhovskega poglavarstva, kar ji bo všeč, poterdila. Če ji tedaj kak predlog ne bo dopadel, ga bo zavergla. Ke3 je, da se ▼ tih postavah govori, da se morajo otroci versko in mo ralno podučevati, da jim se dušne in telesne moči razvijejo, ali pri tih lepih besedah se cerkvenim oblastim le dopuša pozvedovati po svojih duhovnih o religioznem in moralnem ponašanju šole. Ali se ni mogel dodati tudi paragraf, da morajo otroci moliti, k masi in k spovedi hodih V Kakšen bo po ticih postavah terski in moralni napredek šole, posebno če je učitelj liberalec, kakoršnih ni ravno malo? Za gimnastiko in za skakanje je na tanko odločeno, kdaj in kako se mora skakati, za molitev, spoved in obhajilo ni pa nič odločeno. Ni še zadosti, da se detetu glava napolni z vsakterimi posvetnimi nauki, perva in najvažneja je dolžuost, da se spol-nuje, kar nam vsim, odrašenim kakor otrokom, sv. vera zapoveduje. O i mladeži se zdaj v šolah veliko zahtčva posvetnega znanja, znanje vere pa in dolžnosti, na ktere nas ona veže, ali ni to naj potrebneje? Ii to ie le zagotovljeno, če ima Cerkev potrebni vpliv v šoli. M. T. Šmarna gora. Romarska cerkev na Gorenjskem. (Spisal Ant. Namre.) ,,V višavah kraljuješ, Ktaljica sveti, Z nebes ogleduješ dolino solza, Široko t>e Siri vse tvoje polje. In v tebi so viri osrečit' ssrc6.u Majhna je sicer dežela Kranjska, ali vendar ima v sebi mnogo mnogo naravnih lepot. Orjaške ima snež-nike, lepe jezera in velikanske podzemeljske jame. Od vseh strani svetil jo prihajajo ogledovat; mogočni Rus, bogati Anglež, sosednji Lah in ponosni Nemec: vsi jo atermč občudujejo. Namenil sem se, dragi bravec, le zvezdico kranjske dežele ti postaviti pred oči, in sicer lepo Šmarno goro. Kadar prideš v glavno mesto lepe dežele, v belo Ljubljano, oberni oči od tod proti severni strani na Gorenjsko, in zagledal boš na levi strani ob Savi, kako pol tretjo uro od Ljubljane, goro 2080 čevljev nad morjem visoko, ki kupi proti nebu v sredi prelepega polja, pisanih travnikov, in hladnoteranih gojzdov, kakor mati med otroci, ali kraljica med podložniki. Po nemško jo imenujejo „Grosskahlenberg". Pobožni Slovenci, verni katoličani, so nadeli tej gori lepše in svetejše ime ; imenovali so jo Sveta Marijna gora, iz česar je „Šmarna gora". Kako to? Ljuška povest pravi, da je Marija prišla na Goro. Se zdaj se kaže skala, na kteri ,.je počivala". Gotovo je prišla na g ro — s svojimi milostmi, ko so jo ondi gori verniki prijeli častiti. Zidali so ji namreč majhno znamnje na skali. ,,Po počitku gre Marija na verhunec gore, in tu popusti podobo svojega Vnebovzetja. Ljudje, to vidivši, napravijo hitro tam majhno kapelico, postavijo v nj > podobo presvet^ga Maiijnega Vnebovzetja v spomin prečudnega Manjnega prihoda na Šmarno goro Bodi si s to povedko kakor že je, toliko je gotovo, da šmarnagorska višava je res lepa in primerna p"doha Mariinega vnebovzetja. Marijin grob je bil ob Oljski g ri, v tem grobu je tako rekoč „počila", ker prav po majhnem ,,počitku" je bilo od tam tam tudi njeno telo po angeljcih v nebo vzeto ter ee je Marija preselila „na višavo". Marija si je tukaj izvoli'a sedež, goro vzela v svojo cblast, in imenovala se je gora naravnost,,Šmarna gora". Šmarna gora ima dva verhunca, dve glavi. Na eni strani je Marijin sedež, in to glavo zaljša lepa cerkev, posvečena Mariji v Čast; druga glava brez cerkve se mi zdi, kakor g'ava, ki se naslanja na Marijno ramo, kakor je slonel sv. Janez apostelj in evangelist pri zadnji večerji r.a Jezusovi ratni. U čimo, da je ta glava Kranjske dežele pnJoba; obe glavi ste „Smarna gora". ^Kakor druga glava dobiva ime, slavo in vrednost od Šmarne gore, da tako mi, z Marijo sklenjeni, na Njo zaupajoči, pri Njej dobivamo podporo, pomoč in mnoge milosti, napo-8lepo\edoval, pridigal iti kerševal. Ali močna je »errnost jtltiikova. terdno n;egovo zaupanje v Boga ukljub groznemu, dolgemu zaporu, ukljub vsemu terp-ijenju, pomanjkanju in nadlogi. Kar terpi, terpi rad v ca»t Najvišrmu, v sla*o Cerkvi; vest mu pravi, da drugače delati n; mogel, dru^ač delati ni smel, kot kakor je delal. Ni je pritožba iz njeg v.h ust; nasproti, oči se mu fcvetijo navdušenja, zavest ne razodeva iz njih, da se bori in terpi za visoko, pravično, za slavno, vzvišeno načelo. Radov« Ijto prenaša telesne nadlope v zaporu: giad in vročino, pomanjkanje prostosti in čistega zraka, terdo posteljo in odterganje stoterih vgodnesti v življenji itd. i»d. Ali še veči je dušno terpljenje: grozoviti dolg ča-, pomanjkanje } r>pravnih opravil in duha hlažijočih bedni, ločitev od drugih ljudi, prepoved roa-ševati. Vse to in »e več druzega mu je telesno in dušno mučenstvo, in to je pogosto neprenasljivo; ali on terpi vse brez godernjanja, z vrseijem, ker ve, da Bog tako hoče, da on kot maan>k sv»je vesti ne sme izdati časnemu dobičku! Dosti jasne so na njegovem obličji znamnja dolgega zapi v* ; živ« rudeeico mu je pregnala z lic holehna bledica, kajti pomanjkanje navadnega živeža in čistega zraka pr časi pa neprenehoma slabi mlado telo, kteremu prazna paludra ne more d* j »ti potrebne moči. Ura bije sedem, delo je dokončano; velik kup zvitkov pokriva niif . V ključavnici rožljd ključ, duri ae odpro in stražnik pelje jetnika po večerjo. Vzame kamneno skledo iu si jo da na m ftovžu iz velike deže napolniti s prazno č« rbo, ki ima slab duh in še slabši okus. I,- p«, siii po\živa h auo; z drugimi kaznjenci, kterih krehanje iu govorjenje mu ušesa žali, ga potem peljejo v kraj. ki ga ni t»-»ba imenovati. — Vernivši se zopet v celico pade „htidcdelnik" na kolena, moli rožni vence in večerne h oiitve in se potem vleže na »erdo slamnico, ter drugi dan ob petih ravno to delo v novo prične.4i Tako tedaj delajo z zvestimi mašniki Bizmark in njegovi beriči; k temu molčijo „olikani" (!?) liberalci, judovski in poganski, nemški in slovanski listi, pa tudi včasi hvalijo tako „oliko", tako „kulturo", tako človekoljubnost", tako „miloserčnost", in so hudi, če kdo da našnjpmu ».napredovanju" s pavkami in trobentami, z dudljami in pišalrni ne bobna in ne poje, ne gode in ne piska hvale! M. K. Razgled po svetu. V deržavnem zbora so na lansko interpelacijo poslanca Ki'lzovskega pričeli rešetanje odertnijske postave. To zadeva tisto svobodo pri posojevanji, po kteri ima posojevalec ubozega dolžnika tako čisto v krempljih, da utegne jemati po 50, 1< 0, 2» 0, 500, še cel > 1000 odstotkov! Po taki prostosti morajo mali posestniki kar v nič itd. Kidzovski )e zahteval, da naj vlada da preiskati in naj pred deržavni zbor spravi vprašanje, kakošen vpliv n* gospodarski in nravni stan prebivalstva je iinela skopovaka postava. Zb- rnica že zdaj to reč pre-tresuje, vprašanje pa je, če se bode kak pomoček dal doseči, ker so mnogi čudni „liberalci" nasprotniki pomoči in v tej reči deržijo z judi in žulivci ubozih narodov! V obravnavi predsteva za prihodnje leto se je pokazal primanjkljej 30 miljonov in 7'-0.0( 0 gl. Poslanec Plener pa je skazoval, da celi premanjkljej za 1876 je skoraj dvakrat toliki, kot ga je naznanilo priznalo, ter bode treba za 85 milijonov novih dolgov narediti. Poslanec Herman je sedanji vladni zistem zaznamoval ko vzn.k tolikega zlega in jo to obširni dokazoval. Iz Tibeta zopet pišejo, da so f oderte misijonske postaje v Bathang-i in Bornme-ju na novo postavili, in da se za zdaj nadjajo boljši prihodnjosti za misijon. C. g. Desgodins, misijonar v Bathangu, piše 2J. svečana 1*75. Novo zidanje za kapelo in za hišo v Bathangu je že skoraj dodelauo. Mandarin sam hodi redno delo nadzorovat. Včeraj je poslal štiri može v Bom mejo kmete naganjat, naj berž napeljejo, kar je za zidanje potreba. Celugo (nevojaški glavar) in dva okrajna glavarja imajo nalaš nalogo, da skerbč za de.o. Mandarin jim je v znamnje njih oblasti še celo bič in verigo dal, da bi nepokorue kaznovali in po potrebi pred-nj pripeljali- 28. svečana. Pred včerajšnjim smo dobili nazaj mnogo reči, ki so jih bili šiloma pobrali gospodoma Goutelle-u in Carreuu u. Opazil sem pri tej priči, da se veliko manjka, pa se nisem spušal v natančnejše preiskovanje. Naš kineški mandarin bo že sam zato sker-bel, da vse nazaj dobimo. Rokodelci z delom dobro napredujejo. V kapeli še ni veliko opraviti. 1. sušca. Pretečeno noč nam je po pošti dosla no-v'ca, da je umeri kineški cesar 1'2. prosenca. Taka novica prebivalce zelo prestraši. B"je se prepirov zarad naslednika, ker je ce^ar brez otrok umeri. Mandarin rne je povabil, naj ga z druzimi častniki spremljam v pag >do pozdravljat dušo umerlega cesarja, češ, da zdaj v nebesih kraljuje. S-s vč, da ponudbo sem prav prijazno odvernil, rekši mu, da imamo kristjani posebne molitve, d a se bom pa zgol j deržavnega žalovanja vde-l**žil. rt temi in enacimi besedami je bil prav zadovoljen. Po tein takem se no bom bril do 15. tretjega mesta. Pri službirem obiskovanji bom nosil 25 dni belo oblačilo (pri Kinezih je bela barva znamnje žalosti), med tetu časom bom nosil tudi d"ina le platneno obleko; eno leto ne bom iini-1 nobene l<-pmo." ,,Pretečeno leto je ljudstvo pregnalo evropejske prebivalce iz Bathanga, Bomrae-ja in Jerkale. Podvergli smo se temu, kar so nam bili zapovedali cesarski mandarini, veliki in nižji. Jaz, višji lamasije, in oba okrajna glavarja, smo naznanili te zapovedi svojim podložnim, kateri so bili pozabili, da po njih storjene nezgode nanje padejo. Zanaprej bodo smeli Evropejci, ki razširjajo lepo vonjavo čednosti, med nami živeti, kot poprej. Naši podložni so ee pismeno zavezali z njimi v edinosti živeti, pri tergovstvu in pri občevanji pošteno ravnati ter jim nobene škode ne storiti. Zato se zavežemo, jaz Višji lamasev in oba glavarja, ljudstvu nikoli več ne dopu stiti, da bi se vzdigovalo zoper nje. Kar tiče tiste, ki so 8 fdabira svetom nesrečo zbudili, jih bomo poiskali, prijeli in kineškemu mandarinu poslali, da jih kaznuje. Hišo v Bathangu bomo dali hitro sozidati. Lastnino Evropejcev, koliker je najdeno, oddamo duhovnu Tin u (Desgodins-u). O rečeh pa nekaterih ne bomo mandarina na uho trobili ter mu vesti oblagali, ampak jaz, višji lamasev in oba poglavarja jih bomo po vrednosti poplačali. To je gola resnica, zato j r.tisnem svoj pečat Ko-khio-džim-ba." Ctei in saei zreste $nuHire. Zahvala. Pre'epa zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca ?a naglo pomoč v bolezni! V Ljubljani 6. g-udna 1875. K. Zahvala. Hudo ste mi zbolele dve deklici in bolni ste bile okoli šest mescev, z vsiroi zdrav« iškimi p.rnočki je bila bolezen zmeraj nevarna iu iual«» upanja za zdravje; pa sereno t>em priporočila ljuba otn.čnka naši ljubi Gosp»j presv. »Serca, če je Božja v ija, žja beieda glasi v jeziku slovanskem, is obreda latinskega, slovenskega (zedinjenega), in armenskega. Delo |e posvečeno pervima slovenskima verovestoma sv. Cirilu in Metodu. Kako je g. Mužik prišel do te misli? Vidil ie 1. lv67 pri homelitiških študijah, da ▼ zadevnih spisih se imenujejo govorniki skoro vsih narodov, o govornikih slovanskih pa še besedice ni, ki-kor bi bili Slovani prazno steblo ca deblu Cerkve Božje. Ogleda se po literaturah posameznih narodov slovanskih in sklene s pomočjo nekterih prijatlov dati na svitlo izbiiko slovanskih cerkvenih govorov. Ta zbirka je imela pokazati, da Slovani v svetem govorništvu niso zastali za drugimi katoliškimi narodi, datira* no so si le-ti mogli duha izobrazovati v lepem miru, Slovani pa so morali varovati z mečem v r«»ki keršansko oliko in izobraženost pred Mongoli, Tatari in Turki. Posebno zanimivo dela to lepo delo tudi kratka zgodovina posameznih slovai.sk h govorniških slovstev, ki je pridiana poslednjemu s< šitku in obsega 5H strani n^ro-**: literatura poljska, t.ervaška, slovenska, lužiška, bulgarska, serbtka >n ruska. Vse t > kaze, koliko truda, koliko dela, koliko pi-ranja na vse stran«, koliko stroškov je prizadelo, da je g. paatelj to del> doveršil, k čemur mu iz serca srečo vošimo. Za (Vrke/ in slovanstvo se je gosp. Mužik s tiro dehra storil zasluženega na visoki 8'cpnji. Kdor želi to delo imeti, naj se oberne do pisatelja ali založništva. (Tiskarna Ciril Metodova v Pragi.) Letnik Jssotldanski Naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega pripovedu:e, da v to bratovšino je bil zapisan tudi ranjki predsednik ek\adoreke republike g. Gar-cia Morena, njegova žena in edini njegov sin. Pismo papeževega vojaka. — „Unita c«tto!ica, kaki r je znano, za katoliško i e»nico zelo vneti časnik, pripoveduje od počenega Zvava (Zvave) iz papeževe vojne, ki je bil rojen v Peru. pa se je posvetil službi naslednika »v. Petra. Pismo njegovo se glasi: Banjoreja, 10 vinotoka 1807. Predragi prijatelj! Mnoge kra'i !»iu<» se s jo prejel i z gariboldovci. Nepotrebno bi bilo ti oripnvt di vati, da so zvavi zmiraj ča»t in al»v«» »i pii l« bivali; ie«* sem se dvakrat vojskoval. Pervikrat pii svetem Lovr- ncu nad jezerom Bolsen-Lim, drugikrat pri Baojon j;. Na večer sv. rožnega venca tse vzdignem « od Montetiaskona, biio nas je 3 mož, med temi 15<» zvavov, drugi so MU od armade, 28 drage nerjov in nekaj topnirarjev. Štiri milje od Banjoreje se lazdelimo v dve bojni trumi. Zvavi j i zavijejo po poti iz Orvie'a v Banjorejo, druga truma pod vodstvom polkovnika Azz*iiesja po ukazu generala Kurtena jo mahne iz Mor H tia»kora v I):.n;orejr». Garibaldovci že tri milje od Banjoreje prično o poli desetih streljati zoper zvave. Jest sem lil pri pr gom odletela na mestu, kjer sem imel svetinjo brezmadežne Device , ki so mi jo p< darili slavni papež kralj Pij IX. (Mnogo francoskih vi jakov je piipozr.alo. da kaj tacega še niso vi-dili.) Garibaldovcev je U'«» 700, ljudje i« vseh rodov. Ubitih j m je bi!o f>0. vrl.ko ranjenih, 120 vjetih med teo.i pet stotnikov; doMjeir« nj>h zastava, enaka pie-monteški s n- p.som : , Živi ll m, glavno mesto Laškega, proč z kraljem pap« ženi, živi Oanbaldi." Bil je pogled, da se Bigu smil'. Vjeti prosijo kleče za milost in z raz- petimi rokami zdihujejo k Materi Božji, katero so po prej zaničevali. Zdaj spoznajo, da so bili le ogoljufani. Armada prične pred poldnem streljati in se slavno vojskujejo. O poli treh gremo z naj večim veseljem v mesto. Ni se slišalo druzega, kakor zvonenje in klic: „Viva Pio IX Papa e Re! Viva i Zuavi!" Duhovni po kličejo kmalo po tem Ijndstvo v cerkev zahvaliti Gospoda vojsknih trum in Zmagovavko pri Lepantu. Marijo roženkransko. Jest terdim, da nas je Marija roženkranska čudovito varovala. In v resnici smo imeli le 10 ranjenih, in vsi so bili ranjeni večidel le malo. Prav veliko jih je imelo od krogelj preljuknane hlače in plajš pa druzega 83 jim ni bilo nič zgodilo. Zvava je bila zadela kroglja na persi, mu sterla rebro in poškodvala herbtno vretence. Živel je še štiri dni, dokler ni prišel iz Kima hollanški spovednik, fotem pa je zapustil to revno zemljo, ter večno šel prepevat zmagavno pesem. Ne zamujaj zahvaliti Boga za zmago papeževih bojevavcev. ,,Živi Marija! Jože Srvilla. Z Bele ztmjje (Wite Eaath) v Ameriki naznanuje 13. listopada 1875 č. g. Nace Tomazin, d» bode ondi med divjaki napravil klošter iz desk (dili) za frančiškanske brate tretjega reda, ki bodo indjanske otroke v šoli podučevali. Pri Hudičem jezeru pa hoče za gosp. Buha napraviti kapelico. Kaltnroborci - kakošni možje so to? Bizmark sam to naj bolje pojasnuje, ki je pred *8 leti tako le govoril v pruskem deželnem zboru: „Moja misel je, da zapopadek keršanske der-žave je tako star, kakor nekdanje rimsko cesarstvo, tako star, kakor vse evropejske deržave, da ta zapopadek ravno je zemljiše, na kterem s«) se te deržave vko-reninile, in da vsaka deržava, ako si hoče svoj terpež zagotoviti, ako si hoče opravičenost svojega bivanja dokazati, se mora znajti na verski podlagi. Za mene besede po „Božji milosti," ktere keršanski vladarji pridevajo svojemu imenu, n»so prazen žvčnk, temu« vidim v nj«h spoznanje, Ua vladarji žeslo, ki ga |iin je Bog podelil, morajo nositi po Božji volji. Ako deržavi to podlago odtegnemo, potem za deržavo ne obderžimo nič druzega razen naključni zmetež pravic, nekako orožarno zoper vojsko vsih proti vsim. Njeno postavoda-javstvo se po tem ne bo več obnavljalo iz pervotnega vira večne resnice, ampak iz nestanovitnih spremenljivih pojinov (zapopadkov) o človekoljubnosti (humaniteti), kakor se ravno vpodobijo v glavah tistih, ki stoje na čelu. Kako fe hoče potem v tacih deržavah pobijati misel komunistov, ako so le-ti zmožni veljavni prihajati, to mi ni jasno ... Zato nikar ljudstvu ne kratimo njegovega keršan-stva, kazaje mu, da ga njegovi posUvodajavci ne po-trebu.ejo." Tako Bizmark kadaj. Kako pa sedaj!? Čo živi še 28 kdo si ve, kako bo takrat govoril? — Pojdite se solit, neslani kulturaši! MMvbrotnl darovi. Za novo napravo bolehnih v Ljubljani: Prejel gosp. Heidrih posebej: Preč. gosp. Dr. L. Klofutar v Ljubljani 5 gld. Za sv. Očeta: G. A. K. iz št. R. (5 gl. Zi afrikanski viisijon: M. Bene GO kr. — Neimenovan 1 gl. — Po č. g. Al. K. iz št. Rup. 3 gl. 3 kr. Za miši jen v Adrijanopelnu: M. K. 15 gl. po g. Z. Za sv. deželo: Iz št. Rup. zbirk A. L. 20 gl. Za ubegle Ercegovince in Bošnjake: Iz Postojne 2 gl. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Klazilllovi dediči v Ljubljani.