Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210din),za ‘Meta 90 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI LIST
Številka 44.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52, Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 44-36. Rokopisov ne vračamo.
Časopis	za	trgovino.industrijo,
Plača in toži se v Ljubjani.
nici v Ljubljani št. 11.953.
Izhajaj
Ljubljana, petek 22. aprila 1938
mgmmggmmmgmmmimmammmmmmamBmammmamaamm
Cena
pomnenil MerilH din
VSO
Gospodarski načrt te uttvaria
Ena naših ne posebno koristnih lastnosti je, da si silno radi očitamo krivdo za storjene napake. Ti medsebojni očitki so dostikrat celo tako ostri, da bi mogel nepoučen tujec misliti, da je jedro vse slovenske politike samo v teli medsebojnih očitkih. Čeprav to ni res, so pa vendarle ti medsebojni očitki zavzeli že tako velik obseg, da ovirajo vse naše napredovanje in da so vseskozi škodljivi. Kajti ti očitki ne odpravljajo niti ene napake, ne popravljajo niti ene storjene škode, temveč je ves njihov učinek samo ta, da puščajo za seboj žeto, da naše notranje na-sprotstvo ne ugasne in se še stalno povečuje, llešiti se teh neplodnih medsebojnih očitkov se pravi: p riti na pravo pot. Zato delajo pravilno le oni, Ivi se nič ne menijo za vse medsebojne očitke* temveč ki delajo in zidajo, kakor da teh medsebojnih očitkov sploh ni.
In tako dela skupina, ki se zbira okoli revije >Tehnika in gospodarstvo in ki je ustanovila »Socialno ekonomski institut«. O njegovem velikem pomenu smo že opozorili na tem mestu, danes pa moramo na podlagi najnovejše številke te revije z zadoščenjem ugotoviti, da se napovedani program tudi izvaja. Ustvarja se gospodarski načrt za Slovenijo in s tem podlaga za solidno gospodarsko in tudi politično delo.
Novi program pa se sestavlja sistematično in na podlagi dobro pretehtanega gradiva, da bomo dobili načrt, o katerem se ne bo moglo več samo debatirati, temveč ki se bo moral dosledno izvajati. Vse naše javno življenje bo s tem postavljeno na trdno podlago in se ne bomo več lovili za raznimi nenadoma pojavljajočimi se kometi, temveč bo vse naše delo dobilo eno smer in s tem tudi svoj smisel.
Foleg tega pa bo delo za isti smoter avtomatično združilo tudi naše najboljše strokovnjake v eno delovno celoto, da se ne bo več ponavljala naša stara napaka, da vsakdo vleče voz na d rugem koncu in da ostaja vse delo brez pravega ličinka, ker ni bilo koncentrirano. Dobili bomo tako centralo, ki bo tudi brez vseh političnih in mandatnih aspiracij uravnavala naše javno življenje, ker njenim znanstveno ugotovljenim resnicam se pač nihče ne bo mogel upirati.
Kakor kažejo mnogi pojavi iz zadnje dobe, je zlasti mlajša generacija naših izšolanih ljudi za takšno delo in za takšen program. Moremo zato upati, da se borno brez prerekanj, brez strastnih debat kar na tihem rešili dobe medsebojnih očitkov in zašli v dobo resnega ustvarjajočega dela.
Seveda si nikakor ne prikrivamo težav, ki jih bo še treba premagati, kajti skozi desetletja pri svojeni običaji se težko opuščajo. Tudi nas ne bo presenetilo, če bodo nekateri vse to mlado in zdravo prizadevanje napačno pojmovali in mu delali ovire. Vseeno pa upamo, da bodo te*ovire premagane. To pa upamo zlasti zato, ker pričakujemo od vseh gospodarskih ljudi, da bodo a polno vnemo podpirali stremljenje Socialno - ekonomskega instituta in mu dali ta ko močno oporo, da bo mogel uspešno izvajati svoj program.
Gospodarski krogi so vedno zahtevali, da se naša gospodarska politika vodi po točno določenem
Pripravliaite	se
V pisarni kongresnega odbora je živahno, a posli še vedno naraščajo. Vsi odseki delujejo marljivo in upati smemo, da se bomo Slovenci tudi to pot izkazali kot dobri organizatorji. Toda naloge, ki jih nalaga organizacija kongresa, so izredno velike, saj je vsedržavni trgovski kongres vedno največji kongres, kar jih pozna Jugoslavija. Ljubljanski kongres pa bo še po številu udeležencev prekosil vse dosedanje kongrese. Zato pa zahteva organizacija tako velikega kongresa še zlasti mnogo dela. To delo je mogoče dovršiti le, če prav vsi trgovci brez izjeme store svojo dolžnost. Zlasti pa vsi ljubljanski trgovci! Samo nekaj ljudi tudi pri najboljši volji ne zmore vsega dela, ki ga zahteva organizacija kongresa. Treba bo spraviti par tisoč trgovcev pod streho, poskrbeti, da bodo vsi imeli dobro in ceneno hrano, da bo organiziranih dovolj prireditev, da se bodo seznanili tudi z našim kulturnim življenjem, a da se bo-
do pri tem tudi dobro počutili. Foleg tega pa je treba organizirati tudi kongres sam, pripraviti referate in poročila, da še vsega drugega dela niti ne omenjamo. Ne na vse zadnje pa je treba omeniti še najtežjo skrb, da se dobe finančna sredstva, ki so potrebna za kritje stroškov kongresa.
Pri tako velikih in številnih nalogah se nudi pač vsakemu zavednemu trgovcu, da tudi sam pripomore k uspehu kongresa. Naj se vsi trgovci zavedajo, da bo »d uspeha kongresa odvisno, kako bodo v bodočo javnost in oblasti upoštevale zahteve in predloge trgovstva. Vsak trgovec je zato indirektno zainteresiran na tem, da bo uspeh ljubljanskega kongresa čim večji.
Oficialno priredi UT- kongres trgovcev kr. Jugoslavije v Ljubljani Centralno predstavništvo zvez trg. združenj, organizacija kongresa pa je naloga ljubljanske zveze.
Zadnje podrobnosti glede kongresa bo določila
sela Centralnega predstavništva.
ki bo v ponedeljek dopoldne v Ljubljani. To bo zadnja seja Centralnega predstavništva pred kongresom in }X) tej seji se prične najbolj intenzivno delo za kongres. Od tega dne bo kongresno delo neprestano raslo in zato je treba, da se prijavljajo tudi vedno novi sodelavci.
Takoj drugi dan po seji Centralnega predstavništva, to je v torek dne 26. aprila, pa bo v Ljubljani II. plenarna seja predsedni-štva Zveze trgovskih združenj ter plenuma kongresnega odbora. Na
tej seji bodo sklenjene zadnje direktive za vse slovensko trgovstvo, kaj mora storiti za kongres in kako zajamčiti njegov uspeh.
Za vse trgovstvo Jugoslavije bodo kongresni dnevi v Ljubljani velik dogodek, zlasti pa za slovenske trgovce. Naj bi ta velik dogodek našel tudi velike ljudi, da bo ljubljanski kongres za vse čase svetal spomenik v zgodovini jugoslovanskega in še posebej slovenskega trgovstva!
Zato na delo vsi brez izjeme za uspeh ljubljanskega kongresa!
Predsedstvena seia Zveze trgovskih Združeni bo v torek dne 26. aprila
Predsednik Zveze trg. združenj je razposlal naslednje vabilo na
II.	plenarno sejo predsedstva Zveze trgovskih združenj dravske banovine, ki bo v torek dne 26. aprila 1938. ob 10. uri dop. v Ljubljani v Trgovskem domu.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Zadeva dr. Koceta.
3. Določitev datuma za zvezno letno skupščino.
4. Novela obrtnega zakona.
5. Organizacijske zadeve (sklep Osrednje lesne sekcije, da se ustanovi samostojno strokovno združenje za lesno trgovino in obrt za območje dravske banovine, — povratek celjskega in litijskega združenja v Zvezo in njih pogoji itd.).
(>! Trgovski kongres.
Pri točki 6. »trgovski kongres« prisostvujejo seji tudi predsedniki in tajniki kongresnih odsekov in se seja pretvori
v sejo kongresnega odbora,
programu. Podlaga tega programa se sedaj ustvarja z vso resnostjo in temeljitostjo, pa tudi z vso nepremagljivo voljo mladih in energičnih ljudi. Zato je ti^di naravno, da bodo gospodarski ljudje to stremljenje podpirali in da ga morajo podpirati, saj je popolnoma skladno z njih glavno in najbolj elementarno zahtevo, da se začne pri nas prav in dobro delati.
sedniki in tajniki posebnih kongresnih odsekov. Te predsednike in tajnike iz vrst ljubljanskega trgovstva pa je nemogoče spraviti vse v Mariboru in bi to tudi bilo združeno z nesorazmerno velikimi stroški.
4.	Ker bo v ponedeljek v Ljubljani seja C. P., sem porabil to priliko, da povabim še prav posebno vse člane zveznega predsed-
stva, da se pit možnosti udeleže kot gosti že seje Centralnega predstavništva in da prisostvujejo r ponedeljek 25. t. m. zvečer tovariškemu sestanku s člani Centralnega predstavništva, da se z njimi seznanijo in navežejo ožje medsebojne osebne stike.
*
Jasno vabilo predsednika Staneta Vidmarja ne potrebuje nobenega dostavka in prepričani smo, da se bodo vsi brez izjeme njegovemu povabilu odzvali.
katerega tvorijo v smislu sklepa zadnje zvezne predsedstvene seje vsi člani zveznega predsedstva ter predsedniki in tajniki posameznih kongresnih odsekov.
V smislu sklepa zadnje predsedstvene seje Zveze trg. združenj bi morala biti ta seja v Mariboru, vendar sem bil prisiljen, da skličem sejo kljub temu v Ljubljani iz naslednjih razlogov:
1. Predsednik Centralnega predstavništva zvez trg. združenj g. Nedeljko Savič je sklical za ponedeljek dne 25. t. m. ob 9. uri dop. sejo Centralnega predstavništva v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika Nedeljka Saviča o delu C. P. od zadnje seje do danes. 2. Poročilo predsednika Zveze za dravsko banovino Staneta Vidmarja o dosedanjih pripravah za kongres.
3.	Definitivni razpored dela za predkonferenco in točna odreditev materiala za slavnostno sejo kongresa. 4. Ostala tekoča vprašanja.
2. Ta seja je v smislu sklepa na seji C. P. v Banjaluki dne 13. februarja t. 1. zadnja seja C. P. pred letošnjim trgovskim kongresom v Ljubljani in je bilo dogovorjeno, da se ob tej priliki sestanemo s tovariši iz drugih zvez.
3. Nujno potrebno je, da se sestane tudi glavni kongresni odbor, ki ga tvorijo v smislu sklepa zadnje predsedstvene seje vsi člani zveznega predsedstva in pred-
Velika ekskurzija trgovcev	v
o priliki vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani
Za letošnji kongres jugoslovanskega trgovstva, ki bo v dneh od H), do 13. junija v Ljubljani in katerega se udeleže trgovci iz vse države, so priprave v polnem teku. Po dosedanjih poročilih je računali s tem, da pride v Ljubljano 9000 do 6000 oseb, število, ki ;jc tudi za Ljubljano zelo veliko, dasi je prestolnica Slovenije urejena za sprejem precejšnjih množic, kakor so pokazale izkušnje zadnjih let. Dolžnost vsega trgovstva v dravski banovini je, da svojim tovarišem iz drugih predelov države omogoči prijetno bivanje v naši sredi,.da bodo imeli čim lepše spomine na nas.
Kongresni pripravljalni odbor si je nadel hvalevredno nalogo, da zunanjim udeležencem kongresa omogoči, da si v kratkem času, ki ga bodo imeli na razpolago, ogledajo kolikor mogoče mnogo Slovenije, da pobile v razne dele in se seznanijo z našimi gospodarskimi napravami. Po končanih razpravah na kongresu si bodo gostje po programu ogledali naše ustanove križem vse Slovenije. V to svrho je na programu večje število ekskurzij, ki so določene za 13. junij. Glavna ekskurzija je pač ona v severni del Slovenije v Maribor, saj tje to lepo obdravsko mesto druga prestolnica Slovencev in, mimo lahko rečemo, center naše industrije, v prvi vrsti tekstilne, ki zalaga naše trgovstvo s cenenim in res dobrim blagom. Ker se je nadejati, da se bo te ekskurzije udeležil znaten del kongresi-stov, se pripravlja poseben vlak po zelo znižani ceni, ki bo v enem dnevu popeljal udeležence kongresa za zaključek zborovanj iz Ljubljane v Maribor in zopet nazaj.
V Mariboru ne bodo udeleženci navezani na določen program, ki bi se ga morali udeležiti. Na prosto jim bo, da si ogledajo mesto in prelestno okolico po mili volji, v spremstvu svojih mariborskih tovarišev in posebnih spremljevalcev, ki jim bodo na razpolago-Gostje si bodo lahko ogledali industrijske naprave, gospodarske ustanove, ali pa bodo napravili izlete v bližnjo in daljno okolico. Predviden je izlet v Falo, kjer si udeleženci ogledajo orjaško električno centralo, še pred par leti največjo v državi. Za vse izlete bodo na razpolago udobni avtobusi. Gostje bodo lahko pohiteli tudi na vrhove našega zelenega Pohorja in občudovali mestoma drzno izpeljano novo pohorsko cesto. Po pičli uri vožnje iz Maribora se bodo izpred Mariborske koče ali Pohorskega doma naužili divnega
razgleda po Dravskem polju in Slovenskih goricah. Če se peš po-pno še četrt ure više, bodo z razglednega stolpa nad Sv. Bolfenkoin lahko gledali tja v madžarsko ravnino, do Gradca in do Julijskih planin, ses eda če vreme ne bo nagajalo. Predvideni so nadalje izleti v prelestno Dravsko dolino in tudi v ljubke vinorodne Slovenske gorice.
Tudi v Mariboru se že vrše priprave za dostojen sprejem udeležencem ljubljanskega kongresa. Ves upravni odbor Združenja trgovcev za mesto M a ril »or se ije za to nalogo stavil na razpolago. Da se program, ki se bo izdelal še v vseh podrobnostih, popolnoma in brezhibno, izvede, je zagotovljeno tudi sodelovanje Tujsko-prometne zveze v Mariboru in »Putnika«, ki imata v tem oziru dovolj izkušenj.
Storilo se bo pač vse, da naši tovariši poneso domov najboljše vtise iz obmejnega Maribora, ki je baš sedaj, po dogodkih v sosednji državi, za nas še posebno važna gospodarska postojanka.
Prenovljene obče uzance ljubljanske borze!
Odvetniki in trgovski krogi se opozarjajo, da so ravnokar izšle občne uzance ljubljanske borze za trgovanje z blagom v novem, deloma spremenjenem, deloma dopolnjenem besedilu in potrjenem od ministrstva za trgovino in industrijo dne 31. marca 1938 II. št. 8997/K.
Broširana knjižica se dobi v tajništvu ljubljanske borze, Gregorčičeva ulica št. 27/111.
Stanje kliringov
Stanje naših kliringov se je od 8. do 15. t. m. spremenilo takole (vse številke v milijonih dotičuih valut):
Aktivni kliringi:
Bolgarska tur. din Italija (stari) liir Italija (novi) lir Italija (novi) din Nemčija RM
Poljska din Turčija din Španija pezet Pasivni kliringi; Belgija belg Madžarska Romunija din Češkoslovaška Kč Švica šv. fr.
15.4. 0,4 22,7 8,1 116,0
12.5
13.6 12,2
2,8
3,3
38.7 11,6
139,2
2,7
8. 4. 0,4
22,8
13,4
109,1
14.3 11,9
12.3 2,8 T
3,8
40,0
10,8
137,9
2,7
Trgovci, zavarujte se le pri zavarovalnicah, ki inserirajo v »Trgovskem listu«!
Zahteve in potrebe trgovcev
Občni zbor Združenia v Brežicah
Združenje trgovcev v Brežicah Je imelo svoj <1. redni občni zbor v gostilni g. Vidmarja v torek dne 29. marca.
Ob 9. uri je otvoril zbor predsednik Vidmar in ugotovil, da se je od 144 rednih članov udeležilo današnjega občnega zbora vsega 36 trgovcev, ki radi tega ni sklepčen. Zato v smislu pravil preloži istega za 1 uro. Po preteku 1 ure predsednik ponovno otvori občni
zbor ter konstatira njegovo sklepčnost. Imenoma pozdravi zastopnika sreskega načelstva Jarca, zastopnika Zveze trgovskih združenj dr. Gornika in zastopnika Pomočniškega zbora Venišnika, kakor tudi vse ostale navzočne člane. Zbornica za TOI se je telefonično opravičila, ker ne more poslati svojega zastopnika.
Nato je prešel
predsednik
takoj na dnevni red in podal svoje predsedniško poročilo.
V kratkih potezah je orisal položaj trgovstva v okraju in objasnil, kaj vse je združenje v preteklem poslovnem letu podvzelo v korist trgovskega stanu. Poročal je, da se je združenje pridružilo vsaki akciji za ublažitev trgovske krize. Omenil pa je tudi brezbrižnost nekaterih članov, ki za svojo stanovsko organizacijo nimajo zadostnega razumevanja in ki poznajo združenje le v stiski, ko so jim druga vrata že zaprta. Četudi uspehi združenja niso vedno popolni, vendar ne sme zaradi tega postati trgovstvo malodušno, ampak naj kljub temu vnelo sodeluje. Predsednik je nadalje naglasil važnost »Trgovskega lista«, ki se ga pa žal poslužuje le malo članov, kljub temu, da je to edino stanovsko glasilo, ki z vso neustraše-nostjo zastopa trgovske interese; zato je dolžnost slehernega trgovca, da se naroči vsaj na tedensko izdajo »Trgovskega lista«. II koncu se zahvaljuje predsednik vsem oblastem, ki so z vidno naklonjenostjo spremljale delovanje združenja in pri katerih je našlo vedno dovolj razumevanja in opore. (Odobravanje.)
Sledilo je tajniško poročilo, iz 'katerega navajamo:
Na širšem sestanku, ki je bil dne 11. novembra 1937 v Brežicah, je predaval zvezni tajnik dr. Gornik o pridobninskem in zgrada-rinskem davku, o starostnem zavarovanju trgovstva, o rezultatih kongresa trgovstva v Skopi ju in Beogradu. Poudaril je, da morajo biti trgovci samo za zavarovanje, ki bo popolnoma avtonomno in ki ga bo vodila naša zveza. Praktična navodila za napoved zgradarine in pridobnine je podal na tem sestanku članom predsednik Vidmar. Zal pa je bila udeležba tega sestanka pičla, kar je obžalovanja vredno.
Združenje šteje 144 članov, od tega 85 trgovin z mešanim blagom.
Združenju je prijavljenih 47 pomočnikov, 20 pomočnic, 56 učencev in 18 učenk. Med letom 1937. je bilo prijavljenih 18 pomočnikov in 17 učencev. V istem času pa je bilo odjavljenih 20 pomočnikov in 1.6 učencev je bilo oproščenih.
V letu 1937. so prenehali obratovati 3 trgovski obrati, izdalo pa se je 12 obrtnih dovoljenj.
Združenje vzdržuje trgovsko nadaljevalno šolo v Brežicah in v Sevnici.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik Josip Verstovšek. Združenje je imelo din 17.685-— dohodkov in din 24.325‘50 izdatkov, tedaj deficita din 6.640-50, ki se je pokril iz rezerve. — Premoženje združenja znaša din 51.458-18.
Sledilo je revizijsko poročilo, ki ga je podal g. Ludvik Kržišnik. Izjavlja, da je pri natančnem pregledu vseh knjig in prilog ugotovil najlepši red. Zato predlaga odboru absolutorij in zahvalo za njegovo uspešno delo. (Soglasno sprejeto.)
Soglasno se sprejme proračun v višini 20.000 din.
Dodatno k proračunu pojasnjuje g. Josip Verstovšek, da se je moral letni prispevek zvišati od 5% na 7%, in sicer ker mora združenje odvajati Zvezi trg. združenj 3 'A % doklado.
G. Jeriček meni, da se doklada ne bi smela zviševati, vsaj ne nad dosedanjih 5%, ampak se naj ev. primanjkljaj krije z rezervo, zaostala članarina pa naj se brezobzirno izterja.
G. blagajnik graja brezbrižnost članov, posebno nekaterih, ki ne plačujejo redno letnega prispevka in ne »Trgovskega lista« kljub temu, da ga prejemajo. Poziva vse člane k večji stanovski zavednosti.
G. Vidmar predlaga, naj se naročnina za »Trg. list« po din 50*— obvezno pobira od članov z letnim prispevkom, kar se soglasno sprejme.
G. Božičnik predlaga, naj se nudi revnejšim članom brezplačno »Trg. list«, kar mu izpodbija g. Cernoš s pripombo, da lahko še tako majhen trgovec utrpi letno din 50-—. Sklene se poslati 5 izvodov »Trg. lista« revnejšim članom brezplačno.
G. Vidmar poroča glede dolenjske številke »Trg. lista« in prosi gg. člane, da akcijo po možnosti podprejo z oglasi.
Nato poda zvezni tajnik dr. Gornik obširno poročilo o naši trgovinski politiki. Objasni vso borbo Zveze. Omenja avdienco g. Saviča pri g. ministrskem predsedniku, ki mu je obljubil, da bo vlada upoštevala zahteve trgovstva. Na sestauku vseh zvez se je razpravljalo o zadružništvu, o noveliranju obrtnega zakona, krošnjarstvu itd. Opozoril je na novo odredbo, ki prepoveduje izdajati nova dovolila za krošnjarjenje. Poročal je tudi o anketi v Sarajevu glede delovnega časa. Stališče slovenskih
delegatov je bilo posebno težko, ker se samo v Sloveniji zahteva, da so ob nedeljah trgovine dopoldne odprte. Splošna zahteva v Sloveniji je 4urno nedeljsko delo.
Nadalje je opozoril tajnik na III. vsedržavni trgovski kongres, ki bo v Ljubljani v dneh od 10. do 13. junija 1938, tedaj za časa velesejma. Kongresa se bodo udeležili tudi bolgarski trgovci. Apelira na članstvo, da se v čim večjem številu udeleži kongresa. Za III. vsedržavni trg. kongres se bo izdala tudi posebna spominska knjiga, ki bo v pretežni večini posvečena trgovini v naši državi. Prosi člane, da dajo primerne in-serate v almanah. Med drugim graja tajnik brezbrižnost in malodušnost nekaterih članov, ki nimajo zaupanja v organizacijo, ki kljub mnogim oviram vendarle izkazuje delne uspehe in prepreči marsikatero nevšečnost za trgovstvo. Le v slogi je moč.
O krošnjarstvu je ponovno obširno poročal tajnik dr. Gornik, kako se bori Zveza proti tej rani trgovstva. Navede par primerov, ko imajo združenja nastavljene posebne organe za borbo proti krošnjarjem. Predlaga, naj bi to storilo tudi združenje v Brežicah. (Soglasno sprejeto.)
Ker je bil dnevni red s tem izčrpan, se je predsednik Vidmar zahvalil vsem navzočnim za udeležbo in zaključil zborovanje.
Občni zbor Združenia v Logatcu
V nedeljo 'dne 3. aprila je imelo Združenje trgovcev za okraj Tjogntec svoj 19. redni občni zbor, in sicer v prostorih gostilne Kaj-fež v Starem trgu. Udeležba članov ni bila zadostna.
Občni zbor je vodil predsednik Lenarčič, ki je po konstataciji sklepčnosti občnega zbora ter po imenovanju zapisnikarja in ove-rovateljev zapisnika pozdravil vse navzočne, zlasti pa zastopnika Zbornice za TOI zbor. svetnika
Frana Tavčarja in zastopnika Zveze trg. združenj g. Romana Goloba.
V lepih besedah se je nato spominjal umrlih članov M. Kravanje, L ca Jelovška in Terezije Ribarič. Posebno tragična je bila smrt zvestega člana uprave Kravanje, ki je umrl na poti k seji uprave združenja. S trikratnim »slava« klicem so počastili zborovalci njih spomin.
Nato je podal
predsednik
svoje predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo:	>
Lanska njegova želja, da bi bilo 1. 1937. za trgovce ugodnejše ko prejšnje leto, se je deloma uresničila, ker je lani v nekaterih panogah gospodarstva nastalo zboljšanje, čeprav ni to tako veliko, da bi smeli govoriti že o prosperiteti.
Naša država je sklenila 25. marca 1937 z Italijo prijateljski sporazum, ki je omogočil tudi zboljšanje gospodarskih odnoŠajev. Tako se je uredilo vprašanje klirinških terjatev pred sankcijami in iz časa sankcij, a tudi vprašanje obračunov do danes. Zal pa se to vprašanje ni moglo popolnoma ugodno rešiti, ker naša država ne more ustreči željam italijanskega gospodarstva v teij meri, da bi z nakupi v Italiji v zadostnem obsegu likvidirala naše terjatve v Italiji. Zato je tudi nastal zastoj v trgovinskem prometu z Italijo.
Zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji je doživel tudi rimski pakt med Italijo, Avstrijo in Madžarsko velik udarec in tudi zato bo trajalo še nekaj časa, da pride naše gospodarstvo v ono smer, kakor bi mi želeli. Kljub ponovnim zahtevam trgovstva se tudi še ni doseglo, da bi se klirinške brc od Narodne banke obračunavale po dejanskem tečaju.
Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je znatno utesnila podežel sko trgovino, ker večina zaščitenih kmetovalcev ni poravnala svojih obveznosti.
V logaškem okraju pa se je
zboljšal položaj trgovcev z razmahom lesne trgovine, ker so višjo cene za les ugodno vplivale na vse gospodarstvo.
Tudi naše podeželske hranilnice so mogle začeti z odplačevanjem zamrzlih vlog, v glavnem zaradi anuitet, ki so jih dobile od Priv. agr. banke.
Uprava združenja je tudi lani posvečala posebno pažmjo davčnim vprašanjem in priredila tudi več poučnih predavanj o davčnih predpisih. Vendar pa ni bilo za ta predavanja zadostnega zanimanja med člani. Predlog združenja glede imenovanja članov v davčni odbor je bil v celoti upoštevan. Z delovanjem davčnega odbora moremo bili zadovoljni.
Tudi vprašanju pavšaliranja davka za male trgovske obrate je posvečala uprava vso potrebno pažnjo. Nujno potrebno pa je, da se pojem male trgovine natančno definira.
V vseh obrtnih zadevah je uprava budno čuvala interese trgovstva. Tako je uprava dosegla, da je bilo preklican« dovoljenje za podružnici Bate v Cerknici in Logatcu. Tu je Zbornica upravi krep ko pomagala.
Združenje je podalo svoje nasvete tudi glede ureditve sejmišč ter zlasti skrbelo za ureditev obme juega prometa. Opozorili smo Zbornico na vse težkoče, ki .jih morajo prenašati dvolastniki pri
jasnim predpisom nettunskih konvencij.
Točnost v železniškem prometu
je precej nazadovala, predvsem
zaradi nezadostnega števila železniškega osebja. Samo na postajah v logaškem okraju je nastavljenih okoli 40 žel. uslužbencev premalo. Prav tako so pomanjkljive tele Ionske zveze. Nujno potrebna je nova zveza iz Starega trga na Prc-zid.
Največja nadloga pa je krošnjar sivo, ki se vedno bolj širi, čeprav je v obmejnem okraju sploh pre povedano. Krošnjarji nemoteno prodajajo na stojnicah, prevažajo blago z avtomobili in prodajajo prepovedano blago. Nujno apeliram na okrajno načelstvo, da napravi že enkrat red. Trgovce pa pozivam, da vsakega krošnjarja prijavijo orožnikom.
Še vedno je ostalo nerešeno vprašanje zavarovanja trgovcev. Vsi dosedaj predloženi oficialni načrti niso zadovoljili ter jih je uprava združenja odklonila. Zlasti pa smo proti vsaki centralizaciji soc. zavarovanja trgovcev.
Predsednik Stanko Lenarčič je še jjoročal o uredbi o minimalnih mezdah in o vprašanju delovnega časa v trgovinah. Na zahtevo de lojemaleev, da bi se uvedel osemurnih, trgovci niso mogli pristati Končno je predsednik Lenarčič opozoril na važnost »Trgovskega lista« ter apeliral na člane, da se prijavijo konzorciju lista kot deležniki. Vsak član združenja pa hi moral biti tudi naročen na list, najmanj pa na tedensko izdajo »Trgovskega lista«. Z zahvalo vsem, ki so podpirali upravo združenja pri njenem delu, zlasti pa Zbornici za TOI in Zvezi trg združenj je zaključil predsednik svoje z odobravanjem sprejeto poročilo.
Sledilo je poročilo tajnice Kotnikove
Število članov je padlo za 5. Trgovske nadaljevalne šole v Žireh. Logatcu in Cerknici je obiskovalo 10 vajencev in vajenk. Lani se je otvoril tudi strokovni tečaj na Rakeku, ki ga je obiskovalo 5 trg. vajencev. Uprava združenja je ponovno vabila k pristopu v konzorcij »Trg. lista« in k društvu »Pomoč«, a ta vabila niso imela uspeha. Tajnica je opravljala tudi posle blagajnika. Zaradi nerednega plačevanja članarine je bilo to delo posebno težko. Tajniško poročilo se zaključuje z upanjem, da bo vendarle zmagala med trgovci stanovska zavednost in da bodo člani izpolnjevali svoje dolžnosti do združenja, do stanovskih organizacij ter do stanovskega glasila.
Na neke pritožbe, da pouk v strokovnem tečaju ne daje zaželenih uspehov, ije pojasnil predsednik Lenarčič, da je vzrok v tem, ker obiskujejo tečaj tudi obrtniški vajenci, na katere se je treba tudi ozirati. Da bi se priredil za trg. vajence poseben tečaj, pa je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev nemogoče.	1
Nato je občni zbor sprejel vsa poročila ter soglasno tudi predlog lana nadzorstva Tomca o podelitvi razrešnice upravi. Premoženje združenja znaša 36.993 din. Spre-et je bil tudi novi proračun. Primanjkljaj v višini 5000 din se krije iz premoženja združenja.
Nato je pozdravil občni zbor
zbor. sv. Franjo Tavčar.
Zbornica bo vedno z vnemo podpirala vsako akcijo združenja za napredek trgovine in v zaščito trgovstva. Tudi bo zbornica nadaljevala svoje akcije proti krošnjarstvu, privilegijem honsumov in nab. zadrug, veleblagovnicam, previsokim davščinam. Potrebno pa je, da trgovstvo pri tein zbornico krepko podpira. Najbolj uspešno bo to storilo s tem, da čim bolj dela za utrditev svojih organizacij in svojega stanovskega glasila. (Odobravanje.)
V imenu Zveze trg. združenj je pozdravil občni zbor
Združenje je štelo koncem le ta 1937. 255 članov, zaregistriranih
izvozu lesa in življenjskih potreb-1 pa je bilo 66 pomočnikov, 55 po ščin v obmejnem pasu, m to kljub l inočnic in 26 vajencev in vajenk
g. Roman Golob.
Zveza trg. združenj se zlasti bo-'i za to, da se bodo predlogi in zahteve trgovstva bolj upoštevale. Nato omenja boj trgovstva proti eleblagovnici »Ta-Ti«, ki bi hotela tako ko Bafa prodreti tudi v najmanjši kraj in ki je tipičen primer, kako tuji velekapital prodi •a v našo zemljo. S složnim nastopom trgovstva pa se jo vendarle doseglo, da je bila uredba o veleblagovnicah spremenjena, čeprav ne čisto tako, kakor je želelo trgovstvo. Tudi če se ne dosežejo 100 odstotni uspehi, se zaradi tega borbenost trgovstva vendar ne sme zmanjšati.
V btnju proti krošnjarstvu je mogoče doseči pozitivne uspehe samo s konkretnimi ovadbami. Baš sedaj so bile oblasti na sledi večji družbi poklicnih krošnjarjev, ki so pa v zadnjem hipu znali pravočasno izginiti. Nadalje je omenjal boj Zveze proti monopoli/ariji šolskih knjig in monopolu drž. tiskarne v Beogradu. Tu je bil dosežen pozitiven uspeh.
G. Golob opozar ja, da bo letošnja letna skupščina Zveze trg. združenj v Logatcu, ki jo mora v glavnem organizirati logaško združenje. Posebej pa opozarja na Ul. kongres trgovcev Jugoslavije v Ljubljani, ki bo od 10. do 13. junija. Vsi trgovci brez izjeme se morajo potruditi, da bo kongres čim mogočnejša manifestacija trgovske solidarnosti.
Da se bo pbložaj trgovstva zboljšal, ije v prvi vrsti odvisno od njihove zavednosti, če bi bilo vseh 9000 slovenskih trgovcev v resnici vzorno organiziranih, bi pomenili tako veliko silo, da bi bil njihov glas vedno upoštevan. Enako bi se silno dvignita veljava trgovskega stanu v javnosti, če bi bilo v«eh 9000 trgovcev naročenih na »Trgovski list«. V preteklem letu smo
vendarle dosegli precej uspehov, predvsem pa smo preprečili, da sp ni stanje poslabšalo. (Z glasnim odobravanjem so sprejeli zborovalci izvajanja g. Goloba.)
(i. Ožbolt predlaga, da bi začel izhajati »Trg. list« kot dnevnik. Po debati, ki je nastala v zvezi s tern predlogom, se sklene, da se tedenska izdaja »Trgovskega lista« obvezno naroči z* vse člane, ki plačujejo nad 7(1 din pridobnine. Uprava pa se pooblasti, da odredi, kdo se mora naročiti na tedensko izdajo.
Nato se sprejmejo še naslednji sklepi: Koledarji se ue smejo deliti. Člani združenja iz sodnega okraja Lož, ki se skupščine niso udeležili, se kaznujejo z globo od 25 do 50 din.
Ko poudari predsednik Lenarčič še važnost letošnje skupščine Zveze v Logatcu, ki bo imela veliko gospodarsko važnost za ves okraj, zaključi občni zbor z zalivalo vsem udeležencem skupščine.
Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti
ima
XVII. redno glavno skupščino
v soboto dne 30. aprilu 1938 ob 10. uri dopoldne v dvorani hotela »Slone v Murski .Soboti.
Dnevni red;
1. Pozdrav predsednika.
2. Imenovanje zapisnikarja in dveli overovateljev zapisnika.
3. Poslovno poročilo:
a) predsednika;
b) tajniško in blagajniško poročilo za leto 1937.;
c) poročilo nadzornega odbora in predlog za razrešnico.
4. Proračun za leto 1938.
5. Samostojni predlogi.
b. Vsetrgovskj kongres v Ljubljani.
7. Slučajnosti.
Pojasnila k dnevnemu redu: Zapisnik glavne skupščine iz 1. 1937. se ne bo čital, ker je bil objavljen v 19.—-32. štev. »Murske Krajine«, ltačunski zaključek za leto 1937. je elanom na vpogled v pisarni združenja od 15. aprila do dneva skupščine.
Samostojni predlogi morajo biti predloženi upravi združenja najmanj tri dni pred skupščino. Na skupščini se bo razpravljalo samo
0 vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Ce skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, je eno uro kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočnih članov. Vsak član je dolžan, da se skupščine udeleži. Izostanek se mora pismeno opravičiti, in to pred dnevom skupščine. Člani, ki bodo izostali, ne da bi se opravičili, bodo kaznovani z denarno globo, in to člani iz Murske Sobote po din 50-—, ostali dan 20.
Opozorilo! Ker more združenje voditi poimenski seznam vseh udeležencev na skupščini, mora vsak udeleženec ob vstopu v dvorano, kjer je skupščina, oddati točno izpolnjen in lastnoročno podpisan kontrolni list, katerega odtrga na kraju vabila.
Ceh Franc s. r., predsednik Združbe trgovcev za srez M. Sobota v Murski Soboti.
Bilanca »Ta-Te«
Računski zaključek »Ta-Te« izkazuje za 1. 1937. med drugim naslednje postavke (v milijonih din): Glavnice G, upniki 5'G, blagovne zaloge 5, inventar in tehnična oprema 31, terjatve 3-7, režijski stroški 5-4, davki 2'4, drugi stroški 4'3. Vsi bruto dohodki 13'9.
Čisti dobiček 0'09, dočim je bila
1 193G. izkazana izguba v višini 0'8.
Občni	zbor
v Novem
V sejni dvorani mestne občine Novo mesto je bila v nedeljo dne 3. aprila 19. redna letna skupščina Združenja trgovcev v Novem mestu.
Skupščina je bila sklicana za pol deseto uro dop. Ker pa ni bilo dovolj članov, je otvoril skupščino predsednik Turk eno uro kasneje
ter konstatiral njeno sklepčnost. Pozdravil je vse zborovalce, imenoma pa zastopnika okrajnega načelstva pristava Ivana Prcskarja, zastopnika Zbornice za TOI zbor. svet. Edmunda Kastelica in delegata Zveze trg. združenja gosp. Štruklja.
Nato je podal
predsednik Josip Turk
svoje predsedniško poročilo.
Splošni gospodarski položaj se
ni zboljšal, v glavnem zaradi lanske slabe letine in zaradi elementarnih nezgod. Kmetska zaščita ni dala to, kar se je pričakovalo. Povzročila je, da je kmet z zaščito izgubil kredit, ki ga je prej imel. Izšla je tudi cela vrsta novih uredb in zakonov. Za trgovstvo je posebno važen zadružni zakon. Vsi napori, da bi se spremenil tako, da ne bi bil trgovcem v škodo, so bili zaman. Uspešna pa je bila borba trgovstva proti veleblagovnicam, ki se v manjših mestih ne morajo zasidrati.
Energično je nastopilo združenje proti nameravani uredbi o odpiranju in zapiranju obratov, po kateri bi morale biti trgovine ob nedeljah ves dan zaprte, ob sejm-skih dnevih pa med opoldanskim odmorom za dve uri. Stara uredba naj ostane v veljavi.
Pripravlja se nov obrtni zakon. Storjeno je vse potrebno, da se
4.	točka § 19. spremeni, in da ne bodo smeli rokodelci odpirati trgovin z mešanim blagom.
Soc. zavarovanje zahteva trgovstvo tudi za sebe, toda samo na decentralistični podlagi. Tudi naše združenje se je pozitivno izreklo za piivšaliranje pridobnine za male trgovce.
Nemoteno se širi v našem okraju krošnjarstvo. Vsa prizadevanja združenja, da se to zlo zatre, so bila zaman. Treba bo seči po samopomoči, da se zatre ta nadloga, ki jemlje legalni trgovini kruh, državi pa davke.
Uredba o minimalnih mezilah, ki določa, da imajo tudi vajenci pravico do mezde, nikakor ne more zadovoljiti trgovcev. Izdatki za oskrbo vajencev znašajo več kakor pa minimalna mezda.
Še vedno se zapostavlja Dolenjska v železniškem prometu. Namerava se odpraviti najbolj ugodni popoldanski vlak iz Ljubljane v Novo mesto. Združenje se v celoti pridružuje tozadevnim predlogom novomeške mestne občine.
Kongresa trgovcev Jugoslavije v dneh od 10. do 13. junija v lij ubija ni naj se udeleži čim več trgovcev. Pokažimo pri tej priliki svojo solidarnost, kajti v slogi je moč. Končno je predsednik Turk toplo priporočal vsem članom združenja, da se naroče na »Trgovski list«. Danes je na vsak način mnogo premalo trgovcev naročenih na naše stanovsko glasilo. Z odobravanjem je skupščina sprejela poročilo predsednika Turka.
Pozdravi gostov
V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zbor zbor. svet. Kdmuud Kastelic. Želi, da bi bila skupščina v čim večjo korist združenju in trgovskemu stanu. Zagotavlja, da bo zbornica tudi v bodoče vedno z vso vnemo podpirala stremljenja združenja. (Odobravanje.)
V imenu Zveze trgovskih združenj in zlasti njenega predsednika Staneta Vidmarja pozdravlja skupščino delegat g. štrukelj. Obši rno je poročal o delu zveze in njenem prizadevanju, da se čim bolj pravilno za trgovstvo rešijo vsa vprašanja, ki se tičejo trgovstva. Zlasti omenja borbo proti veleblagovnicam, proti privilegijem konsumov in na h. zadrug, proti kartelom, proti navalu tujega velekapitala, nadalje prizadevanja Zveze, da
ostanejo ob nedeljah podeželske trgovine odprte in da se tudi za trgovstvo izvede socialno zavarovanje, seveda pa na strogo avtonomni podlagi. Našteva vse spomenice, ki jih je predložila zveza na odločilna mesta za ureditev naših gospodarskih vprašanj, tako o sanaciji našega denarništva, o škodljivosti krošnjarstva, o olajšanju davčnega bremena. Poročal je tudi o sprejemu dcputacijo trgovstva po predsedniku vlade dr. Stojudi-n o vicu, ki je obljubil, da bo zahteve trgovstva upošteval, ker so utemeljene. G. Štrukelj je nato omenjul nujno potrebo, da ima trgovstvo svoje glasilo in da je to čim bolj razširjeno.. Vsak ugled-
nejši trgovec naj Ihi tudi član konzorcija »Trg. lista«, vsak trgovec pa njegov naročnik. Na koncu svojega poročila je opozoril še na letošnji vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani, ki se ga naj udeleži čim več trgovcev. (Glasno odobravanje.)
Sledilo je tajniško poročilo. V
1.	1937. je padlo število članstva za 3 na 299. Protokoliranih firm je 31.
Pri združenju je bilo vpisanih 32 pomočnikov in 33 pomočnic ter 59 vajencev in vajenk. Pomočniških izpričeval je bilo potrjenih
12.	Gremialno trgovsko nadaljevalno šolo v Novem mestu je obiskovalo 12 vajencev. Manufakturi-sti in špeceristi iz Novega mesta so imeli več strokovnih sestankov. Združenje je priredilo davčno predavanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. V januarju je priredilo združenje uradne dneve v Trebnjem, Zagradcu, Žužemberku in Toplicah, na katerih je dajalo nasvete v davčnih zadevah.
Blagajniško poročilo je podal g. Medic. Dohodkov je bilo 27.754
dinarjev, izdatkov pa 27.906 din, torej 151 din primanjkljaja, za kolikor se je tudi Zmanjšalo premoženje združenja, ki znaša danes 61.654din. Blagajniško stanje združenja pa bi bilo mnogo bolj ugodno, če bj vsi člani, storili svojo dolžnost do združenja. Samo na dokladah za preteklo leto dolgujejo člani okoli 6000 din.
Vsa poročila so bila soglasno sprejela. Enako tudi predlog nadzorstva, ki ga je podal g. Julij Kobe, da se podeli upravi razreš-rdca.
Soglasno je bil tudi sprejet proračun v višini 27.500 din, o katerem ije poročal blagajnik Medic. Od članov se bo pobirala ista doklada ko lansko leto.
Pri slučajnostih omenja lesni trgovec g. Anton Petrič umazano konkurenco, ki jo izvajajo nekatere firme s pomočjo svojih zastopnikov in manipulantov. To umazano konkurenco je treba v kali zatreti. Predsednik Turk pripominja, da se naj vsak konkreten primer takšne umazane konkurence prijavi združenju, ki bo potem storilo potrebne korake. Izrečenih je bilo še več predlogbv za zboljšanje izvoza ter znižanje železniških prevoznin. Z zahvalo vsem gostom ter udeležencem skupščine je nato predsednik Turk zaključil občni zbor.
Obini zbor Združenia v Škofii Loki
Združenje trgovcev v Škofji Loki je imelo svoj 2. redni letni občni zbor v torek, dne 29. marca v mali dvorani Sokolskega doma. Udeležba na občnem zboru ni bila posebno dobra, saj se je udeležila občnega zbora komaj ena petina članov. Tudi pri drugih združenjih se opaža, da je udeležba na olH-iiih zborih premajhna. Treba je to prav zelo obžalovali, ker dokazuje to premajhno stanovsko zavest.
Na drugi strani pa zaradi tega tudi ne nastaja oni kontakt med člani združenj, ki bi bil nujno potreben in ki bi strnil trgovske vrste v krepkejšo celoto.
Občni zbor je otvoril predsednik Frane Žebre, ki je po vseh uvodnih formalnostih zlasti toplo pozdravil zastopnika Zveze trg. združenj g. Dominika Oebina. Nato je podal
predsednik Žebre
svoje predsedniško poročilo, iz katerega navajamo:
Ce se kljub zboljšanju v lesni trgovini ni zboljšal položaj trgovine, potem ije glavni vzrok v kon-suniih in nabavljalnih zadrugah, ki uživajo še vedno velike privilegije ter morejo s temi uspešno in neovirano konkurirati trgovini. Na podlagi teh svojih privilegijev morejo nuditi odjemalcem razne ugodnosti, ki jih z davki preobremenjeni trgovec seveda ne more.
Nato je poročal o splošnem gospodarskem stanju ter še posebej o gospodarskem stanju v območju združenja ter nato poročal o davčnem vprašanju. Zlasti je poročal o delu davčnega odbora, čigar član je tudi sam. Poudaril je, da je nujno potrebno, da se davčna osnova še bolj zniža.
Poštne razmere v Škofji Loki se niso še nič zboljšale in so ostale vse prošnje zaman. Poštno ministrstvo je odgovorilo, da nima proračunskih možnosti, da bi prošnjam ustreglo.
Sledilo je
poročilo tajnika Babiča.
Število članstva je naraslo za 4 na 232. Pri združenju je bilo registriranih 8 pomočnikov in 31 ;h>-rnočnic ter 17 vajencev in vajenk. Trg. obrtno nadaljevalno šolo v Kranju redno obiskuje 6 vajencev.
Pisarna združenja je bila članom vedno na razpolago z vsemi potrebnimi nasveti in navodili.
Tudi trgovstvo Škofje Loke se je v celutj pridružilo protestni akciji proti tujim veleblagovnicam ter so bile tudi v Škofji Loki dne 29. septembra vse trgovine zaprte. Združenje je nadalje priredilo poučno predavanje o prijavi pridobnine. Sej zveze trg. združenj se je redno udeleževal predsednik Žebre. V osrednjem lesnem odse-
ku je zastopal združenje g. Benedik.
Nastavitev posebnega kontrolnega organa proti krošnjarstvu in šušmarstvu se ije dobro obnesla. Nekateri po kontrolnem organu prijavljeni šušmarji so že zaprosili za obrtni-list. Nikakor se pa ne more kontrolni organ sam z uspehom boriti proti krošnjarstvu. Potrebno je, da tudi trgovci sami zasledujejo krošnjarje, zlasti one z manufakturnim blagom in jih prijavljajo oblastem. Vsi trgovci morajo pri tem drug drugemu poma-gati. Kako zelo je razvito v Selški dolini krošnjarstvo, se vidi najbolj iz tega, da se je en sam krošnjar hvalil, da jo prodal v enem letu blaga za sto oblek.
V svojem poročilu je tajnik omenjal nov trgovinski zakon ter se pri tem zahvalil posl. Mohoriču, ki je dosegel, da so prišle v zakon nekatere za trgovce ugodne spremembe, nadalje je omenjal razne socialne uredbe. Nikakor pa še ni bilo mogoče doseči, da bi se uvedlo tudi za trgovce socialno zavarovanje. Uprava združenja jo soglasno sklenila, da se sme uvesti socialno zavarovanje za trgovce le na strogo decentralistični podlagi. Tajniško poročilo omenja nadalje novelo obrtnega zakona in zakon o gospodarskih zadrugah, ki trgovstva ne more zadovoljiti. Tajniško poročilo je bilo nato soglasno sprejeto. Enako se soglasno sprejme računski zaključek, ki ga je podal predsednik Zebre in ki izkazuje 118.160 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Premoženje združenja je naraslo na 76.747 dinarjev.
V imenu nadzornega odbora je poročal g. Kramar, ki predlaga razrešnico upravi, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Sprejme se proračun v višini 43.400 din in se do-
loči upravi 2000 din rezerve za nepredvidene izdatke. Pobirala se bo ista članarina ko lani. Za člane, ki nimajo davčnega predpisa, pa se bo članarina določala pavšalno, in to od 30 do 150 din.
Nato so se obravnavali razni predlogi ter se je sklenilo: Vajenci se sprejemajo samo do 18 let starosti. Zaradi izdaj potrdil krošnjarjem bo združenje na predlog g. Bogataja interveniralo pri okrajnem načelstvu.
Nato je pozdravil občni zbor delegat Zveze
Dominik Čebin.
Podrobno je opisal delo in prizadevanje Zveze, da se rešijo za trgovstvo važna vprašanja v korist trgovstva. Posebej je poročal o boju Zveze proti tujemu velekapitalu in tujim veleblagovnicam. Ta boj bo morda sedaj po priključitvi Avstrije k Nemčiji še posebno potreben, ker se je bati, da se bodo skušali iz Avstrije pobegli Židje etablirati pri nas. Naša domača trgovina bi bila s tem zelo nevarno ogrožena.
Nato je pojasnil delo Zveze glede raznih zakonskih predlogov. Zlasti je pojasnil novi zadružni zakon ter opozoril na nujno potrebo, da se reformira sedanji davčni zakon. Zlasti je nujno potrebno, da se zniža sedanja davčna stop-nja, ki je tako pretirano visoka, da je v ostrem nasprotju z dejanskim zaslužkom. Mnogo previsoke so tudi razne takse in z njimi se življenje prav občutno podražuje. Posebej pa je treba nastopiti proti previsokim taksnim kaznim. Pet-desetkratna kazen bi se morala znižati na največ 10 kratrio, ker je taksni zakon tako nejasen in pomanjkljiv, da nihče ne ve, kdaj je zadostil vsem njegovim predpisom. G. Čebin je nato poročal še o novi železniški tarifi, ki pomeni v celoti novo podražitev prevoza blaga po železnici ter o socialnem zavarovanju trgovstva, ki ga vse trgovstvo zahteva, toda samo na strogo decentralistični podlagi.
Posebej je opozoril g. Čebin na letošnji III. kongres trgovcev Jugoslavije v Ljubljani. Pripravljalna dela so v polnem teku in vse kaže, da bo kongres mogočna manifestacija solidarnosti jugoslovanskega trgovstva. Apelira na vse
trgovstvo, da vsak po svoji moči podpira delo kongresnega odbora ter da se po možnosti vsi tudi osebno udeleže kongresa.
Končno je opozoril g. Čebin še na nujno potrebo, da vsi trgovci redno čitajo naše glasilo »Trgovski list«, ker se bo le na ta način ustvarila ona skupnost ined trgovci, ki je potrebna, da bodo vse
pravice trgovstva popolnoma varovane.
Z velikim odobravanjem so sprejeli zborovalci govor delegata Cebina, predsednik Zebre pa se mu je še posebej zahvalil ter ga prosil, da sporoči Zvezi toplo zahvalo zborovalcev za vse njeno delo.
Nato je predsednik Zebre zaključil občni zbor.
Ob 20/ef	niciZdruženja
trgovcev Litiji
Pred 20 leti je bilo ustanovljeno Združenje trgovcev za srez Litija s sedežem v Litiji. Takratne razmere so združile trgovce v stanovsko organizacijo, ki deluje v korist vsega organiziranega trgovstva v litijskem okraju.
Vseh dvajset let svojega obstoja je združenje z vso odločnostjo podprlo vsako stvar, ki je mogla biti v korist trgovini in narodnemu gospodarstvu. Obenem je tudi z vso energijo branilo interese svojega članstva, da je to tudi praktično spoznalo, da je združenje v resnici njegova stanovska organizacija, na katero lahko računa vsak hip in ob vsaki potrebi. Združenje trgovcev v Litiji je danes v vsakem oziru organizacija, na katero je lahko ponosno ne le trgovstvo litijskega okraja, ampak tudi trgovstvo širom dravske banovine.
Pelo združenja je odprta knjiga križev in težav, borb in uspehov podeželskega trgovca, ki je v neprestani borbi za svoj obstoj in v borbi proti številnim neprijate-ljem, šušmarjem in vsem rak-ranam trgovine.
Prvo upravo združenja sta vodila kot predsednika Maks Lajovic iz Litije in Fortunat Črtane iz Vač. Od tedaj naprej predseduje upravi združenja trgovec Viktor Miiller iz Zagorja. Enako intenzivno posveča združenje svojo pozornost vsem obrtno-pravnim zn-devam. Izkazalo se je nadvse energično v boju proti krošnjarstvu, šušmarstvu in proti raznim novim privilegijem, ki jih nudi novi zadružni zakon različnim zadrugam. Bori se tudi proti izdaji obrtnih dovoljenj trgovsko nenaobraženim osebam, ki dobivajo obrtne liste na podlagi § 19./4. obrtnega zakona, ki je za trgovstvo dobesedno povedano največja krivica v tem, da se udobnosti tega zakona poslužujejo razni nekvalificirani ljud je, s čimer trpi ugled strokovno naobraženega trgovca. V zaščito je vzelo združenje tudi lesno trgovino in skrbi tudi za napredek obrtnega šolstva v okrožju svojega sedeža.
Ugotavljamo, da napredek trgovine ovira poleg vseh drugih težav, ki danes obremenjujejo oso-bito trgovca na deželi, tudi visoka obrestna mera, razlika dolgov v kmetski zaščiti in razlika med nakupom in prodajo; n. pr. če hoče kmet-dolžnik plačati star dolg, kar bi prej opravil takoj z izkupičkom enega para volov, mora danes prodati a tisti dolg, ki ga je napravil pred leti, šest parov volov in še ne pride do kritja dolga, ne da vračunamo kritje stroškov za razne neuspešne opomine, predloge in druge stroške.
Izgube trgovcev in davščine trgovcev se dvigajo iz dneva v dan, trgovec pa mora kljub vsemu temu vršiti plačilne obveznosti iz prejšnjih let v redu, če hoče rešiti rgovino in obstoj družine, strokovno nenaobraženenm trgovstvu in zadrugam pa se nudijo naj-udobnejši privilegiji.
Sedanja uprava je sestavljena takole: predsednik Viktor Miiller, podpredsednik Janko Končar, ki vrši poslevodeče posle združenja v odsotnosti predsednika, ki biva v Zagorju. Člani uprave: Josip Ntrman, Viktor Suša, Lavo-slav Mrnnh, Josip Krnejc, Ivan Omerza, Franc Blcivveiss, Josip Lepšina, Janko Rebec, Vojko šri-bar, Franc Šuc, Anton Rojec, Franc Krašovec in Vencel Avsec.
Nadzorni odbor tvorijo: Mirko Novak, Ivan Kristan, Karol Vizjak in Ivan Drnovšek.
V Zagorju posluje in izvršuje posle za lokalne zadeve Zagorja in okolice pododbor združenja v Zagorju.
Tajniške posle opravlja Mirko Pestotnik, ki uraduje v pisarni združenja v Litiji.
Odbor uživa vsestransko zaupanje članstva, kar dokazuje ponovna izvolitev istega odbora. V sedanjem odboru se še nahajajo člani od ustanovitve, ki imajo velike izkušnje v borbah za blagor trgovstva in organizacije ter uživajo zato tudi popolno zaupanje članstva.
Maribor in	nova soseščina
so le ugodnosti bile sklenjene, a so veljale le na papirju, ker so obmejni organi postopali po svoje, oziroma so vsak trenutek prejemali iz Gradca drugačna navodila, skoraj vedno le v škodo avstrijskega obmejnega prebivalstva in seveda tudi našeg .
Podrejena avstrijska oblastva so v pogodbi zajamčene pravice svojega prebivalstva vedno bolj omejevala, včasih celo kratkomalo odvzela. Potrebne so bile intervencije naše vlade, da se je zadeva kolikor toliko spravila v red, ali nikoli ne za dolgo, ker so znova nastopile stare šikane.
Z druge strani pa je bil tujski promet z Avstrijo precej razvit. V kolikor je bil neugoden, je tu mnogo krivde Beograda, ker ni popolnoma razumel važnosti te panoge narodnega gospodarstva baš za obmejno ozendje. V splošnem je treba naglasiti, da je bil tujski promet z Avstrijo zadnja leta zelo zadovoljiv. Zlasti ob nedeljah so, posebno v jeseni in spomladi, prihajali izletniki z avtobusi iz Gradca in drugih krajev v obmejni pas in si tu privoščili dobrot, ki jih po tako nizki ceni doma ne dobe. Na ta način so prišli lepi zneski v naše obmejno ozemlje in so marsikateremu kmetu in gostilničarju pomagali poravnati obveznosti.
Reči se mora, da naši državljani iz obmejnega ozemlja niso dali toliko zaslužiti Avstrijcem kot oni
nam, vendar gredo zneski, ki so jih pustili naši ljudje onstran meje, v milijone. Nakupovali so v Avstriji razno blago, ki je bilo tam ali cenejše ali pa v večji izbiri. V marsikaterem pogledu je to našemu trgovstvu v kvar, ker se s tem znižuje njegov promet, ali dejstvo je, da je moral sosed za to, da je dal nam zaslužiti, tudi sam nekaj imeti. V gospodarskem življenju velja pač povsod in vedno princip kompenzacije v enem ali drugem pogledu.
No, in sedaj, ko se je pomaknil kljukasti križ nekaj stotin kilometrov bolj proti jugu? Kako se bo v bodoče razvilo gospodarsko življenje med nami in novimi sosedi oziroma sosedi jrod novim gospodarjem? Zaenkrat še ni mogoče izreči definitivne sodbe. Iz povpraševanja pri raznih trgovcih, obrtnikih, gostilničarjih itd. smo dobili vtis, da se nadejajo večjega dobička od nove soseščine. V prvi vrsti so naši poslovni ljudje prepričani, da se bo trgovinska pogodba, sklenjena pred leti z Avstrijo, dokler še ostane v veljavi, strogo izvajala. Računati je s tem, da se bo promet še povečal, ko se v doglednem času sklenejo novi dogovori. Doslej sicer še neobvezne izjave odločilnih mož v Berlinu nas potrjujejo v tej domnevi.
Nekaj je gotovo, in to je, da bodo naši agrarni pridelki, predvsem
jedače in pijače, v večji meri šli preko meje. Ni dvoma, da se bo življenjski standard v Avstriji dvignil, čim se bo začela izvajati Goringova štiriletka. Nezaposlenost bo onkraj meje precej ponehala, ne samo zbog novih ogromnih javnih del, ki se bodo takoj začela, ampak tudi zato, ker Nemcem manjka nekvalificiranega delavstva in ga bodo poiskali doma, t. j. v Avstriji, kjer je brezposelnost še zelo velika. Š podvojenim delom v vseh panogah bo rastel tudi zaslužek. Avstrijec si rad kaj privošči, kakor imamo priliko videti v Mariboru in okolici skoraj sleherno nedeljo, in zlasti ljubi dobro kapljico in tečen prigrizek.
Za našega kmeta se obetajo boljši časi, s tem pa tudi za naše trgovstvo, kj je z njim tako tesno povezano. Čim gre kmetu boljše, sta tudi trgovec in obrtnik na konju. Prosperiteta onstran meje mora zato tudi pri nas povoljno odjekniti. S tega vidika lahko mirno zremo v gospodarsko bodočnost našega obmejnega ozemlja spričo
nove soseščine.	Dop.
*
Objavljamo ta dopis iz Maribora, čeprav ne delimo čisto tega optimističnega mnenja. Smatramo pa za potrebno, da se o naših bodočih trgovinskih odnošajih z Nemčijo kaj več razpravlja. Želeti bi zato bilo, da bi še drugi Mariborčani povedali svoje mnenje. —• Op. ured.
Važna razsodba državnega
sveta
Obresti od izposojenepa kapitala, ki se porabi za investicije, pri odmeri pridobnine niso odbitne
Vprašanje, ali in v koliko so dolžne obresti pri pridobnini odbitne, se v praksi različno tolmači, zakon o neposrednih davkih v tj 54., št. 4, omejuje odbitnost samo na dolgove, ki obremenjajo posel, toda že § 55., št. 5, omejuje to odbitnost, ker določa, da obresti od celotne lastne ali tuje vložene glavnice v kakršni koli obliki niso odbitne.
V konkretnem primeru davčna uprava ni priznala dolžne obresti za odbitne, češ da tvori glavnica, od katere se te obresti plačujejo, del vložene glavnice. Tudi pritožbo, katero je stranka vložila, je eklamacijski odbor zavrnil. Radi tega je vložila tožbo na upravno sodišče, v kateri je zahtevala, da se tudi one obresti, ki se niso odbile, naknadno odbijejo, kajti v smislu čl. 54., št. 4, zakona o neposrednih davkih so odbitne vse obresti, ki obremenjajo posel, to je obresti, ki v nasprotju s privatnimi, zadevajo poslovne dolgove.
Upravno sodišče je tožbi ugodilo
je nastopno ute-
Združitev Avstrije z Nemčijo bo imela — o tein nihče ne dvomi — na nadaljnji gospodarski razvoj Jugoslavije precejšen vpliv. Zlasti velja to za obmejne predele, za Maribor in njegovo ozadje, čigar gospodarstvo je že doslej, posredno ali neposredno, bilo v znamenju konjunkture v sosednji državi. Ni dvoma, da mora gospodarsko krepka soseda v precejšnji meri v gotovih okoliščinah celo odločilno vplivati na gospodarsko stanje pri mejašu. 0 političnem vplivu izvedbe, »an.šlusa« tu ne bomo razpravljali, nas zanima le gospodarska plat teritorialne spremembe v Srednji Evropi.
Preden se poglobimo v razmišljanje o ekonomskih posledicah združitve obeli nemških držav, se moramo nekoliko pomuditi pri tem, kakšno je bilo doslej gospodarsko razmerje med nami in bivšo Avstrijo.
Med obema sosedama izmenjava blaga ni bila stalno na isti višini in je zelo nihala. Pri tem niso bili Odločilni le ekonomski momenti, nego v precejšnji meri tudi politični. Predvsem gre tu za posle
dice dejstva, da v prejšnji republiki ni bilo močne roke, ki bi usmerila sožitje s sosedi v duhu začrtanega programa. Gradec je bil blizu, a Dunaj daleč. Pogosto je šla štajerska deželna vlada preko naredb centralne vlade, čeprav je la dostikrat na tihem soglašala s postopanjem podrejenih organov in se je potem samo izgovarjala, da ni o vseh teh samolastnih ukrepih nič vedela. Tako se je stalno oviralo izvajanje trgovinske po-godbe, ki je že menda 14 let v veljavi.
Zlasti velja to za obmejni pro met, na katerega je Maribor z zaledjem tako zelo navezan. V smislu trgovinske pogodbe so dovoljene za obmejno prebivalstvo precejšnje olajšave, ki se jih Avstrijci v večji meri poslužujejo kot naše prebivalstvo. Njim gre predvsem za cenena živila, ki jih ima Jugoslavija v izobilju. Dovoljene so bile določene množine mesa, mesnih izdelkov, jajc, vina itd., ki so jih potniki pri prestopu meje lahko brez plačanja carine jemali s seboj, ali pa so veljale posebne znižane postavke. Naglašamo, da
Svojo razsodbo nieljilo:	.	.
»iz odmernih spisov izvira, da je davčno oblastvo v davčno osnovo prištelo tudi obresti od onega dela izposojenega kapitala, ki se je porabil za investicije. To pri-štetje pa ni v zakonu osnovano, kakor izvira iz naslednjega:
Po čl. 54., točki 4., zakona o ne-posrednih davkih so odbitne obresti dolgov, ki obremenjujejo posel, kolikor so posamezno in poimeno-ma izkazane in dokazane. To določilo je razumljivo le v zvezi z določilom čl. 55., točke <>., ki veli, da se od kosmatega dohodka ne smejo odbiti obresti od celotne lastne ali tuje vložene glavnice v kakršni koli obliki. Vložena glavnica pa je tisti kapital, ki je udeležen na finančnem uspehu podjetja in ki zato seveda tudi jamči za eventualne izgube Obrestovali je take glavnice bi pomenilo ne-obdačeno odvzemanje čistega dobička podjetja in preprečevanje takega postopanja je baš razlog določbe čl. 55., toč. 0., zakona o neposrednih davkih.
Poleg vložene glavnice pa lahko obstoji v podjetju še izposojeni kapital, ki ga je'treba fiksno, ne glede na finančni uspeh podjetja obrestovati in ki tudi ne jamči za eventualne izgube podjetja. Obresti zn ta kapital so dejanske režije
za podjetje in te ima v mislih določilo čl. 54., toč. 4., zakona o neposrednih davkih.
Naziranje toženega oblastva, da se upoštevajo po tem določilu obresti od izposojenega kapitala le tedaj, če se je le-ta porabil za obratno glavnico, pa ni utemeljeno niti v besedilu zakona, niti v gospodarski funkciji obeh omenjenih vrst kapitalov (vloženega in tujega izposojenega). Besede »dolgovi, ki obremenjujejo posel« se ne morejo razumeti v tem smislu, da gre za dolgove, ki so se najeli kot obratni kapital, nego označujejo te besede le dolgove, ki se nanašajo na podjetje, ki je zavezano pridobnini (poslovne dolgove dotičnega podjetja) v nasprotju z dolgovi, ki jih ima lastnik podjetja kot privatnik, ali ki se nanašajo na kako drugo njegovo podjetje. Pravilnost te interpretacije potrjuje tudi določilo odd. A. ad L, odst. 5., točka 6., pravilnika k členu 120. zakona o neposrednih davkih v obliki novele z dne 18. februarja 1934, da je pri preizkušanju obresti paziti na to, ali so zadevni krediti v zvezi s poslom ali pa, so vzeti za druge namene in potrebe lastnikove.
Nadalje ni naziranje toženega oblastva utemeljeno v gospodarskih razlogih. Kajti izposojeni kapital se lahko porabi tudi za^ in vesticije, obratno pa se vložena glavnica (lastna ali tuja) lahko porabi ne samo za investicije, nego tudi kot obratna glavnica. Spričo te dvojne funkcije obeh vrst kapita-bi bil moral zakon pač izrečno povedati, da so obresti od izposojenega kapitala odbitne le toliko, kolikor se je le-ta porabil za obrat no glavnico. To-namreč ne izviia iz besed dolgovi, kii obremenju-jfijo posula* kakor jo /.o	po-
vedano. Nadalje se to tudi ne more zaključiti iz določila čl. 55.. loč ti„ zakona o neposrednih davkih, da so neodbitne obresti od »tuje vložene glavnice v kakršni koli obli ki«, češ da spadajo pod ta pojem tudi posojila, najeta za investiei je. Kajti sem spada le tak kapital id partieipira na finančnem uspe bu podjetja. Pravilnost tega nazi ranja potrjuje zlasti pravilnik čl. 120. zakona o neposrednih dav kih v obliki novele z dne 18. fp bruarja 1934, ki določa v oddelku kjer govori o neodbitnih režijah da so neodbitne obresti in ostale postranske dajatve na celotno vloženo lastno ali tujo glavnico (tihi družabnik).
Tudi ne bi držal eventualni ugovor, da so obresti izposojenega ka-litala, ki se je porabil za investicije, potrebne za dosego dohodnega vira samega in torej v smislu prvega odstavka čl. 54. zakona o neposrednih davkih neodbitne. Res je marveč, da se je porabil iz-posojeni kapital sam za dosego dohodnega vira, vsakoletne obresti tega kapitala j>a so stroški, ki so j>otrebni, da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati dohodek izvest-negn poslovnega leta.
Ker so torej po čl. 54., toč. 4., za-ona o neposrednih davkih odbit-ie vse obresti izposojenega kapitala, ne glede na to, ali se je le-ta porabil za obratno glavnico ali investicije, je izpodbijana odločba, kolikor je pritegnila v odmerilo osnovo pridobnine obresti od izposojenega investiranega kapitala, nezakonita.«
Pritožba finančne direkcije
ju
Finančna direkcija v Ljubljani po državnem zastopniku in re-
klamacijskem odboru vložila proti tej razsodbi pritožbo na državni svet. V pritožbi izvaja nastopno: »Upravno sodišče je stališča, da je za dolgove, ki obremenjujejo poslovanje, smatrati tudi dolgove, najete za investicije. Res je, da obremenjujejo taki dolgovi poslovanje v širšem pomenu, toda za-vonodavec ni mislil v točki 4. čl. 54. cit. zakona na poslovanje najširšem pomenu besede, temveč samo na poslovanje v ožjem pomenu na obrat, kar se razvidi iz t. (i. čl. 55. zakona, kjer izvzema obresti, odpadajoče na vložni kapital, in iz določb, ki veljajo za družbeni davek in se ne krijejo s temi določbami. Po točki 1. čl. 55. zakona je smatrati za neodbitne vse vsote, potrebne za povečanje podjetja ali obrata, kar velja seveda tudi za ustanovne stroške. Med take vsote pa ni všteti samo najeto posojilo, kot misli upravno sodišče, temveč tudi obresti, saj bi bile obresti nepotrebne, da se ni obrat povečal in se tudi ne plačujejo zato, da se obrat vrši v danem obsegu, temveč zato, ker se je podjetje povečalo oz. ustanovilo. Slično stališče je zavzemalo upravno sodišče tudi samo v prejšnjih razsodbah in je priznalo za odbitne le obresti kratkotrajno najetega posojila, d očim je obrestim dolgoročnih posojil odrekalo odbitnost in dolgoročna posojila so predvsem ona, ki so najeta v svrho in-
vesticij pri ustanovitvi ali povečanju obrata.
Ne vzdržnost sedanjega na zi ran ja upravnega sodišča pa sledi tudi iz tega, ker bi bila potem odprta vrata raznim zlorabam. Cesti so primeri, ko izkazuje podjetje pri prav neznatni vložni glavnici zelo velike, seveda dolgotrajne dolgove. V teh primerih brez dvoma ne participira na dobičku podjetnik samo potom javno vloženega kapitala, temveč tudi na druge načine, in sicer prav izdatno, n. pr. da se krije dobiček za obliko obresti in se tako odtegne pravilni obdacbi. V takih primerih je tudi težko ločiti tihega družabnika od upnika.
Že iz strogega diferenciranja med obrestmi dolgov, ki obreme-njajo poslovanje in ki so v smislu čl. 54./4 zakona o neposrednih davkih odbitne ter obrestmi, ki se nanašajo na vloženi kapital in ki so po čl. S5./6 zakona o neposrednih davkih neodbitne, se jasno vidi, da razločuje zakonodavec med obratno in vložno ter osnovno glavnico, ki je samo en element vložne glavnice.
Dočim je zakonodavec pri družbenem davku točno preciziral, kaj spada pod vložno glavnico, je ostal ta pojem pri pridobnini nedefiniran, pa ga je definirati po občnih pravilih narodnega gospodarstva. Medtem ko spadajo pod obratno glavnico vsi lastni ali tuji kapitali, ki služijo za vzdrževanje obrata odnosno v smislu določbe čl. 54. zakona o neposrednih davkih za dosego, vzdrževanje in osiguranje brutto-prihoda, torej kapitali, ki so potrebni za nakup za obratovanje potrebnih surovin in kritje izdatkov z značajem režij, je smatrati ves drug lasten ali tuj kapital, ki ni bil najet v svrho vzdrževanja obratovanja nego v cilju investicije in povečanja obrala kot vloženo glavnico, čije obresti so neodbitne. Zakon o neposrednih davkih jasno razločuje v čl. 54. in 55. ti dve vrsti kapitala, kakor jih razlikuje tudi nauk o narodnem gospodarstvu. Medtem ko gre pri obratnem kapitalu za denarna sredstva, ki sc konsumirajo v produkcijskem procesu, torej za kapital s prehodno funkcijo, se izraža karakter vložne glavnice s trajno ali vsaj dalje časa trajajočo funkcijo. Tu gre torej za oni kompleks mobilij in iniobilij, ki predstavljajo obratne naprave, ki se redoma amortizirajo in s svojo amortizacijsko kvoto obremenjujejo račun zgube in dobička, pa ne smejo istočasno še obresti kapitala, uporabljenega za nabavo takih obratnih naprav, obremenjevati tak račun, ker je tako specialno odredil zakonodavec.
Mišljenja sem, da je treba prav tzko interpretirati tudi predzadnji odstavek čl. 83. zakona o neposrednih davkih, ki predvideva, da se smejo tudi pri odmeri družbenega davka priznavati le one pasivne obresti od izposojenega kapitala, ki izpolnjujejo funkcije obratnega kapitala, t. j. v kolikor služi za dosego dobička, s čimer bi z upoštevanjem določila čl. 82./4 zakona o neposrednih davkih bil postopek glede priznavanja pasivnih obresti izenačen pri odmeri družbenega davka za odmero pri-dnhnine.
Odredba čl. 55., točka 6., zakona o neposrednih davkih, ki govori o tujem kapitalu in ne o kapijalu, ki ra daje na razpolago podjetju tihi družabnik, dokazuje jasno, da je prednje tolmačenje pravilno in to tembolj, ker ni bilo vse do novele od 18. februarja 1934 nikake odredbe niti v zakonu niti v pravilniku. u katere bi bilo tolmačiti, da se beseda >tuj« nanaša na kapital tihega družabnika, ki ga pravilnik k zak. noveli od 18. lebru-arja 1934 navaja samo radi primera.«
Razsodba državnega sveta
Državni svet je na podlagi te pritožbe odločil sledeče:
>... Po točki 6. čl. 55. zakona o neposrednih davkih se ne morejo odbiti od kosmatih dohodkov, tudi če so kot dejanski izdatki dokazane, obresti na celotno vloženo glavnieo, lasten ali tuj kapital v kateri koli obliki. Kakor izhaja iz tega zakonitega predpisa, se obresti na vloženi kapital, naj je lasten ali tuj, v kateri koli obliki ne morejo izločiti ob ugotavljanju davčne osnove, ainpak se morajo obravnavati kot sestavni del dohodka, ki podlega davku. Ker v
tem primeru vobče ni sporno, da je kapital, od katerega se računajo sporne obresti, vložen za investicije j)odjetja, za katere se že po točki 5. čl. 54. zakona o neposrednih davkih priznajo odpisi kot amortizacija, ta izločitev spornih obresti iz davčne podlage ni utemeljena v zakonu, ker se v podjetju investirani in izjx>sojeni kapital, torej v tej obliki vložen v (»odjetje, po točki 6. čl. 55. v zvezi s točko 6. čl. 86. zakona o neposrednih davkih mora obravnavati kot vloženi kapital podjetja. Zato je pogrešno v izpodbijani razsodbi odrejeno, da se sporne obresti na tak v podjetju vložen tuj kapital morajo po točki št. 4. čl. 54. nav. zakona izločiti iz davčne osnove, kot obresti, ki breine-ne posel, kajti po tem zakonitem določilu so davka proste samo obresti onega kapitalu, ki je vložen za posel podjetja, torej ki je v poslovanju podjetja uporabljen kot obratni.«
Navodilo fin. direkcije davčnim upravam
Finančna direkcija je na podlagi te razsodbe državnega sveta izdala na davčno uprave nastopno navodilo:
»S prednjo razsodbo je definitivno rešeno vprašanje, če so obresti od izposojene glavnice, ki se je investirala v obratu, pri odmeri pridobnine neodbitne.
Ker so davčne uprave v tem pogledu dosedaj postopale različno in smatrale nekatere take obresti za obresti obratne glavnice in torej za odbitno postavko, naročam davčnim upravam, da se v bodoče strogo ravnajo po tej razsodbi.
Ker gre torej za odmero pridobnine po čl. 54. in 55. zakona o
neposrednih davkih in uveljavlja davčni zavezanec odbitek pasivnih obresti, je treba vestno ugotoviti, da-li se take obresti nanašajo na glavnico, investirano v pridobnini zavezanem podejtju, pa v odgovarjajočem slučaju dodati take obresti osnovi pridobnine. v kolikor bi davčni ali reklamacijski odbor take obresti priznal za odbitne, mora drž. zastopnik izjaviti pritožbo na reklamacijski odbor oziroma na upravno sodišče.
Z zgornjo razsodbo je tudi več ali manj razčiščen pojem investicije ter vložne glavnice. Vložna glavnica je torej ona lastna ali izposojena glavnica, ki se investira v naprave in objekte, ki vršijo v obratu izvestno trajno funkcijo in se kot obrabi podvrženi amortizirajo (inventar, stroji, zgradbe in druge obrtne naprave) oz. se ne amortizirajo, ker niso podvrženi obrabi, pa spadajo po splošnih narodno gosj>odarskih in knjigovod-stvenih principih vendar med investicijska sredstva kakor: zemljišče, patenti, nakup firme, zaščitne in ostale pravice in trajne udeležbe pri drugih podjetjih. Vse obresti glavnice, lastne ali izposojene, uporabljene v prednje svrhe, je torej smatrati za obresti vložne glavnice ter pribiti k davčni osnovi pridobnine pri vseh onih podjetjih, ki se jim ugotavlja davčna osnova po določilih čl. 54. in 55. zakona o neposrednih davkih.
Za obratno glavnico, katere obresti so odbitne, pa se smatra vsa ona glavnica ki se uporablja za pokritje stroškov, potrebnih v smislu čl. 54. zakona o neposrednih davkih, da se doseže, obdrži in zavaruje bruttodohodek (najemnina, plače, penzije, davki, surovine, polizdelki in končni izdelki, pogonski material itd.), dalje
pa tudi glavnica, ki je v zvezi z nastankom gotovine, terjatev, knjižnih, hipotekarnih in drugih, z nabavo vrednostnih papirjev, ki spadajo med obratna sredstva podjetja itd.
Pri tem je smatrati stroje, ki se uporabljajo v dotičnem podjetju v produkcijske svrhe, za investicijo — stroji pa, ki jih tovarna sama izdeluje za prodajo, za obratna sredstva. Istotako je smatrati zemljišča, ki jih kupujejo gradbene tvrdke radi parcelacije in zazidave, za obratna sredstva. Vrednostni papirji ne spadajo med obratna sredstva, ako niso potrebni za obratovanje nego predstavljajo zgolj naložbo.
Pri presoji vprašanja, da-li spada kaka aktivna imovina med investicijska ali obratna sredstva, je torej v dvomu odločilen značaj podjetja in namen nakupa. To velja predvsem za zemljišča, stroje, zgndbe in vrednostne papirje, doč'm je smatrati surovine vedno za obratna sredstva.
Ker je s tem v dovoljni meri definiran pojem obratne in nalož-ne glavnice, ne bo davčnim upravam težko ugotoviti, če gre v kakem konkretnem primeru za pasivne obresti obratne ali vložne glavnice.«
V zadnjem času je tudi upravno sodišče v Celju, n. pr. v razsodbi z dne 3. decembra 1937 F 315/37-7 odločilo v tem smislu, da obresti od izposojenega kapitala, ki se je porabil za investicije, po čl. 65., točke 6., zakona o neposrednih davkih.
Tako je to vprašanje sedaj odločeno strogo v fiskalnem smislu in ni upanja, da bi se dosegla drugačna praksa.
Besede delajo čudeže
Umetnosi prodaiania v Ameriki
V Ameriki imajo neko zelp osvežilno pijačo, ki je napravljena iz ledenomrzlega mleka, sladoleda in iz slada. Nekateri ljudje si dajo vanjo vmešati surovo jajce. Ce vpraša natakar gosta: »Z jajcem ali brez?«, sledi navadno odgovor: »Brez.«
»Temu se ni čuditi« pravi Elmer Wheclcr, eden izmed najbolj uglednih ameriških prodajnih psihologov. »Kajti popolnoma zgrešeno je, če trgovec prepusti odjemalcu, da izbira med nič in nekaj. Vsa vprašanja, ki se morejo odklonilno odgovoriti, so napačna. Treba jih je tako zastaviti, da se zaželeni odgovor nekako kar izsili iz človeka.« Wheeler svetuje lastnikom barov, ki mešajo »Mal-ted Milk«, da naj vzamejo v vsako roko po eno jajce in da naj vprašajo:	Eno jajce ali dve jajci?«
Preizkusi so dognali, da je petkrat več ljudi naročilo »Malted Milk« z jajcem... Vzemimo drug priprost vzgled. Gost naroči kozarec limonade. »Malo ali veliko?« ga vpraša natakar. V največ primerih sledi odgovor:	»Malo«.
Wheeler je priporočal natakarjem, naj za poskušnjo vprašajo: >Veliki kozarec?« To vprašanje ne nudi gostu možnosti izbire med manjšim ali večjim izdatkom. Dočim je prej samo 5% gostov naročalo veliko limonado, je sedaj poskočil odstotek pivcev velike limonade na 25.
Prodajna psihologija je v Ameriki zelo resno negovana znanost. Že imenovani psiholog Elmer Wheeler ima v svojem arhivu kakih 150.000 obrazcev, ki se tičejo prodaje in hi jih je preizkusil na 20 milijonih kupcev. Pred nekako 10 leti se je obrnila nanj velika trgovina v Raltiinoreu in ga prosila za nasvet. Delala je velikopotezno reklamo, ljudje so naravnost drveli v njene prodajne lokale, toda ... kupovali niso, ali vsaj ne tako, kot si je lastnica Ir govine mislila, da bi morati. Whee-ler je študiral prodajne postopke nameščencev. Kmalu je uvidel, da niso imeli nikake metode. Sicer so si prizadevali prodajati čim več, toda njihovi prodajni razgo-
vori so bili docela mehanični in brez vsak' zveze s predmetom, ponujenim v prodajo. \Vhccler pravi, da se je ob tisti priliki naučil in prišel do spoznanja, da zahteva vsako blago svoj poseben prodajni način, če hočemo, da se s pridom prodaja. Napravil je poskus uspešnejše prodaje s kremo za britje. Prodajalci so preizkusili 146 različnih prodajnih besedil. Eno besedilo je nudilo trikrat boljši rezultat kot vsa ostala. Prodajalec je vprašal kupca: »Ali bi ne hoteli časa, ki ga [»orabite za britje, skrajšati za jrolovico?« Ta stavek, ki sicer ne nosi znakov posebne duševne bistrosti na sebi, je pripomogel, da se je nakup dvignil za 300 odstotkov.
Podobnih zgledov je dovolj. Neki prodajalec je skušal materam, ki so prišle s svojimi otroki v trgovino za čevlje, priporočiti v nakup otroške čevlje tako zvane »mocassins«. Govoril jim je o tr-pežnoeti usnja, o indijanskem ročnem delu, o steklenih biserih in o drugih posebnostih. Le vsaka dvajseta mati, ki je prišla v trgovino po nakupih zase, je kupila tudi svojemu sinčku »mocassins« čeveljčke. Elmer Wheeler pa je l>odučil nameščence v trgovini, naj se s svojimi ponudbami ne obračajo na matere, temveč na otroke same: »To so čevlji, ki jih nosijo resnični Indijanci.« Uspeh: V vsakem četrtem primeru se je [»osrečilo fantku pregovoriti svojo mater, da mu jih je kupila.
Prodajalec pri bencinskih črpalkah naj ne vpraša: >Ali naj pogledam, kako je z oljem?« temveč: >Ali je olje na predpisani višini?« Trikrat več se proda bete kreme za čevlje, če se o nji trdi, da se usnje ne obdrgne. Z vprašanjem: »Ali ste že kdaj poskusili ,znanstveno • zobno krtačieo?« se je j»o-srečilo. prodati toliko krtačie v enem samem tednu, kolikor se jih sicer ni prodalo niti v več mesecih.
Nekemu špediterju je Wheeler nasvetoval, naj ima vsak mož, ki prenaša pohištvo, pri sebi brisačo in mik). Cim vstopijo ti ljudje v stanovanje, it katerega naj bi od-
nesli pohištvo, vprašajo najprej, kje bi si mogli umiti roke. Naročnik nad toliko skrbnostjo za svoje pohištvo vzhičen in presenečen ostane gotovo zvest takemu podjetju, ki zna svoje delavstvo tako temeljito vzgojiti.
Ce pride prodajalec od hiše do hiše v kako stanovanje, naj po mnenju Wheelerja svojo pozornost osredotoči na ptiče, pse in otroke. Ce vidi ptiča v ptičnici, naj najprej vpraša: »Ali poje?« Pri psih naj vpraša po njihovem imenu; pri otrocih pa po imenu in starosti. Sicer zgleda tako govoričemje morda prazno, morda nesramno ali brezobzirno ali morda celo dražljivo, toda rezultati govore za to metodo. 'L znanstveno temeljitostjo napravljene statistike so pokazale, da se je v vsakem primeru posebej ob porabi te metode prodalo mnogo več kot sicer.
Tako je za poskušnjo \Vheeler nekoč »nasvetoval nekemu »lepemu beraču, naj se opremi z izveskom, na katerem so bile napisane naslednje besede: »Pomlad je in jaz sem slep.« Na one dneve, ko je imel ta izvesek, je nabral povprečno štirikrat toliko denarja kot pa tedaj, ko izveska ni imel.
Politične vesti
Iz zadružnega registra
Vpisala se je zadruga Slomškov dijaški dom v Mariboru. Zadruga nudi članom oz. njihovim sinovom, ki so dijaki, primerna stanovanja z vso oskrbo.
ltazdružila se je in prešla v likvidacij« Zadružna elektrarna na Vrhniki. Likvidatorji dosedanji člani načelstva.
Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici v žicah za dobo 6 let ml 20. decembra 1937 dalje. Obrestna mera za stare vloge 2•/».
Izbrisale so se naslednje zadruge: Nabavljačka zadruga drž. slui-ben-ika za Ribnico in okolico, Mlekarska zadruga v Ribnem, Mlekarska zadruga v Smarci in Mlekarska zadruga v Trbojah ter cela vrsta pašni škili in gozdnih zadrug, ki večinoma sploh niso pričele po slovati.
Češkoslovaška je priznala italijansko aneksijo Etiopije.
Na češkoslovaškem so slovesno proslavili 201©tnico, ko so bile ustanovljene v Italiji češkoslovaške legije in ko je Italija priznala neodvisnost in nedeljivost češkoslovaške. Predsednik Beneš je izdaj, ob tej priliki vojaško povelje, v katerem se zahvaljuje Italiji, da je pokazala v usodni uri tako veliko razumevanje za cilje čsl. naroda.
Nemško vprašanje na Češkoslovaškem bo po angleških informacijah rešeno takole: 1. V nemških manjšinskih krajih bo nemščina popolnoma enakopravna s češčino.
2.	Nemci sc proporcionalno nameste v vseh uradih. 3. Nemci dobe šolsko in vzgojno avtonomijo. 4. Prebivalstvu v manjšinskih krajih se bo nudila večja gospodarska in socialna pomoč. 5. Uvede se zaščita proti raznarodovanju. 6. Ustanovi se poseben urad, ki bo skrbel za izvajanje teh točk.
Vodja železne garde v Romuniji Codreanu je bil zaradi razžalitve ministra Jorge obsojen na 6 mesecev zapora. Sedaj pa se bo moral zagovarjati še zaradi umora ministra Duce. Našli so namreč neko pismo Codreana, iz katerega sledi, da je umor ministra zaukazal Codreanu.
Romunske oblasti so prepovedale nadaljnje izhajanje glasila kmetske stranke j Roma ni a Nova«, ki je bilo tudi osebni organ voditelja stranke dr. Mania.
Bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je objavil v sPesti Naplo« članek, v katerem zelo ostro nastopa proti onim, ki razširjajo vznemirljive vesti o bodočnosti Madžarske. Madžarska more s svojimi sosedi tudi na prijateljski način urediti svoje odno-šaje. Madžarska da je še vedno najboljša straža ob Donavi. Madžarska da je storila veliko uslugo Nemčiji, ker je ostala tej svoji misiji zvesta in ker se ni podala Mali antanti, čeprav bi si s tem svoje materialne pogoje zboljšala. Pravi Madžari niso tisti, ki se odrekajo svoje narodnosti, da bi postali nemški prijatelji, temveč tisti, ki vztrajajo pri svoji narodni zavesti. Ni pravi Madžar, kdor ne gleda na to, da živi Madžarska svoje posebno nacionalno življenje. Prav zanimivo, da je moral grof Bethlen napisati tak članek.
Na seji francoske vlade je poročal zunanji minister Bonnet o pričetih pogajanjih z Italijo. Njegovo poročilo je vlada odobrila. Nadalje je vlada določila smernice za pogajanja z Anglijo ter izdelala navodila za bližnje zasedanje Sveta Zveze narodov.
Francosko-italijanska pogajanja se prično danes s prvim oficialnim sestankom med grofom Cianom in franc, odpravnikom poslov Blon-delom. Zatrjuje se, da bodo ta pogajanja v kratkem končana in dosežen sporazum še pred začetkom zasedanja Sveta ZN in pred prihodom Hitlerja v Rim.
Francosko-italijanska pogajanja zadevajo sledeča vprašanja:	1.
Tanger (enakopravnost Italije v mednarodni coni), 2. Tunis (konvencija iz 1. 1896. v prid ital. državljanom), 3. sosedščina. Ubije in Tunisa. 4. ureditev meje med Francosko Somalijo in Abesinijo, 5. revizija pogodbe o železnici Džibuti-Addis Abeba (delnice), 6. sodelovanje v zaledju Libije, 7. vprašanje italijanskih emigrantov v Franciji, 8. protifašistična emigracija, 9. zamenjava podatkov o utrditvi sredozemske obale, 10. kolonijska trgovina, 11. vojno brodovje.
Predsednik Roosevelt je izjavil, da so Združene države Sev. Amerike simpatično sprejele italijansko-angleški sporazum.
Monakovskj kardinal Faulbaber, ki Je znan po svojih neustrašenih nastopih. Je bil sprejet od papeža v dveurni avdienci, ki Ji pripisujejo zelo velik pomen, zlasti z ozirom na nedavni rimski obisk dunajskega kardinala Innitzerja.
Upravno središče Ost marke bi naj postal po novem načrtu Linz, čeprav ostane Dunaj še dalje glavno mesto pokrajine, kakor poroča Ha-vas iz Berlina.
Francova ofenziva se še vedno nadaljuje ter bo Tor Losa, kakor poročajo nacionalisti, kmalu padla. Iz Madrida poročajo, da preskrba Madrida a živili in orožjem zaradi pretrganih stikov s Katalonijo ne bo trpela.
laponsko zunanje ministrstvo je izdalo poročilo o položaju na bojišču ter prvič priznava, da so japonske čete v težavnem položaju. Poročilo je zato vzbudilo v japonski javnosti tem večjo pozornost.
Japonska vlada je plačala vladi Združenih držav Sev. Amerik« odškodnino v višini nad 2 milijona dolarjev za potopljeno topničarko ! »Paney«.
Denarstvo
DHB in 4 milijardno posojilo
Drž. hip. banka bi sama mogla prevzeti trans« posojila
?<> čl. 40. svojih pravil more DIIB naložiti vse svoje fonde v drž. vrednostne papirje. V I. 1.907. so se dvignili fondi, ki jih upravlja DHB, za 500 milijonov din. Letos se bodo ti fondi Se bolj povečali, ker je bila z novim finančnim zakonom ustvarjena cela vrsta norih fondov. Vsi londi in kapitali DHB znašajo danes že okoli 2*5 milijarde din, od katerih je vloženo v drž. vrednostne papirje le 582 milijonov din. Samostojni fondi DHB pa znašajo 555 milijonov din. Jaslih je, da ne more DHB vseh fondov vložiti v drž. papirje, ker mora imeti tudi določene količine rezerv v gotovini. Ni pa treba, da je 'ta gotovina velika, ker je priliv fondov večji ko njih odliv.
V vsej državi dosega prirastek fondov gotovo 500 do 600 milijonov din. Ves ta denar bi se mogel uporabiti za podpis 4 milijardnega posojila. Prva transa posojila pa tudi ne bi znašala več.
Na ta način že samo Fondi in ka-pitalj DHB popolnoma jamčijo za podpis 4milijardnega posojila.
Vladni krogi pa pričakujejo, da bodo tudi zavarovalnice naložile velik del svojih rezerv v to posojilo.
Nedovoljena kupčija z nenostrificiranimi obveznicami
>,)ugoslov. Kurir« piše:
Na naših borzah se ne kupčuje z Blairovimi iu Seligmanovimi obveznicami, če niso nostrificirane. Vnašanje takšnih obveznic v našo Iržavo je prepovedano. Vendar pa e v naši državi takšnih nenostri ficiranih obveznic okoli 2000 po nominalni vrednosti 1000 dolarjev.
Izven borze pa se s temi obveznicami trguje in kar je posebno zanimivo, jih kupuje tudi neka privilegirana banka, in sicer po posrednikih.
7 % Seligmanove obveznice se plačujejo po 42, Bairove pa po 80 do 82%. Še na koncu 1. leta so se mogle kupovati po 20% nominalne vfednosti.
V New Ynrku notirajo obveznice 8% Blaira po 25—26'5, 7% Blai-
•i ravno toliko, Seligmanove DHB
a po 85—48%. Tečaj teh obvez
Ne pozabite na
poslovne knjige
kakrSne nudi
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11
lic je v zadnjem času nekoliko popustil. Zanimivo je, da se plačujejo pri nas Blairove obveznice d raže ko v New Vorku, dočim se plačujejo Seligmanove obveznice po 42%.
*
Tečaj turistične marke je bil za april, maj in junij določen na 14'50 din.
Pri podružnici Poštne hranilnice v Splitu, ki bo letos začela delovati, je razpisanih 15 službenih mest pripravnikov in dnevni-čarjev.
Beograjska borza je imela lani naslednji promet (v oklepajih številke za 1. 1936., vse številke v milijonih din): devize 1.400,1 (1.082), efekti 277	(211),	produkti 885,3
(490,1) in valute — (0.55), skupno 2.562,4 (1.713,9).
Obrtna banka v Ljubljani izkazuje za 1. 1937. povečanje novih vlog od 007 na 1'3, ter zmanjšanje starih vlog od 4'3 na 3'9 milijona din. Zmanjšali so se dolžniki v starem poslovanju od 4'7 na 3'8 milijona din. čisti dobiček je znašal 16.123 din, nekoliko več ko
1.	1936.
Mestna hranilnica v Osijeku bo
začela z 2. majem izplačevati vse vloge do zneska 50.000 din.
Nove hranilne vloge so se v Angliji povečale 1. 1936 za 54,7 milijona funtov, skupno s kapitalizi-ranimi obrestmi pa za 64,6, dočim so se 1. 1937. pomnožile le za 27,3, z obrestmi pa za 38,1 milijona funtov.
Francoski finančni minister Marchandeau je na seji vlade poročal, da se je zopet vrnilo zaupanje v frank, kar se opaža tudi na tujih borzah. Tudi državni dohodki so se tako povečali, da vladi ni bilo treba izkoristiti pooblastila glede predjemov pri Francoski banki. Zato tudi niso potrebni takojšnji ukrepi, temveč je treba ves problem temeljito proučiti, da se nato izdajo čim bolj učinkoviti ukrepi. Francoska vlada je sprejela njegovo poročilo z velikim zadovoljstvom. Sklenjeno je bilo, da morajo resorni ministri pripraviti do 1. maja podrobna poročila, kaj je treba ukreniti za sanacijo francoskih državnih financ.
v	barva,	plfialra	In
7p v 21 urahkemi,n# ,nti'
L G I 4*1 Ul QII ohleke> klobuk'
itd. Skrobi In ivetlollka trajen, ovral nlkn In maniete. Pere. nuli, munga tn
Uka domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. I Telefon it 22-72.
Velesejem v Bratislavi
Pomladanska prireditev velesejma v Bratislavi bo lelos od 4. do 8. maja. Kakor vsako leto, »o tudi za letošnjo prireditev dovoljeni znatni popusti na železnicah za obiskovalce in za prevoz blaga.
Draginja v Franciji in Italiji narašča, v Angliji in U. S. A. pa pada
Indeks za cene na debelo se je gibal (cene 1. 1981.- 100%) tako I e;
	• ~	<	ir		
	<	c/5 to	c as lw n.	Italiji	>0 S !*5
1937 jan. fel>r. mn vec april	134,2 1.36.3 1.44.3 142,0	131,0 131,8 137,3 135,6	115,9 116.8 121,8 120,5	116.3 124.3 126,2 128,7	95,7 96,2 97,5 97,0
1938 jan. feltr. marec	128,9 125,0 122,7	120,6 119,5 117,7	137.4 137,9 139.4	143,6 142.4 142.5	90.9 96.9 97,1
april	122,6	117,8 ■	139,7	m	97,0
Zonanja trgovina
Občni zbori
Celjska posojilnica d. d. v Celju
ima redni letni občni zbor v četrtek, dne 29. aprila ob 17. v sejni dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu v Celju.
18. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani bo v petek, dne 29. aprila ob 10.30 v sejni dvorani zavoda. Na dnevnem redu so tudi volitve. Delnice treba založiti najkasneje do 22 aprila. Posest 25 delnic daje pravico do 1 glasu.
17. redni občni zbor delničarjev tvrdke »Slograd«, slovenske gradbene in industrijske d. d. v Ljubljani bo dne 29. aprila ob pol 12 v prostorih Prometnega zavoda v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Delnice treba položiti najmanj 6 dni pred občnim zborom, vsakih 20 delnic daje pravico do 1 glasu.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske ima 30. redni občni zbor dne 26. aprila ob 15 v hranilnični posvetovalnici. Na dnevnem redu so tudi volitve.
ANGLEŠKA ZAVAROVALNA DRUŽBA
R0YAL EXCHANGE ASSURAHCE
Ustanovljena 1720. leta Glavni zastopnik za dravsko banovino:
Ing. Jožko Koki, Ljubljana, Resljeva cesta 16-18 5IT£s
Družbena imovina £ 29.290.966-03. L j. preko 7 milijard dinarjev
Zavaruj«: Požar, šomaž, vlomsko tatvino, avtomobilske škode in nezgode, trajno in začasno nesposobnost, razbitje stekla, dotžnost jamstva in potres
Švicarsko-jugoslovanska trgovinska pogajanja so se zaradi zaposlenosti naše delegacije pri pogajanj ih z Nemčijo preložila na mesec maj.
Izvoz našega boksita stalno raste. Tako smo izvozili boksita leta 1935. za 21,8, 1. 1936. za 35,1 in
1.	1937. za 64,6 milijona din. Naš boksit je znan po svoji odlični kakovosti in si je zato tudi zlahka pridobil dostop na tuje trge, 88% vsega našega boksita gre v Nemčijo, ostanek v U. S. A., Anglijo in Norveško. L. 1937. smo prodajali boksit ix> povprečni ceni 160 din za tono. Glede proizvodnje boksita je naša država na 5. mestu na svetu.
Avstrijske pogodbe za izvoz lesa bodo na novo pregledane in po potrebi spremenjene. Za uvoz rezanega lesa v Nemčijo veljajo cene od 4. sept. 1937. Vsa proizvodnja se mora prilagoditi nemškim meram. Cene za okrogli les še niso določene.
Prošnje za italijanska uvozna dovoljenja morajo vložiti za III1 tromesečje uvozniki, ki se smejo posluževati dovoljenj za kontlngen-tiran uvoz v Italijo, najkasneje do
10.	junija.
Za izvoz slanine se plačuje v Franciji izvozna premija v višini 1'50 fr. franka za kg.
Nemška vlada je dovolila, da bo šla ena tretjina avstrijskega izvoza še nadalje skozi Trst.
Doma in po svetu
Upravnik bolgarske Narodne banke Božinov je bil v Beogradu, kjer je podpisal bolgarsko- jugoslovanski sporazum o medsebojnih finančnih odnošajih obeh držav v turističnem prometu.
»Hrvatski dnevnika ostro zavrača vse vesti, da bi nastalo med pristaši HSS kakršno koli neso: glasje ali da bi se SDS. količkaj oddaljila od KDK. Tudi inteligenca je zvesta HSS, kar so dokazale volitve v zdravniško zbornico.
Za papeževega nuncija v Beo gradu je imenovan Ettore Felicl, dosedaj nuncij v republiki Chile.
Uradno se demantira vest, da bi se v Jugoslaviji pripravljali proti židovski zakoni.
Stopil je v veljavo zakon o usta novitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč. V Sloveniji se ustanovi okrožno sodišče v Murski Soboti
Poveljnik jugoslovanskega tovornega parnika »Vida je brzojavil, da je v bližini Bizerte rešil 8 italijanskih mornarjev, katerih parnik se je potopil. Mornarje je prepeljal v Messino.
V Beogradu je nastal požar v tvornici za žice Filipovič. Ogenj so sicer mogli lokalizirati, vendar znaša škoda poldrug milijon din
Romunski kralj Karol je zbolel za lahko influenco.
V vsej Nemčiji so v sredo zvečer z velikimi slovesnostmi proslavili Hitlerjev 50. rojstni dan.
Za Otonom Habsburškim je bila izdana od nemških oblasti tiralica, ker da je zagrešil veleizdaja ko se je pogajal s tujimi silami, aa bi te zasedle Avstrijo in s tem prepre čile priključitev Avstrije k Nem čiji. Nemški listi tudi očitajo Habsburžanom, da so zagrešili veleizdajo že med svetovno vojno, ko so hoteli skleniti separatni mir z zavezniki. Nemški listi poudarjajo, da je bilo s priključitvijo Avstrije
k Nemčiji habsburško vprašanje za vedno rešeno. Vse premoženje Habsburžanov v Avstriji bo zaplenjeno. Vse premoženje cenijo na več sto milijonov.
25.500 Zidov je lani odšlo iz Nemčije, od teh samo iz Berlina 5558.
Najvišje razsodišče za mezdne spore v Franciji je razsodilo, da so zahteve francoskih delavcev po povišanju mezd neupravičene, ker še ni potekel rok od zadnje določitve mezd in ker se tudi cene niso zvišale za več ko 3'6%. Zato svetuje delavcem, da gredo zopet na delo.
Policija v Budapešti je aretirala 30 oseb, večinoma trgovcev, ker so delili letake proti vladnemu zakonskemu načrtu o uvedbi nurne-rusa claususa za 2ide.
Ameriški senat je odobril Rooseveltov veliki pomorski gradbeni program, po katerem se bo izdalo za nove ladje 1156 milijonov dolarjev. Po tem programu se bodo napravile 4 velike vojne ladje po
45.000 ton, 46 križark, 26 manjših križark, 2 matični ladji za letala in 950 vodnih letal. S temi ladjami bo mogla Amerika tudi začeti pomorsko ofenzivo na velike razdalje.
Če zalagate z raznimi potrebščinami šole in občine, obrnite se na knjigarno Učiteljske tiskarne. Tam boste dobili vse šolske in pisarniške potrebščine, pravo in dobro blago po konkurenčnih cenah.
V južnem Šantungu ogroženim japonskim vojakom hiti na pomoč
100.000 japonskih vojakov, ki so bili deloma odpoklicani iz Mandžurije. S temi četami nameravajo Japonci izvesti veliko ofenzivo, ki bo po njih mnenj u tudi uspešna, ker so vsi ti vojaki zelo dobro opremljeni. Kitajci pa se nadejajo, da bodo tudi te čete premagali, ker so že sedaj kitajske čete v veliki številčni premoči, a prihajajo še vedno nova ojačenja. Tudi kitajsko četniško gibanje se je zelo razširilo.
Japonci so aretirali znanega italijanskega novinarja Luigija Bar-zinija, dopisnika milanskega lista »Corriere della Sera«, ker ni dovolj ugodno poročal o Japoncih. Italijansko poslaništvo je proti aretaciji Barzinija protestiralo.
Japonske čete so v mnogih kra jih, ki so jih morale izprazniti, poklale skoraj vse kitajsko prehi valstvo. Tako so našli v mestu Tanin samo še 7 Kitajcev.
Japonska je morala zaradi velikih vojnih izdatkov zvišati posredne davke od 7'9 na 15'27, neposredne. pa od 10 5 na 13'30 jene na glavo prebivalca.
Severno od Tokia je začel nenadoma bruhati lavo in pepel ognjenik Asami. Lava je zažgala ve Uk gozd. Ker je začel bruhati vulkan nenadoma, se boje, da je tudi več človeških žrtev.
V Anatoliji je bil hud potres. Več vasi je bUo popolnoma uničenih. Poročila pravijo, da je bilo 200 ljudi ubitih.
V bližini Nervese v Furlaniji so našU otroci staro 10'5 cm granato iz svetovne vojne. Ko so jo hoteli odnesti domov, jim je padla na tla in eksplodirala. 8 otrok je bilo ubitih, 2 pa hudo ranjena.
Zalivala
Podpisana se iskreno zahvaljujem Trgovskemu dobrodelnemu društvu .POMOČ*, reg. pom. blagajni v Ljubljani, za izplačano posmrtnino po mojem umrlem očetu Lapajne Dragotinu, trgovcu v Žlreh. Obenem priporočam d -uštvo .Pomoč* vsem trgovcem. S članstvom pri .Pomoči* zagotovite denarno pomoč svojim najbližnjim ob svoji smrti.
Ljubljana, dne 19. aprila 1938.
Nada Ciperle. Bled
Na praškem trgu s povrtnino so
bile cene čvrste. Zgodnja krompir se je prodajal po 300 Kč za 100 kg. Solata je bila |><t 0‘70 Ko za kg. Italijanski paradižnik se je prodajal po 9 Ko za kg (na debelo).
Na- svobodnem živinskem trg« na Reki so bile dosežene pred prazniki te cene: izredni voli po ■1.0—4-25 (4-30), prvovrstni po ■90—4-05, krave po 3'80—3'45,
II.	vrste |M» 2-70—3*20, mlada živina po 8-80—4 lire za kg žive teže. *
Semenjski krompir se je v Ljubljani prodajal v sredo po 90 par do 1 din. Na trgu je bilo 50 voz semenskega krompirja.
Na ljubljanskem trgu so se pojavile prve letošnje kumare, pridelane v vrhniških in ljubljanskih rastlinjakih. Bile pa 90 zelo drage, namreč po 48 din kg.
Cene češkega hmelja v Žatcu so pri trajnem povpraševanju za izvoz obdržale rastočo tendenco z višino 625—875 Kč za stot. Doslej so zaznamovali 169.474 stotov letine 1937. te vrste, zalogo cenijo še na dva tisoč q. Rez hmelja poteka letos ugodno in se ta teden dovršuje. ___________
Sejmi
24. aprila: v Sv. Juriju pri Celju, Guštanju, Mozirju, Sv. Juriju pri Zdolah, Žužemberku, Gor. Planini na Kalu, Radovljici, aprila: v Dolu pri Hrastniku, Sv. Lenartu v Slov. gor., Vojniku, Središču, Mozlju, Bučki, Sv. Juriju pod Kumom, Semiču, Studencu pri Krškem, Pod-bukovju, Dobovi, Ribnici, Vačah, Škofji Loki, Grosuplju, Vuzenici, Beltincih.
26. aprila: v Metliki, Rušeči vasi, Mariboru, Kozjem, Dol. Lendavi.
aprila: v Lukovici pri Kamniku, Št. Rupertu, Vranskem, Celju, Ptuju, Trbovljah.
28. aprila: v Turnišču.
10. aprila: v Vel. Gabru, Brežicah, Celju, Trbovljah.
Radio Ljubljana
Tržna poročila
(Po poročilu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine)
Na domačem trgu s pšenico je
položaj čvrst. Na Tisi se plačuje franico mlin po 190—195. Tudi na tujih trgih je tendenca stabilna.
Na domačent trgu s koruzo je tendenca mirna. Cene so nespre menjene. Blago z vlačilcev po 104 do 104-50, vagonsko blago P° 101-50-102 din.
Na tujih trgih je položaj nespre menjen. Zaključni tečaji so bili Buenos Aires za maj 7 G8, junij 7-52, Chicago maj 60, julij 6l5/s.
Sobota dne 23. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi —	18.00: Radijski or-
kester — 18.40: Najvažnejše določne socialne pogodbe za izseljence (Joško Rozman) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura 19.50: Pregled sporeda — 20.00: Zunanja politika (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Veselo Jurjevanje —• pisan večer. Sodelujejo člani rad. igr. družine, Fantje na vasi in drugi — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Radijski orkester — 23.00: XX. mednarodni katoliški espe-rantski kongres.
Nedelja, dne 24. aprila. 8.00: Cimermanov kvartet — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec) — 10.00: Koncert lahke solistične glasbe —•
11.00: Otroška ura (Tetka Marička) — 11.30: Koncert. Sodelujejo: gdč. Alda Nolijeva, g. Aleksander Kolacio, člana ljublj. opere in radijski orkester — 13.00: Napovedi
— 13.20: Plošče — 17.0Oc Ureditev domačega vrta (Franjo Kafol) — 17.30: Bojan Adamič in njegov orkester —• vmes vesele zgodbe — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Kulturne in gospodarske zveze Jugoslovanov in Italijanov v preteklosti in sedaj — 19.50: Slovenska ura: a) Koroške narodne na ploščah — b) Pojdite malo čez Ljubelj (dr. Josip šašelj) — 20.30: Velikonočne pesmi — Radijski komorni zbor ob spremljevanju Radijskega orkestra, dirigira dr. Fr, Kimovec — 21.15: Koncert Radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Milan Stan to igra na harmoniko.
Ponedeljek, dne 25. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Šramel »Štirje fantje« — 14.00: Napovedi —18.00: Prva pomoč pr-i naglih obolenjih (dr. Anton Brecelj) 18.20: Nekaj slovenskih pesmic (plošče) —-18.40: Slovstveni in kulturni dogodki okoli 1. 1848. — u. del (dr. Ivan Grafenauer) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Banat v borbi za obstanek — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert Radijskega orkestra — 20.45: Fjodor šaljapm poje (plošče) — 21.00: Spominski koncert skladatelja Maurica Ravel-a, Sodelujejo: prof, L. M. Škerjanc, pomnoženi Radijski orkester; dirigira: D. M. šija-nec — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona«.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani