DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poitni predal 22. Rokopisi »e ne vračajo. Nefrankirana pisma sa ne »pretemato. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni pradal 22. L hib liana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zaaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stain* beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Stev. 1.	Sreda 1. januarja 1930.	Leto V.
Srečno novo leto!
O, kako je postala pusta ta fraza! Vse ti želi srečno novo leto. srečavajo te znanci, pravi in nepravi prijatelji in vsak ti hoče stisniti roko z lahnim, menda dobrohotnim nasmehom na svojih licih. In ti se mu zahvaljuješ in vračaš voščila z enako iskrenostjo, če ne z večjo.
Tudi naš list želi svojim čitate-Ijem in prijateljem srečno novo leto ■— bolj srečno kakor je bilo minulo. Ali to voščilo gre iz globočine srca in prepričanja, da je delavstvo važen činitelj v javnem življenju, katerega dogodki ne bodo prezrli, ker ga prezreti ne morejo in ne smejo. Budalosti bivših meščanskih strank so leta 1928 zakrivile, da danes nimamo državljanskih pravic kakor smo jih imeli prej. Toda to nas ne moti. Mi nismo ničesar izgubili, ker velike duhovne sile, ki se nahaja v nas, ne more spraviti s sveta nihče. Duh časa, duh razvoja, duh napredka človeštva je neuklonljiva sila, ki se ne more kaznovati, ne zapreti, ne izgnati.
Ni treba, da napravljamo ob novem letu trdni sklep, da hočemo vztrajati in napredovati, ker je to naš neizpremenljiv sklep že zdavnaj. Naša pot je z razvojem in naprej!
Ene misli in duha smo delavci, delavke, nameščenci, nameščenke. Političnih organizacij ni. Zato mora biti
naša duhovna vez delavski tisk.
V tisku se zrcali naša želja, naša volja, naši problemi, naše zahteve, ki je mora podpreti vsak, kdor čuti delavsko s tem, da se naroči na
»Delavsko Politiko«.
Majhna žrtev je to, ali potrebna je, da sledimo razvoju in se utrjujemo v principih pravega socialističnega človečanstva.
Dne 31. decembra napravi bilanco, da boš videl, koliko svojih dolžnosti si zanemaril, in če ni med temi, da nisi bil naročnik »Delavske Politike«. Pa ne samo to, tudi druge sodelavce moraš pridobiti za list.
»Delavska Politika« vestno izpolnjuje tudi v teh časih svojo dolžnost. Nje vpliv je velik. In ti, prijatelj, prijateljica, bosta storila samo svoio dolžnost, če razširita list ter prispevata vsak nekaj k temu, da postane naš list z našimi žrtvami velika sila — sila našega duha.
Delavci, branite svoje pravice!
Kako hočejo delodajalci »revidirati« socijalno zakonodajo.
Parlamentarizem v Egiptu zopet vzpostavljen.
Pod pritiskom angleške delavske vlade.
Preteklo nedeljo so se izvršile v Egiptu parlamentarne volitve. Kakor znano, je egiptovski diktator Zaglul paša pred dvema letoma razgnal parlament in izklical diktaturo. Angleška delavska vlad'a je obljubila, da bo Egiptu vrinila svobodo, vezala pa je to obljubo na pogoj, če bo v deželi zopet vzpostavljen parlament, s katerim edinimi se hoče angleška delavska vlada sporazumeti. Diktator sc je pritisku angleške delavske vlade moral udati.
Zmaga nacijonalistov v Egiptu.
V Egiptu so se vršile državnozborske volitve. Nacijouahia Wafd-stranka je od 225 mandatov priborila 188.
Končno so se po dolgih in mučnih; posvetovanjih delodajalci zedinili glede svojih zahtev o reviziji našega j socijalnega zakonodajstva. Te njih©- | ve zahteve pomenijo seveda poslab- j šanje na vsej črti. Da poučim© o tem j naše delavstvo, hočemo najprej podati nekaj delodajalskih zahtev glede zakona o zaščiti delavstva. Omejiti se hočemo zaenkrat samo na za- j hteve, ki jih stavijo organizacije in- j dustrijalcev, ker so milejše od zahtev j trgovcev in obrtnikov:
'Zmanjšanje števila zaščitenih delavcev.
Industrijalci izahtevajo, da se izločijo iz zakona o zaščiti delavcev vsi rudarji in vse prometno osobje, vsi uradniki in nameščenci, vsi poljedelski in hišni posli.
Podaljšanje delovnega dne na 10 ur.
Zai industrijo se naj delovni čas predpiše z zakonom od 8 do 10 ur. Ministrstvo za socijalno politiko in ministrstvo za trgovino ima določiti, kdo naj dela 8, kdo 9 in kdo 10 ur.
S tem se načelo osemurnega delovnika ukine.
Podaljšanje dovoljenega delovnega časa.
Do zdaj je billo mogoče podaljšati v kakem podjetju delovni čas samo s pristankom štirih petin delavstva. Industrijalci zahtevajo, da se more delovni čas podaljšati s pristankom navadne polovice delavstva dotične-ga oddelka na ta način, da imajo pravico glasovanja samo oni delavci, ki so zaposleni v tem podjetju najmanj šest mesecev in so dopolnili 18 let starosti. Vsi delavci, ki bi se ne udeležili glasovanja, se smatrajo, da so glasovali za podaljšanje. Na ta način podjetnik lahko samo odstrani polovico delavcev iz oddelka, pai bo lahko rekel, da so delavci pristali na podaljšanje delovnega časa za eno ali dve uri. Nadalje naj bi bili odbori za I glasovanje sestavljeni iz dveh zastopnikov delodajalcev in dveh po letih najstarejših delavcev, ne glede ali uživata ta dva zaupanje ostalih delavcev ali ne. Dalje zahtevajo industrijalci, da se za sezonske posle delovni čas sploh ne omejuje. V sezonska podjetja naj se vštejejo vsa podjetja, ki količkaj zavise od vremenskih prilik, ali ki so pri nabavi sirovin vezana na gotove letne dobe. Kadarkoli in v kakršnemkoli podjetju razvoj zahteva, more ministrstvo za socijalno politiko ali za trgovino podaljšati delovni čas tudi brez pristanka delavcev. In da bi ibili in-duistripalci sigurni, zahtevajo, da mora minister v teku petih dni dati tako dovoljenje za podaljšanje delovnega časa, če ipa v tem roku ne odgovori, se pa smatra, da je dovolil. — Naravno, da so pod takimi pogoji vsi predpisi o dovoljeni dolžini delovnega dne iluzorni.
Plače za čezurno delo naj se zmanjšajo.
Dozdaj so morali podjetniki pla-čati čezurno delo 50% več kakor na-i vadno. Ker bi pa delavci po novem revidiranem zakonu morali itak nekaj ur več delati, smatrajo industrij-ci, da bo poslej morebitno čezurno delo manj 'vredno in ga hočejo plačati Siam© is 25 %.
Skrajšanje odmorov.
Sedanji zakon predpisuje, da se mora dovoliti delavcem, ki delajo na
prostem, pod vplivom solnčne vročine, enkratni odmor dveh ur. Industrijalci so mnenja, da je ena ura dovolj. Tudi jim je nedeljski odmor 36 ur ipredolg in pravijo, da je dosti 24 ur. Po njihovem bi morali delavci, ki so prenehali z delom v 'soboto zvečer, začeti z delom že v nedeljo zvečer, oni pa|, ki začnejo v pondeljek zjutraj, bi morali delati do nedelje zjutraj. Tudi jim ni prav, da bi morali delavci ravno nedeljo praznovati in hočejo po potrebi preložiti nedeljski odmor tudi na kak delovni dan.
Zaposlenje žensk in otrok.
Sedanji zakon načelno prepoveduje nočno delo ženskam in moški mladini pod 18, letom, Industrijalci so mnenja, da more ministrstvo dovoliti nočno delo tudi ženskam in otrokom, kjer lokali odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Pa tudi, če tovarniški lokali niso zdravi, se jim lahko dovoli nočno delo, če prinesejo zdravniško spričevalo, da so oni sami telesno zdravi. Seveda, kdor hoče biti zaposlen preko dneva, si mora preskrbeti tako spričevalo tudi za noč.
Proti porodnicam in dojenčkom.
Dosedaj so podjetniki po zakonu dolžni dovoljevati delavkam-mate-ram, ki imajo deteta pri prsih, kratke odmore, da zamorejo dete podojiti. Ona podjetja, ki zaposlujejo nad 100 delavcev, ki imajo vsaj 25 malih otrok, pa morajo zgraditi v bližini tovarne za to deco dečje zavetišče. Podjetniki ne marajo več do-'violjevati, da bi hodile matere svoje otroke med delom dojit in si pridržujejo pravico, da porodnice, ki so dva meseca izostale od dela, odpuste iz službe. Trde tudi, da jih dečja zavetišča in delavska stanovanja nič ne brigajo, češ, to je dolžnost občin.
Omejitev delavskih pravic združevanja.
Po sedanjem zakonu imajo delavci pravico, da se ne glede na spol in starost, v zaščito svojih gospodarskih, kulturnih in moralnih interesov, združujejo v svoje delavske organizacije. Industrijalci zahtevajo, da se ta pravica ne prizna onim, ki naj bi bili iz novega zakona izločeni; to so: rudarji, prometno osobje, uradniki in nameščenci, vsi poljedelski in hišni posli, vsi vajenci in osebe, ki še niso dopolnile 18 let.
Vmešavanje v Delavske zbornice.
čeprav se delavstvo nikjer ne vmešava v posle delodajalskih organizacij in njihovih zbornic, se delodajalci vendar povsod hočejo vmešavati v delavske ustanove in celo v Delavske zbornice. Predvsem hočejo izločiti svoje nameščence iz Delavskih zbornic in ustanoviti za nje posebno zbornico za nameščence in uradnike. Dalje zahtevajo, da mora biti vladi dolžnost, da pošilja na vse seje Delavskih zbornic svoje komisarje. Pri sklepanju kolektivnih dogovorov med delavci in podjetniki sme Delavska zbornica intervenirati po njihovem samo tedaj, če to žele tudi delodajalci. V nasprotnem slučaju niso pripravljeni priznati te intervencije niti tedaj, če bi je želele državne oblasti. Pri volitvah v Delavske zbornice priznavajo pravico glasovanja samo delavcem, ki so dopolnili 21. leto, ne več 18 let kakor dosedaj.
Za naš dnevnik.
Fond »Za naš dnevnik«. — Naš list v vsako delavsko družino!
Z Novim1 letom 1930 bodo štiri leta, odkar je izšel naš sedanji list »Delavska Politika« kot dnevnik, kar je bilo seveda za takratne tudi slabe razmere velevažrto.
Danes ob zaključku bilance preteklega leta lahko mirno in smelo na-glašamo, da ima vsaka, četudi prirojena ali plačana demagogija svoj — konec. Veliko je število onih proletarcev, ki nam danes po bridkem razočaranju odkrito priznavajo svojo zmoto takratnega dela. Mnogo od teh pa še do danes ni niti naročenih na naš list. Težka in bridka izkušnja nami naj bo učiteljica, da si v bodoče prej predočimo posledice sličnih zablodi, preden jih storimo. S tem opominom pa še nikakor ne trdim, da je sedaj vse v redu in da lahko roke prekrižamo. Nasprotno, glave pokonci, rokave zavihajmo in na delo.
Ce je delavstvo kdaj potrebovalo dnevnik, potem je to danes slučaj. Nešteto krivic, ki se nam gode, niti omeniti ne moremo, kaj šele, da bi parirali skupni nastop meščanskega tiska na naše pridobitve z našim dvo-t e dni kom. Slehernega zavednega proletarca dolžnost je, da v Novem letu pridobi tudi svojemu delavskemu listu rovih naročnikov. Naj nam to ieto služi za vzbujanje vseh onih zaspancev, ki stoje ob strani, kajti njih število je ogromno.
Ko si bomo na Silvestrovo in Novega leta dan stiskali roke in voščili srečno Novo leto, ne pozabimo pri tej priliki omeniti, da bi lahko imeli boljše, če bi se zavedali vsi svoje dolžnosti.
Ali kljub temu, da je veliko zamujenega, še ni s tem rečeno, d!a je vse prepozno. Naše novoletno voščilo naj bo sklep, da pričnemo brez odlošanja z nabiranjem novih naročnikov za naš list. ki naj postane delavska velesila. Če gre sleherni naš naročnik takoj na delo, sem prepričan, da se že za prvi maj pozdravimo z našim dnevnikom. Novo leto naj nam ne bo torej za oddih ali počitek, ampak leto dela za naš tisk.
Da se navedeno čimprej uresniči, si postavimo Fond »Za naš dnevnik«, ki nam bo sproti predočil uspehe našega započetega dela. Če bomo celo leto delali za naš list, si bomo ob koncu leta lahko voščili z dnevnikom.
Naše geslo za to delo bo: Nabirajmo fond za dnevnik! V vsako delavsko družino — »Delavsko Politiko« !	Celjan.
Skrčenje delokroga Borzam dela.
Po sedanjem zakonu Borze dela ne smejo dobavljAti delavcev onim podjetjem, v katerih se vrši štrajk ali iz pr tj e. Industrialci pa zahtevajo, da Borze dela ne smejo nakazovati dela onim delavcem, ki se nahajajo v štrajku ali ki so izprti. Nadalje zahtevajo, da se ne smejo izdajati legitimacije z?ai polovično vožnjo razen v onem slučaju, kjer je delavec že dobil delo in gre, da ga nastopi. Sicer so mnenja, da se imajo vise zasebne in sindikalne posredovalnice dela ukiniti. O javnih Borzah dela imajo veljati samo one določbe, na katere delodajalci ipristanejo.
Proti delavskim zaupnikom.
Industrijalci odločno zahtevajo odpravo delavskih zaupnikov, ker pravijo, da jih ne želijo imeti niti delavci, temveč samo strokovne organizacije, ki vidijo v ustanovi delavskih zaupnikov samo sredstvo poli-
Stran 2.
tično-razredne borbe proti današnjemu družabnemu redu. Če pa ostane sistem delavskih zaupnikov, potem naj bi ismeli vršiti svoje funkcije samo izven delovnega časa, in podjetniki naj bi vsak čas imeli pravico, da jih odpuste, in da ne more nihče biti voljen 'zaupnikom, kogar delodajalec ne spozna sposobnim.
Delavske legitimacije.
Po sedanjem zakonu si smejo delavci nabavljati svoje legitimacije ali delavske knjižice kjerkoli, ali pri državnih in samoupravnih oblastih ali pri delavskih organizacijah in smejo nositi te legitimacije pri sebi. Industrialci zahtevajo, da smejo izdajati delavcem legitimacije samo državne oblasti in da jih morajo pri nastopu službe izročiti delodajalcu. V slučaju štrajka ali izprtja izroči delodajalec te legitimacije policiji.
Če plačajo malenkostno kazen, naj bi smeli kršiti zakon.
Sedanji zakon predpisuje za one delodajalce, ki ibi po prvi kazni zopet kršili zakon o zaščiti delavcev, poleg denarne kazni tudi zaporno kazen. Industriljalci zahtevajo, da se mora zanje zaporna kazen iz zakona izločiti. Seveda bi bili zadovoljni, če bi za sedanjo denarno kazen, ki znaša 50 do največ 5000 dinarjev, smeli gaziti zakon kolikor bi se jim ljubilo.
Trgovci in obrtniki so pa mnenja, da so industrijalci is temi zahtevki delavcem še veliko preveč popustili in da bodo morali oni vajeti še bolj napeti.
Težkim časom gremo naproti in hudi boji še čakajo delavstvo!
Papež kritizira svoje fašistične zaveznike.
ki so ga pri sklenitvi miru med državo in cerkvijo opeharili.
Za božične praznike je papež sprejel člane kardinalskega kolegija, ki mu je izrekel božične čestitke. Pri tej priliki je imel papež govor, v katerem je najostrejše kritiziral politiko fašizma. S katoliško akcijo še ne postopa tako, kot bi odgovarjalo konkordatu. »Trdi se, da katoliška akcija uganja politiko, kar je neresnica ter obenem obrekovanje, ki ne žali samo katoličanov, marveč tudi samega papeža.« Papež je izjavil, da je pripadnikom! katoliške akcije strogo zabičal, da se ne smejo baviti s politiko.
Proti katoliškemu tisku je fašizem nastopal sovražno. Ravno zadnje dni pred' Božičem je bil v Comu nek katoliški list oblastveno ustavljen. — Končno je omenil papež ob-javljenje nekih nečastnih vesti, ne da bi bile oblasti to preprečile. Fašisti namreč dokazujejo, da ima religi-jozna politika države antireligijozni značaj.
Delavcem za Novo leto!
Strokovna komisija svojim strokovnim organizacijam za Novo leto!
Še malo in leto 1929, ki je strokovnim organizacijam v njihovih borbah prineslo mnogo presenečenj, bo za nami.
Po 6. januarju so stopili na plan »gospodarski krogi« in so hoteli z enim udarcem razbiti že itak skromno socijalno zakonodajo. Pričel se je boj, ki še danes ni končan. Četudi ti krogi do danes niso dosegli onih zaželjenih uspehiov, po katerih hrepenijo, mora delavstvo vendarle z vso pozornostjo zasledovati njih početje ter s svojo solidarnostjo prekrižati njih temne načrte.
Kljub vsemu pa si je strokovno organizirano delavstvo v preteklem letu vendarle priborilo delno zboljšanje mezdnih in delovnih razmer in izvedlo precej protestnih akcij proti »gospodarskim krogom«, kateri delajo z vso silo na tem, da oropajo delavstvo vseh pravic. One panoge delavstva, ki si niso razumele zgraditi močne strokovne organizacije, tudi niso žele nobenih uspehov; one so bile in ostanejo v bodočnosti ovira v napredku in v borbi za zboljšanje položaja celokupnega delavstva.
Razen organiziranja boja proti socialni zakonodaji, se pripravlja industrija tudi na »racijonalizacijo«. ki
nem« zedinjenemu kapitalu, otežujejo še vsi oni, ki hodijo po poti indiferentnosti, to borbo, ker pomagajo na ta način direktno ali indirektno kapitalizmu, medtem' ko ovirajo zavedni proletarijat v napredovanju.
Ako bo nezavedno delavstvo vztrajalo na tej svoji poti, si bodo podjetniki delili lepe dividende, delavstvo pa bo ob koncu leta sestavilo bilanco, ki mu bo kazala: bolezen, brezposelnost, pomanjkanje in revščino.
Delavstvo bi vse to moralo uvideti, ono bi se moralo vzdramiti in si zgraditi močne strokovne organizacije ter pričeti boj za večji košček kruha, za zboljšanje svojega položaja. Draginja ne popušča, obratno, stanovanjska beda bo še večja, saj preti nevarnost, da se bo Še to malo stanovanjske zaščite ukinilo'. Hišni gospodarji neusmiljeno zahtevajo visoke najemnine, katerih delavstvo, ki se mu mezda reducira, ne bo moglo prenesti.
Delavstvo se bo moralo pobrigati za svoj obstoj ter se okleniti svoje strokovne organizacije. Ne pomaga preklinjanje, ne vzdihovanje, ne obračanje oči navzgor ter sklepanje rok, ne prošnja in obup, ker vse to niso sredstva za priboritev boljšega
sigurno ne bo v prid delavstvu. Po- |nsu MCUlStva ^ sledice racionalizacije bodo:	po-	i pc,i0žaja delavstva,
manjkanje, brezposelnost in revščina, za podjetnika pa veliki profiti in dobički.
In neorganizirano delavstvo? —
Ono čaka na rešitev od onih, ki se borijo zanj, ali pa računa na milost podjetnikov. Oni, ki se že borijo leta in leta za svoje pravice, so prešibki, da bi zamogli vge to breme težkega boja prevzeti na svoja ramena, ker ne samo, da se boj vrši proti moč-
Parola v bodočem letu mora biti: borba proti poslabšanju socijalne zakonodaje, za 8 urni delavnik, za brezposelno, invalidno in starostno zavarovanje! Delavci, vsi v svoje svobodne strokovne organizacije!
V tem smislu želi Strokovna komisija v Mariboru vsem strokovnim organizacijam, delavkam in delavcem
Srečno Novo leto!
ZagrebSki teroristi
izročeni sodišču.
Vpokojeni intendant Vilko Begič in dr. VI. Maček sta bila osebna prijatelja. Begič je živel skromno, dajal pa je drugim denar. Po vojni se je Begič pridružil frankovskemu gibanju in je kot emigrant odšel v London. Po vrnitvi domov pa je postal blagajnik bivše Radičeve stranke. Begič ie dal Ivanu Prpiču dvakrat po 9000 Din za izdelovanje peklenskih strojev, ki so jih izdelovali v Karlovcu. Ko je nastala znana afera v radičevski banki, ie nakazal nekemu Kosmiču 300.000 Din. Izpovedal je, da je ta denar prejel dr. Maček. Prvi atentat so nameravali izvesti na belgraiske in skopljanske dijake, ki je pred' letom bil nameravan na Zrini evcu, ko so bili študenti v Zagrebu. Stroj je sicer eksplodiral, toda pol-
drugo uro prekmalu, ker se ie pokvaril mehanizem. Ob roistnih slavnostih kralja tso zlasti hoteli izvršiti dva atentata: enega na vlak z belgraisko deputacijo, enega pa v zagrebški katedrali ob cerkveni slovesnosti. Namera ie bila izsledena na enostaven način. Z zagrebškega kolodvora sta se peljala dva moža z nerodno košaro v avtomobilu v okoliško gostilno, da izvedeta poizkus, kie in kako nai se izvede atentat Policija iima ie sledila in udrla v gostilno. kjer se moža nista mogla braniti in ne ubežati. Ivan Bernardič in Ivan Prpič, ko sta za dogodek zaznala. sta najela avtomobil in se od-peliala v Varaždin, da pobegneta preko meie na Madžarsko po železnici. V Varaždinu! pa so oba are-
Hflm m tb io noto m
vsem nnšim cenjenim naročnikom in č it at el jem želi
MEBBlinD m UPMM ..DEU1SBE PIUTIKE"
tirali. Zarote je policija odkrila že 13. decembra z aretacijo v imenovani gostilni.
Te dni citira naše časopisje dunajsko »Neue Freie Presse«, ki poroča o teroristični akciji zagrebških nezadovoljnežev. List poudarja, da je bil ukrep z dne 6. januarja 1929 v Zagrebu sprejet z odobravanjem. Člankar našteva reforme in jih pohvali. Na uvodnem mestu pa pravi, da je terorizem pač zmožen razdirati, ni pa sposoben, da bi razvijal produktivne moči in služil razvoju. Te besede so važne, ker so proro-ške, filozofsko utemeljene. Terorizem, ne fizični ne duhovni, ne gradi.
Nove določbe o inšpekcijah dela.
Inšpektorji podrejeni banu.
Ministrstvo socijalne politike jti narodnega zdravja je z odlokom šL 83.433 od dne 23. decembra 1929 odredilo:
1. da so inšpektorji dela in inšpektorji parnih kotlov strokovni referenti bana za opravljanje vseh onih poslov, ki so določeni v njihov delokrog po Zakonu o zaščiti delavcev. Zakonu o inšpekciji dela in po ostalih zakonih:
2. d‘a inšpektorji dela in inšpektorji parnih kotlov ne tvorijo posebne oblasti, temveč se smatrajo kot sestavni del banske uprave;
3. inšpektorji dela in inšpektorji parnih kotlov so kot strokovni referenti bana tudi v administrativnem oziru podrejeni banu, oziroma upravi mesta Beograda, v strokovnem oziru pa ministru socijalne politike in narodnega zdravja, od katerega bodo za svojo službo dobivali potrebna navodila preko bana, oziroma uprave mesta Beogradb;
4. vse razsodbe, odloke in odredbe po Zakonu o zaščiti delavcev. Zakonu o inšpekciji dela in po ostalih zakonih, bo odrejal v prvi instanci ban, oziroma upravnik mesta Beograda. Proti njegovim- razsodbam je dopustna pritožba na ministra za socijalno politiko in narodno zdiavje v za to določenem: roku.
Izkaz tiskovnega sklada. Za tiskovni sklad je daroval Jurij Arh iz Zagorja Din 73.75 in Druže Din 10, skupaj Din 83.75. Iskrena hvala, posnemajte!
Aleksander Neverov:
TnšKeni — kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dna velike lakote. Prevedel I. V.)	15
Zares, nohte je imel Vanjka velike, ves nos je razpraskal Miški. No, pa tudi Miška mu je stisnil i glavo pošteno, tako, da je zacvilil kot miš .. .
12.
K poldnevu je prišel vlak, ne za mužike, nego z lepimi vagoni.
Mužiki ga niso mogli zasesti.
Straža je prijela Vanjko in Petjka in še tri dekleta ter jih odvedla v ortačeko.
— Brez voznih kart!
Miška je imel srečo.
Motal se je in vritil okrog lokomotive in splezal na stopnico. Najbnže bi se odpeljal, ako bi se mu ne zavrtele misli v glavi.
— Sodruga si zapustil. Zapustil si ga! Bolnega sodruga.
Kolesa lokomotive so se zavrtela. Misli v Mi-škovi glavi so se zavrtele še hitreje.
— Zapustil, zapustil!
Miška je skočil s stopnice in malone zajokal iz nejevolje:
— Zakaj sem se obvezal?
Vlak je odbrzel in žalost je gledala za njim.
Serjoška je ležal na solncu za postajnim poslopjem, Topo je oblizaval ustnice z vnetim jezikom. Obraz mu je upadel, nos zašiljil. Miška se je usedel k scdrugu in zmajal z glavo. Vzel je iz vreče cunjico in si položil na jezik soli. Zgubančil se
je ter izpljunil. Molče se je obrnil in šel kraj vagonov, Slekel je suknjič, postal pod okencem okrog vagona in šel nato dalje. Pobral je krompirjeve oblice, valjajoče se v nesnagi, in krčevito pomigal z lačnimi čeljusti-
Iz drugega vagona je zadišalo po gostem ščiju.*)
Zopet je slekel Miška stari očetov suknjič.
— Teta, daj malo bolnemu dečku.
— Komu?
— Bolnemu.
— Proč, sicer te česnem po glavi. Do grla ste mi že, hudiči! Ni minute brez vas!
Miška je vzdihnil in molčal. Prišel je do zadnjega vagona. Vsedel se je na tanko, svetlo tračnico.
Pokojni oče je vedno govorili   Od nas vedno zahtevajo, ne dajo nam pa
nič.
Miška je stisnil glavo z obema rokama in ckamenel.
— Če umiramo, nikomur ni hudo.
Kar je zagledal sestro-usmiljenko iz mesta, v i belem predpasniku. V roki je imela kos črnega
1 kruha. Ali je sama uganila, da je Miška zelo ža-: losten, ali pa so Miškine oči izdajale to žalost. Stopila je k njemu.
— Kam greš, dečko?
Prijazen glas je objel Miška, kakor bi ga oblil i kdo z vodo. Pogledal ji je v obraz. Ne smeje se. ! Njene oči so polne sočutja. Ni dolgo premišljeval. ! Povedal ji je vse, kakor pri spovedi. Dogovorila
!	*)	Šči = zeljeva juha.
sta se s sodrugom, da odpotujeta skupaj v Taškent in da na potu ne zapustita drug drugega. _ Sodrug je nekoliko zbolel. Kruha ni nikjer dobiti in nikdo ga ne da. On, Miška, bi se rad odpeljal čimprej — ali sodruga ne sme zapustiti. Propade, če ga zapusti. Zelo je neizkušen. Nikjer nikdar ni bil, boji se lokomotive.
— Kaj mu manjka?
— Grižo ima vsled slabe vode in nekako mrzlico.
— Pokaži mi ga!	v
Prišla sta v postajno poslopje, kjer je ležal
Serjoška.
Miška je rekel:
— Poglej!	.	.
Sestra-usmiljenka je pregledala oerjoski trebuh in rekla:	»T ■« .	, ,.
—. Ni mrzlica. Tifus je. Najbrž ne vzdrzi pri
tebi.	_
— Kam pa z njim sedaj .
Sestra-usmiljenka je pomislila in rekla:
  Imamo ves vagon polh bolnikov, vendar ga
moremo položiti v posteljo. Ko se pripeljemo v drugo postajo, ga oddamo v bolnico. Si za to?
Miška ni vesel zato, ker oddajo Serjoška v bolnico. Pač, tudi to ga veseli. A še bolj ga veseli to: so na svetu dobri ljudje, samo ne najdeš jih takoj. V srcu je veselo in tudi manj gladu je v črevah. Sestra-usmiljenka je odlomila košček kruha. Miška je malone zajokal od! radosti.
— Prisrčna hvala, teta!
In misli:
— F>, če bi tudi mene vzela v vagon.
šiev. 1.
»DELAVSKA POLITIKA«
Stran 3.
Doma in po svetu.
Delo za tuje — ne za delavske interese. Znani Života Milojkovič ^ v Belgradtu se je zopet oglasil s svojim žurnalom, ki je imel že prej navado, da Je neprestano »nergal« in objavljal vse, kar bi delavsko gibanje spravljalo ob ugled. V novi izdaji svojega žurnala pa to delo nadaljuje, češ, da druga internacij ona la pusti bolgarske socijaliste delati, kar hočejo. De Broukere pa je sam povedal, da bo internacijonala šele po zaslišanju povedala svoje mnenje, oziroma zadevo dala rešiti na posebni mednarodni balkanski konferenci. — Vtika se tudi v vprašanje organizacije Delavskih zbornic proti pametnim predlogom zbornice. Zahteva namreč, da se naj Delavske zbornice podrede banovinam in ukine njih centralizacija. S tem hoče izročiti Delavske zbornice posameznim banovinam, da-si je največji interes delavstva in države, da so podrejene ministrstvu in da imajo svojo centralo, ki regulira njih delovanje in ga vodi za vso državo sistematično. Ta zahteva je kos provincijalizma. — Iz vse vsebine je razvidno, da hoče Života eksploatira-ti položaj na račun nekega tretjega, čisto v interesu poslcdavcev in pro-vinci ja lizina. Zanimivo bi bilo samo vedeti, kdo podpira materijalno to novo akcijo. Čudimo se, kako je mogoče, da kdo služi takim namenom.
Beograjska centrala za delavsko izobrazbo priredi v letu 1930 najbrže v mesecu avgustu delavski zlet na Dunaj in v Budimpešto. Namen zleta je, da se delavstvo seznani z modernimi socijalnimi, gospodarskimi in kulturnimi ustanovami Dunaja in Budimpešte. Stroški za Dunaj 1000 dinarjev, za Budimpešto 500 Din. Priglasite se!
Aretacija poslanca bivše radikalne stranke radi sumnje soudeležbe pri urnem. »Jutarnji list« poroča iz Beograda, da ‘.je bil te dni v Prizrenu aretiram bivši narodni poslanec radikalne stranke, Šerif Hadžibajram, ki je skupaj z večjim 'številom Arnautov 1. 1915 napadel srbske vojake na njihovem umiku preko Albanije in jih veliko tpcbil; nazadnje pa je s svojimi pajdaši zažgal samostan sv. Marka, j Pri tej priliki je bil umorjen tudi Ivan , Antonijevič, sreski načelnik v poko- j ju, pri katerem sta se tedaj nahajala > njegov sin Mihajlo, sedanji sreski na- ; čelnik im hči Katarina, kojinna se je bilo posrečilo rešiti se. Kot vodja omenjenega napada je bil označen Juzuf Huka iz Kobaša. Poslanec Šerif Hadžibajram je nekoč pisal Mi- ; hajlu Antonijeviču, da naj on in nje- ; gova sestra ne pričata o omenjenem umoru in mu je ob enem obljubil
20.000	Din. Antonijevič pa je pismo izročil sodniji. Sodnija je zahtevala j od Narodne skupščine izročitev poslanca, toda narodna skupščina ga ni j hotela izročiti, saj je bil član vladne stranke!
Izvozna premija za vino. Država plača za vsakih 100 litrov izvoženega vina 40 Din premije. Torej na vsak liter 40 p, da so vinski trgovci bolj zmožni inozemske konkurence.
Nov zakon. Na predlog poljedelskega ministra, je kralj podpisal zakon o pospeševanju živinoreje.
Italija izganja jugoslovanske državljane proti nettunskim dogovorom. Stvar napravijo fašisti prav enostavno. Dotičnika pokliče prefekt in mu izda dekret, da mora zapustiti v osmih dneh Italijo, pa čeprav biva v Italiji že dvajset let, ne da bi mu povedal vzrok izgona. Zadnje dni je bilo izgnanih nad deset jugoslovanskih državljanov.
Prometne težkoče radi snega, Radi obilnih padavin mokrega snega v zadnjih dneh, je bil železniški promet, zlasti 'V jugoistočnem delu Evrope, zelo otežkočen. Tudi telefonske zveze so bile prekinjene. Iz Beograda, Zagreba in iz Avstrije ni bilo v soboto v Slovenijo nobenih telefonskih poročil.
Drzni vlomilci z maskami na , obrazih so v pondeljek zvečer napadli vratarja Trgovske banke v Beogradu, ki se nahaja v bližini policijske prefekture, uslužbence so oplašili z revolverji in se spravili na močne jeklene blagajne. Delali so vso noč, vendar se jim ni posrečilo, da bi ph odprli. Zjutraj so zopet izginili. Razpisanih je 50.000 Din nagrade onemu, ki bi vedel o njih kaj pove-
Deželni poslanec VVallisch v Gra-zu napaden. Iz Graza poročajo: Dne 26. decembra zvečer je šel socijalno-demokratični deželni poslanec iz Brucka, Koloman Wallisch, v spremstvu svoje soproge skozi Gosposko ulico, pri čemer so ga nasprotniki spoznali ter mu začeli žvižgati in ga zmerjati z zaničljivimi izrazi. Še le na Opernringu ga je policija vzela v varstvo ter ga spremljala na stanovanje. Heimwehrovci so že popolnoma na psu, če se ne morejo drugače znositi nad svojimi nasprotniki.
Major Pabst in Heiimvehr. Vodja avstrijskih Heimwehrov, prosluli major Pabst, si je na zvijačen način pridobil avstrijsko državljanstvo. Kljub temu je pa še naprej prejemal kot bivši major penzijo iz Nemčije. Šele sedaj so dognali njegove spletke in mu s 1. dec. penzijo ustavili. Kljub temu mu pa ne bo treba trpeti pomanjkanja, ker prejema za svoje posle pri Heimtvehru 3000 šilingov mesečno, več kakor kak avstrijski minister. Poleg tega je pa še v zvezi z ma-nufakturno tvrdko hlansel & Co. v Innsbrucku, ki dobavlja Heimvvehrom sukno za uniforme. Trde, da je Pabst pri tej firmi udeležen kot tihi delničar. Iz tega se razume njegova skrb za Heirmvehr. ki je samo v zadnjem mesecu plačala za sukno nad
200.000	šilingov.
Koroški nemški fašisti zahtevajo, da bi tudi kmetiška zveza izključila podkanclerja Schumija.
Čehoslovaška »Politika« objavlja razgovor s predsednikom Masarykom, ki poudarja, da je med slovanskimi državami potrebno gospodarsko sodelovanje. Rusija je zanj nerešeno vprašanje. Zaradi tega morajo v novi Evropi slovanske države dobiti prava mesta.
Gibanje sociialnodemokratičnih visoko-šoleev v Nemčiji. Kakor poroča 13. zvezek »Sozialistische Bildung«, se pokret socijali-stičnega dijaštva v Nemčiji stalno- širi. Nastopa proti pofašistenju srednjih in visokih šol, ter proti monopoliziranju študija za bogatine s tem, da se omogoči študij z javnimi štipendijami mladini delavskega razreda.
Nemiri brezposelnih. V Kolnu so od komunistov nahujskani brezposelni priredili na sveti večer velike demonstracije v sredini mesta. V predmestjih so si napolnili žepe s kamenjem in na največjih trgovinah, ki so bile odnrte do 7. ure zvečer, razbij? velika izložbena okna in izložbe oplenili. Tudi neko veliko kavarno so pooolnoma razdejali. Policija je bila popolnoma nepripravljena in šele čez poldrugo uro se ji je z ojačenjem posrečilo demonstrante pregnati. Med demonstracijami so klicali brezposelni. da ne nuste, da bi se buržuazija zabavala v toplih salonih pri božičnih drevesih. medtem ko morajo oni v mrazu stradati.
Nemški komunisti nameravajo dne 12. januaria 1930 izvesti splošno stavko. Pravijo. da je ugoden trenutek. Dr. Šmeral, če je to niegovo delo. bo pokazal, kaj zna.
Dr. Schacht, ravnatelj nemške državne banke, ne gre na haa.ško konferenco.
Protifašistični atentat, V Liegeu so neznani atentatorii streljali na fašista Pauli-nija ter ga ubili, njegovega brata pa ranili.
Fašistični poslanec izključen. Strankin tajnik itahianske fašistične stranke Turattj je izključil poslanca Crisafulliia iz fašistične stranke. In tako oo.ide dalje, dokler bo ostalo deset »gorenjih« fašistov. To so prvi znaki, da »sadovi« dozorevajo.
DflsseMorfskemu morilcu žeti so sedaj menda le na sledu. Dunaiski listi poročajo, da ie policija dobda novo sled za grozovitim diisseldorf-skim krvoločnežem, ki je v okolici Dfisseldorfa v Nemčiji pomoril 19 ženskih oseb in ki so ga do-sedaj zaman iskali. V Solenaim pri Wiener-NeuGadtn se ie neka žena spomnila, da ie enkrat že čitala popolnoma enako pesem kot io je neznani morilec v Dlissoldorfu napisal v spomin neke svoje žrtve in poslal ondotni poPeiii. Omenjena žena je na to pregledala cvoie oaoirie m ie res našla pesem, ki ji jo ie poslal med voino nek Poliak KevaNki kateri ie bil za časa vojne zanoslen v vojaški tovarni v Blumam Dnnaiska policija ie to takoj sporoč'la policiji v Diisseldorfm ki ie ugotovila. da se ie res Kovalski ored dvema mesecema nahaial tam-kai. pa ie neznanokam izginil. Za njim so izdali tiralico.
Nemiri v Niireriii. V angleški koloniji Nigeria so izbruhnili resni so-cijalni nemiri. Vojaštvo je proti demonstrantom brezobzirno nastopilo. Značilno ie, da se ie teh nemirov udeležilo izredno veliko žensk: 43 žensk je bilo v metežu ustreljenih. 10 iih je podleglo ranam in 8 jih je bilo vrženih v vodo. S tem činom si angleške kolonijalne oblasti, ki postopajo ne glede na od'redbe centralne vlade kar na svojo roko, pač niso zaslužile lovorik.
Med 7predno5tmi
ena
i &
&
Praktično za o eni o in lep dar za drage malčke s slikami za izrezati daje
*S<hi<hfo¥§
Terpentinovo
Odpravljeni Božič v Rusiji. »Glasom poročil iz Moskve, se ie letos prvič opustilo praznovanje božičnih praznikov. Delavci so v tovarnah na Božič delali ter so zaslužek tega dne darovali fondu za industrializacijo.« — Tako poroča katoliško časopisje, ki se zadnje čase silno mnogo bavi s preganjanjem katoličanov v Rusiji. Nam’ pa le nekaj ne gre v glavo. Ortodoksna cerkev slavi svoj Božič najmanj štirinajst dni po rimskem Božiču; nastane torej vprašanje, na kateri Božič se neki omenjena notica nanaša. Na letošnji ne, ker ga še ni bilo, lansko leto so pa boljševiki Božič še praznovali.
V samostane ne gredo vedno najboljši ljudje. V Rusiji divjajo s smrtnimi obsodbami. Poljsko časopisje poroča1 o nekem Gurovu, ki je bil prej menih, sedaj pa je komisar, da se je pohvalil, da je izrekel že 3000 smrtnih obsodb ter da ne opusti tega posla, dokler jih ne izvrši 5000. Njegove ječe so prava klavnica.
Požar v Beli hiši. V vladnem poslopju Zedinjenih držav Severne A-merike, v takozvani Beli hiši v Was-hingtonu, je na Božič izbruhnil požar' v trenutku, ko ie predsednik Hoover delil božične darove. Škoda znaša 250.000 dolarjev. Zgorelo je -baje mnogo listin. Vsekakor pa je bil rešeni predsednikov arhiv.
Iskali so Belo Kuna in našli so kapetana bivše carske garde kot vodjo roparjev. V mestu Kišenevu v Besarabiji, je policija pred kratkim izvedla- racijo, ker ji je prišlo na ušesa, da se tamkaj nahaja Bela Kun. Med' temi pa, ko so iskali Kuna, so
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili i poštne položnice ter prosimo vse one ' p. n. naročnike, ki so v zaostanku t naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodhjič. — Uprava.
❖
Stenski »»oledar,, Delavske politike" za leto 1930,
bo priložen v eni izmed prihodrjih številk našega lista, nakar se vsi cenjeni naročniki uljudrio opozarjajo.
našli nekega bivšega kapetana carske garde Voronova, ki je bil vodja velike roparske bande, katera je več let ropala po Rumuniji. Kapetana so prepeljali v Bukarešto, kjer bo' postavljen pred vojno sodišče.^
Nova metoda pomlajevanja. Profesor Lazarov v Leningradu je potom poskusov dognal, da se more človeški organizem potom radija ohraniti svež tudi v visoki starosti.
Harakiri pod božičnim drevesom. V Budimpešti je 42 letni akademicm slikar Peter Begovič bil povabljen za božični večer k enemu svojih prijateljev. Ko je njegov prijatelj za malo časa zapustil sobo, si je Begovic pod božičnim drevesom razparal trebuh in prerezal žile. Prijatelj ga j e našel mrtvega. Dejanje je izvršil baje Z
Trpljenje v Derwuschekovi tovarni.
Odpovedi službe in stanovanja pred Božičem. — Kako je tovarnar Der-wuschek lagal o delavskih zaupnikih. — Inšpektor inž. Šorli molči.
Maribor, dne 28. decembra.
Gotovo bi težko našli tovarno, kjer bi rekli delavci, d'a so s svojim položajem popolnoma zadovoljni. Delavec je pač tisti, ki mora svojo delovno silo ponujati gospodarsko močnejšemu delodajalcu. Zato bi morda marsikdo mislil, da se pač tudi Derwuschekovi delavci pritožujejo nad svojim bednim položajem, kakor vsi drugi. Toda temu ni tako. Ponovni konkretni in drastični slučaji so dokazali, da se godii delavcem opekarnarja Fr. Dervvuscheka v Lajteršbergu pri Mariboru tako, kot menda nobenim drugim tovarniškim trpinom.
Razvoj industrije gre povsod za tem, da se delovno silo čimbolj izrabi. Ako pa bi pustili temu izrabljanju delavskih slojev prosto pot, bi ne trpel samo delavec, ampak rav-notako celota, država in vse narodno gospodarstvo. Baš zato je vpeljala zadnja desetletja vsaka država socijalno zakonodajo, ki naj ščiti delavske sloje pred prekomernim1 izrabljanjem. Čimbolj se država industrializira, temvečja je potreba so-cijalne zakonodaje. Tudi pri nas imamo kolikor toliko dobre socijal-ne zakone.
Kakor povsod drugod, tako tudi na socijalnem polju: zakoni še niso vse. Važno je izvajanje teh zakonov.
Kaj se zopet godi pri Derwuscheku?
Ni se še poleglo prvo razburjenje mfed delavstvom tovarnarja Der-wuscheka in vseh onih, ki imajo količkaj socijalnega čuta, ko so slišali o velikanskem odpustu delavcev, ki ga je izvršil gospod Derwuschek ; pred dvema tednoma ob nastopu zime, ko je odpustil iz službe in odpovedal stanovanje vsem1 onim delavcem, ki so po brezuspešnem opominjanju in interveniranju Delavske zbornice vložili proti Dervvuscheku tožbe za izplačilo zakonitega dodat- | ka za nadure. Na proteste delavcev in delavskih časopisov je tovarnar Denvuschek odgovoril s popravki in pojasnil v nemških in slovenskih časopisih, da je odpustil le one delavce, ki so ga tožili za nadure, čeprav mu je baje inšpektor dela inž. Šorli sam izjavil, da ni treba plačevati 50% za nadure.
Obupani delavci so umaknili tožbe.
Med delavci, ki so že dolga leta garali pri Dervvuscheku za skrajno nizke mezde in so bili po celoletnem napornem delu ob nastopu zime naenkrat vrženi na cesto, brez zaslužka in brez stanovanja, so se odigravali v Derwuschekovih barakah o-bupni prizori. Poročali smo že, da je nekaj delavk ob priliki komisije srezkega načelnika, uradnega zdrav- j nika in inšpektorja dela prišlo po- ! novno prosit tovarnarja Dervvusche- j ka, naj jih, vzame nazaj v službo, ker .
na zimo tudi drugod ne morejo dobiti zaslužka, ampak se vsak delodajalec izgovarja, da mora zaposliti one, ki so mu delali med letom,. Gospod Dervvuschek je ostal trd' irn odslovil delavke, češ, zakaj so ga tožile. Šele, ko je obup delavskih družin od1 dne do dne rastel, se je bogati tovarnar Dervvuschek omehčal v toliko, da je zopet sprejel v službo devet odpuščenih delavk in delavcev, ko so se upognili tako globoko,
da so v pisarni podpisali izjavo,
s katero se odrečejo plačilu za nadure
in umaknejo svoje tožbe in tudi plačajo svoje stroške pri sodišču za tožbe. Kako dolgo pa bo gosp. Dervvuschek te ponižane sirote obdržal v službi, to je njegova prosta volja. Seveda je drugo vprašanje, če ima umik teh! tožb za zakonito določeno plačilo 50% dodatka za nadure pod pritiskom te bede sploh pravno veljavo. Todla, kaj si morejo reveži pomagati? Kakor hitro bi zopet zahtevali svojo pravico, bi jih gospod Dervvuschek zopet čez noč vrgel iz službe in stanovanja. In to pravico ima. Nima pa gospod Dervvuschek pravice, da se v očigled takšnemu postopanju napram revežem še v ča sopisih hvali, kako je »s o c i j a-1 e n«.
Nove odpovedi pred božičnimi prazniki.
Človek bi mislil, da se bo izkazal gospod Dervvuschek, ki se vozi ob nedeljah z »gumiradlerjem« k maši v frančiškansko cerkev, vsaj pred božičnimi prazniki toliko socijalnega, kakor se hvali po časopisih, ali ravno pred božičem je gospod Dervvuschek zopet s pestjo udaril med svoje trpine. Še teden dni poprej je javil v mariborskih dnevui-kih, da odpoveduje samo onim, ki so ga tožili. V soboto pred božičem je poslal Dervvuschek dekret z odpovedjo službe in stanovanja v — 1 osmih' dneh tudi delavcu, ki je že par let pri njem, ima rodbino in ga sploh ni tožil, ampak je samo toliko •nesrečen, da je v sorodu z delavcem, ki je od majnika naprej vsak dan stal po 12 ur pri Dervvuschekovi peči in zahteval sedaj plačilo za nadure, ki mu je zajamčeno po jugoslovanskem zakonu! Dervvuschek dobro ve. da tudi ta delavec ob nastopu zime ne bo mogel dobiti nikjer drugod dela in tudi nikjer stanovanja, ker delo v opekarnah sedaj počiva. Nihče ne more zahtevati od drugih opekarn, da v sredi zime sprejmejo pod streho in na delo one, ki so celo leto delali Dervvuscheku, ki jih je sedaj vrgel na cesto.
Kaj pravi inšpektor inž. Ivo Šorli?
Za čuvanje delavskih interesov, določil zakona o zaščiti delavcev, imamo v Mariboru še vedno inspek- j
cijo dela in inšpektorja inž. Ivo Šorlija, ki je bil sicer imenovan v Novi Sad, pa bo še naj manj e do aprila uradoval v Mariboru. Njemu je gotovo vse to, kar se godi pri Dervvuscheku, znano. Inž. Šorli je nedvomno čital Dervvuschekove izjave, kako mu je inšpektor Šorli potrdil, da ni treba plačati dodatka za nadure. Inž. Šorli mora vedeti, da bi bila takšna izjava v odločnem nasprot-stvu z zakonom. Inž. Šorli pozna tudi odredbo ministrstva socijalne por litike glede delovnega časa v Dervvuschekovi tovarni.
Čemu ni torej dementiral Der-wuschekovih izjav?
Po obč. drž. zakonu ima sicer Dervvuschek pravico odpovedati delavcem tudi sredi zime službo in stanovanje. Toda mi imamo tudi zakon o zaščiti države, ki velja prav tako za delavca kot za tovarnarja. Ali pa ni vse to, kar smo gori navedli, kar počenja Denvuschek ob nastopu zime napram delavcem, sposobno, da ruši javni red in mir? Vse to, kar počenja g. Dervvuschek, je v stanu ustrahovati delavstvo, da si ne bo upalo zahtevati niti zakonito določenega plačila za nadure, pa če tudi bo delalo, kakor leto«, dart na dan po 12, 15 in več ur?!
Pri zadnji razpravi' v Dervvuschekovi tožbi proti delavskemu zaupniku F. K. se je tudi ugotovilo, da je
tovarnar Dervvuschek lagal v vlogi na ministrstvo
in z njim vred je lagalo njegovih šest podpisanih uradnikov, ko so z Dervvuschekom vedoma krivično dolžili delavska zaupnika, da sta vodje komunističnega gibanja v Dervvuschekovi tovarni. Mi to laž javno pribijamo in pozivamo gospoda Dervvuscheka, da nas skupno s svojimi podpisanimi uslužbenci radi te javne klevete toži. Če nas g. Dervvuschek ne bo tožil, potem ve, kdo je.
Gospod Dervvuschek nam: je že zadnjič, ko je poslal »Volksstimmi« svoje popravke po svojem zastopniku, zagrozi!, da si pridržuje daljnje j korake. Pričakujemo, da bo na današnji težki očitek laži svojo grožnjo izpolnil in da se snidemo pred sodiščem.
Današnji članek pa naj ne uide tudi pozornosti drugih kompetentnih faktorjev. Opozarjamo na gornje razmere v Dervvuschekovi tovarni gospoda okrožnega inšpektorja in srezkega načelnika in gospoda kraljevega bana. Podatke bodo oblasti lahko dobile tudi pri Delavski zbornici.
Ljubljana.
Zopet agitirajo za veliko novo cerkev. Tam za Sv. Krištofom' (cerkev) in Bežigradom1 je nastal nov del mesta (kjer so tudi slavne barake), pravi znani amerikanski agitator, je
potrebna nova velika cerkev. Ljubljančani radi zidajo cerkve, stanovanjske hiše so pa potrata.
Usoda brezposelne služkinje. Berta Gabrič, 29 letna služkinja iz Selc pri Kranju:, je bila dalj časa težko bolna v ljubljanski bolnici. Tik pred prazniki so jo iz bolnice odpustili, dasiravno je bila še zelo slaba. Ni vedela, kam se naj dene in od česa naj živi. Prejšnjo službo je radi bolezni zgubila, druge pa radi bolehnosti ni dobila; svojega doma pa tudi ni imela. In tako je tavala vsa bolna in izčrpana po ljubljanskih ulicah brez cilja in brez beliča v žepu. Edino zatočišče je našla v cerkvi; tu je sedela in prosila Boga pomoči. In Bog ji jo je poslal. Ravno pri veliki maši v frančiškanski cerkvi se je med povzdigovanjem od1 slabosti zgrudila na tla in izdihnila. Zdravnik je konštatiral srčno kap. Mi pa vemo, da je postala žrtev velike socijalne krivice modernega suženjstva.
Maribor.
Nevarne stopnice v podzemlje na Glavnem trgu. Nihče ni vseveden in vsakemu se lahko tu in tam kaka dela ponesrečijo. Ko pa je mestni stavbeni urad pripravljal nova mariborska podzemna stranišča, bi si bil že lahko pogledal takšne objekte po drugih mestih, če v tem poslu ni imel sam izkušenj. Vsega tega pa očivid-no ni storil, kajti že stopnice v podzemno stranišče na Glavnem trgu so takšne, da je dostop naravnost živ-ljensko nevaren. Stopnice so tako strme, in pri tem brez vsake opore na zidu, da si že ob suhem vremenu starejši ljudje nikakor ne upajo hoditi po njih. Če pa je mokro ali posebno sedaj, ko nastaja poledica na stopnicah, bi absolutno nikomur ne priporočali, da izpostavlja v nevarnost svoje življenje na teh strmih stopnicah, ki se prav nič ne ločijo od stopnic v zvonike. Tisti, ki je projektiral te stopnice, si lahko vzame pravi patent na to svojo iznajdbo. Tudi na to je bilo že v javnosti opozorjeno, seve brez uspeha. Očividrio čakajo pri stavbenem uradu, da bo kdo tik pred magistratom butnil z razbito glavo v podzemno stranišče, da bo občina plačevala d'rago odškodnino in potem bomo že popra-
Uelika je razlika med
čevlji in čevlji
Priporočamo Uam najboljše
3(arO čevlje
jttaribor, koroška cesta St. 19
Praznovanje novega leta nekdaj in sedaj.
Kakor je Božič samo nadomestek nekdanjega poganskega praznika zimskega solnčnega obrata in
božično drevo nadomestilo za zimske ognje, ki so se temu prazniku na čast prižigali, tako je tudi praznik Novega leta z običajnim medsebojnim obdarovanjem, vlivanjem svinca in Silvestrovim rumlom spomin na davne predkrščanske dni.
Obnova leta se ni obhajala nekdaj tako kakor danes, 1. januarja. Še v srednjem1 veku se je v Franciji štelo novo leto od! velike noči dalje, v Angliji do 1. 1550 od 25. decembra. V Florenci se je do leta 1745 začelo novo leto s 25. marcem, v Benetkah do leta 1652 s 1. marcem. Kopti, kristjani v Siriji, Nestorijanci in Ja-kobiti še danes ne štejejo Novega leta s 1. januarjem:. Začetek novega leta s 1. januarjem so uvedli Rimljani, katerim je Julij Cezar leta 47 pred Krist, rojstvom: s pomočjo tedanjih zvezdoslovcev uredil časovno štetje, ki je bilo do tedaj zelo v neredu, Koncem decembra so prirejali Rimljani v čast bogu Saturnu velike
svečanosti, takozvane saturnalije, praznik mrtvih, ob katerem so se sužnji in reveži bogato obdarovali — ostanek nekdanjih skupnih pojedin na čast dušam mrtvih sorodnikov. (V Rusiji so družinske pojedine na grobovih še danes v navadi.) Takrat je vladalo splošno slavnostno razpoloženje, zlasti na dan 1. januarja, ko je bog Jan otvoril novo leto. (Po njem1 se imenuje prvi mesece v letu Januar.)
Krščanska cerkev se je dolga stoletja borila proti temu rimskemu poganskemu prazniku Novega leta.
Skušala je vernike, da bi jih odvrnila od veselic, zbirati v cerkve, odštela ie spokorne in prosilne pobožnosti. Četrti cerkveni zbor v To-ledi je zapovedal za ta dan strog post in celo Aleluja se je morala pri petju psalmov izpustiti. Ali tudi grožnje z ekskomunikacijo radi udeležbe na veselicah! in maškeradah (šeme v živalskih kožah, ostanek prastarih običajev) po cestah, kjer so se zasmehovale cerkvene ceremonije (kakor volitve papeža vseh norcev in druge bedarije), niso cerkvi nič koristile. Moraia je tudi tukaj, kakor mnogokje drugod:, popu-
stiti in skleniti kompromis. Morala je stari poganski praznik preobleči v krščansko obleko in prevzeti celo maškerado norcev, ki so ostali od nekdanjih saturnalij, čeprav so pri temi v cerkvah prepevali ljudje kla-farske pesmi, popivali in se mastili s klobasami in mesto kadila zažigali stare solne, da se je duhovnikom med’ mašo kar nos vihal. »Sveti« Avguštin je zaman rotil ogenj in žveplo na ta »praznik pijanih dijakonov«. Le počasi so ga pozneje vendar odpravili.
Cerkveni praznik »Obrezovanje Jezusa« je bil uveden šele devetega stoletja. Obrezovanje novorojenčkov, osmi dan po rojstvu, je bilo pri Zidih, v navadi že tisoč let popre-je kakor je še danes. Ne le Židje, tncH razni drugi narodi so poznali ta običaj, ki so ga pozneje tudi Moha-medanci prevzeli. Pri raznih divjih narodih še danes v tej ali oni obliki puščajo otrokom kri, da na ta način potolažijo -bogove, da ne prizadenejo otroku nič žalega. Tatari na primer odrežejo novorojencu na koncu spolovila košček kožice v podobi prstana in jo vržejo na streho, da se posuši. S tem mislijo, da so otroka
vsega slabega rešili. Seveda pri Jezusu to obrezovanje, kakor tudi njegovo rojstvo, ni zgodovinsko dokazano. Zanimivo je, da je leta 1114. kaplan nadvojvode Gottfrieda Bouil-lonskega prinesel iz Jeruzalema košček kožice in je trdil, da je .tista, ki so jo Jezusu na spolovilu odrezali. Štiristo let je potem ta kožica delala »čudeže«, čeravno je »sveta« Brigita protestirala in trdila, da se ji je v spanju prikazala Mati Božja in povedala, da se nahaja tista kožica cela v Rimu1.
Tudi drugi novoletni običaji so poganskega izvora, ki se jih cerkvi kljub velikemu prizadevanju ni posrečilo iztrebiti. Tako je naš novoletni prašiček naslednik germanskega Julovega mrjasca, obdaritve spominjajo na nekdanji praznik mrtvih, Silvestrovo bedenje na pogansko pričakovanje obiska duš rajnih in Silvestrovo razgrajanje na prepodi-tev hudobnih duhov, da bi ne škodovali dušam. I udi čitanje bodočnosti z vlivanjem svinca in na druge načine so poznali že naši poganski predniki.
vili, kakor je treba. Če bi pa bili gospodje združili ta podzemni lokal z avtobusno čakalnico in vse skupaj postavili na enem prostoru, ter malo preštudirali takšne naprave drugih mest, bi si bili lahko prihranili ogromno vsoto denarja, mesto bi pri dobilo praktično napravo in meščanom' bi bilo ustreženo. Tako pa je vse skupaj polomija, nad katero ljudje dan na dan godrnjajo in se upravičeno boje vsake novosti, ki jo pripravlja mesto.
Zborovanje bolniškega podpornega društva »Merkur«. V soboto, dne 28. t. m., se je vršilo v mali dvorani hotela »Orel« zborovanje članov in interesentov bolniškega podpornega društva »Merkur«, katerega je sklical pripravljalni odbor v Mariboru. Uvodoma je predsednik Hubert Pelikan pozdravil zastopnike raznih društev, in sicer so bili navzoči: za Trgovsko bolniško podporno društvo ravnatelj Podgoršek iz Ljubljane, za bančne uradnike Skaza, za Pokojninski zavod dr. Vrančič in dr. Ro-mac za »Merkur« iz Zagreba. Predsednik shoda je dalje obrazložil pomen shoda, ki je nekako nadaljevanje shoda ljubljanskega bolniškega društva z dne 19. dec., na katerem niso niti šefi niti nameščenci zadostno dobili besede. Nato je dobil besedo zastopnik centrale »Merkurja« iz Zagreba, ki je tudi zavračal očitke, ki so bili izneseni proti društvu »Merkur« na shodu bolniškega in podpornega društva trgovskih nameščencev, na kateremi so se nekateri govorniki poslužili demagoških fraz, kot n. pr. da Hrvati niso dobri gospodarji, ker so imeli polom Slaven-ske banke itd. Izvajanja dr. Rornaca so bila z odobravanjem vzeta na znanje. Gosp. Skaza, ki je takrat vodil zborovanje bol. dr. trg. nameščencev, je nato kratko odgovarjal, da je zaključil zadnje zborovanje zaradi tega, da bi ne prišlo do prepirov. Zatem pa je govoril zastopnik trg. boln. društva ravnatelj Podgoršek, ki je dolgo govoril, vendar pa na konkretna vprašanja ni mogel dati zadovoljivega odgovora. Pripomniti je treba, da se je na tem1 shodu postopalo zelo demokratično tako, da so lahko zastopniki trg. boln. in podp. društva govorili, dokler sami niso končali. K drugi1 točki je govoril še zastopnik Pokojninskega zavoda dr. Vrančič, na katerega so bila stavljena razna vprašanja. Nato je predsednik zaključil to zborovanje, ki je zelo lepo uspelo, ter je več tvrdk takoj priglasilo svoj vstop v bolniško podporno društvo »Merkur«.
Ali je to »uspešno« delovanje za mestno občino? Aktivna avtobusna proga se je reducirala, da se je otvo-ril promet na nerentabilni progi! Odšek mestnega avtobusnega podjetja je sklenil: Na progi Glavni kolodvor—Studenci, kjer sta bila v prometu dva avtobusa — ki sta komaj
Pismo iz Pariza.
Prejeli smo od našega prijatelja, Slovenca, pismo iz Pariza, ki bo gotovo tudi zanimalo naše čitatelje, zato ga tukaj priobčujemo.
»Dragi prijatelji! Zdaj, ko sem se že kolikor toliko udomačil v Parizu, ko imam že nekako silko, dasi še nejasno, o življenju v njem, vam pošiljam te vrstice o mojih vtisih.
Pariz! Ali sem očaran ali razočaran? Ne morem trditi niti eno, niti drugo. Kot hladno motrečemu tehniku mi pač Pariz ne more vsiliti bogve kakšnega občudovanja. Edino Eifflov stolp učinkuje tudi iz mojega vidika monumentalno, ker je res gigantska stavba, vredna občudovanja in strmenja. Toda tudi tu se vzbuja moj kritični tehnični čut, češ, da bi se dalo tudi tukaj napraviti mnogo stvari boljše in ekonomičneje. Kaj drugega bi bilo, če bi bil prišel v Pariz kot umetnik, slikar ali kipar, takoj bi mi dal Pariz pač mnogo stvari, ki bi jih mogel občudovati; v umetniških tvorbah je res neizčrpen. Ali pa če bi bil prišel v Pariz za zabavo, recimo zapravljat denar. Gotovo bi moral potem občudovati u-metnost Parižanov in še bolj Pari-žank, v izvabljanju denarja, kajti v tem so res nedosežni.
zadoščala potrebi — se eden reducira, da se zopet otvori vožnja v Melje. To se je zgodilo in posledica je bila ta — kar se je moglo tudi že v naprej vedeti — da en sam voz na progi v Studence absolutno ne zadošča, medtem ko voz na Meljski progi vozi prazen semintja. Ni čudno, če pod takim vodstvom: podjetja ne prospe-vajo, kar je skrita želja gotovih ljudi, katerim1 žilica ne da miru, dokler ne bodo dosegli svojega ideala, da se avtobusno podjetje izroči v privatne roke, ker je pač nerentabilno. Kolikor mi je znano, je meljski voz nekega dne zaslužil do 10. ure dopoldne celih 10 Din, piši: deset dinarjev! Medtem ko so se ljudje tepli za sedeže v avtobusu, ki vozi v Studence. Proga Melje je bila svojčas opuščena radi premale frekvence skozi celo leto. Ne rečem, da ni prav, če se jo zopet oživotvori. Toda nikakor ne na škodo druge aktivne proge. Drugič pa je nujna potreba, da nabavi občina nove vozove. Moj predlog je bil ta: Ves mestni promet naj se razširi tako, da bodo vozovi vozili na vse strani mestne periferije, ven v okolico, ne pa, da bodo vozili samo med1 Glavnim trgom in glavnim kolodvorom. Torej bi moral meljski voz voziti najmanj do Sv. Petra. Voz na progi 1, na eno stran najmanj do Krčevine in ne samo do kolodvora; na nasprotno stran pa najmanj do Delavske kolonije in ne samo do kadetnice. Za tak promet pa je treba več vozov, med tem pa ima podjetje danes manj vozov, ker se je nekatere prodalo, ne da bi se bilo iste nadomestilo z novimi. Ravno tako se še do ddnes ni aktiviralo nekaterih prog na deželo, za katere se je pred davnimi časom1 zahtevalo koncesije in tudi dobilo. Jaz nimam danes pri podjetju odločati, ker se mi je mandat odvzelo z motivacijo, češ, »da ni bilo od mene pričakovati uspešnega dela za občino«! Zato mi je še časopis na razpolago, da spregovorim' o vprašanjih občinskega gospodarstva. Potrebno pa je, da javnost zve, kako se občinska podjetja upravlja, oz. kaj je dobro in kaj narobe.	A.	B.
Sankanje po ulicah v pomeriju mesta je strogo prepovedano, ker napravi cestišča in pešpota spolzka in za pasante nevarna. Sankanje po ulicah je tudi za sankače nevarno, kar dokazujejo nesreče v zadnjih letih. Proti krivcem se bo strogo postopalo v smislu toz. kazenskih določil.
Čistite hodnike in pešpota. Glasom § 9 cestno-prometnega reda in reda za čiščenje cest in trgov za mesto, so hišni posestniki dolžni čistiti trotoarje in pešpota od' snega in ledu in iste po potrebi dnevno v zadostni meri posuti s peskom, pepelom ali žagovino. Posipanje trotoar-jev in pešpotov s smetmi in drugimi odpadki, je prepovedano. Proti onim
Pariz je mesto umetnosti. Kamorkoli stopiš, same umetnine visoke vrednosti, kulturnohistorični spomeniki na vsak korak. Po pravici povedano, še vse preveč je te umetniške ropotije. Kipi, krasne fontane, ogromne monumentalne stavbe, vsega tega je kar preveč. Ko srečuješ na vsak korak polno teh krasnih stvari, začno učinkovati enolično; tako ti je, kakor otroku, ki se preobje belega kruha. In če še pomisliš, da se drži vseh teh tako lepih stvari kri ubogega izžemanega ljudstva, da je vsak kamenček v teh ogromnih stavbah krvavo plačan z znojem in da so veljale te umetnine nebroj človeških življenje, se ti ne zde več tako lepe, ko prej, še gnusiti se ti začne. In ta nesmisel, grmaditi in kurpičiti na en edini kup toliko umetnin, naj si bo statv, kipov, slik ali kulturno-zgodovinskih predmetov! Tako je, kakor če ima človek, recimo, denarja preveč. Dokler ga imaš mnogo, ti ga ni treba šteti, nima zate prave vrednosti; razmetavaš ga brez pomislika. šele če ga imaš malo, ga znaš ceniti. Tako je tudi tukaj; teh umetnine je preveč! Koliko so Francozi nagrabili iz vseh krajev sveta za svoje muzeje! Louvre, ogromna, prekrasna palača, jih je poln. Tu imaš nešteto dvoran, s krasnimi stropnimi slikarijami, napolnjenih z egipčanskimi sfingami, sarkofagi, kipi raznih kra-
posestnikom, ki ne vpoštevajo te na-redbe, se bo uvedlo kazensko postopanje in bo mestna občina izvršila čiščenje na njihove stroške. Odkla-danje snega v cestne struge je prepovedano. Hišni gospodarji naj poučijo organe, ki čistijo trotoarje, da ne uporabljajo ostro orodje, kakor n. pr. krampe, sekire itd., ker se pri čiščenju s takim orodjem pokvari asfaltni trotoar. Stroške za popravilo takih poškodb bo trpel prizadeti lastnik sam.
Nove cene v mestnem kopališču. Vsled sklepa mestnega občinskega sveta mariborskega z dne 19. dec. 1929 se spremeni s 1. januarjem; 1930 kopališki tarif kakor sledi: I. razred kadna kopel s perilom Din 12.—, brez perila Din 10.—; II. razred kadna kopel s perilom1 Din 8.—, brez perila Din 6.—; III. razredi kadna kopel s perilom Din 5.—, brez perila Din 4.—; parna kopel s perilom Din 15.—, brez perila Din 12.—. Vsi popusti se ukinejo. Končno pa velja tudi pravilo: Kar je črno, ni treba umivati!
Silvestrov večer priredi delavsko pevsko društvo »Frohsinn« dne 31. decembra v prostorih dvorane »Union« z zelo pestrim programom. Vsi prijatelji dobre zabave se vljudno vabijo na to prireditev.
Celje.
V prihodnjih številkah našega lista bomo začeli posamezno' objavljati one obrtnike, gostilne, kavarne in trgovine, ki so naročene na naš list, da se bodo naši naročniki znali ravnali pri nakupu potrebščin. V predinformacijo pa našim čitateljem že lahko služijo današnja novoletna voščila. Vse ostale se pa izve pri naših zaupnikih.
Podružnica upravništva »Delavske Politike« začne v kratkem poslovati. Vse, ki žele sodelovati, prosimo, da se priglase.
Vse one. ki so dobili današnjo novoletno številko »Delavske Politike« na ogled, prosimo, da izpolnijo takoj priložene čekovne položnice, če žele list naprej sprejemati. Mesečna naročnina znaša Din 10.—, katero je treba plačati vnaprej. Vplačila se vrše lahko tudi pri naših zaupnikih in inkasantiht ki se legitimirajo z izkaznico. Vse ostale, ki lista ne žele, pa prosimo, d'a nami ga poštnoobratno vrnejo z opombo', ne sprejmem. Vsi pa, ki nemščino bolje obvladajo kot slovenščino, naj se naroče na »Volks-stimme«, Maribor, poštni predal 22.
Silvestrov večer priredi podružnica »Svobode« in Strokovna organizacija Saveza metalskih radnika Jugoslavije v torek, dne 31. dec. 1929, v vseh prostorih Narodnega doma v Celju. Na sporedu so pevske točke, katere poje pevski zbor »Svobode« v Celju, šaljivi nastop, burka v dveh dejanjih, ples, šaljiva pošta itd.
ljev, staroegipetskih bogov. Zopet v drugi dvorani vidiš starogrške lončene predmete: amfore, vrče, igrače, kipe iz Arhoje, Atike, Jonskih otokov, Troje, iz Etrurije, Sicilije, Fenicije, Kartage itd. Tretja dvorana vsebuje zopet starogrške kipe v mramorju, dela neprecenljive umetniške vrednosti in klasične lepote, predstavljajoč grške in deloma že tudi rimske bogove, med njimi najznamenitejša Venera iz Mila. Četrti oddelek vsebuje srednjeveške slikarije, italijansko slikarsko šolo, zastopano po množici slavnih mojstrov, kakor: Rafael Sanzio, Guido Reni, Tizian, Tintoretto, Murillo, Michelangelo in mnoga druga slavna imena. Iz holandske šole: Rembrandt, Van Eyck, Van Dyck, Rubens, potem mnogi znameniti Nemci in seveda cela plejada francoskih mojstrov. Iz vseh koncev in krajev sveta skupaj zneseno; čudim se samo, da še niso cele Cheopsove piramide iz Egipta sem prenesli ali pa kitajskega zidu. To, kar sem tukaj omenil, je samo del louvrskih zbirk, ker vsega si še nisem mogel ogledati — in koliko je pa še po drugih muzejih, galerijah in zbirkah!
Toda vas bo najbrž bolj zanimalo pariško življenje, kakor pa ta mrtva zgodovino in umetnost. Središče vsega pariškega življenja je ženska. Francozov je sama erotika, spolnost in čut-
Kulfurni pregled.
Nova literatura. Izšla je 11. štev. naše najnaprednejše kulturne revije, okoli katere se zbira vse, kar čuti na našem jugu res napredno in proletarsko. Kakor dosedanje tako se tudi pričujoča številka odlikuje po borbenem duhu in izrazito marksističnem pravcu. Težišče številke je v izbornem Draginovem eseju »Iz literature o selu«; pisec oriše najprej ekonomske razmere naše vasi v raznih dobah, nato pa pokaže, kako so se te razmere zrcalile v domači in tuji književnosti. Dragin poda sprva podrobno kritiko domače književnosti, ki je opisovala vas in njeno živjenje, ob koncu pa govori obširneje o treh delih iz svetovnega slovstva: o Reymontovih »Kmetih«, Nexojevem »V božji deželi« in Streuvelso-vem »Slugi Janu«. Esej zaključuje s pripombo, »da se književnost o selu ne sme zaustaviti ob pasivnem idealiziranju narave in primitivnih socijoloških oblik kmečkega življenja«, temveč »mora prikazovati nove ekonomske in socijalne sile, ki lomijo vas, jo izpreminjajo, diferencirajo ter ji podeljujejo novo fiziognomijo1, ji odpirajo nove probleme in nove krize«. — Izmed ostalih prispevkov naj opozorimo na nadaljevanje Fjodinovih »Pisem iz Afrike«; to pot nam opisuje Fjodin rudnike mangana v Iusunti in življenje zamorske parije v njih; članek krasita dve fotografiji. — Vsakdo, ki se zanima za svetovno pioletarsko književnost, bo z zanimanjem prečital Kerstenov esej o nem. prolet. pesniku Becherju. — Ostali članki so manjši po obsegu in obravnavajo z ostro borbenostjo domače kulturne probleme.
Izmed književnih prispevkov naj opozorimo na Strueveisov odlomek »Mala Prutske u velikom ratu«. Izrazite so tudi Donovičeve pesmi »Iz rudokopa« — prava proletarska poezija! — Slikar Hegedušič je poslal dve sliki iz vaškega življenja, in sicer »Jesen« (prekipevajoče veselje) in »Re-kvizicija« (globoka žalost in potrtost), Bu-soni pa »Seljanko u snu«. Kot vedno je tudi to pot izredno uspela fotomontaža na platnicah.
Jugoslovanskemu marksističnemu intelektualcu je ostala danes odprta le še ena pot borbe: borba v književnosti, v kulturi — za novo obliko in vsebino. In iz nove književnosti se seznanja čitatelj z modernimi idejami. Zato priporočamo »Novo literaturo« vsem in vsakomur. (Naroča se: Nolit, Beograd, Cara Uroša 16. — Letno 60 Din.)
Talpa.
Studenci pri Mariboru
Predavanje »Ljudske univerze« v
gostilni pri Senici’ se bo vršilo šele v četrtek 7. januarja ob 7. uri zvečer.
Silvestrov večer priredi Delavsko pevsko društvo »Enakost« Studenci dne 31. decembra 1929. Spored: godba, petje, 2 šaljivi igri; nastopi tudi lastni tamburaški zbor. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 5 Din. — Za obilen obisk se priporoča Odbor.
DTE »Svoboda« Studenci priredi dne 31. dec. 1929 v telovadnem domu Silvestrov večer s telovadnimi igrami in petjem naraščaja. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
Beograd.
»Cankar« v Beogradu priredi dne 31. t. m. v veliki dvorani Delavske zbornice, Nemanjina ulica 34, svoj Silvestrov večer, in to z zelo pestrim sporedom in plesom. Začetek ob 21. (9.) uri.
nost. Moram priznati, da so Parižan-ke po veliki večini lepe in baje tudi strastne, čustvene. Saj tudi ne more biti drugače; koliko stoletji so se zbirale tukaj najlepše ženske sveta in bilo bi res čudno, če ne bi dale Parižanom lepega rodu. Sicer pa imaš tudi tukaj dovolj ptičic privandrank, ki so prišle od bogvekod novega ljubezenskega razodetja iskat. Nenavadno življenje vlada seveda na Montmartru; grozno pobarvanih in obskurnih ženščin najdeš tam na kupe za vsakim temnejšim voglom. Te seveda sladko nagovorijo, vlečejo s seboj in če mogoče okradejo in slečejo do golega. No, jaz nameravam zaenkrat ostati še Slovenkam zvest, vsaj tako doglo, dokler se temu sklepu ne izneverim.
Promet je tukaj pač velikanski. Konjske vprege skoro ni več videti, samo avtomobile. Kvečjemu kak tovorni voz se še vidi kje v predmestju, kočije še nisem videl nobene. Najhujši je promet, ko se zmrači. Takrat je tak dirndaj po^ cestah, da moraš čakati po celo večnost, da zamoreš prekoračiti ulico. Prometni redar je vsemogočen. Lepo je zvečer, ko zažarijo reklamne luči ali pa če je Eifflov stolp iluminiran. Nanj si je dala tudi na Slovenskem znana avtomobilska tvrdka Citroen napraviti reklamo.«
Kako nastane borzni polom.
Nevarnosti kapitalističnega gospodarskega sistema.
Nismo v nevarnosti, da nas zadene borzni polom. Ali vendar je prav, če vemo, kako nastane tak polom, kakršnega so imeli nedavno v Ne\vyorku, kjer so izgubili razni vlagatelji denarja nad 2240 milijard imetja.
V Ameriki so imeli že med vojno in po vojni jako dobro industrijsko konjunkturo. Da jim ni zmanjkalo obratnega kapitala, so večali svoja podjetja ter izdajali vedno nove delnice za najrazličnejša industrijska podjetja, ki so se bogato rentirala in so delnice donašale velike dobičke, obresti in dividende. Podjetja pa delnic ne morejo sama prodajati, zato jih odstopajo borzam in bankam v prosto razpečavanje. Obdrže si samo toliko delnic, da imajo večino pri podjetju ali družbi.
Kakor smo rekli, je bila konjunktura med vojno dobra, ker so dobavljali za vojno, po vojni so z raznimi produkti zalagali opustošeno Evropo. Z dividendami so rasle tudi delnice in ameriško prebivalstvo je kupovalo drage delnice, ki so se izredno dobro obrestovale, bolje kakor denar povsod drugod. Delavci, nameščenci, kmetje, vse je hotelo obogateti z visokimi obrestmi delnic. Delnice po sto dolarjev so narasle na 250 in več dolarjev. Delnice so med prebivalstvom razpečavali posebni agenti.
Denarni mogotci so pa kmalu o-
pazili, da ta dobra konjunktura ne more biti trajna, ker se potrebe eks-porta manjšajo. Zato so delnice takrat, ko so bile najdražje, prodali bankam in borzam, dasi so vedeli, da nimajo tiste vrednosti, ki jo objavljajo borzna poročila. Polagoma je o grozečem padcu vrednosti izvedela tudi javnost, na kar se je ime-jiteljev industrijskih papirjev polotil silen strah pred izgubo vrednosti papirjev in vse je hotelo prodati svoje vrednostne papirje. Naval na borzah je bil tako velik, da so delnice, ki so bile še pred tremi tedni vredne po 250 dolarjev, padle na 70 dolarjev. To navajamo kot zgled, ki kaže, da so ljudje izgubili več kot dve tretjini svojih prihrankov. To je sad a-merikanske špekulativnosti od strani siromašnih slojev.
Svoj delež so pa prejeli tisti kapitalisti, ki so vedeli že vnaprej za padec delnic in so delnice prodali, ko so bile najdražje. Takrat so »zaslužili« ogromna imetja. In sedaj, ko so delnice padle v vrednosti še pod pravo vrednost, pa zopet kupujejo te delnice po nizki ceni. Ostal jim je torej ogromni dobiček drago prodanih delnic in sedaj pokupijo »nič vred-I ne« delnice ter ostanejo lastniki velepodjetij.
Nekako takšen je bil razvoj new-yorškega borznega poloma, ki ne bo imel drugače dalekosežnejših gospo-
darskih posledic. Eni so pač zaslužili, tisti pa, ki so špekulirali s svojimi borimi prihranki, so izgubili.
Radio.
Naše delavske organizacije in radio.
Ko smo tako daleč, da bo tudi naše delavstvo po svojem zastopstvu, Delavski zbornici, deležno sodelovanja v radiu, postane vprašanje naših delavskih organizacij in radia še aktualnejše nego do slej. Brez dvoma bo trajalo še nekaj časa, da prodre radio v vse naše delavske družine. Dolžnost naših delavskih organizacij ipa je, da si nabavijo aparate, h katerim bodo v svojih lokalih mogle zbirati svoje članstvo na neprisiljene domače večere. Delavska ura pa bi se prirejala stalno kot obvezen sestanek za članstvo. Smisel za radio-fonijo bi na ta način med delavstvom znatno narastek	T.	R.	L.
Radio in alkoholizem.
Žalostno je življenje naših delavskih družin, ko očetje dostikrat niti ne zaslužijo toliko, da bi svojo družino primerno preživljali. Kdor je človek, ne bo obsojal nikogar, ki morda iz obupa, radi razvedrila in pozabe zaide v gostilno. Dvoma ni, da je treba vedno nastaviti sekiro pri korenini, izboljšati gmotni položaj delavstva. Vzporedno pa mora iti naše prizadevanje, da delavca in njegov* krvavo prisluženi in borni denar ohranimo v njegovi družini. Po-služiti se moramo vseh dobrih sredstev, ki so nam na razpolago. Eno tako sredstvo in morda doslej najboljše, je radio. Radio je iztrgal že nešteto žrtev kralju Alkoholu in jih priklenil nase. Mesto zatohle gostilniške družbe nudi radio prijetno zabavo in priliko za neprisiljeno nadaljno izobraževanje v domačem krogu. Res je enkratni izdatek za aparat precejšen, vendar bi se dala tudi ta, sicer neprijetna stran urediti.
Svetovni pomen radia.
Kljub razcepljenosti, ki se kaže v narodih, je radio vendar najlepši simbol vza-
jemnosti naroda. Z radijem je jeziku slehernega naroda in njegovim kulturnim vrednotam priborjen dostop do vseh narodov sveta. V radiu zapovrstjo lahko poslušaš jezik za jezikom, narod za narodom. Radio je simbol dobe, ki bo morala priti. Z radijem širimo smisel in zavist človečanstva, brez katere je vsak trud za nov čas zaman.
T. R. L.
Prenosi Ljubljana—Praga.
Na posredovanje konzulata čsl. republike in na prošnjo naše postaje, je dovolil gospod minister pošte Radio-Ljubljani po-čenši s 1. dec. t. 1. 6 krat na mesec brezplačni telefonski vod za prenose iz Ljubljane v Prago in obratno.
TVORUIUKCM.M OU-BAmtlAKOV^IRNEŽAinSTUCKUJA
N DRUŽBA Z. OZ. (.1 U BL3AN A
ORIENT
O
TERPENtin
firNEŽ*?
m
<W, r Prodajalna
DUNAJSKA C. 14
LJUBLJANA
POUOTROOVINA
vsot
SCHNEIDER (VERO
V Us?
PRVOVRSTNI MATERUAL-NIZKE CENEII
Pristno slivovko, ;droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga.oranžade, limonade, konjaka i. t. d. od tvrdke „Patria“, Zagreb.
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA UL. 9
lllillllllllllllllllllllliliii«
illi
Na drobno! TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV. Na debelo!
I. KUŠAR
tovarna vinskega in spiritnega kisa
= VIČ PRI LJUBLJANI
PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO!
Vsem cenjenim odjemalcem želi
Srečno novo leto
ter se najvljudneje priporoča
Kristina Trbovc
trgovina in gostilna.
Ali ste že krili T
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
Čisto nič Vas ne stane
ako si ogledate mojo bogato zalogo vseh vrst blaga za moške in damske obleke in plašče. Letos prav posebno lepa izbira palmerstonov, dublov in velurjev. K vsakemu blagu imam tudi primerno krzno za obšivek
Kljub zmernim cenam, tudi na o b r o k el
L. Ornik / Maribor, Koroška c. 9
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Usten. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in higljensko urejena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske p> karne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Naročajte la širite »Del. Politiko".
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, SlomSkov trg 5
LIPCŠ IGN AZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
HABIBBB, KOBOŽKfl CESTA 90.
V ulkaniziranj e
Gumiji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TEBB11C, Maribor, filaunl trt 4.
Mehanična delavnica
za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkutenčne cene,
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
TATTENBACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom.
ČITAJTE!
novo izišlo, socialno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
ElektrotehnKna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg št. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev In aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh' knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnniscnes L,extKon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Tvornica Štampiljk
In prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43. V tekstilnem bazarju^
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 26
nudi najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
imuii glasbil mcumiM
MEINEL
HEROID
Gramofoni
Mandoline
Violine . ,
Gitare
Trombe
Ročne harmonike •
od Din 298*— dalje 136—	.
95—	.
207*—	„
505’—	„
85'—	„
Prodalalna:Tr^ svobode
(Nova Scherbaumova zgradba).
Pristni
Altvater (zeliščni liker)
Gessler
Varstvena znamka
Jagerndor!
se dobi zopet povsod
Novo Mino 2 dežniki
sera otvorila v Slovenski ulici 12, Maribor. — Skušala bom cenj. odjemalcem postreči z solidnimi cenami in dobro kvaliteto. — Priporoča se
MILA FAVAI, roj. VIDMAR
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA ŠT. 12
1 in mini
Ljubljana — Vic
Trgovina z žitom in mlevskimi proizvodi.
NA DEBELO!
EDVARD MESESNEL
Srečno in veselo
NOVO LETO
želi vsem svojim starim in novim odjemalcem
„H E RIH fl“,
tovorno milo In kosmetibe.
Kruseuoc, Srbijo
I
I
Novoletna VO^PlInV 'mii11!”1111™™111111'11!1111™1"®	11111111111 Srečno in veselo Novo leto iiiiniiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiii		 žele cenj odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:		
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim članom Sploino Kom. Hoo llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ..posAi/jr niiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Zniorje ob Soul iiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	OSTROŽNIK IVAN poslovodja konzuma »Posavje« Loke • HERING FRANJO brivec Zagorje ob Savi INO JANKO mesar Zagorje lob Savi	Srečno in! veselo novo leto želi višem svojim odjemalcem in se priporoča še v nadalje ' - !/' i K ■ ' RANZINGER OTMAR trgovina s steklom Zagorje ob Savi Vsem prijateljem in odjemalcem želi veselo Novo leto ter se še nadalje najtopleje priporoča ZDRAVKO RANT urar * - * " v. • - f , Jesenice Fužine 44
FRANC LAH česalni salon za dame in gospode Maribor Stritarjeva ul, 7	RAKAR FRANJO gostilničar Podlkraj pri Zagorju	ROBAVS VINKO mesar , Loke pri Zagorju
ALOJZ in ANTONIJA SENICA [gostilna Studenci pri Mariboru 'Dr- Krekova ul. 26	1 ' i Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se že v naprej priporoča JOSIP LETNIK Trbovlje	ROSINA FRANJO pekovski mojster Loike pri Zagorju
IVAN KAC mesar Bistrica pri LimibuSu		VIPAVC FRANJO krojaštvo Toplice pri Zagorju
Nnvnlpffii) vncoil/) f »IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII Srečno in veselo Novo leto iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii l^lVr V vrldllCI. VUol/ll(l* ^e|e cenj< odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:				
* KLENOVŠEK JAKOB elektrotehnično podjetje, telefonski In radlo-oddelek (Zadružna elektrarna) Trbovlje 1				
Stavbena, konsumna in gostilniška zadruga ..DELAVSKI DOM“ Trbovlje I		Kino „Svoboda“ „Delavski dom“ Trbovlje I	POKLŠEK ALBIN mesar in prekajevalec Trbovlje I	
HUTARI MAKS frizer za dame in gospode (trajna ondulacija) Trbovlje I		MEDVEŠEK ANTON zaloga manufakture ter lastna izdelovalnica oblek Trbovlje I	BERGER IVAN čevljarstvo in prodaja usnja Trbovlje I	
PREVOLNIK IVAN strojno mizarstvo Trbovlje I		Vsem odjemalcem lista in drugim se priporoča še v naprej raznašalec lista AVGUST TRATNIK Trbovlje I	DOLINŠEK JOŽE zaloga piva Trbovlje II	
ŠETINC FRANC trgovina z mešanim blagom Trbovlje I		CIMERMAN ŠTEFAN meh. delavnica klob. proizvodov Trbovlje I	DOBOČNIK JOŽE čevljarstvo Trbovlje I	
FORTE ANA gostilna in mesarija Trbovlje I		HLASTAN SLAVKO trgovina z mešanim blagom Trbovlje I	»METALIJA« r. z, z o. z. kovinska industrija raznih izdelkov Trbovlje I	
KAMNIKAR ALOJZIJA izdelovanje raznih oblek in strojno pletenje Trbovlje I		IVAN in IVANA TERŽAN gostilna »Delavski dom« Trbovlje I	RUDOLF JAPELJ & DRUG sobno, dekorativno črkoslikarstvo in pleskarstvo Trbovlje I	
ARZENŠEK EMA auto-podjetje Trbovlje		SITTER KLOTILDA restavracija Trbovlje I	DOMINIK in FANI KOKALJ restavracija »Kolodvor« Trbovlje	
				
PUŠKAR SLAVKO ibrivec Trbovlje I	KOZINA KARL slaščičarna Trbovlje I	PODRUŽNICA »SVOBODA« Trbovlje I	POŽUN FRANC čevljarstvo in prodaja usnja Trbovlje I	KUHAR HERMAN trgovski in umetni vrtnar Trbovlje
~ 1 y'f ADAMLJE FRANC klubučarstvo Trbovlje I	ROJC FLORIJAN zaloga piva Trbovlje I	Franc in Josipina Kmet gostilna in mesarija Trbovlje II	ČERK JOŽE tržni mesar Trbovlje I	BIZJAK JOSIP strojno mizarstvo Trbovlje I
Lekarna »Pri Križu« Ph. MR. FEDOR GRADIŠNIK Celje Kralja Petra c, (Ljudska posojilnica)			JOSIP VRANJEK dežnikama Celje	
FRIDERIK VIDIC trgovina z modnim, manufakturnim, konfekcijskim in galanterijskim blagom Celje 'Kralja Petra c. 23, Vodnikova ul.		Kavarna lastnica Helena Krušič Celje	Frizerski salon »Violetta« JOSIP CELIČ Celje	
IVAN MASTNAK manufakturna in konfekcijska trgovina Celje Kralja Petra c. 15			MARTIN OREHOVEC krznar in izdelovatelj raznih čepic Celje Gosposka ul. 14	
ROZA ZAMPARUTTI zajutrkovalnica Celje		Anton Fazarinc Špecerijska in delikatesna trgovina Celje	F. S. LUKAS žganjama in tovarna likerjev Celje	
JOSIP GORENJAK mesarija, prekajevalnica in gostilna »Pri Jelenu« Celje			VLADO CAJHEN splošno kolarstvo Celje-Gaberje 118	
Nnvnlpffl/) vncoilsi! ,||,|1>|||||||||||>||H Srečno in veselo Novo leto iiiiiMiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuimiiuiiiiuuiuiiiiuuii liUVUlviliCI VUjl/llCIt ^ele cenj, odjemalcem, naročnikom kakor tudi vcsem znancem sledeče tvrdke:							
Prva celjska mizarska zadruga, r. z. z o. z. v Celju, Gaberje štev. 52 splošno mizarstvo in izdelovanje mrtvaških krst							
A. POŽAR trgovina z mešanim blagom Ruše, Smolnik			ANTON LIPOVNIK čevljarski mojster Studenci pri Mariboru Kralja Petra c. 76		A. KUMPERŠČAK trgovina z manufakturo in špecerijo Studenci pri Mariboru Aleksandrova c, 48		
	BRATA POŽAR pražarna kave Maribor Tattenibachova 14		ALBIN BAJDE trgovina z mešanim blagom Studenci pri Mariboru Frankopanova ul. 2		TEREZIJA PERMOZER za gostilni »Plevčak« in »Jugoslovan« Celje-Galberje		
ARNŠEK FRANJO čevljar		Upravništvo »DELAVSKE POLITIKE«		VIKTOR ŠKOFLEK ključavničarstvo		MIHAEL BOŠTJANČIČ mizarstvo	
Celje-Gaberje št, 20			Celje	Celje-Gaberje 76			Celje-Gaberje št. 158
FANI SMOLEJ posllOTodkinja Konz. društva za Slov., odda jališč e Gaberje	ALBERT JARH trgovina z mešanim blagota Celje-Gaberje		REZIKA ZAKOŠEK natakarioai gostilne Čeček Celje-Gaberje	SIMONIŠEK ANTON frizersiki salon za dame in gospode Celje-Gaberje	EDVARD ŽALER čevljar Štore-Lipa		A. ROBEK gostilna »Branibor« Celje
IVAN GOLMAJER trgovina in gostilna »Wilson«			IGNAC GRILEC strojno mizarstvo		ALOJZIJ BALDASIN tovarna sod>a»vode, pokalic in polarnih biserov		
		Celje		Celje-Gaberje			Celje-Gaberje
" ' j' Manufakturna trgovina FISCHER & DRUG			Vsem našim odjemalcem peciva želimo srečno in veselo novo leto DELAVSKA PEKARNA r. z. z <o. z.			ANTON DROFENIK mesar	
Celje	Kralja Petra cesta 22		•	Celje in Gaberje			Celje-Gaberje
P. MATKOVIČ & COMP. veletrgovina z vinom			DEČKO IVAN trgovec		KAVARNA „MERKUR“ IGNAC LEBIČ		
		Celje		Celje			Celje
CIRIL KRIŽNAR •slikarstvo in pleskarstvo Celje-Gaberje št. 52			RODBINA WOISK mesarija Celje-Gaberje 42		Cdlje	FRANJO ŠELIH krojaška delavnica Slomškov trg 1	
Frizerski salon »ELIDA« Celje Vodnikova ul.			BOŽIČ ALOJZ poslovodja Konzumnega društva za Slovenijo oddajališče Celje		FRANC GRILEC trgovina z mešanimi blagom Celje-Galberje 118		
ALOJZ DROFENIK manufaktura Celje		Glavni trg	VALENTIN HLADIN manufakturna trgovina Celje		Celje	JULIO MEINL d. d. uvoz kave — uvoz čaja Kralja Petra c. 10	
KOS JOSIP čevljar Celje Dečkov trg 6			J. JELLENZ trgovina z usnjem in isirovimi kožami Celje		Domača zdravilna izelišča priporoča DROGERIJA »SANITAS« Celi je Ljubljana		
trgovina Celje	I. VEGI z mešanim blagom in delikateso Gaberje			LADISLAV VEGI manufakturna in modna trgovina Celje Glavni trg (pri farni cerkvi)			
B. SOD1N parna žaga in lesna industrija			Sovez metni, rodnimi JusnMle, podružnica Celje		KARL KOŠTOMAJ splošno kleparstvo		
		Celje			Celje		Gaberje št. 76
Novoletna voščila
|||>||||,|!||||||1||,||||||||! Srečno in veselo Novo leto iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
žele cenj. odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:
JAKOB PERHAVEC tovarna za izdelovanje likerjev, dez. vin in sirupov Maribor Gosposka ulica 9	ŠTEFAN RUSL mizar Studenci pri Mariboru Kralja Petra c. 18	L. ORNIK manufakturna trgovina Maribor Koroška cesta 9
	STANISLAV VIDOVIČ krojaški atelje Maribor Gledališka ulica 10	
»MAGNETO« KARL DADIEU mehanik Maribor Telefon 2673 Držaivna c. 22	ANA LJUBI breza 1 koholna r est avr aci ja' Maribor Taborska 11	SREČKO PIHLAR trgovina z manufakturo' Maribor Gosposka ul. 5
FERD. KAUFMANN glavna zaloga kivasa, trgovina s špecerijo in 'dež. pridelki Maribor Kralja Petra trg 1	I. PREAC trgovina z manufakturo Maribor Glavni trg 13	MIHAEL KOKOT kavarna »Evropa« Maribor Aleksandrova 45
FRANJO TRAVISAN trgovina z mešanim blagom Maribor Frank op a novai 31 in 55	JOŽEF DRAŽ mesarija Maribor Radvanjska c. 5'	JOSIP RATAJC kleparski mojster Maribor Pobrežka c. 8
VALENTIN SENEKOVIČ krojaški atelje Maribor Mlinska ul. 9	FRANC GROBELŠEK IN SIN zastopstvo paromllina Čakovec Maribor Aleksandrova c. 57 a	KARL ROBAUS pekarna Maribor Koroška cesta 24
i F. BINDER zlatar in graver Maribor Orožnova ul. 6	IVAN ZAMUDA pekarna Maribor Frankopanova ul. 9	IVAN KRAVOS trgovina s torbarskimi izdelki Maribor Aleksandrova c. 13
F. SCHMID parna pekarna Maribor Jurčičeva ul. 6	ALOJZ HORVAT, ■gostilna Maribor Frankopanova c, 7	FANY FIJAVŽ trgovina z mešanim blagom Maribor Frankopanova c. 10
KRISTINA VOLLGRUBER kavarna in gostilna Maribor Frankopanova c. 17	BOGOMIR DIVJAK trgovina s kolesi, mehanična delavnica, poniklovalnica Maribor, Glavni trg 17 Ključavničarska ulica 1	VIKTOR VIHAR mesarija Maribor Ruška cesta 8
LJUDOVIT VLAHOVIČ gostilna in mesarija Maribor Aleksandrova 38		FRANC in MARJETA VERZEL kovačija in gostilna Maribor Frankopanova c. 25
ALOJZ in ALOJZIJA KAFER kavarna »Rotovž« Maribor Rotovžki trg		PRATES & TRABI el ek tro m e h a nična delavnica Maribor Vodnikov trg
OBLAČILNICA »DRAVA« Maribor Frančiškanska 21		ANTON PAŠ modna trgovina Maribor Slovenska ul. 4
HINKO KOSIČ restavracija »Vetrinjski dvor« Maribor (Vetrinjska ulica 24	STRASCHILL & FELBER trgovina z lesom Maribor Pristaniška ul. 8	FRANC in MICI REININGER gostilna Maribor Aleksandrova 79
EKSPORTNA HIŠA »LUNA« lastnik A. Pristernik Maribor Aleksandrova c. 19	ALOJZ REČNIK elektrotehnično podjetje Maribor Pobrežka cesta 6	FRANC DOVEČAR trg. z mešanim blagom' Maribor Koroška c. 84
JOSIP MAJDIČ restavracija »Grajska klet« Maribor Grajski trg	KATICA KOTNIK-GOLOB kavarna »Bristol« Maribor Vetrinjska ul. 17	ERNST GERT trgovina stekla in porcelana Maribor Gosposka ul. 13
I. marib. delavska pekarna r. z. z o. z. Maribor Tržaška cesta	FRANC in IVAN BACH mesarija Maribor Stritarjeva ul. 27	Kavarna „ASTORIA“ ALOJZIJ STREHAR Maribor Slovenska ulica 2
	PAVLA JANČER hotel »Pri zamorcu« Maribor Gosposka ulica	
\lAirAlpft1!) Vflšrila Y iiumHiiiiuBiiiiiniiffliniiiiiiiHniaumraraimiiiHnira SreČflO iti veselo NOVO leto iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuuimimiiiiinBiiniBiiiiiiiHiiii 1\UVUIClIKl- VvJOV^IICI,« jele cenj. odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:		
The Rex Co. pisalni stroji Ljubljana i	PAVEL HERIČKO lončar in izd el o vat el j peči Maribor Tattenbachova ul. 6	JAKOB LAH modna trgovina in konfekcija Maribor Glavni trg 2
	JUSTIN GUSTINČIČ mehanična delavnica in trgovina Maribor Tattenbachova ul. 14.	
	JOSIP MAREK gostilna Maribor Mlinska ulica 15	F. BERNHARD SIN lastnik Gustav Bemhard skladišče stekla Maribor Aleksandrova c. 17
IVAN in HELENA KVAS trgovina s klobuki Maribor Aleksandrova cesta 32	M. RENČELJ trgovina z mešanim blagom Pobrežje pri Mariboru	R. DETIČEK mesarija Maribor Frankopanova ul. 35
FRANC REICHER modni atelje Maribor Tržaška cesta 18	J. M. DOLNIČAR pi v o v a mi š k a r est av ra cij a Maribor Aleksandrova c, 3	FRANC LAH manufakturna trgovina Maribor Vetrinjska ul. 13
I. N. ŠOŠTARIČ manufakturna trgovina Maribor Aleksandrova c. 13	ANTON TAVČAR tovarna za mesne izdelke Maribor Jurčičeva ulica 3	DOLČEK & MARINI manufakturna trgovina Maribor Gosposka ul. 27
PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV r. z. z o. z. Maribor Ruška cesta 5	MARIJA JAHN modistinja Maribor Stolna ulica 2	ANDREJ HALBWIDL hoteli »Stana pivovarna« Maribor Jurčičeva ulica
LUKA M „lmport čaja“ ■ Ljubljana Dalmatinova 10	A. Klasek & A. Roth restavraterja Hotel „Slon“ * Ljubljana	FRANJO trgovina sukna in manufakture Ljubljana Kongresni trg 15
FRANC ZEMLJIČ hotel in restavracija »Pri orlu« Maribor Grajski trg	• FRAN IGLIČ krojaški atelje / Ljubljana Pražakova ulica 1	HENRIK MULEC pekarna Studenci pri Mariboru Na Obrežju 3
FELIKS ISKRABEL manufakturna trgovina Maribor Gosposka ul. 11		ŠTEFAN ŠEGULA čevljarski mojster Studenci pri Mariboru Aleksandrova c, 13
PUGEL & R08SMANN veletrgovina iz vinom Maribor Trg Svobode št. 3	M. RANTAŠA trgov, z mešanim blagom Studenci pri Mariboru Aleksandrova c. 47	R. BELINA parna pekarna Studenci pri Mariboru Slomškova ul. 9
ANTON BUTOLEN strojarna Maribor Loška ul. 18	LEKARNA DR, G. PICCOLI Ljubljana Dunajska c. 6	Brezalkoholna jedilnica MARIJA PEVEC Ljubljana VII Medvedova c. 9
K. PEČENKO trgovina usnja Ljubljana Sv. Petra cesta	I. Ljubljanska cvetličarna VIKTOR BAJT NASL. Ljubljana Šelenburgotva ulica	LUDVIK ŽITNIK pisalni stroji T. ... Kolodvorska 26 Ljubljana
LUPŠE IVAN konfekcija in manufaktura Ljubljana Karlovška c. 30	P R 0 J A DRUŽBA Z 0. Z. LJUBLJANA	Naj koncem leta vsak priseže, da s prvim dnem svečano se zaveže: Uživati na zemlji raj in piti pravi „Buddha“ iajl TEA IMPORT 1 iubliana Aškerčeva ulica 13 |
MEDIČ-ZANKL tovarna olja, lakov in barv družba z o. z. Podružnica: Centrala; Jambor, Novisad Ljubljana		
lMnirnl Atrm vncril/i f iiiiiiiiiiibiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih Srečno in veselo Novo leto iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii liUVUICUICI VvFOVlICl.« jeje cenj odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:				
Topilnica masti mesna industrija EVALD POPOVIČ Ljubljana	F. M. SCHMITT na debelo Pred Škofijo 2, na drobno Lingarjeva ulica 4 Ljubljana			Splošno kreditno društvo v Ljubljani registr. zadruga z omej. zavezo
TISKARNA »SLOVENIJA« d. 'z o. z. Ljubljana Wolfova ul. 1	L. MIKUŠ trgovina z dežniki f Ljubljana			A. KASSIG krznarnica in izdelovanje čepic Ljubljana Židovska ul. 7
TOMAŽ BIZILJ igostilna »Kolovrat« Ljubljana Pred skotijo	Vnovčevalnica Fr. Klemenc tvornica mesnih izdelkov in konserv Ljubljana Vič			IVAN BONAČ trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami Ljubljana
TEODOR RABIČ tvornica štampiljk Ljubljana Kolodvorska ul. 26				ŽARGI IGNAC modna trgovina Ljubljana Sv. Petra cesta 3 in 11
	Konzumno društvo za Slovenijo v Ljubljani			
J, PERDAN nasledniki Ljubljana				JOSIP BRESKVAR čevljarstvo Ljubljana Škofja ul. 10
Konfekcija Frande K. DERENDA Ljubljana				Restavracija »Gorenjski kolodvor« MINKA ŽLIČAR Ljubljana
	LUD. BARAGA Prodajai pisalnih, šivalnih strojev in potrebščin. Lastna specijalna d)elavnica za fino mehaniko. Ljubljana Šelenburgova ul. 6 Telefon 2980			
ANA MIHOLIČ kavarna in gostilna »Central« •• > j* ‘ : * r • , Ljubljana	JAKOB IN MALČ1 ZALAZNIK LJUBLJANA pekarna — slaščičarna kavarna			DE SCHIAVA FRANČIŠKA goistilničarka Ljubljana Kolodvorska c. 24
DRUŽINA OLUP trgovina in gostilna »Pod Trančo« Ljubljana Stari trg 2				IVANKA TOMŠIČ manufakturna trgovina Ljubljana Sv. Petnai c. 38
PETER PODBORŠEK veletrgovina z vinom Telefon št. 3072 — Ček. rač. št. 14.923 Ljulbljana-Šiška Celovška cesta 34	NOVA Ljubljana	»JUGOMET ALIJA« Kolodvor	'ska ul. 18	M, Rosner <6 Co. nasl. VIKTOR MEDEN veležganjarna, tvornica likerjev in konjaka Ljubljana Celovška c. 10
ZADRUŽNA BANKA LJUBLJANA	.PRODUKCIJA" Centrala v Ljubljani prodajalna Studenci pri Mariboru Aleksandrova cesta 48			Delniška družba pivovarna „ UNION “ LJUBLJANA /. poštni predal štev. 45
Tiska: Ljudska tiskatka d. d. v Mariboru, predstaritel], Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.