Tone Košir
Dr. Alojzij Homan (1863-1922)
Izvleček
Dr. Alojzij Homan je bil doma v znani, Homanovi hiši na loškem Placu. Po ma turi v Ljubljani je študiral medicino v Gradcu, po pripravi na samostojno delo v ljubljanski deželni bolnici je služboval v Trebnjem, Prevojah pri Lukovici in zadnjih trideset let v Radečah pri Zidanem, Mostu. Bil je organizator in borec za pravice ter socialni položaj zdravništva na Kranjskem. Napisal je več strokovnih knjig s področja zdravstva, najbolj poznani sta Postrežba bolnikom, ki je v drugem delu tega prispevka predstavljena natančneje, in Nemško-slovenska sodno-zdravniška terminologija, kije izšla tudi v ponatisu, a šele po njegovi smrti.
Abstract
Dr. Alojzij Homan (1863-1922)
Dr. Alojzij Homan came from the well-known Homan house in Skofja Loka. After matriculating in Ljubljana, he studied medicine in Graz. After preparation for independent work in Ljubljana provincial hospital, he served in Trebnje, Prevoje by Lukovica and for the last thirty years in Radeče by Zidani Most. He was an organiser and fighter for the rights and social position of. healthcare in Carniola. He wrote a number of.professional books in the field of.healthcare. The best known are Postrežba bolnikom« (Serving patients), which is presented in more detail in the second half. of. this contribution, and a German-Slovene forensic medicine terminology, which was also published in reprint, but only after his death.
O zdravniku dr. Alojziju Homanu
Alojzij Homan se je staršema Jožefu Homanu in Ani, roj. Guzelj, kot šesti otrok rodil 16. julija 1863, v Homanovi hiši na Placu, Mesto 114, sedaj Mestni trg 2. Oče Jožef je bil znani loški pek in gostilničar, mati Ana pa hči bogatega trgovca Jurija Guzelja, kije imel v Škofji Loki več hiš, med njimi tudi Jesharno.1
Poreklo
Priimek Homan, ki ga povezujejo s priimkom Oman, je bil v okolici Škofje Loke prisoten že v 15. stoletju. Prvi lastnik sedanje Homanove hiše na Placu s tem priimkom je bil pekovski mojster Pavel Homan, kije hišo kupil leta 1833. S peko seje preživljal tudi njegov
1 Stukl, Knjiga his, str 62, 68, 146
sin Jožef (1828-1886), poročen z Ano Guzel(j) (1837-1892). Jožef in Ana sta imela osem otrok, štirje so preživeli otroška leta: Ivana, poročena Flis, je živela v Škofji Loki, Anton je ostal doma in prevzel pekarno, Jožefa se je omožila s krojaškim mojstrom Konradom Pučnikom iz Kranja, najmlajši preživeli, Alojzij, pa je šel v šole in postal zdravnik, bolj poznan na Štajerskem kot v rodni Loki. Mimogrede omenimo še znamenite potomce Alojzijevega starejšega brata, peka Antona Homana: sin dr. Anton Pavel (1895-1972) je bil montanist v zasavskih rudnikih, kasneje pa profesor na FNT v Ljubljani,2 Antonov vnuk, torej sin Antona Pavla, tudi Anton, je bil patolog v celjski bolnišnici. Drugi sin peka Antona Homana, dr. Albert (1903-1990), je bil zdravnik in zobozdravnik v Skofji Loki, kasneje v Podčetrtku na Kozjanskem, njegov sin iz prvega zakona z Ločanko Rafaelo Thaler, Gregor (Griša), je zdravnik urolog v Ljubljani.
Šolanje
Alojzij je 1.10.1870 vstopil v loško normalko, ves čas je bil odličnjak, šolo je zaključil poleti 1874. Oče je nadarjenega fanta poslal v Ljubljano. Vseh osem let je obiskoval klasično gimnazijo. V popisu prebivalcev leta 1880 je vpisan pri starših, Mesto 114, s pripisom: gym.nasi.al Schueller, in LjubljanaJ Ob popisu naj bi bil v šesti šoli, našli smo ga med dijaki klasične gimnazije. Maturiral je leta 1882.4 Medicino je študiral v Gradcu, kjer je diplomiral po petih letih študija, 23.12.1887, pri štiriindvajsetih letih, kar je bilo za tiste čase izjemno redko in kaže na njegovo pridnost in talent. Zdravnik iz Žalca Bergmann je v nekrologu ob Homanovi smrti zapisal, da je študiral in bil promoviran na Dunaju.-' Dokaz, da se je avtor zmotil, je več pisnih virov dr. Homana samega. Skrajšani sekundari-at je v celoti odslužil v ljubljanski deželni bolnici. V prošnjah za službo je navajal oddelke, na katerih je delal kot sekundarij: od januarja do aprila 1888 na oddelku za kozave bolnike, aprila in maja na medicinskem, in blazničnem. oddelku, zatem, na kirurgičnem. oddelku do novembra.6 Porodniškega oddelka posebej ne omenja, verjetno je bil vključen v petmesečno delo na kirurgiji. V tistem času si dela terenskega zdravnika brez obvladanja porodništva ni moč predstavljati, saj so praktično vse nosečnice rodile doma.
Iz kasnejšega življenja dr. Alojzija Homana
Alojzij Homan nima živih potomcev, razen morda v ZDA, za katere pa ne vemo. Tako nismo mogli izvedeti natančnejših podatkov, ki bi osvetlili njegovo življenje, ki ga le deloma spoznamo, posredno iz nekaterih zapisov, nekaj tudi iz dokaj patetičnega nekrologa po njegovi smrti.7
V domači župniji sv. Jakoba se je 1. 5- 1889 poročil z Alojzijo Vogl, roj. 17. 4- 1867, iz Škofje Loke, Mesto 99, hčerjo Marije Vogl. Mati in nevesta sta ob poroki živeli v Jesharni, vpisani poklic matere je zasebnica. Ženin je bil že ob poroki okrajni zdravnik (Bezirks
2	ES, knjiga 4, str 42
3	¿AL-o KL, Popis prebivalcev 1880, Mest." 114
4	Ljubljanski klasiki, str 554
5	Bergmann, Dr. Alojzij Homan, str. 327.
6	AP.3 38, Deželni zbco in odbor, t e 1532
7	Bergmann, Dr. Alojnij Hconari, str 327.
Arzt, op. avt.), prebival pa je na naslovu Trebnje, št. 28.8 Družino Vogl smo našli v popisu prebivalcev za leto 1880, živeli so v hiši Mesto 116/117. Obe hiši sta združeni, sedaj Mestni trg 39, po domače pri Grbcu oziroma Kocelitu.9 Iz popisa povzemamo, da je bila prva vpisana ovdovela stara mati Marija (*25. 9.1814), rojena v Beljaku, z domovinsko pravico na Jesenicah, sledita hči Marija (*28.7-1842) in sin Marcel (*g. 1.1955), poštni uslužbenec, rojena sta bila na Savi pri Jesenicah. Marija je imela dve nezakonski hčeri: Alojzijo (*17.4. 1867) in Marijo (*27.11.1868), obe sta bili rojeni v Škofji Loki, Mesto 31, sedaj Mestni trg 9. Kot občevalni jezik so vsi družinski člani navedli nemščino.10 Alojzija se je kasneje poročila z dr. Homanom. Ob popisu leta 1890 so Voglovi že živeli v Jesharni, Mesto 99, a Alojzije ni več med popisanimi.11
Homanovi s Plača leta 1881. Z leve: Josipina - Pepi (1860). kasneje poročena Pučnik. Alojzij (1863). dijak sedmega razreda klasične gimnazije. Anton (1859). pek. očetov naslednik. Johanca (1857). vdova Marin, poročena Flis.
Kot je bilo tedaj običajno, je zdravnikova družina živela v kraju njegove zaposlitve. Po poroki sta z ženo Alojzijo živela v Trebnjem, od tu sta se preselila v Prevoje. Prvi trije njuni otroci so bili rojeni v Prevojah, št. 15, župnija Brdo pri Lukovici: prvorojenec Pavel Alojz 30. 6.1890, umrl je v drugem mesecu življenja, Vida Ana Marija 19. 9.1891 in Darija
8	NSAL, Poročna knjiga župnije sv Jakoba Skofja Loka, 1882-1902, str 33
9	Stukl, Knjiga his, str 64-65
10	ZAL-oKL, Popis prebivalcev 1880, Mesto 116/117
11	ZAL-oKL, Popis prebivalcev 1890, Mesto 99
Alojzija (Darinka, Inka) 12. 4. 1893.12 Družina je vpisana v Status animarumu župnije.13 Zadnja hči, Marija Magdalena (Marlenka), je bila 18. 3. 1895 že rojena v Radečah pri Zidanem Mostu, kamor se je družina dr. Homana preselila leta 1893. Tu so ostali, saj zdravnik ni več menjal službe.
Poglejmo kraje, kjer so Homanovi prebivali v času njegovega zdravnikovanja! Trebnje na Dolenjskem poznamo, zato ga ne kaže posebej opisovati. Prevoje so imele v Homanovem času blizu šestdeset hišnih številk in v vasi je bil sedež okrožnega zdravnika. Pred 1. svetovno vojno so bile Prevoje uradno pri Podpeči (nem. Prevoie ob Podpetsch, sedaj Prevoje pri Šentvidu), spadale so v župnijo Brdo (nem. Egg ob Podpeč, danes Brdo pri Lukovici). To območje je bilo v okraju Kamnik. Takrat je bil to del Gorenjske. Dopuščamo možnost, da na Brdu, kjer je bil sedež župnije in sodnije, niso imeli prostora za ambulanto. Sodnija je bila v gradu dr. Janka Kersnika. Radeče pri Zidanem Mostu (nem. Ratschach) ležijo ob sotočju Save in rečice Sopote. Vse do konca 1. svetovne vojne so spadale pod okraj Krško, v Deželi Kranjski, oziroma, kot še danes pravijo domačini, na kranjski strani slovenskega ozemlja, meja s Štajersko je namreč potekala po Savi. Domačini so Kranjci, oni čez Savo pa že Štajerci, čeprav živijo le dobrih sto metrov stran. Leta 1900 je v trgu z okolico živelo 3790 prebivalcev, v Radečah so bili okrajno sodišče, zemljiška knjiga, notariat, davčni okraj, občina, hranilnica in posojilnica, poštni urad, ljudska šola in župnija. V kraju sta delovala tudi zdravnik in babica.14 Kasneje, po 1. svetovni vojni, so Radeče postale mesto, v katerem so delovale vse prej naštete javne službe.15
Zaradi časovne odmaknjenosti in odnosa do zapuščine je neposrednih podatkov o Homanovih v času njihovega življenja v Radečah sorazmerno malo. Kljub izjemni angažiranosti Melite Simončič in Ivice Obran smo uspeli dobiti le nekaj dokumentov o Homanovih hčerah, ki smo jih v tem prispevku že omenili. Ivica Obran se spominja pripovedi svoje stare mame Kristine Zahrastnik, kije bila šolana babica v Radečah od 1902 naprej. Skoraj hkrati sta začela z delom, ona in dr. Homan. Slednji je v Radečah kupil hišo (Radeče, št. 164, op. avt.), v kateri je opremil ordinacijo. To je bila hiša, ki jo je po njegovi smrti podedovala hči Vida, poročena Krisper, domače ime Hom.anova hiša se je postopoma pozabilo, prijelo seje novo ime Krišperjeva hiša. V tem obdobju je dobila hiša sedanjo obliko prave mestne vile, z zanimivim zunanjim videzom. Po smrti dedinje Vide je posest prešla v druge roke in v njej je sedaj cvetličarna Marič.16 Severna stena vile je naslonjena na stavbo Občine Radeče.
Hči Vida je po ljudski šoli nadaljevala privatno šolanje na Dunaju, kjer je pridobila glasbeno izobrazbo.17 Pri sedemnajstih, leta 1908, se je omožila z Antonom Krisperjem (1859-1951).18 Sledimo pripovedi Ivice Obran: Njen m.ož je bil bogat, od neveste skoraj
12	NSAL, Krstna krrjiga župnije Brdo pri Lukovici, Prepis, 1835-1905 irr Mrliška knjiga iste župnije 1840-1896, str 158
13	Župnija Brdo' pri Lukovici, Status anirnarurn, hiša Prev.je, st 15
14	Popis prebivalcev 31 12 1900 Leksikon občin za Kranjsko, str 88
15	Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 267.
16	Povzeto pO' pripovedi Ivice Obran
17	LTslužberrski list Državne glasbene šole Trbovlje, brez 'datuma
18	UE Laško, MS Radeče, Poročna knjiga župnije Radeče, leto 1908, str. 5
trikrat starejši ravnatelj tovarne papirja v Radečah, katere lastnika sta bila brata Piatnik z Dunaja. Vida in Anton nista imela otrok. Po smrti dr. Hom.ana sta se iz bližine papirnice (Njivice, št. 2, op. avt.) preselila v dom.ačo Hom.anovo hišo. Vida je bila prava m.estna gospa, rada je igrala klavir, saj si. je na Dunaju pridobila solidno glasbeno izobrazbo. V domači, hiši. je po 2. svetovni, vojni, začela s poučevanjem, klavirja in leta 1950 je ustanovila Glasbeno šolo v Radečah, ki. pa je že naslednje leto postala enota Glasbene šole Trbovlje. Z. m.ožem. sta podpirala kulturno dejavnost v Radečah. Vida je imela cele album.e družinskih fotografij. S svojimi učenkami se je rada pogovarjala o prejšnjih časih, tudi. z m.enoj, ki. sem. se pri. njej učila, klavir. Bila je urejena, in lepa. ženska, ki. pa je po vojni, težko živela, in nazadnje umrla v domu za ostarele v Loki. onkraj Save. Ob prodaji, hiše so izginile tudi. fotografije in ni. znano, kje bi. bile, če jih niso celo uničili.. Hom.anova druga hči. Darinka, v Radečah so jo poznali, po i.m.enu Inka, se je leta 1920 omožila z odvetnikom, dr. Drnovškom, iz Laškega. Imela sta tri. otroke: najstarejši., Marko, je nadaljeval očetovo strokovno dejavnost, a za njim. ni. potom.cev, Janez je kot študent m.edi.ci.ne padel na Vojskem, najmlajša, Inkica, pa. je, poročena Vi.llany, po 2. svetovni, vojni, odšla prek Madžarske v ZDA in o njenih potom.ci.h ni.m.am.o podatkov. Edini, preživeli, vnuk Marko je živel in umrl v Ljubljani.. Bil je dedič tistega dela prem.oženja tete Vide in njenega moža Antona Kri.sper.ja, ki. je po 2. svetovni. vojni, še ostalo v njunih rokah. V Sloveniji, tako ni. več potom.cev po dr. Alojziju Homanu.19
Dr. Homan je umrl v šestdesetem letu starosti, 13.11.1922, žena Alojzija poldrugo leto kasneje, 19.5-1924. Pokopana sta v družinski grobnici ob južnem zidu pokopališča v Radečah. V grobnici poleg njiju počivajo še tri hčere, Homanova tašča Marija Vogl, pri njej je vklesana napačna letnica rojstva -1844, zet Anton Krisper in vnuk Janez Drnovšek.	Homanova-Krišpeijeva hiša v Radečah, levo občina.
Delo
V avstro-ogrski monarhiji je večina zdravnikov delala zunaj bolnišnic, bili so zasebni zdravniki, ki so svoje usluge zaračunavali bolnikom. Vsaka večja vas je imela svojo babico. V mestih in trgih so bila postavljena službena mesta okrajnih zdravnikov, ki so - poleg zdravljenja bolnikov v ambulanti in na domovih, za plačilo - bili dolžni opravljati številna javnozdravstvena opravila: cepljenja otrok, zdravljenje ubožnih, kontrolo voda, nadzor živil živalskega izvora, mrliško pregledno službo ipd. To delo jim je plačevala občina. Z novo zdravstveno zakonodajo so pred koncem osemdesetih let postavili mesta okrožnih zdravnikov, ki jih je za opravljanje javnozdravstvenih nalog plačeval zdravstveni, zastop oziroma vodstvo zdravstvenega okrožja. Plače zdravnikov iz tega naslova so bile poenotene, glede na velikost in težavnost območja od 600 do 800 goldinarjev na mesec. Delovna mesta zdravnikov je razpisala deželna vlada, ki je o prijavljenih zdravnikih na
19 Pripoved Ivice Obran
določena mesta pridobila mnenje zdravstvenega okrožja in zatem odločila o nastavitvi na konkretno mesto. Nastavljeni okrožni zdravnik je pred okrajnim glavarjem podpisal nekakšno prisego, s katero se je zavezal, da bo delal v korist ljudi. Se proti koncu 19. stoletja so bili številni okrajni oziroma okrožni »zdravniki« brez fakultetne medicinske izobrazbe, od poznanih na Loškem npr. Matej Godec in Ivan Dominik, oba sta delala v Železnikih. Večina njih je pridobila najnujnejšo izobrazbo, predvsem iz kirurgije in porodništva, v Gradcu. Ko je kateri od njih zaradi starosti ali smrti prenehal z delom, so ga nadomestili s šolanim zdravnikom, doktorjem medicine.
Po obveznem sekundariatu je dr. Homan nastopil delo okrajnega zdravnika v Trebnjem 11.11.1888, leta 1890 pa je bil tu imenovan za okrožnega zdravnika. Dobival je 700 goldinarjev plače.20 V prošnji za novo delovno mesto na Brdu oziroma v Prevojah ni navedel razloga za menjavo. Tuje bilo prazno mesto okrožnega zdravnika: ranocelnik (nem. Wundarzt) Ivan Dominik, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih delal v Železnikih in zatem v Prevojah, je namreč dobil službo v Kranjski Gori.21 Dr. Homan je nastopil novo službo po vseh prej opisanih opravilih. Z delom je začel 15. 5.1890, padel je v tretji plačilni razred okrožnih zdravnikov, saj je dobival le 600 goldinarjev plače. Potne stroške do revnih bolnikov (nad štiri kilometre, op. avt.) so mu plačevali posebej, iz sredstev zdravstvenega okrožja.22 Po treh letih dela v Prevojah je zaprosil za izpraznjeno mesto okrožnega zdravnika v Radečah pri Zidanem Mostu. Prejšnji zdravnik dr. Mahr, ki je tam delal vse od marca 1885 naprej, je bil tudi železničarski zdravnik v Zidanem Mostu in tovarniški zdravnik v dveh bližnjih tovarnah, je odšel drugam. Sprejet je bil dr. Homan, kije zapisal: V Radeče na Dolenjskem, sem. bil sprejet na lastno prošnjo in s potrditvijo deželne vlade v Ljubljani z dnem. 1.8.1893. Za selitev je dobil osem dni dopusta. Plača za delo okrožnega zdravnika je bila enaka kot v Prevojah, poleg plače pa je dobil še enak znesek za zdravljenje železničarjev, zaposlenih pri južni železnici, za tovarniške delavce pa celo nekaj več, 700 goldinarjev. Tako se mu je plača več kot potrojila.23 Ko so sredi devetdesetih let pri južni železnici načrtovali zaposliti svojega zdravnika, s sedežem v Zidanem Mostu, je pri deželni vladi protestiral zdravstveni, zastop Radeče, da dr. Homan delo zm.ore in ga opravlja strokovno in da se m.u bo z nastavitvijo novega zdravnika znižala plača, celo do 15.000 goldinarjev na leto.24
Ivica Obran pove, da ji je o delu dr. Homana pripovedovala njena stara mama Kristina Zahrastnik, radeška babica: Bilje zelo dober in uspešen zdravnik. Med ljudmi je bil priljubljen in k njemu so se zatekali, po pom.oč bolniki, tudi. iz oddaljenih krajev, celo iz Hrastnika. Bil je posebej usposobljen za pripravo zdravil. Sam. je izdeloval različne maže. V tistem, času v Radečah še ni. bilo lekarne. Ni. povedala, če je zdravil tudi. zobe. Ne vem, če je bil izvoljen m.ed občinske odbornike, niti. ne o njegovi, politični, usmerjenosti.. Je pa bila hči. Vida aktivna m.ed radeškimi Sokoli, ki. so bili. levo usm.erjeni.. Če bi. bili. ohranjeni, kakšni. dokum.enti. o delu dr. Homana, bi. zanje vedela. Mogoče bi. kaj vedel dr. Marjan Jereb, nje-
20	ARS 38, Deželni zboo m odbor, t e 1529
21	V prošnji za Kranjsko gooo. je navedel, 'da je po študiju v Gracu dobil naciv patron kirurgije in porodničarstva. V dokumentih ga ne naslavljo' z -'dr -, tčoej ni irnel medicinske izo brazbe.
22	ARS 38, Deželni zbor in ödhör, X/6, t e. 1530
23	ARS 38, Deželnr zbor rri O'dbor, t e 1532
24	ARS 38, Deželni zbor in O'dbor, t e 1532
gov oče je bil notar v Radečah. Do 2. svetovne vojne so stanovali, v Homanovi. ozi.rom.a Krisperjevi. vili..2-'
Iz omenjenega nekrologa, napisal ga je zdravnik iz Žalca dr. Bergmann, povzemamo, da je čez nekaj let zapustil Ljubljano26 in se naselil kot okrožni, železniški, in blagajniški, zdravnik v Radečah pri. Zidanem. Mostu, kjer je ostal do svoje veliko prezgodnje smrti. - skoraj trideset let.... V ljubljanskem, zdravniškem, društvu je bil dolga leta odbornik in nekaj časa (v letih 1910-1914, op. avt.) tudi. podpredsednik.... Ustanovil je organizacijo okrožnih zdravnikov za bivšo Kranjsko, katero organizacijo je ob prevratu (konec 1. svetovne vojne, op. avt.) raztegnil na celo Slovenijo.... Ob času, ko je organizacija okrožnih zdravnikov že ležala, v agoniji, sije izbral drugo polje, organiziral je železniške zdravnike, tako one južne železnice, kakor one državnih, železnic.... Ta, organizacija, mu, je dala pogum, in šel je korak dalje. Začel seje brigati za blagajniške zdravnike in šel zanje in njih gmotni, dobrobit s tako vnem.o v ogenj, daje sicer še leta 1920 izvojeval lepe uspehe, a ž njimi pa tudi. nenaklonjenost vodilnih mest in to ne sam.o pri. bolniški, blagajni, ampak tudi. pri. Južni, železnici.. Danes bi njegovo delovanje opredelili kot tipičen sindikalno-stanovski boj za zboljšanje gmotnega položaja zdravništva. Iz nekrologa povzemamo še, da sta njegova široka znanstvena izobrazba in njegova velika praksa v zvezi, z neutrud.lji.vim. delom. bili. zdravnikom, in vladi, neovrgljiva podlaga za njegovo imenovanje na najčastnejša mesta. Postal je član pokrajinskega in državnega zdravstvenega sveta, še več, okrožni, zdravniki, so stavili, v njegove sposobnosti, toliko zaupanja, da so ga postavili, za kandidata za šefa zdravstva v Sloveniji. nam.esto nepozabnega dr. Oražna27. Usoda je hotela drugače in dr. Hom.anuje bilo prav.... Pripravljal je novo povečano izdajo svoje »Nem.ško-slovenske sodno-zdravniške terminologije.... V sredi, tega dela m.uje koščena žena pretrgala nit svojega dragocenega življenja.... Vse to nam. kaže, daje bil dr. Hom.an neum.orno delaven. Akopa vpoštevam.o, daje imel prav obširno privatno prakso, se m.oram.o vprašati, kje je ta neutrudljivi. našel za vse to potrebni, čas? Od svojega počitka si. gaje utrgal in ravno ta neum.orna delavnost njegova mujejela spodkopavati, njegove življenjske moči. ...2S
Dr. Alojzija Homana smemo upravičeno prištevati med znamenite Ločane, ki so delovali zunaj škofjeloškega območja. Bil je zdravnik in pisec, ki so se ga ob 50-letnici smrti spomnili tudi Loški razgledi.29 Savnik ga je vključil med pomembne Ločane: Alojzij Hom.anje bil okrožni, zdravnik v Radečah pri. Zidanem. Mostu. Sestavil je slovensko sodnoz-dravstveno izrazoslovje in napisal nekaj poljudnoznanstvenih knjig o praktičnem, zdravstvu in higieni:-0 Dr. Homan je vključen tudi v Slovenski biografski leksikon: ... Prom.ovi.ran je bil 1887 v Gradcu in je služboval kot okrožni, zdravnik v Radečah. Spisal je:
25	AR3 38, Deželni zbor in odbor, t e 1532
26	Avtor je bil v zmoti, loo je zapisal, daje bil 'dr Hoorrari mestni fizik v Ljubljani Tu ni nikoli delal, razen v času sekundariata, k" seje Sele pripravljal na samostojno delo
27	Dr Ivan Oražen (1869-1921) je bil od leta 1918 do 1921 Sef zdravstvenega oddelka pri E>eželni vladi za Slovenijo' Danes bi bdi t'j minister za zdravstvo Poznamo ga kot mecena slovenskih študentov medicine, ki jim. je zapustil palač" na W:lljvi ulici v Ljubljani, kjer je studentski Oražnov dom.
28	Bergmann, Dr Alojzij Hoonan, str 328
29	Planina, Obletnice in jubileji, str. 438
30	Savnik, Loinernbrii Ljčarii, str. 88
i. Postrežba bolnikom, Celovec, 1899; Sodnozdravniška terminologija, Ljubljana, 1904; 3. Som.atologija in higiena, Založba šolskih knjig, Dunaj, 1914; nova izdaja (Ljubljana, 1924) je razdeljena v dva zvezka: 1. Človek, telo in žitje, 2. Higiena. 1/ KMD 1915 je pisal o Prehlajenju in bolezni, 1916 o Stanovanju in Kako se obvarujem.o želodčnih bolezni. Pripravljal je novo izdajo Terminologije.31-32 Tine Debeljak dr. Homana ni vključil v zapis o kulturnih delavcih Loškega okraja v preteklosti in sedanjosti, čeprav tu omenja tudi številne zdravnike, doma na Loškem.ss Vključen je v Enciklopedijo Slovenije, kjer je zapis o njegovih objavljenih delih.84
V času Avstro - Ogrske monarhije so imeli na ozemlju dežele Kranjske zdravniki svoje društvo, s sedežem v Ljubljani, predhodnico današnjega Slovenskega zdravniškega društva. Takoj po 1. svetovni vojni, že leta 1918, so se štajerski zdravniki organizirali ločeno, v Društvo zdravnikov v Mariboru.35 To omenja tudi Bergmann v nekrologu: Ko se je ustanovilo m.ari.borsko zdravniško društvo, je bil on (dr. Homan, op. avt.) m.ed njega ustanovitelji in njegovi dragoceni nasveti, njegove izkušnje, katere je tu nanovo imel priliko izkoriščavati, so nem.alopripom.ogle k naglemu in lepemu razvoju tega društva36
Iz življenja in dela dr. Homana je še dosti zapitih strani, ki čakajo na razkritje in objavo. Veijetno bo še najlažje pripraviti njegovo celotno bibliografijo, saj se vse objavljeno nahaja v NUK.
O knjižici Postrežba bolnikom
Dva razloga sta narekovala podrobnejši prikaz te knjižice: prvič, delo je tudi za širši krog bralcev še vedno zanimivo in celo poučno, saj se ne zapira v ozke strokovne kroge, in drugič, bralec bo iz navedkov lahko primerjal jezik dr. Homana z jezikom, v katerem je napisan nekrolog po Homanovi smrti, več kot dvajset let po izidu knjižice. Osnovni podatki
Podnaslov: Za dom.ačo potrebo in bolniške strežnice. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1899, 96 strani, velikost 196 x 125 mm. Tega leta je Mohorjeva zbirka izšla v nakladi 78.100 izvodov, kar velja za vse knjige, vključene v zbirko. O vsebini
Avtor v predgovoru pove, da je knjižica namenjena tistim, ki negujejo bolnika doma, kajti vsekakor je še veliko bolnikov, ki zaradi oddaljenosti, slabega vrem.ena in drugih vzrokov ne m.orejo ali nočejo v bolnišnico; vendar pa niso v takih razm.erah, da bi. si. najeli izu-čeno postrežnico in si. privoščili izbrano hrano in druge olajšave.37
Vsebina je razdeljena v štiri poglavja: I. Postrežba, II. Hrana bolnikom, III. Prva pom.oč v sili in IV. O vzgoji in postrežbi zdravega in bolnega otroka.
31	SBL, knjiga 1-3, str. 338
32	V SBL se avtor Pr sklicuje na LZ 1906 (E'erganc) in LV 1922, str 327 Natančno srno preverili navedena vira V LZ nismo našli zapisa o 'dr Hornariu Derganc je v številnih nadaljevanjih v LZ v letih 1905 in 1906 objavil samo spomine pisatelja Janeza Trdine, kjer pa dr. Hoinari ni omenjen Drugi vir je točen in ga citiramo.
33	Debeljak, Kulturni 'delavci, str 59-79
34	ES, knjiga 4, str 42.
35	Zupanič Slavec Iz rok v rok«, str 23, 54
36	Bergmann, Dr Alojzij Homan, str 328
37	Hoinan, Postrežba bolnikom str 3-4
V uvodu prvega poglavja z naslovom Postrežba zapiše, zakaj so ženske boljše strežnice od moških: Ženske so že od mladosti vajene prestiljavanja, pometanja, čiščenja perila (pranja, op. avt.) in kuhe, zatorej so bolj pripravne in natančne. Ženske imajo več potrpljenja in usmiljenja, sploh več veselja do postrežbe kakor moški., (str. 5) Danes bi temu dejali mači-stični pogled na stvar, ki pa je bil v času A. Homana in še mnogo let zatem običajen.
Bolnikovi sobi nameni cele tri strani knjižice. Bolnik naj leži pozimi v hišterni,33 sobi s krušno pečjo, ki je zakurjena vsak dan, poleti pa zaradi vročine v sobi brez peči. Najpomembnejše je zračenje bolniške sobe, ki so ga nekdaj zanemarjali, se ga bali, češ, da se bo bolnik prehladil. Sloveča angleška postrežnica bolnikov39 pravi, da .jo izkušnja uči., da še ni. doživela, da bi. se bil kak bolnik prehladil v postelji.. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje niti v naših mestih, kaj šele na podeželju, niso poznali električne razsvetljave, zato priporoča ponočno svetilko, ki. .jo sam. lahko napraviš: 1/ kozarec nalij polovico vode, drugo polovico pa napolni, z laškim.
oljem, na olje pa deni. plavajočo dušico, ki. .jo prižgeš. Petrolejske svetilke so nekoliko cenejšega slabše, ker se rade kadijo in sm.rde. Za preganjanje smradu v bolnikovi sobi priporoča večkratno kajenje: Tedaj deni. v lonec žerjavice, stresi, nanjo kadila, ki. se rabi. v cerkvi., ali. sladkorja, ali. brinja in nosi. lonec nekaj časa po sobi.. Marsikje so tako preganjali neprijetne vonjave v stanovanju še po 2. svetovni vojni. Poleti priporoča nočno odpiranje oken, ki naj bodo podnevi, posebno na južni strani, zaprta in zatemnjena.
Pri opisu bolnikove postelje odsvetuje slamarice in predstavi sodobno žimnico, sestavljeno iz dveh samostojnih plasti, od katerih se zgornjo obrača, zrači in čisti. Po zgledu bolnišničnih postelj priporoča nad bolnikovim vzglavjem trapezu podobno dvigačo, s pomočjo katere se lahko bolnik sam dviguje ali. vseda, a vendar se radprem.akne, ker ga hrbet peče in se km.alu naveliča lege na .jedrn strani.. Opisuje priložena tudi slika za izdelavo. Postelja naj bo le pri vzglavju ob steni, da se lahko pride do bolnika z obeh strani.
Obsežna splošna navodila o telesni postrežbi vključujejo oblačenje (svetuje po hrbtu
30 Zanimiv izraz za sobo s krušno pečjo' V SSKJ je na str ¿75 opisana kot stanovanjski poostor za
služabnike in posle
39 Mišljena je FLorence Nightingale (1820-1910), angleška organizatorka pomoči larijencern in bolni-
kom, začetnica sodobnega sestistva in ustanoviteljica pive šole za medicinske sestie Leksikon Sova,
sti 753
tr. Tn rrt

Postrežba bolnikom.
Za domačo potreb» in bolniške streznicc
spisal
,	dr. Alojzij Hoirian,
okrožni ?Jr!ivrllt v Kjuk^ah pri Zidanem aio-tu

i
Izdata in blažila
Družba sv. Mohorja v Celovcu.

«i*®
V Celovcu ifigg.
Natisnila tlslttlTica IJruita av. Mnhnrja.
Prva notranja stran knjižice Postrežba bolnikom.
prerezano srajco pri bolniku, ki se ne more sam obleči), podlogo iz polimanega platna, če uhaja pod njega, za ogrevanje nog pa steklene ali lončene ogrevni.ce, ki jih strežnica napolni. s toplo vodo in zavije v platneno plenico, da se ne ubijejo, in da se bolnik ne opeče.
Za A. Homana so sene40 pri bolniku, ki negibno leži dolgo časa, večinoma posledica lahkomiselne in površne postrežbe. Njegov nasvet za preprečevanje nastanka preležanin je povsem sodoben: mehka posteljnina brez gub, pogosto obračanje bolnika, masaža izpostavljenih mest (komolci, pleča, križ in peti) s hladno vodo ali alkoholom. Če se bolnika ne sme obračati, je treba izpostavljena mesta podložiti s svitkom. iz blaga, najboljši, pa so svitki. iz kavčuka (gume, op. avt.), ki jih napolniš z zrakom, ali. mlačno vodo. Podrobno opiše dajanje zdravil, posebej se zadrži pri razvajenem, ali. neubogljivem, otroku: Kedar mora otrok zaužiti, zdravila, tedaj ni.preti.ra.no usmiljenje na. mestu. Otroku nič ne prigovarjaj, tudi. se mu ne grozi, ali. mu kaj lepega ne obetaj, ker ga le redkokdaj pregovoriš in se le še bolj brani.; temveč ravnaj brez vprašanja odločno, hitro, in otrok se ti. bo udal. Čepa le ni. drugače mogoče, zatisni mu nos, da. odpre usta, daj mu zdravila, potem. pa. tišči. za. trenutek roko na. usta. in spusti, nos. Doda še navodilo, kako držati otroka pri zdravniškem pregledu. Oboje je v navadi še sedaj. Ob prehodu stoletij so še stavili, na pijavke. Natančno opiše postopek in ga zabeli z navodilom, kije uporabno le za neobčutljive želodce: Kedar pa jo (pijavko) staviš v usta, prebodi, inprešijjo z nitjo in drži. za njo, dokler ne odpade (se napije krvi), zato da ne zleze v grlo.41 Znano je, da je pijavka sama »spustila« po kakšnih šestdesetih minutah.
Prvo poglavje Homan zaključi z razlago varovanja pred kužnimi boleznimi. Že pozna kužne klice, pravi jim glivice, ki se razmnožujejo v telesu in, če pridejo ven skoz usta, čreva ali. kožo zopet na dan, se znova zaplode, razpršijo v zraku in po pohištvu ter napadejo drugega človeka. Očitno je poznal odkritja zdravnika Roberta Kocha, ki je dokazal, da kolero in tuberkulozo povzročajo bacili. Pri naukih bralcu je oster, celo grozeč: Postava ukazuje, da. vsakdo, ki. ve ali sumi, da. se je pojavila kje kužna, bolezen, nemudoma to naznani. občinskemu uradu, in po postavi se m.ora vsak, ki. naznanjevanje zanemari, hudo kaznovati. ... Ce torej pravočasno in zgodaj kužno bolezen oblastim, naznaniš, m.orejo ti. pomagati. in svetovati, kako je delati, da se bolezen ne širi.. Ce pa se je že razširila, jo je težko udu-šiti. Ravnaj se torej natanko po naročilu, ki. so ti. ga dali. župan, župnik ali. zdravnik. Vrstni red naštevanja, kjer je zdravnik zadnji, je za tisti čas razumljiv, saj je bilo zdravnikov med naštetimi najmanj. Otroci, ne sm.ejo v šolo, dokler jim zdravnik ne dovoli.... Če je pri. sosedovih kužna bolezen, ne hodi. iz radovednosti, bolnikov gledat; glej tudi. na svoje, posebno na otroke, da ti. ne bodo uhajali, od hiše in hodili, vasovat h kužnim, bolnikom.. Ne hodi. kropit mrliča, ki je umrl za kužno boleznijo. Ze pozna asanacijo domačega ožjega okolja in priporoča, poleg visokih stropov v sobah in velikih oken, tudi gradnjo pokritih cementnih
40	Sene S'i star izraz za preležanine, strokovno dekubituse, ki so predvsem posledica neustrezne nege bolnika s komično' bcJeznijO'
41	A Hoonariu bi 'delali krivici, če bi rnu priporočanje pijavk šteli za zastareli' in nestrokovno V 'isrni knjigi Medicinske enciklopedije, str. 421 in 422, je metoda zdravljenja s pijavkami, hirudolerapija, natančno '"pisana Avtco j'i navaja kit uporabno rnetC"do zdravljenja in ne kol opuščeno 'Ostalim pretekle ljudske medicine Djelovanje pijavica svodi se prvenstveno ca lokalno vodenje krvi i dekongestiju dubljih organa Komplikacije gotovo ne postoje .. ipak je njena primjena danas ograničena na sasvim meden hroj indikacija MetO"da zdravljenja s pijavkami je tooej veljala še najmanj šest desetletij pO' izidu obravnavane knjižice
gnojnih jam. Za razkuževanje priporoča apneni belež, raztopino sode ali 5 % raztopino karbolne raztopine. Omeni tudi prekuhavanje in celo sežiganje stvari, ki so bile v stiku s kužnim bolnikom. Po smrti ali popolni ozdravitvi kužnega bolnika ne smejo njegovi domači še določen čas niti. na semnj, niti v cerkev, niti v šolo. Ta čas imenuje kontu.maci.ja, ki traja tako dolgo, da se razvije bolezen pri morebitno okuženem človeku, nekako med dvema (norice) do petimi tedni (koze).
V drugem poglavju opiše dietno prehrano bolnikov. Začne pri dogajanjih ob zaužiti hrani. Priporoča drobljenje jedi v ustih, kjer se prepoji s slino, se kasneje v želodcu premeša z želodčnim sokom, v črevesju pa z žolčem, črevesnim sokom in sokom trebušne slinavke. Današnji zdravnik bi zapisanemu dodal težko razumljive latinske ali grške izraze, drugo pa še kar drži. Razloži, da je studenčnica najbolj zdrava, ker ima mnogo mineralnih snovi. Voda v kapnicah pa je mehka, ker ima prav malo ali nič soli in oglenčeve kisline v sebi.; zatorej je nezdrava in neprijetna ... V njej se nahajajo tudi bolezenske glivice ... Povsod, kjer napravljajo vodovode z dobro pitno vodo, opazujem.o, da se kužne bolezni redkeje ali nič več ne prikazujejo. Kjer nimajo čiste pitne vode, priporoča čiščenje v ced.il-nicah (filtrih, op. avt.) z ogljem, in peskom, oziroma prekuhavanje. Za gašenje žeje priporoča limonado, iz pol limone v pol litra čiste vode. Mleko in mlečnate jedi so najboljša hrana za bolnike. Najbolj zdravo je prekuhano. Učenjaki so namreč našli v mleku, kije odjetičnih krav, glivice, ki povzročajo jetiko v človeku, ki tako mleko pije. Tudi sveža jajca so priporočljiva jed. Marsikoga bi razveselil recept za pripravo hladnega jajčjega piva ali vročega groga, ki ga pripravijo iz ruma ali konjaka. Meso je zelo tečno in ima vse snovi, v sebi, ki jih človek potrebuje za svoje telo. Priporoča predvsem juho, ker se meso teže prebavi. Če se nabere veliko masti po vrhu, jo posnemi. Dodaja vrsto navodil za pripravo mesnih jedi. Najbolj priporoča govedino, mlado perutnino (star petelin ali kokoš sta dobra le za juho), manj pa ribe, ki so po njegovem premastne. Za močnate jedi napiše vrsto kuharskih receptov. Po njegovem so skorje kruha laže prebavljive kot sredica, ki rada napenja, še posebej od svežega kruha. To so vedele tudi naše stare mame, ki so majhne otroke hranile predvsem s skorjo. Sveže zelenjave, četudi je kuhana, bolnikom ne priporoča, z izjemo cvetače v juhi, ker so težko prebavne. Sadje priporoča le za pripravo sokov in podobnih pijač. Kava in ruski čaj bolniku škodujeta, če sta premočna in živce preveč razburita. Toleranten je do alkoholnih pijač. Prednost daje nekislemu, a staremu vinu, najbolje kuhanemu. Le toliko naj om.eni.m.o,... da človek, ki je v zdravih dneh vajen pijače, ne sm.e pijače popolnom.a opustiti, kedarhudo zboli, zato da srce ne opeša.42 Vročičnim bolnikom alkoholne pijače odsvetuje. Poglavje zaključi z navodilom, da bolnika nikoli ne smemo siliti naj je, če nima slasti do jedi., kajti želodec prav malo ali ničesar ne prebavi, kedar je človek hudo bolan. Daj mu le toliko, da ne oslabi. Preobilna, jed škoduje, nepri.m.erna pa je včasih celo vzrok smrti..
Najobsežnejše je tretje poglavje, z naslovom Prva pomoč v sili. Ustavimo se že pri naslovu. Homan je eden prvih, kije v slovenskem prostoru uporabil pojem »prva pomoč«,
42 3 tem nasvetom je preprečil nastanek, alkoholnega bledeža (lat delirium trernens), kije pri kroničnih alkoholikih posledica rrerradrre 'Opustitve pitja alkoholnih pijač Nastanek tega zapleta neredko 'Opazujem 0 prav pri rrerradrri težki bolezni ali hudi poškodbi Pri bledežu je rno žerr zaplet popuščanje srca zaradi alkoholne prizadetosti srčne mišice
ki označuje ravnanje reševalca neposredno po dogodku. Namen tega sestavka je, razložiti in svetovati, kaj nam. je storiti, v prvi. sili. pri. nesrečah in boleznih, predno pride zvedena zdravniška pomoč, in kako se jih varovati.. Deluje torej tudi preventivno, preprečevalno, kar je za konec 19. stoletja zelo napredno ravnanje običajnega, v bolezen zagledanega tedanjega zdravnika. Vsebinska razdelitev tega poglavja je praktično enaka kot kasneje, v po 2. svetovni vojni izšlih priročnikih za prvo pomoč Mirka Derganca, najprej za bolničarje in sanitejce takoj po vojni. Z naslovom Osnove prve pom.oči. je doživela kar šest izdaj v letih 1962-1982. Trdimo torej, da je Homanov pristop sila napreden. Posebej bomo opozorili na nekatere zanimive nasvete, posebej na tiste, ki so ostali v doktrini do današnjih dni.
Pri nezavesti loči omedlevico od pretresa možganov ob poškodbi glave. Pri slednjem priporoča, če bi.jel blju.va.ti., položi, ga na levo ali. desno stran, da izbljuvam, jed nepri.de iz požiralnika v sapnik in se nezavestnik ne zaduši, (danes bočni položaj). Pri možganski kapi priporoča zelo mrzle obkladke na glavo, mir in takojšnje klicanje zdravnika. Pri božjastnem napadu bolnika podloži, dobro, da se pri. prem.etava.nju ne poškodi.. Drugega ti. ni. treba storiti., zakaj krč v nekaterih minutah sam. od sebe preneha, in napad je pri. kraju.
Loči opekline zaradi visoke temperature, na primer ognja, oparine in kemične opekline od kislin ali. alkalij ki. razjedo kožo. Pri vžigu obleke vrzi. se na tla, povaljaj se po njih, stiskaj z rokami obleko k sebi. in otepavaj po njej, ali. pa se pokrij s kako plahto ali. odejo, da ogenj zadušiš. Ravno tako stori, svojemu bližnjemu, če opaziš, da se m.u je vnela obleka. Hudo opečenega priporoča posesti v kad, polno vode do prihoda zdravnika. Pri brizgu apna v oko

n I.
Prikaz povijanja s trikotno ruto. (Postrežba bolnikom, str. 71)
svetuje izpiranje z vodo. Pri zmrzlinah udov priporoča kopanje v mrzli vodi, dokler se ne om.ehčajo in ogrejejo, šele tedaj jih sm.eš odeti in ozeblega človeka spraviti v gorkejšo sobo.
Pri notranjih krvavitvah loči tiste iz pljuč, želodca in nosa. Prepričan je, da nobeno domače zdravilo kri bljuvajočega želodca tako ne potolaži, kakor led. Vsekakor pa takoj pošlji po zdravnika, ker so te vrste krvavitve zelo nevarne. Vedno pa je treba izbljuvam stvar dobro pregledati in spraviti, da jo pokažeš poklicanemu zdravniku. Pri krvavitvi iz nosa je treba s palcem in kazalcem prijeti za nos in ga nekaj časa stiskati. Pri arterialni krvavitvi je treba krvaveči ud dvigniti in pritisniti na rano, iz katere brizga kri v sunkih, kot utripa srce, kasneje pa rano tesno povezati. Na vratu ne moreš tesno obvezati rane, zato je treba samo pritiskati na rano. Zelo poučna je primerjava črpanja vina iz soda z gumijasto cevko in pretoka krvi v večji arteriji. Kedar je posoda polna, stisneš s prsti cev in vino se ustavi, dokler ne odjenjaš. Krvne žile so takim, elastičnim cevem, podobne cevi, po kterih se pretaka kri.. Stisni, tako žilo, kakor m.ehko elastično cev, in kri. se ustavi.. Ker pa kri. v teh žilah teče od srca po telesu, pritisniti. m.oraš žilo na m.estu m.ed rano in srcem.. Pritisneš je lahko tudi. v rani. z bato (vato, op. avt.) ali. prstom.... Pozna prevezo med rano in srcem ob prerezu žile. Danes se ta preveza imenuje po Esmarchu. Obveza pa ne sm.e biti. preozka ali. pretanka, da se v kožo ne zaje. Roka ali. noga sm.e biti. sam.o tri. do štiri, ure zavezana, sicer ud zamre. Odločno odsvetuje prevoz poškodovanega k zdravniku, dokler mu niso zaustavili krvavitve in rane obvezali. Nasvet pospremi z zapisom konkretne zgodbe o poškodovancu, ki je zaradi napačnega ravnanja izgubil veliko krvi.
Pri zlomih in izpahih svetuje imobilizacijo in zdravniško oskrbo, za katero se pa ne mudi tako kot pri krvavitvah.
Pri zadušenih priporoča najprej očiščenje zgornjih dihal, ki mu sledi um.etno dihanje, kije i.zm.ed vseh drugih pripomočkov najbolj uspešno. Izkušnja uči., da seje že po dveurnem. rešilnem, delu posrečilo zadušenca ali. utopljenca obuditi, k življenju. Opiše metodo umetnega dihanja, ki je še najbolj podobna kasnejši Silvestrovi. metodi.. Ta je veljala za eno uspešnejših do uvedbe sodobnega umetnega dihanja z usti. Masaže srca tedaj še niso poznali. Pri zadušenem z grižljajem jedi je treba tujek najprej poskusiti odstraniti s prsti iz grla; če ni uspeha, ga je treba večkrat udariti s pestjo po hrbtu. Umetno dihanje priporoča tudi pri oplazenju strele. Pri. sončarici, prenesi. prizadetega v senco, ga ohladi, z mrzlo vodo in, če ne diha, mu nudi. umetno dihanje.
Pri ostrupitvah (zastrupitvah, op. avt.) z zaužitimi strupi odsvetuje dajanje mleka, olja ali žganja,43 priporoča pa izzivanje bruhanja z draženjem žrela. V tem podpoglavju natančneje opiše alkoholni bledež, blaznost pijancev. Takega blaznika mora stražiti. več ljudij, da se ne primeri, kaka nesreča; vendar je najbolj um.estno, da se mu dopuste njegove domišljije (halucinacije, op. avt.), in da mu ničesar ne ugovarjaš. Vse to namreč nič ne pomaga, temveč ugovarjanje blaznika le še bolj razburi.. Pri prvi pomoči pri kačjem strupu Homan dobesedno navaja zapis znanega pisatelja Frana Erjavca, ki je leta 1873 izdal Domače in tuje živali, v podobah in kjer je na široko opisal takratno vedenje o delovanju kačjega strupa in pomoči ob ugrizu, kajti, zapiše, ker je vse, kar je tam. povedano, še sedaj v veljavi.. Danes vemo, da je je bil nekoč strah pred ugrizom večji od objektivne nevarnosti
43 Sedaj je znano, 'da oo številni strupi t'0pni v maščobah in se dajanje maščob zato 'odsvetuje Alkohol pospeši d'Ogajanja v prebavilih in posredno lahl"' poveča stopnjo zastrupitve
~~I
za zdravje ali celo življenje človeka s kačjim ugrizom. Več se zadrži pri steklini, priporoča globoko izrezanje ali izžiganje ter izpiranje ugrizne rane. Ako to zamudiš, je vse izgubljeno. Bolniku namreč ne m.oreš več pomagati ne ti, ne zdravnik, da bi ga rešil, ko so se že pokazala prva znam.enje stekline. Opiše tudi Pasteurjevo metodo uspešnega zdravljenja, seveda, če je zastavljena že pred prvimi znaki bolezni.44 Ugriz steklega psa je treba takoj javiti županu, ki naj to nemudoma naznani okrajnemu glavarstvu. Okrajno glavarstvo bo poskrbelo, da te sprejm.o v jedno teh bolnišnic.
Homan med obvezilnim materialom priporoča predvsem trikotni robec, današnjo trikotno ruto, uporabna je za obvezovanje glave, trupa, udov ter za pestovalnico zgornjega uda. Uporaba rute je nazorno prikazana v trinajstih slikah. Od današnje se bistveno ne razlikuje. Poglavje zaključi z navodili za prenašanje in prevažanje poškodovanih in zbolelih. Doda še priporočila za delo reševalcev. Ne poslušaj, kako ponesrečenec stoče in vzdihuje, temveč pomisli, kako mu boš pomagal; loti se dela, pa se boš pomiril. Veliko je vredno, da se človek za take slučaje nauči in ima veselje.
Zadnje, četrto poglavje knjižice je namenjeno vzgoji in postrežbi otroka. Homan otroštvo razdeli v tri obdobja: dojenje do konca prvega leta, detinstvo do šestega in šolsko dobo do štirinajstega leta starosti. Loti se prvih dveh obdobij, ki so za zdravje in preživetje otrok najpomembnejša. Najprej opiše normalen razvoj otroka v prvem letu življenja, zavzema se za dojenje, kije najbolj zdrava prehrana dojenca. Doječim materam priporoča nezačinjeno hrano in nemastne jedi, odsvetuje pa zelenjavo, surovo sadje in žganje. Doda navodila za zalivanje dojenca, če mati ne more dojiti. Danes bi se bralec zgrozil ob naslednjem, v mastnem tisku zapisanem opozorilu:... da ne dajete otrokom, vsaj do šestega leta ne vina, ne piva, ne žganja, ne ruskega čaja in ne kave, ker imajo te pijače neke strupe v sebi, ki. so za otročje telo zelo škodljivi. Je na stališče vplivalo splošno znana navada, da so na Štajerskem, še bolj pa na Dolenjskem, otrokom zelo zgodaj dajali tudi vino in je bila medicinska stroka pri tem pojavu premalo kritična? Cele tri strani nameni povijanju in oblačenju novorojenca. Nekatera mati otroka tako tesno povija, da se mi v srce usmili, kedar vidim, kaj takega. Roke, noge, prsi, sploh vse telo je tako s povoji povito, da se otrok ne m.ore niti ganiti, niti prosto dihati. Tako tesno povijanje je nespam.etno škodljiva navada, ki se mora odpraviti. Na živ način s primero nagovori mater, ki vztraja pri povijanju. Zakaj pa ne pustiš, da bi tudi tebi povezali roke in noge in te tako pustili vso noč? Zato, ker veš, da tega ne strpiš, ker veš, da ne bi vso noč spala, da ne bi m.ogla dihati itd. Glej, ravno tako je z dojencem.45 Odsvetuje, da bi matere jemale dojence k sebi v posteljo, da jim. ni treba po noči vstajati; to pa je zelo nevarno, ker ga lahko m.ed spanjem, zadušijo (poležijo), kar seje že večkrat pripetilo.
Na zanj značilen način priporoča cepljenje otrok proti kozam, ki mu številni starši
44	Kot zanimivost navajamo, 'da je v tem času tudi na Loškem stekli pes ogrizel tri osebe Zdravili so se pri profesorju Hoegvesu, kije vodil tamkajšnji Pasteurjev inštitut za zdravljenje stekline v Budimpešti Vir. Stukl, Zdravstvene zadeve, str 110 in Sega, Pasja steklina, str. 79-85
45	Zagotovo je šlo pri tem tudi za prepričanje babic, 'da je treba dojence tesno povijati, da bodo imeli ravno hrbtenico in ude Posebej SO' tO' učile starejše babice, marsikatera še tja do 2 svetovne vojne Spominjam se, daje lučinska babica, Id je končala babiško šolo v zadnjih letih 19 stoletja, našega najmlajšega brata, rojenega konec leta 1942, tesno povijala in to naročala tudi naši mami
nasprotujejo: ...pisatelj tega spisa je videl sam več kakor petdeset slučajev, ki to (koristnost cepljenja, op. avt.) dokazujejo, za časa hude kozje epidemije v Ljubljani leta 1888. V neki. revni, družini, sta vjedni. sobi. ležala oče in mati bolna na kozah. Onadva nista imela cepljenih koz. Sedem, otrok pa je ležalo pri. stariših v isti. sobi. in noben ni. zbolel, ker so imeli, cepljene koze. Drugod je zopet ležalo pet otrok vjedni. sobi., trije so dobili, koze, ker jih mati. ni. nesla k cepljenju, druga dva pa sta ostala zdrava, ker sta bila pravilno cepljena. Doda še navodila za ponavljalno cepljenje otrok v šoli, v slučaju epidemije pa tudi odraslih, ki so bili prvič cepljeni pred več kot desetimi leti. Tudi to podkrepi s praktičnim primerom. Med 55 kozavimi bolniki, ki. sem. jih zdravil 1888. leta v bolnišnici, za silo v Ljubljani, bilo je 44 cepljenih in 11 necepljenih; 44 cepljenih je ozdravelo, i.zm.ed 11 necepljenih so pa vsi. umrli.. Cepljeni, so pa le zaradi, tega oboleli, ker so bili. vsi. prej kakor pred jednajstimi leti. cepljeni, t.j. zboleli, so, ker niso cepljenja ponovili, in je prvo cepljenje že deloma izgubilo svojo moč.
Knjižico zaključujeta pregledno abecedno stvarno kazalo in običajno snovno, vsebinsko kazalo.
Že iz navedkov je viden dokaj lep jezik, ki bi ga tudi današnji lektor le malo popravljal. V posameznih besedah bi črtal nekatere črke ali jih zamenjal s sedanjimi knjižnimi izrazi: bodemo, črez, črevlji, jedna, kedar, kmetski, marsikteri, priprost, rujav, skoro, smetij, soln-ce, vapno, žreblji ipd. Dopuščamo možnost, da je imela Mohorjeva družba lektorja, ki je rokopis popravil, a več prošenj in dopisov dr. Homana, našli smo jih v arhivu, nas prepriča, da lektor z njegovim pisanjem ni imel težkega dela. Avtor žal ne navaja vira ilustracij, verjetno so iz katere od podobnih knjig v nemškem jeziku.
Vrednost zapisanega je predvsem v - za tisti čas - sodobnih medicinskih stališčih, od katerih marsikatero velja še sedaj, in v neposrednem obračanju na bralko oziroma bralca. Prav zato smo se odločili, da knjižico natančneje predstavimo tudi prijateljem Loških razgledov.
Odmevi na Postrežbo bolnikom
Že pred izidom Mohorjeve zbirke je Ljubljanski zvon objavil napoved knjig: ... 4. »Postrežba bolnikom«. Te koristne knjige naj bi. ne m.anjkalo v nobeni, hiši.. Kolikokrat nastopi. hitro nevarna bolezen, a zdravnik je oddaljen in gaje težko dobiti.. Ta knjiga bode učila, kako treba streči. bolnikom, povedala potrebne stvari, o hrani, inpijači. bolnikov, o prvi pomoči v sili in raznih, nezgodah.«46 Po izidu so o knjigah zbirke poročali še enkrat: Dalje je izdala družba (sv. Mohorja, op. avt.) dr. Hom.anovo knjižico »Postrežba bolnikom«, ki. bode našem.u ljudstvu jako dobro služila in mu mnogo koristila, če jo bode pridno bralo .J7
Zahvala
Dolžan sem zahvalo vsem, ki so mi pomagali odkrivati podatke iz življenja in dela dr. Alojzija Homana, še posebej pa dr. Francetu Stuklu, Ivici Obran ter Meliti Simončič iz Radeč pri Zidanem Mostu. Vesel sem bil vsakega njihovega podatka, koristnega nasveta ali namiga.
46	LZ, 1899, str. 186
47	LZ, 1899, str. 761
KRATICE IN KRAJŠAVE:
ARS	Arhiv Republike Slovenije
CZ	Cankarjeva založba
ES	Enciklopedija Slovenije
FNT	Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
KMD	Koledar Mohorjeve družbe
lat.	v latinskem jeziku
LV	Liječniški vijesnik
LZ	Ljubljanski zvon
MD	Mohorjeva družba
nem.	v nemškem jeziku
NSAL	Nadškofijski arhiv Ljubljana
NUK	Narodna in univerzitetna knjižnica
op. avt.	avtorjeva razlaga originalnega zapisa
SBL	Slovenski biografski leksikon
UE	Upravna enota
ZAL	Zgodovinski arhiv Ljubljana
ZAL-SKL	Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Skofji Loki
VIRI
ARS, 38, Deželni zbor in odbor, X/6, t. e. 1529. ARS, 38, Deželni zbor in odbor, X/6, t. e. 1530. ARS, 38, Deželni zbor in odbor, X/6, t. e. 1532.
NSAL, Župnija sv. Jakoba Skofja Loka, Poročna knjiga 1882-1902, str 33. NSAL, Župnija Brdo pri Lukovici, Krstna knjiga, Prepis, 1835-1905, neoštevilčena. NSAL, Župnija Brdo pri Lukovici, Mrliška knjiga 1840-1896, str. 158. Obran, Ivica: Radeče pri Zidanem Mostu: pogovor in rokopisna sporočila. UE Laško, MS Radeče, Poročna knjiga župnije Radeče, leto 1908, str. 5. Uslužbenski list Državne glasbene šole Trbovlje, brez datuma. ZAL-ŠKL, Popis prebivalcev 1880, Mesto 114 in 116/117. Župnija Brdo pri Lukovici, Status animarum, Prevoje, št. 15.
LITERATURA
Bergmann, Rihard: Dr. Alojzij Homan. Liječniški vjesnik, Zagreb, 1922, 44/12, str. 327-328. Črnivec, Živka (ur.): Ljubljanski klasiki 1563-1965, Ljubljana, 1999.
Debeljak, Tine: Kulturni delavci loškega okraja v preteklosti in sedanjosti. Skofja Loka in rijen okraj.
Skofja Loka, 1936, str. 59-79. Enciklopedija Slovenije, knjiga 4, Ljubljana : Mladinska knjiga, 1990. Homan, Alojzij: Postrežba bolnikom. Mohoijeva družba : Celovec, 1899. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana, 1937. Leksikon Sova, Ljubljana : Cankaijeva založba, 2006. Ljubljanski zvon, Ljubljana, 1899, str. 186. Medicinska enciklopedija, knjiga 8, Zagreb, 1963.
Planina, France: Obletnice in jubileji. Loški razgledi 19, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1972(3), str. 438.
Popis prebivalcev 31.12.1900. Leksikon občin za Kranjsko. Dunaj : Centralna statistična komisija, 1906.
Savnik, Roman: Pomembni Ločani in njih bližnji sosedje. Loški razgledi 21, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1974, str. 79-93-
Slovenski biografski leksikon, knjiga 1-3, Ljubljana, 1925, str. 338.
Sega, Judita: Pasja steklina v Škofji Loki leta 1892. Loški razgledi 37, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1990, str. 79-85-
Štukl, France: Knjiga hiš v Skofji Loki II, Ljubljana : Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984.
Štukl, France: Zdravstvene zadeve v Skofji Loki do druge svetovne vojne. Loški razgledi 21, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1974, str. 110.
Zupanič Slavec, Zvonka: Iz rok v roke, iz roda v rod, Ljubljana, 2001.
Summary
Dr. Alojzij Homan (1863-1922)
The author describes the origins, education and work of the Škofja Loka physician, Dr. Alojzij Homan, from Homan house in Mestni trg, who dedicated the majority of his medical work to the inhabitants of Radeče by Zidani. Most and its surroundings. He was primarily known in the wider Slovene space for the, for that time, exceptionally well and beautifully written booklet Postrežba bolnikom (Serving the Patient), which was published in the collection of Mohorjeva družba in Celovec in 1899, and within the healthcare profession, for his German-Slovene forensic medical terminology from 1904. In the first, he dealt in a modern way with the care and nutrition of patients, first aid after injuries and sudden illnesses and nurturing and care of, both healthy and sick children. He reinforced the advice and recommendations by citing cases from medical practice, mainly his own. In the second book, he was the first in Slovenia to lay the foundations of demanding medical terminology. His premature death prevented him from seeing the publication of, a supplemented Terminology, which he prepared after the First World War and which was published in 1924. He published several popular science books in the fields of, the construction and functioning of, the human body and hygiene. He also published some health education contributions in calendars of,Mohorjeva družba. On another occasion, we plan to collect and publish Homan's entire bibliography.
The second part of,the contribution contains a more detailed presentation of,Homan's booklet Postrežba bolnikom', from a hundred and ten years ago, in which there are some instructions and recommendations on such a high professional level that they still apply today. In the first chapter, he deals with the layout and fitting of, a patient's room and general principles of, patient care, in which he stresses the then known principles of, hygiene. The fairly exact instructions on the feeding of,patients and drinking liquids are in the second chapter. This is followed by emergency first aid, which is very advanced for those times from a professional medical standpoint. The booklet concludes with a chapter on the nurturing and care of, children, in which a note on smallpox, vaccination stands out. It has not been possible to date to refute the conviction that Homan was the first in Slovenia to use and also describe the concept of, emergency first aid.