QLR5IL0^S
SlDVm^KKR
DLLRV51V7V
Uredništvo in upravništvo V Kopitarjevih ulicah štev. 2. ■»
Na očnina znaša
celoletna . . poluletna . četrtletna . Posam. štev.
Se enkrat Faust.
Začnimo zopet z neko pravljico. V gozdu in povsod je vladal neomejeno volk; njega se je balo vse, on pa nobenega. Pride do občinske seje med živali. Volk sedi mogočno na svojem županskem stolen in vpraša, ako želi kdo besede. Vstane teta lisica, ki je poznala vse gozdov,e in vsa pota, ker je bila že štiri leta nastavljena pri volku kot »forštnarica«: »Visoko-vzvišeni gospod volk! Vsega si gospodar in vse je tvoje. A prišel je en sovražnik, ki je močnejši od tebe. Nosi črno suknjo in ime mu je: »ta pravi človek«. Volk se kar trese od jeze in z lisico gre na cesto ven čakat za grm, da pride »ta pravi človek«. Priskaklja po cesti fleten dečko. — Je to ta pravi človek?« - »O ne! Ta bo šele postal,« pravi lisica. Potem jo polagoma primaha starec, črevljar po svoji obrti. Bil je častitljiv ter slabotnega telesa. — »Je-li ta?« — »Ta je že bil,« ga poduči lisica. V tretjič pa primaha mirno in moško mladenič. »! a je,« pove volku lisica ter jo pobere nemudoma v gozd. Volk mu gre takoj nasproti, a človek mu zasoli nekaj tacega v obraz, da ničesa ne vidi in ne sliši, celo po glavi 11111 je človek tolkel, da je vse svetnike v nebesih gledal. Ob-
Vabilo družbe sv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja stopa pred Slovence s srčnim vabilom k prav obilemu pristopu. Kakor kaže »Glasnik« v zadnjem družbenem koledarju, je število novovpisanih udov v »zlatili bukvah« doseglo častno število 267.194, in družba je od časa svoje ustanovitve sem razposlala samo svojim redno vpisanim udom 10 milijonov 800.934 knjig.
Slovenci! Ali nas te številke ne vzpodbujajo k nadaljni vztrajnosti, k vedno novemu napredku? Zato veljaj i za letos: Kdor le more. pristopi k družbi sv. Mohorja! Zvesti ji ostanite vsi stari udje, priborite ji pa tudi še prav mnogo novih. Zlasti v mnogih naših društvih naj bi se pričela živahna agitacija za družbo sv. Mohorja! Čim večje bo število udov, tem uspešneje bo mogla družba izvrševati svoje delo za verski, narodni, kulturni napredek Slovencev!
S posebno prošnjo se zopet obračamo do čč. gg. poverjenikov, da prevzamejo tudi letos svoje sicer težavno, a toli koristno in zaslužno delo ter družbi dovedejo čim največ starih in novih udov!
činski živalski svet izraža v prihodnji seji volku svoje sožalje ter obsodi nastop človeka.
Ta pravljica je kot nalašč za Sveče, Bistrico in Podsinjovas. Kakor med živali volk tako vlada povsod in v vsem na Bistrici tovarna, oziroma »gospodje od tovarne«.
Kaj je socialna politika, ve najboljše gospod Faust. Koga naj se voli v »Altersversor-gungskassa«, ve gospod Faust. Kaj naj v njej odbor ukrene; »lierr Direktor vvissen am bc-sten«. Katero gostilno moraš na Bistrici obiskati. ti pove gospod Faust. Kakšno društvo ni potrebno, ti pove gospod Faust. Kdaj morajo žandarji v sosednji hiši ostati, komandira Faust. (Vprašamo samo: Tem je tako komandiral: Ven metalo se bo pri Gašperju gotovo; ako se vrže kaplana ven, ne zganite se., ako mi stopi kdo na mal prst na levi nogi, primite ga; ako se mene ven vrže, zabodite ga!) Kakšne časnike smejo brati, odloča gospod Faust. (»Naša moč« in »Mir« se bo zastonj v tovarni razdelil, »Sta-jere« je od gospoda Fausta strogo prepovedan, še za drag denar ga ne dobiš.) Kakšne kaplane bo mili knezoškof v Svečah nastavil, pove gospod Faust. Kdo sme v cerkvi orglati, pove gospod Faust. »Ta pravega človeka« je manjkalo, ki bi se g. Faustu postavil. A prišel je, in sicer v osebi č. g. Laknerja. Ko ga je gospod Faust gledal z radovednostjo, mu je zasolil gospod Lakner strokovno delavsko društvo v obraz, da je vzelo gospodu Faustu vid in posluh, pamet in žamet. Mi tudi zdaj ne razumemo, zakaj se g. Faust, ako ima čisto vest, boji strokovnega društva.
Preblagi gospod Lakner počiva v zemlji! Kdo v Svečah, Načah, Rovtah, na Bistrici ni poznal tvojega blagega smehljaja? Kdo ni rad tvoje roke stisnil? Kdo ni vedel kaj povedati o tvoji milosti, o tvoji prijaznosti? Pa bila ti je
Književni dar za leto 1907 je ta-le:
1.	»Zgodbe sv. pisma«, 14. snopič. V tem snopiču bo podal Slovencem dobro znani pisatelj dr. J. E. Krek prevod in razlago »Dejanje apostolov«. »Zgodbe« so kakor po vsebini tako po slikah Slovencem dobro znane, da jih pač ni treba več priporočati! Naj bi'nam ohranile stare in privabile prav mnogo novih udov!
, 2. »Pamet in vera«. Ul. zvezek. Spisal J. M. Seigerschmied. — Prejšnja dva zvezka tega temeljitega dela sta si pridobila mnogo priznanja. Gotovo bo tudi tretji zadovoljil čitatelje. Poljudno, znanstveno - temeljito obravnava vprašanja: »Očetova podoba«, »Odkod in čemu?«, »Nevidni svet«, »Prevažna vprašanja« »Osodepolni padec«.
3.	»Umni čebelar«. 1. snopič. Spisal Franc Lakmayer. Ljuba prijateljica ie slovenskim ora-tarjem pa tudi drugim čebela. Čebelarstvo je zadnja leta zelo napredovalo in čebelarji so od družbe že mnogokrat zahtevali poučno knjigo o tej stroki. Letos jo podamo! Spisal je to delo priznani strokovnjak-čebelar in gotovo bo ustregla širšim krogom.
usojena smrt! A blagor tebi! Kropile so tvoje truplo in tvoj grob obilne solze ljudstva, spremile so te pred božji prestol molitve naroda.
'koda glej: narod je dobro sodil; nekdo pa je grozno obsodil, in sicer občinski odbor na Bistrici. Dne 3. decembra 1906 so poslali skrbni občinski očetje protest na knezoškofijski ordinarija!. Kako se glasi protest, nas ne briga nič. A eno stvar so hoteli s tem najvišji cerkveni oblasti povedati: Tacega kaplana ne več C— O ti predrzna fužinasta fužina! O ti nesramna vsenemška zabitost! O ti protiljudska sovražnost do duhovnikov! Ljudstvo ljubi, občinski svet sovraži, ljudstvo je pri pogrebu, občinski svet čepi doma za pečjo! Ljudstvo se solzi, občinski svet se veseli, ljudstvo vzdihuje po novem duhovniku, občinski svet protestira proti njemu! A oglejmo si posameznike. Da se je gospod Mauer podpisal in dr. Klimpacher, temu se ni čuditi, saj sta vsenemškega mišljenja! Čudimo se bolj temu, da ta dva gospoda sedita v občinskem odboru. A čudom se čudimo g. Arnoldu, slovenskemu učitelju, g. Ibouniku, gospodu Fajniku, ki ima sina frančiškana v Ljubljani.
Naravnost škandal pa je podpis gospoda Janeza Kuraša. Ne moremo si misliti, da je 011 podpisal! Je-!i res 011 sam podpisal? Gospod Jožef Partl, ugledni krnet, stara katoliška, slovenska korenina, tudi? Kdo pa nosi hlače v občinskem svetu? Gospod ali pa kmet? Ste torej vsi figa-možje ?
Vsem skupaj je očetovski blagoslov dal g. Faust! Stavimo pa sto na eno, da razun gospoda Mauerja, dr. Klimpaherja, g. Arnolda in gospoda Fausta nobeden celega protesta še razumel ni! Mi svetujemo g. Mauerju, naj gleda na svoj gozd, g. dr. Klipaherju, da naj pazi na svoje bolnike, g. Arnoldu, naj uči svoje šolarje.
4. »Življenja trnjeva pot« se imenuje lepa povest, katero po resnični zgodbi iz polupretek-lega časa Mohorjanom pripoveduje znani slovenski pisatelj Jos. Kostanjevec.
5. »Slovenske Večernice«, 59. zvezek, bodo tudi podale lepega pripovednega berila. Že stara, a vedno priljubljena znanka so »Večernice« Slovencem in bodo to ostale gotovo tudi za bodoče.
6. »Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1908«. Naš Koledar je Slovencem istotako že star znanec! Potrudili se bomo, da bo kolikor mogoče zanimiv, pa tudi kratkočasen.
Evo, to Vam je književni dar, ki ga letos podaja družba sv. Mohorja! Na Vas. dragi Slovenci, je, da s činr najobilnejšim pristopom k družbi poskrbite za to, da se te knjige čim največ razširijo med narod!
Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času ud-nine!
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po
Štev. 10. SE* V LJUBLJANI, dne 8. februarja 1907. sa ^ sa Leto II.
g. Faustu, naj zboljša svojim delavcem plačo, prevzvišenemu knezoškofu pa naj prepuste nastavljanje kaplanov.
Najboljše pa je, da je nad 120 Svečanov vložilo protiprotest na cerkveno oblast. Tako je prav! Gg. Feiniga, Plavca, Partlna, Kraigerja, Kuraša pa opozorimo, da naj nikdar več ne podpisujejo take godlje, ki se je skuhala v nem-škonacionalnih bučah. Je dosti, ako se tem meša, ni treba, da bi se vam tudi! Pamet! Pamet!
Med brati in sestrami.
Koroška krščansko socialna delavska organizacija. Celovec. Predzadnji teden se je vršila v Celovcu seja celovškega občinskega sveta. Zanimate nas dve točki te seje, kateri kažete, kako zastarali in sterilni so mestni očetje v Celovcu v socialnem in delavskem vprašanju! — Medtem namreč, ko stoka nebroj ubožnih delavskih družin med cunjami, v mrazu in v podzemeljskih luknjah v Ankershofen-strasse. Št. Rupertu in Št. Petru, se ti očetje bavijo z zidanjem šolskih poslopij, ko je itak že preveč šol v Celovcu! Da Št. Martin, Št. Rupert in Waidmansdorf niso imeli doslej lastnih šol, temu je bil en vzrok tudi želja mestnih celovških očetov, da se otroci iz okolice brž ponemčijo! Zdaj namreč so to^ dosegli, zdaj pa plačajte sami; si mislijo. V Št. Rupertu se je tudi res, že lastna šola začela. A kaj se stori za delavce? Se ne čudimo prav nič, da ti hodijo trumoma k socialdemokratom. Nemškonacio-nalna stranka za delavsko organizacijo nima prav nobenega smisla. Moral jim je priti rdeči odbornik Riese na pomoč, da jim je dal socialno misel: namreč mesto nai zida dve poslopji v »Kumpfgasse« za uradniške družine. Stalo bi to 140.000 kron! Ker je pa v blagajni samo 23.000 kron, je dr. Metnitz vsem v začudenje pojasnil, da po njegovem mnenju se z 33.000 kronami ne da zidati poslopje za 140.000 kron. Kako bodo denar dobili, to prepustijo njim! A nad vse značilno je sledeče:	dr. Metnitz je odgovoril na
eventualno vprašanje (ki ga seveda ne bo nobena nemškonacionalna glava stavila, k večjemu Ries), kako naj se občina zadrži napratn delavskim stanovanjem. Sekcijski šef Inama Sternek, katerega štatistiko citira, pravi: da naj občina zida stanovanja, da se pride oderuhom v okom, ki izsesavajo uboge delavske družine! No! pravi Metnitz, tega se v Celovcu ni treba bati! Vemo, zakaj jo tako zavije. Namreč sam ima take »Zinshauser«, kjer najbednejše družine v podzemeljskih jamah plačujejo 6 K 36 vin. na mesec! Kar gledat pridite v Ankčrshofen-strasse št. 9. Gorostasno je naravnost, da se sklicuje na Frankobrod, nemško mesto, kjer baje zidarji izvrstno zaslužijo; torej naj si vzamejo boljša stanovanja! To je tista nevednost, tisto polovičarstvo! Kar vzame kako knjigo, pa slučajno naleti na frankfurtarske zidarje, pa pravi: Alo! v Celovcu delavskih posebnih hiš ni treba! Plača nemških zidarjev celovškim delavcem presneto malo pomaga! Dr. Metnitz svetuje, naj se sestavijo stavbena društva od različnih strank, kot so na Nemškem! Ii ljudje
družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za opravilne stroške, namreč za zavoj, sprenmico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več še sami plačati. Isto velja tudi za posamezne pošil atve.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo ostani: »Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!«
V Celovcu,	dne 30. prosinca 1907.
* * * '
»lzda!avec«. Zgodovinska povest iz turških časov. Spisal F. V. Slemenik. Str. 130. Leta 1873 je izdala Družba sv. Mohorja, ki je takrat štela 21.892 udov, poljudno povest »Iz-dajavec«, ki je pri bravcih našla mnogo priznanja. Večkrat se je izrekla želja, naj se knjiga ponatisne, ker bo dobro došla čitajočemu občinstvu. Družba je tej želji ustregla in »Izda-javec« je sedaj izšel v drugem natisku. Povest ie lepo zasnovana, polna iskrenega domoljubja in zelo zanimiva. Toplo jo priporočamo! Stane mehko vezana za ude 80 vin., za neude in po bukvarnah 1	K, po pošti 20 vin. več.	Družba
sv. Mohorja	bo	izdala zanaprei tudi	druge	po-
natise prej izdanih, sedaj že redkih poveš,tij itd.
nimajo pojma, da Celje, Ljubljana, Jesenice, delajo to že dolgo, česar s.e oni šele zdaj spomnijo! Celovška občina ravno nima pravega pojma za socialen svoj poklic.
Najnovejši škandal na Bistrici. Tovarna je raztrosila približno 100 »Štajercev med bistriške delavce. Drugače si ne zna pomagati, kot z »giftno kroto«. — V tovarni se bo zasnoval »bindiš«-kurz za g. Fausta, dr. Klimpaherja itd., da bodo »giftni kroti« dopisovali. Poduče-. val bo bržkone učitelj Feinig prepoldne, »Košičev Pepi« pa popoldne.
Podljubelj. Pustna veselica našega krščanskega socialnega delavskega društva se je izborno obnesla. Igrali smo igro »Kmet Herod«, tamburali in peli. Obiskalo nas je tudi nekaj delavcev iz Ljubljane, ki se niso mogli dovolj načuditi krasnemu petju koroških delavcev bratov. Občinstva je bilo sila veliko. Blagajnik je lahko zadovoljen.
Iz ljubljanske tobačne tvornice. Pred kratkim se je pokazalo, kako znajo socialni demokrati vleči delavstvo za nos. Neka delavka je bila vpisana nekoliko manj kakor eno leto v socialno-demokraški zvezi. Plačevala je na teden 20 vinarjev. Zdaj je pa bila bolna. Dobila je za en teden 1 krono 76 vinarjev bolniške podpore. Pritožila se je, da je dobila premalo, pa ji je odgovorila agitatorica: »Na shodu smo sklenili tako, da tisti, ki so vpisani manj kakor eno leto, dobe samo polovico, tisti pa, ki so vpisani celo leto, dobijo pa vso bolniško podporo, štiri krone.« Okrajšana delavka je takoj odstopila od zveze. Socialno-demokraška agitatorica je pobirala vsaki teden, povedala ji pa ni, kaj da so sklenili na shodu.
Maribor. Zakaj tukajšnja socialno-demokraška organizacija ne more dobiti onih tal. kot jih je imela pred desetimi leti? Zato, ker se še zdaj ne ve, kam je prišel oni denar, kar ga je bilo v blagajni ob času razpustitve leta 1897. Tako pravijo oni, ki so bili takrat pri organizaciji in nočejo več pristopiti. Na tako imenovane »hausherje«, ki imajo lastne hišice, pa imajo posebno piko, ker se nočejo organizirati; že vedo, zakaj ne. Ob času, ko so bili rdečkarji najmočnejši, do leta 1897, dobivali so tudi nekateri podporo, če si bil tako srečen, da si imel takrat lastno hišo, bil si pa tudi tako nesrečen, da si, ako si potreboval in prosil za podporo 10 do 15 kron, manje kot drugi, ki ni imel hiše svoje. Zato pa tudi ne gremo prej zraven, da bodo že vsi drugi; takrat se bo pa reklo »holt«. naprej pa ne, kakor leta 1897. Naj nam pravijo, da smo »krompirjevi kralji«, smo pa tudi kralji svojih hiš. — Zadnjič ste poročali o tukajšnjem »Katoliškem delavskem društvu«. Vaš poročevalec pa je pozabil omeniti, da ima omenjeno društvo tudi »pravovarstvo« (Rcchtsschutz). Naj bi se delavstvo le bolj oklenilo, več koristi bo imelo, kot pri vsakem drugem društvu. — Neki socialni demokrat je dejal: »Mi imamo »pravovarstvo«, in koliko jih je, ki po tem potu Iščejo pravice,« pa se le redkokdaj bere, da jo je kdo tudi našel. O izgubljenih pravdah ne pišejo, le kadar se jim katera posreči, takrat pa na veliki zvon tolčejo: bum, bum, bum, to smo gvinjali. Tako je pravil mož, ki že dolga leta služi pri železnici, organiziran in dobiva časnik »Eisenbahner«, »Rdeči prapor«, katera s »Štajercem« zabeli«. Bon apetitto! — V delavnici južne železnice so bili pretečeni teden obdarovani trije delavci za njih štiridesetletno zvesto službovanje. Vsak je dobil 120 kron, katere je darovalo ravnateljstvo, tu pa jim jih je gospod šef delavnice lastnoročno s primernim nagovorom izročil.
Trbovlje. Obletnica »punta«. Dne 21. januarja 1906 so naši socialni demokratje pod vodstvom Linharta napovedali stavko. Glavni namen jim je bil, pridobiti rdečim pri delavstvu zaupanje, ki je izginilo vsled nepoštenosti njihovih vodij. Da se ne krši solidarnost, je tudi »Razniško in delavsko podporno društvo« sklenilo štraikati. In res, 22. januarja je bila stavka splošna. Nad 2600 rudarjev je ostavilo delo 1 u-di v Hrastniku in na Ojstrcu so storili tako, a v Zagorju zviti Cobal ni pustil stavkati, ker se z 1 inhartom nista pogajala. Da vzdržim red, je prišlo v Trbovlje nad 100 tujih orožnikov in iz Ljubljane šest stotnij vojakov, ena pa v Hrastnik. Teden dnij, do 28. januarja, je bila stavka popolna. A ker je premogokopova družba na Dunaju izjavila, da zahtevam socialistov na noben način ne ugodi, je »Podporno dru-štvo« stavilo zmernejše zahteve. Ravnateljstvu je reklo, da ugodi nekaterim, a le s pogojem, da gredo vsi na delo. Zato je 29. januarja šlo blizu 100 rudarjev v jamo, zatem vsak dan več.
Veliko zasramovanja so morali ti pretrpeti pred zdivjanimi demokrati javno in po cestah. Tudi vojaki so morali marsikatero požreti, a k sreči kot Nemci niso vsega razumeli. Da čimpreje neha »punt«, je ravnateljstvo poseglo po hudem sredstvu: odpovedalo je delo 33 socialnim demokratom, največjim razgrajačem. To je ostale prestrašilo. Delna stavka je trajala še do 6. svečana. Ta dan je Kristan, ki je prišel med štrajkom večkrat v Trbovlje, uvidel, da vse njegovo priduševanje položaja ne izboljša in sklenil je govor z: jutri pojdite na šiht! In res, 7. svečana je bilo vse na delu. Vojaštvo in oiožništvo je odrinilo, Linhart je bil radi nekih sumničenj aretiran, in konec je bil ropota. In uspeh? Stanarina se je znižala za 1 krono mesečno, to je bilo vse. Zato pa se je uvedel strog red pri delu, ki ga zdaj občutimo vsi. A vendar je imela stavka mnogo dobrega:	zlomila	je
namreč neznosni terorizem socialne demokracije; ta je spoznala, da ni več strahovalka trboveljske doline, kakor je bila poprej. Največjo zaslugo za to ima Podporno društvo, ki je bilo takrat na višku svoje moči. — Linhart je še nekaj časa pozneje farbal demokrate, a nazadnje si je premislil in šel za urednika k nemčurske-mu »Štajercu«, kjer zdaj organizira šnopsarsko stranko. Mi mu le želimo: Dober tek! — Poučna je bila ta stavka. Pokazala je, da se da štraik z uspehom vprizoriti le tam, kjer je delavstvo edino ter ima spretnega in nesebičnega vodja, česar je ravno pri nas manjkalo. Resnica je, da se da v sedanjih razmerah pri nas. več doseči z mirnim pogajanjem ko s stavkami.
Goričane. Ker naši vevški prijatelji vedno tako neomejeno hvalijo svojega Pavleta, zakaj bi i mi ne pohvalili našega preljubega Korlčka. Prepričani smo, da naš ljubček popolnoma nič ne zaostaja za Pavletom. Ravno tako kakor Pavle je napravil tudi naš Korlček svojim uradnikom veselico. A veselice ni napravil le svojim uradnikom, marveč tudi svojim ljubljencem in ljubljenkam liberalnim učiteljem pa učiteljicam. Proti veselici nimamo sicer ničesar, samo to se nam zdi preneumno, da so stroški take veselice gotovo veliki. Najmanj 200 kron je šlo rakom žvižgat in pa goskam pet. Ako pa prosi kak delavec za boljšo plačo, pa pravi naš Korlček z vso ljubeznjivostjo: Ne morem! Pisati bi moral na Dunaj, za to veselico je pa bilo vse »frei«. Po 7: uri zvečer, ko se je pričelo veselica gospodov, ni smel v gostilno noben delavec in zagrozila se je štirikronska kazen onemu, ki bi motil gosposko pijančevanje. Grmeku svetujemo iz gotovih razlogov, naj ne sili s svojo veselico v tvorniško restavracijo, da ne doživi kaj neljubega.
Idrija. Kristan hoče povzdigniti promet v občnem konsumnem društvu, prodajati je namreč začel stare judovske razglednice, na katerih je naslikan rajni papež Leon XIII. na nosilnici, spodaj naslov: Tako nosijo papeža v Rimu. Nadaljeje pisano, da njegov dom Vatikan obsega 11.000 sob, tukaj s,e laže kar za 10.000. kajti Vatikan ima le 1000 sob. Dalje piše, da ima papež nad 5000 službanikov, ki skoro ničelar ne delajo, plačani pa so znamenito; s tem nehote hvalijo papeža, da on služabnike dobro plača, pokažejo se pa demokrati v pravi luči, da oni, so popolnoma nasprotni, da bi bil delavec dobro plačan. No, ako zamaši s temi razglednicami njih konzum kako luknjico, tudi dober tek. Kristan je v svojem »Napreju« napisal s priimkom Kaučiča Jakoba, da je šel v Ledine kmete hujskati, da naj podražijo mleko, seveda zato mu je tudi na razpolago ;iagrada 2( j K, ako dokaže, da je govoril o tem s kakim kmetom. Onega pa gotovo ne bode imenoval, katci i je šel v Črni vrh nahujskati kmete, da so prenehali voziti v Idrijo po stari ceni. — Pri nas imamo neko prodajalno z mlekom, napis ji je: Prodaja z mlekom po 16 vin., v resnici, ako ga greš kupiti, moraš dati 18 vinarjev za en liter!
Promet krščanskega gospodarskega društva v mesecu januarju: Prejemki za prodano blago 8.321 K 86 v., pristopnine 22 K, železi 123 K. Iz Ljudske hranilnice v Idriji . 44 k 53 v. Blagajniški preostanek leta 1906 1.1do K 76 v., skupaj 10.718 K 15 v. -Izdatki: /a blago 4 541 K 15 v., izplačani deleži 824 K, voznina 495 K 84 v., užitnimi 246 K 93 v., davki 250 K. izplačane obresti deležev za leto 1J06 735 K 07 v plače uslužbencev 116 K 96 v., bolniška blagajna 22 K 68 v upravni stroški 150 K 90 v.. razno 27 K 10 v. Skupaj 7.412 K 63 v.
Petindvajsetletnico je praznovala članica našega »Podpornega društva« Katarina Deš-nak. Sodelavke so ji ob tej priliki podelile lep šopek in ji želele, naj bi zdrava in srečna in
čvrsta dočakala še petdesetletnico v našem krogu. I mi se pridružujemo tej želji.
Umrla je tobačna delavka Frančiška Cerkovnik, stara 32 let. V tvornici je delala 17 let. Vzrok smrti: jetika. Bila je zvesta naša somiš-Ijenica in zavedna delavka. To sta dokazovali zastavi »S. K. S. Z.« in pa »Katoliškega društva za delavke«, ki ste jo spremljali na zadnji poti k sv. Križu, ki je bila, upajmo, za našo sotrpinko lahka. Kako je bila priljubljena, je dokazala obilna udeležba sodelavk pri pogrebu. Čast tudi g. pazniku Gorjupu, ki je spremljal svojo delavko k večnemu počitku v hladni gomili.
Z lastnimi močmi.
Glasovi o državnozborskih volitvah.
Iz Litije. Ako človek redno prebira delavske časopise, posebno »Našo Moč«, vidi, da so si kapitalisti povsod enaki. Od povsod prihajajo pritožbe o slabi plači, o jako neprijaznem postopanju z delavci od strani raznih mojstrov in njihovih namestnikov. In med tem, ko ti častiti možje, bodisi fabrikantje ali drugi podjetniki tako stiskajo in izžemajo delavca in njegovo moč, potem se jim pa še čudno, da, skoraj neumno zdi, če se delavci tu ali tam zganejo in zahtevajo svoje pravice, kot da bi delavci ne bili za drugo na svetu, kakor da delajo, trpe in —- molče, medtem ko podjetniki iz delavskih žuljev spravljajo tisočake v svoj žep. Ako se hočejo delavci združiti v društvih, da bi z združenimi močmi si zboljšali svoje slabo stanje, se jim to takoj izkuša preprečiti. Dokazov za to imamo dovolj iz Litije in Tržiča. Ko se je v I r-žiču ustanovilo strokovno društvo, bili so podjetniki vsi izven sebe, preganjali so voditelja in slednjič zapodili, da bi tako onemogočili združitev delavstva. Enako se je godilo v Litiji. Ko je pred dvemi leti v Litiji buknil štrajk, je tedanji voditelj Čobal javno na shodu povedal, da je rekel Švarz, da sc on ne bo pogajal z združenimi delavci, temveč z vsakim posebej. Švarz je dobro vedel, da 011 združenih delavcev ne bo premagal, torej je bila njegova nakana in njegova edina skrb, kako da zabrani združevanje delavcev. Kako se mu je to posrečilo, kakor tudi o štrajku samem, bomo še pisali, a gospodu Švarzu, oziroma vodstvu tovarne bi pa povedali danes, da se to za dolgo časa ne bo dale preprečiti. Ako je enkrat ideja, združevalna misel v delavstvu vkoreninjena, mora na dan, in bolj ko se jo zadržuje, toliko večjo moč ima. To vidimo povsod. Na Angleškem, kjer so nastala pred 50 do 60 leti prva delavska strokovna društva (Trade Union), se je tudi delavce preganjalo, prepovedal se jim je vstop v ta društva, celo postavo so skovali, ki jim je branila snovati taka društva, a vse ni pomagalo ničesar, delavci so se združevali in tako premagali podjetnike tovarn in postavo ter si priborili skoraj za polovico boljše plače, kot so jih imeli prej, a podjetniki, fabrikantje in drugi za-raditega niso prišli na beraško palico, temveč angleška obrt in industrija stoji danes na boljših nogah, kot je stala prej, ko delavci še niso bili združeni; in to je popolnoma razumljivo. Združeni delavci sklenejo s. svojim gospodarjem kontrakt ali pogodbo: za toliko plače ti bomo izdelovali toliko blaga in v gotovi kakovosti, ki bode imela na trgu tudi dobrega kupca, da je lahko razpeča med odjemalce. Na ta način sta oba, podjetnik in delavec, vezana na pogodbo, podjetnik je zagotovljen, da mu bodo delavci izvrševali dobro blago, in delavec, ako hoče zaslužiti določeno svoto denarja, mora tudi delo izvrševati po pogodbi. Na ta način odpade mnogo nepotrebnih nadzornikov, ki so drago plačani. Pri nas je pa v tem oziru, bodisi v jedili ali drugi tovarni ravno narobe. Le veliko dobro plačanih priganjačev, delavstvo pa mora trpeti in delati, čeravno si velikokrat še za suh kruli ne zasluži. Sami se združujejo v zveze in društva, a pri tem od same ljubezni do delavstva pozabijo, da imajo delavci tudi pravico združevati se. Pride čas, ko bodo podjetniki tudi te bolezni za vselej ozdravljeni, pa tudi delavci naj store svojo dolžnost, ne držati križem rok, izobraževati se morajo in brati časnike, da bodo sposobni in kos svoji nalogi, ki jo prinese prihodnjost. Naša prva in najsvetejša naloga bodo volitve za novi državni zbor. Delavci se morajo tu pripraviti že naprej, da bodo združeni in z vso odločnostjo volili za poslance take može, ki so pripravljeni vselej in povsod zagovarjati pravice delavcev. Socialni demo-kratje niso od tistih; socialni demokrat, ako se mu zdi, se tudi skrije za grmovje, ko je čas za delo, o liberalnih poslancih pa ni niti govora, ti
rajši doma lenarijo, le semintje, kadar se jim ravno zljubi, nekoliko pokukajo v zbornico, da svet izvč, da so še pri življenju. Od novega državnega zbora bomo delavci zahtevali veliko, posebno pa v prvi vrsti se moramo zavzeti za to, da se sklene postava, da se tudi delavci po tovarnah, gozdni delavci in vsi, ki dozdaj še niso zavarovani za starost, zavarujejo, da se sklene postava, da bodo tudi delavci dobili penzion, ko bodo obnemogli- da ne bo treba ljudem, ki so celo življenje delali v potu svojega obraza, na stara leta z malho in palico okrog drugih ljudi iti kruha prosit. Torej pripravite se delavci povsod, da bomo edini in odločno nastopili, ko pride čas za to.
Maribor. Socialni demokrat je na d e 1 u. V okolici mariborski so začeli rdečkarji predigro za prihodnje državnozborske volitve. Njih zaupni možje raznašajo po vsili stanovanjih takoimenovane »vprašalne listke za državnozborske volitve 1907«. Iste naj bi vsak izpopolnil takole: 1. Priimek, ime. 2. Kakšno opravilo? 3. Pri komu? 4. Stanovanje. 5. Od kedaj stanuje v tem kraju? 6. V kateri deželi pristojen? 7. Koliko ste stari? Ta vprašanja naj se vestno odgovore in listek zaupniku odda. Pa mislite, da. gredo samo k svojim somišljenikom? O, ne! Tudi k drugim. Ob tej priložnosti se tudi krščanskih socialcev ne izognejo, kakor navadno, v tem oziru so pač posnemanja vredni, le na delo tudi mi!
* *
❖
Medvodami. Naše katoliško delavsko in izobraževalno društvo v Preski je imelo veselico, ki je bila prav dobro obiskana. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna. Igralci so prav dobro izvršili svojo nalogo. Osobito se je odlikovala goričanska novoustanovljena godba in njen kapelnik. Čast.
Kropa. Na občnem zboru »Slovenskega katoliškega delavskega društva, dne 3. svečana 1907 so bili voljeni v odbor: Matija Lazar, predsednik; Janez Lazar, podpredsednik; Ignac Blazik, tajnik; Jernej Praprotnik, blagajničar; Jožef Blaznik, Jakob Šolar, Jožef Drmota, Ciril Raiglj, Anton Gašperšič, Val. Vidic. — Društvo je imelo v minolem letu dohodkov 124 K 52 v., stroškov 103 K 10 v., ostane 21 K 42 v. V čebelico se je vložilo 695 K 40 v., izdalo 639 K 60 v. Društvo ima naloženega v posojilnici v Radovljici 1.502 K 83 v. Društvo je imelo članov 83, odstopilo jih je 17, sedaj šteje društvo 66 članov. Odbor je sklenil, da ker društvo obstoja 10 let, prirediti desetletnico. Desetletnica naj bi se obhajala poleti kar mogoče slovesno. Več se bo o tem razpravljalo na izvan-rednem občnem zboru, kateri se v ta namen priredi.
Tovarna za lep. S hvaležnim srcem se zahvaljujemo vsim tistim, kateri so se tako obilno naše veselice udeležili ter nam pripomogli k sijajnemu uspehu. Prisrčno zahvalo vsim blagim dobrotnikom, kateri so pri blagajni rado-voljno še več založili, zahvaljujemo se tudi gospodu delovodju, kateri je nam prostovoljno znatno svoto podaril. Lepa hvala tudi našemu gospodu ravnatelju, ki je tudi lepo svoto nam na veselico poslal. Zahvala tudi vsem tistim, kateri so nam dobitke darovali ter nam pripomogli k večjemu dobičku. Vse je bilo veselo na naši veselici, najbolj pa mi delavci v tovarni za lep, ker so tako v obilni družbi nas obiskali. Kateremu pa znabiti ni bilo kaj po volji, pa prosimo, naj oprosti, ker ne moremo z vsem postreči. Obilno so nas obiskali ter prav povoljen dobiček nam prinesli, mi pa bomo še dolgo pomnili, da imamo veliko delavskih prijateljev do zdaj zaničevani vedno smo bili, pa upamo, da bodemo tudi napredovali. Še enkrat prav. lepa zahvala vsem dobrotnikom. Bog jih živi mnogo, mnogo let!	Odbor.«
Krvoses kapitalizem.
Iz Vevč. Tu že zopet ni miru. Dopisnik je že docela utrujen. Ali vedno prihajajo nova kruta poročila, katera je treba sestavljati in dela je toliko, pa kako neotesanega, da se človeku kar gabi, ko to trezno premišljuje. Bilo je dne
2.	t. m., ko je neki delavec prišel v oddelek kjer se vodi vsa električna napeljava (v centralo). To je bil delavec pri električnih motorjih in ko je vse obhodil in pregledal, šel je v centralo, hoteč si vzeti košček kruha in potem nadaljevati svoje delo. V tem pa vstopi za njim obratni vodja elektrike in zavpije nad njim: »Ali nimaš nobenega dela?« Delavec se je tako ustrašil, da je pozabil kruh s seboj vzeti.
Nato ga je gnal k nekemu motorju ter se drl nad njim. Delavec, seveda ogorčen nad psovkami, ki mu jih je dajal, pravi: »A drek!« Gospod obratni vodja elektrike se obrne in pravi: »Alo, k ravnatelju!« In gospod Gweisser se napoti naprej k ravnatelju; kaj mu je pčvedal, se ne ve, samo toliko nam je znano, da. ko je do-tični delavec prišel k ravnatelju, mu je ta rekel: »Čez štirinajst dni lahko greš, ako ni zate.« Delavec pa je šel za Gvveisserjem in mu naznanil, da takoj zapusti delo, pride pa v nedeljo ali v ponedeljek in pripelje s seboj človeka, ki bo znal nemški in povedal bo precej neprijetnih stvari. Vršil se je pa tajni pomenek med Gweisserjem in ravnateljem v tovarniški restavraciji. Delavstvo je mnenja, da sta šla pit od veselja, ker sta zopet enega delavca, oziroma družinskega očeta spravila ob kruh. V strahu, da bi od strani delavstva ne slišal kake neprijetne, se je gospod ravnatelj odločil, dotičnemu delavcu poslati denar in delavsko knjižico k županu in tako tudi storil. Pri vratarju je pa zapovedal, da tega delavca ne sme več pustiti v tovarno. Nam pa se zdi, da ravnatelj še sedaj ne ve, kakšne razmere vladajo v naši tovarni. Če le narediš napačen korak, si že v nevarnosti, da padeš na cesto. Ze omenjeni gospod Gvveisser naj pa pomisli, koliko psovk je že 011 izustil napram uradnikom. Saj je bil 011 prvi, ki je raznesel govorico med delavce, kako gospodari blagajnik z denarjem bolniške blagajne. Vprašam vas, gospod mažaron, od kod je prišlo govorjenje, da celo ravnatelj rabi obveze iz bolniške blagajne za povoje svojemu novorojenemu detetu. Mar ni to prišlo vse po žici iz Fužin, kakor tudi od ust do ust s pristavkom: Mi dobro vemo za vse te proklete lumparije, vemo jih iz pisarne. — Ljubi mažar, pa še to povej, na čegav račun se je napeljevalo zvonenje po gostilnah na Fužinah in čigavo je bilo blago? Mar ne tovarniško? Povej, kdo je plačal šilit tebi priljubljenih oseb, ko je bil eden celi dan v Ljubljani? Na vprašanje ravnatelja, kje je Lipa, je pa dobil odgovor, da na Fužinah ključavnice popravlja. Povej nam, ljubi ma-žare, ko si tako pošten, zakaj nimajo delavci toliko plačanega, kolikor zaslužijo, če niso v tvoji milosti? Nasprotno pa osebam, ki kaj vedo, se piše cel šiht, akoravno niso bile celi dan v tovarni. Kdor ima z medom glavo namazano, naj ne hodi pred ulnjak, da ga čebele ne opikajo. — Za slučaj pa, da bi bila njih milost že pozabila, kar smo tu predstavili, se pa lahko dokaže s pričami, ki jih imamo sedem na razpolago, od katerih vsak nekaj ve. Poskrbeli bomo pa tudi, da upravni svet na Dunaju izve te stvari. Prav tako, le delavce ven iz tovarne, katerih se bojite, da vas izdajo. Sicer pa je najbolje, da gospod Mažaron gre na Hrvaško svinje kupovat, Pavleta pa naj vzame za mešetar-ja, bo vsaj prišel enkrat čas, ko se bo zopet pričelo redno delo. Ako bo še kaj časa tako šlo bo kmalu polovica tovarne stala vsled vednega predelavanja. Pavlek dobiček išče tam, kjer ga ni. Čedalje bolj delo zaostaja. Tega ne vidi vidi pa delavce, če kdo kaj več zasluži, ko 85 kr. na dan. S tem^ bi bil še zadovoljen, a več je pa že preveč. Čudno je to, ko vse vidi, sebe pa ne, ko vendar več dobi, kot en delavec, desetkrat. Toliko za danes, na svidenje prihodnjič!
Tržič. Nekaj je že bilo v »Naši moči« glede na Mallyjevo tvornico. Zelo žalostno je, da delavstvo ne drži skupaj in da je delavec čez delavca v naši tvornici. Imamo v naši tvornici nekega »postlauferja«, ki toži delavce ravnatelju. Misli, da ker je prišel z Dunaja k nam, da bo komandiral delavstvo. Pa se moti. Nas Tržičanov že ne bo komandiral in strahoval. Če tega pritepenca veseli »pošte« prenašati, naj gre na pošto. V tvornici jih že ne boš.
Suetn uojskii
II. natis
je izšla pravkar1.
Dobi se pri društvu ,Abstinent* v Ljubljani in v ,Katoliški bukvami'.
************
Ustanovljeno leta 1845.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja — HM pilf =====
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene,
♦»
17
m
Ustanovljeno leta 1862.
| Milko Krapeš u
r a r
♦1»
O
Podružnica Resljeva cesta št- 2. PrcJ 2- Jos. Černe.
v Ljubljani
Podružnica Resljeva cesta št. 2. PreJ 2- Jos. Černe,
Jurčičev trg št. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
S
V
Gričar & Mejni!
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ■
novosti v
konfekciji za dame.
Delavci, trgovci pozor!
n
j*
■o
L
>
R
C
0)
>(0
o
a
m
R
>0
R
E
e
□
Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo"preurejeno
krojaško delavnico ‘^B
v kateri izdelujem moške obleke, kakor tudi vsakovrstne uniforme, in vsa druga v to stroko spadajoča dela.
Delavcem v oddaljenih krajih drage volje postrežem z vzorci. Sprejemam tudi ze kupljeno blago v delo.
Izdelujem vse po najnovejšem kroju točno in natančno po meri. Delo sprej i mam v vsakem kroju in vsaki množini. Slav. konsumnim društvom in gospodom trgovcem priporočam posebni oddelek za izdelavo konfekcij, oblek za prodajo, od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Na zahtevo dam tem še bolj natančna pojasnila.
Svoji k svojim ! Delavci, trgovci, podpirajte domačo tvrdko.
Za obilna naročila uljudno prosi
Matija Lazar
krojaški mojster v Kropi.
Cene brez konkurence!
(ii
<
o
M
<
o
2 12-4
Pozot?!
\tii
,,Slovenska delavska društva“l Kupujte svoje potrebščine pri znani priporočljivi domači manufakturni trgovini:
Češnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	Lrjut>lji*iia,	Lingarjeve ul;ce
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
j Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje.
7^.\	>	.V.	,\y>	.V/	>	>	-l^.\	7—> v^.\ ,\ / > V-L> 7-L> ■/-!>	.NV>
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana - - - Stari trs štev. 10
.v
m
m
.v>
m
>.\v.
<7/>
Priporoča svojo
trgovino s klobuki in čevlji
V'.\	V—A
</V Nv/.
V>.\.V> •/-'.N 7>.\ V>.s \v/. <-rA \W, Sv/,
.s/> .v> y--.\ i • i>.-p • i <--rS i *.\< i y
mmmmm
>V ^ V\* < ^ v/. sK <
V V < VY< VY < >V < vV < vV < vV-fvV
'V/. Sv/. <A'Wn.T/i\v/. V\'< sv/. </V </V SV..\-<SV/. VV
'S
,v>.\ >yi>yi
.v. .V/> .SV:
.s/>•/-> W<sv/.</\-| •/-i^ ,sv>
0>—
zmerne cene
* .,Haša mot“ I
izhaja vsak petek.
Cena na leto 3 krone.	f
Cene inseratom so :	Ju
za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v.,l/J 12 vrstic 130 v., >8 vrstic 180 v., 24 S vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo:	#
1 krat 9 v. .petit vrsta, 2 krat 7 v. petit •-vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Uredništvo in upravništvo „Naše moči"
Kopitarjeve ulice štev. 2.
A
Tovarna za stole
Franceta Svigeljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
Izdeluje 2805 26—2
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
ro
N
Delavci in delavke! Za« htevajte v vseh kavarnah in gostilnah ,,Našo moč“!
b/\yfni/ri t* dkmoHJeo
Jfaleri ice/ijo dvbrv. po cent in .fci nosi/ivc 'Icueih .sv-* obrnejo
v jSjfubf/ani tl(blodvo/\slce ulice2tf. \isi//(cvrslrue	usni/c i bt/yc sel>>x’xyil(i('/io.
ro
N
ro
%*>
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tiska .Katoliška Tiskarna