DOPPS sprejet v mrežo točk za nadarjene // besedilo: Damijan Denac, foto: Univerza v Ljubljani V prostorih Univerze v Ljubljani je bil 20. aprila 2016 DOPPS svečano nominiran za eno izmed prvih 28 evropskih točk za nadarjene. Izbor in nominacijo točk za nadarjene so opravili v CRSN-ju – Centru za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti (https://www.pef.uni-lj.si/crsn.html), ki deluje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in ga vodi prof. Mojca Juriševič. CRSN je eden izmed 14 evropskih centrov za nadarjene in je del Evropske podporne mreže za nadarjene (ETSN). Veselimo se izkazanega priznanja za vključitev v to mrežo, hkrati pa vidimo v tem logično nadaljevanje svojih prizadevanj na področju izobraževanja in razvijanje ustvarjalnosti mladih, predvsem tistih, ki že mladi pokažejo nadpovprečno zanimanje za naravo, njeno opazovanje in raziskovanje. S tem imamo na DOPPS-u že veliko izkušenj; več kot 700 nadarjenih mladih je sodelovalo na naših znamenitih Srečanjih mladih ornitologov, pripravili pa so 170 raziskovalnih nalog, organizirali smo več kot 20 raziskovalnih taborov za mlade ornitologe, ne nazadnje pa z revijo Acrocephalus mladim piscem omogočamo, da si pridobijo prve resne izkušnje z objavljanjem. S sodelovanjem v mreži se nam odpirajo nove priložnosti za izmenjave mladih in za krepitev mednarodne vpetosti, s čimer bomo delo z mladimi še izboljšali. POZOR: Poiščite obročkane bele štorklje // besedilo: Al Vrezec, Damijan Denac, Dare Fekonja, foto: Dare Šere V letu 2015 smo v Sloveniji začeli z obročkanjem belih štorkelj (Ciconia ciconia) s posebnimi obročki ELSA (European Laser Signed Advanced Ring – evropski lasersko označeni napredni obroček), ki so jih razvili na nemškem inštitutu Max Planck. Obročki ELSA so varni za štorklje in omogočajo lažje prebiranje, s čimer se število najdb poveča in s tem bistveno izboljša uporabnost raziskave. Nabavo teh nadstandardnih in naprednih obročkov je v okviru projekta »Bela štorklja: ukrepi za ohranitev biotske raznovrstnosti v okviru obsežnih infrastrukturnih projektov« omogočil DOPPS. V letu 2016 smo v okviru dejavnosti Slovenskega centra za obročkanje ptičev pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije že drugo sezono z obročki ELSA označevali mladiče belih štorkelj v gnezdih po vsej Sloveniji. S primerno optično napravo lahko na terenu brez težav preberemo številko obročka ali ga fotografiramo, saj so štorkljam nameščeni nad peto. Slovenski obročki ELSA imajo oznako SLL W s štirištevilčno kodo (glej sliko), pri nas pa se pojavljajo tudi štorklje, ki so jih z obročki ELSA označili v tujini, zlasti iz Italije, Avstrije, Nemčije in Češke. Da bi več izvedeli o premikih teh ptic, v nadaljnjih letih pa predvsem o vračanju slovenskih štorkelj nazaj na domača gnezdišča, je nujno potrebna pomoč terenskih opazovalcev. Vsak podatek je izjemno dragocen! Podatke o najdbah obročkanih štorkelj zbira Slovenski center za obročkanje ptic, podatek in morebitno sliko ter okoliščine najdbe pa lahko sporočite koordinatorju obročkanja Daretu Fekonji na e-naslov dfekonja@pms-lj.si. On vam bo tudi sporočil, kje in kdaj je bila ptica obročkana. Vsak podatek šteje in ni slabih ali nepomembnih najdb! O razvoju Krajinskega parka Središče ob Dravi // besedilo: Tanja Šumrada Območje predvidenega Krajinskega parka Središče ob Dravi in istoimenske občine je eden od 34 primerov, ki so jih znanstveniki v evropskem projektu PEGASUS izbrali za raziskavo ekosistemskih storitev in naravi prijaznega razvoja podeželja. Skupaj z raziskovalci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani smo tako v maju organizirali delavnico PEGASUS, kjer smo z lokalnimi kmeti in občinskimi svetniki razpravljali o trenutnem stanju, priložnostih in potrebah prihodnjega razvoja občine. Glede na družbeno in socialno stanje v regiji ter perspektivo kmetijskih trgov v EU smo se prisotni strinjali, da je ustanovitev krajinskega parka za to območje zelo smiselna razvojna pot. Sodobna zavarovana območja so preizkušena vozlišča za trženje novih storitev in proizvodov, ki lahko v lokalno okolje prinašajo visoko dodano vrednost. Kot ključne pomanjkljivosti na tem območju so udeleženci poudarili predvsem slabo podjetniško iniciativnost, pomanjkanje sodelovanja med ponudniki in potrebo po skupni predstavitvi. Da bi to odpravili, smo v zadnjem delu delavnice zbrali prve predloge za pakete skupne turistične ponudbe in identificirali potrebno lokalno infrastrukturo. Svet ptic 02, julij 201648