Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cen« posamezni številki Din 1‘50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, j Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, mesečno 15 Din; za inozemstvo; 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. • Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 4. oktobra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 114. Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Kakor je bilo objavljeno v »Trgovskem listu« z dne 24. septembra t. 1., se vrše volitve članov in namestnikov v TOl v nedeljo 30. oktobra 1927. V prihodnjih številkah našega lista jim hočemo posvetiti izčrpno pažnjo, da bodo trgovski krogi o vsem natančno informirani. Danes naj opozorimo predvsem na člene 13, 14 in 15 Uredbe o reorganizaciji in volilnem redu v TOI, ki govore o volilnih imenikih in reklamacijskem postopanju. Volitve zborničnih članov in njih namestnikov se vrše po volilnih imenikih, ki jih sestavlja zbornica na podlagi svojih registrov in ostalih pripomočkov. Zbornica mora sestaviti volilne imenike najmanj v treh izvodih, ki jih izroči volilnemu odboru, da jih razgrne v zbornični pisarni za 14 dni od dne, ko se razglasi volilni razpis. V občinskem uradu vsake občine zborničnega področja se razgrne samo imenik volilcev te občine. Razgrnjene imenike sme med uradnimi urami zbornice in občinskega urada vsakdo vpogledati in prepisati. Popravki volilnih imenikov se smejo zahtevati tekom 14 dni neposredno pri volilnem odboru v Ljubljani. V razglasu volilnega razpisa je izrecno navedeno, da prične reklamacijski rok dne 25. septembra 1927 in konča 8. oktobra 1927. Reklamacije se smejo vložiti le pismeno, morajo biti oddane na pošto najkasneje 8. oktobra 1927 in opremljene z uradnimi listinami, ki služijo kot dokaz, da so njih navedbe resnične. Reklamira pa lahko vsak, ki je vpisan v volilni imenik. Če se zahteva popravek volilnih imenikov, se ne pobira nobena taksa na kakršnokoli opra- uvažanje pošiljk pod pasico v RUSIJO. Od 1. novembra 1927 je v Sovjetsko Rusije dovoljen uvoz pošiljk pod pasico 'l literarnimi publikacijami in modnimi tarnali iz inozemstva za privatne osebe Pod temile pogoji: L Pošiljke pod pasico, v katerih je periodična literatura in katerih ne pošiljajo knjigarne ali druge tvrdke privatnikom, se smejo uvažati brez dovoljenja samo tedaj, če je v njih samo po en izvod vsake vrste publikacij (t. j. vsake knjige, vsake številke časnika ali časopisa). Če je v pošiljki več izvodov, se izroče naslovniku samo proti predpisanemu uvoz-nemu dovoljenju v državo. 2. Pošiljke pod pasico, v katerih so na privatne osebe naslovljeni modni žurna-li, se izročajo naslovnikom samo proti uvoznemu dovoljenju, neglede na to, kdo je pošiljatelj (privatnik ali tvrdka), če naslovnik ob izročitvi ne pokaže takega šilj^telju^' Vme p08ta take P°šilike P°" Pošta naj obvesti o tem osebe, ki bi se zanimale za te pošiljke. * * * VOJVODINSKO Pivo. . Pivovarništvo je najstarejša industrija v Vojvodini; prva pivovarna je obstojam že v zadnjem desetletju 18. stoletja, in sicer je bi]a to pivovarna v Pančevu’ ustanov]jeaa leta 1790. Leta 1801 je nastala pivovarna v Apatinu, leta 1820 v rekn6IV JSU’1 1877 v Velikem Bečke-v«Ph’ J. v Cibu. Sedanja kapaciteta UsoS “f “t dobrih 13% sedanje produkcije. Razmah Pivovarniške industrije ima svoj vzrok vilo in kakršenkoli čin, prav tako ne za listine, s kojimi se dokazujejo te zahteve, kakor za izpiske iz cerkvenih knjig, potrdila iz obrtnih in trgovinskih sodnih registrov in za druga izpričevala in potrdila; na njih pa se mora označiti, čemu se izdajajo in da se ne smejo uporabljati za dokazila brez takse v druge namene. Pristojna oblastva morajo izdati v treh dneh zahtevniku vsa potrdila, ki se nanašajo na popravek volilnih imenikov. Reklamacije se morajo poslati na naslov: »Volilni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Po čl. 22 so ta pisma poštnine prosta, ako nosijo pripombo: »V volilni stvari Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Volilni odbor sklepa o zahtevah ter pošlje svojo odločbo v 7 dneh. O vseh vloženih zahtevah mora odločiti najkasneje v 7 dneh, ko poteče rok za zahtevo popravka, in skladno s to odločbo izvršiti popravek volilnih imenikov. Volilni odbor mora obvestiti vsako poedino občino o popravkih, ki se tičejo volilcev te občine. Na zahtevo mora izdati prepis popravljenih imenikov vsakemu volilcu, ki plača stroške za njihovo izdelavo. Pravtako mora dovoliti, da jih volilci sami prepišejo med uradnimi urami. Končno je še poudariti, da je rok do 8. oktobra odločilen tudi za one, ki imajo volilno pravico na podlagi več pravnih naslovov v več odsekih. Do tega termina se morajo namreč izjaviti, v katerem odseku hočejo glasovati. Ako te izjave ne bi podali, ostanejo v odseku, kjer so uvrščeni sedaj v volilnem imeniku. v visoki zaščiti carini in pa, ker je živ-ljenski standard Vojvodincev najvišji v vsej Jugoslaviji, tako da proda industrija svoje blago večinoma kar doma v Vojvodini. Pivovarništvo pa ne izrabi svoje polne kapacitete, temveč samo ca 70 do 80%; prvič je domača konkurenca zelo močna, potem pa uspešen konkurenčni boj z avstrijsko in češkoslovaško pivovarniško industrijo v inozemstvu sploh ne pride v poštev. Pivovarniška industrija v Vojvodini spada med najboljše in je važna panoga domačega na-iodnega gospodarstva. Na leto porabi povprečno 25.000 kg domačega in 13.000 kilogramov inozemskega hmelja. ALBANSKI PRORAČUN ZA NOVE GRADNJE. Albanski ministrski svet je na svoji zadnji seji odobril obširen proračun in načrte za javna dela v Albaniji. Celotni proračun znaša 26,315.000 zlatih frankov. Denar bo posodila italijanska družba »Svea« albanski vladi. Najprej se bodo pričele one gradnje, ki so prve na vrsti v vsaki posamezni kategoriji. Delo bo plačevala družba »Svea« potom mesečnih nakazil na podlagi dokazov o napredovanju posameznih gradenj. Za poslovno leto 1927/28 je bil proračun na te gradnje razdeljen kot sledi: Za državne ceste je bilo določenih 4,490.000 zlatih frankov, za mostove 3,850.000, za deželne ceste 3,300.000, za manjše mostove 1 milijon 7o0.000, za pristanišča 600.000, za železniško progo Drač—Tirana 2,300.000, za državna poslopja 2,500.000, za agrarne melioracije 5,000.000, za brzojavne in telefonske proge 485.000 in za razne druge gradnje 485.000 zlatih frankov. ZVIŠANJE TELEFONSKIH PRISTOJBIN MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO. S 1. oktobrom se bodo telefonske pristojbine v telefonskem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo zopet znatno zvišale. Od 1. oktobra bodo veljale sledeče pristojbine: do 10 km 1.35 fr. (doslej 1 fr.), do 200 km 2.10 (doslej 1.50). Telefonski pogovor med Beogradom in Dunajem bo veljal odslej 5.40, dočim je veljal doslej 4 franke. RACIONALIZACIJA V AVSTRIJSKEM OBRTNIŠTVU. Tudi avstrijsko obrtništvo se pripravlja na racionalizacijo v veliko večjem obsegu kot doslej. Manjšim podjetjem naj se da možnost, da vodijo svoje obrate bolj racionalno, tako v trgovskem kot v tehniškem oziru. Hočejo ustanoviti zvezo, ki naj vodi knjigovodstvo obrtnikov, s čimer bi imeli obrtniki dosti manjše stroške, kot če bi vodili knjige sami. Zveza bo šla obrtnikom v vprašanjih davka z nasveti kar moč na roko. Dalje bodo preiskali, če se ne bi dalo v delavnicah doseči raznovrstno zboljšanje. * * * PRVI POLJSKI AVTOMOBILI. Avtomobilna tovarna »Ursus« v Čeho-vicah pri Varšavi je izdelala prve tovorne avtomobile; razen pnevmatik in nekaterih specialnih delov so čisto iz poljskega materijala. 'Gre za izvršbo nekega starejšega naročila poljskega vojnega ministrstva za 2000 voz. Pravkar oddani avtomobili imajo po 22 KS, hitrost 70 km na uro, nosilnost 2 toni in stanejo po 20.000 zlatov. Sedaj bo začelo podjetje »Ursus« z gradbo štiritonskih in šesttonskih voz, pozneje pa z gradbo dveh različnih tipov osebnih avtomobilov ter traktorjev za poljedelske svrhe. Sicer so pa novi tovorni avtomobili podobni vozovom »Fiat«; to se nam ne bo zdelo čudno, da so pri vodstvu »Ursus« udeleženi tudi italijanski inženerji tvrdke Ansaldo v Genovi. Kakor se bravci »Trg. lista« gotovo še spominjajo, so bila poljska avtomobilna podjetja v začetku prav zanič in niso izvršila nobenega naročila ob pravem času. Vidimo, da se je preokrenilo sedaj na bolje. RUSKA TRGOVSKA BILANCA. Skupni obseg ruske zunanje trgovine v avgustu je znašal po podatkih zunanje-trgovskega komisarijata 113'3 milj. rubljev, julij 108'9, lanski avgust 101'3. Eksport je dal 49'4 milj. rubljev, je za julijem sicer nekoliko zaostal, a je ostal na višini lanskega avgusta. Import je znašal v avgustu 63'9 milj. rubljev, na-pram 53 milijonom v juliju in 52'1 milijonom v lanskem avgustu. Bilanca zunanje trgovine v avgustu je bila torej za 14 5 milj. rubljev pasivna; v juliju za 2 9 in v lanskem avgustu tudi za 2'9 milijonov rubljev. Ljubljanska borza. Tečaj 3. oktobra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Berlin i m 13-51 13-54 Cunh 100 fr. . 1094-— 1097-- Dunaj l šiling 7-9975 8-0275 London l funt 276-10 276-90 Newyork l dolar .... 56-64 56-84 Pariz 100 fr . . 222‘— 224 — Praga 100 kron 167-99 168-79 Trst 100 lir 308-75 310-75 Francoska finančna politika in njene gospodarske posledice. Trinajst mesecev že zasleduje finančna politika Poincareja svoje ne-omajljive cilje. Finančnotehnično gre od uspeha do uspeha in dosega z izredno energijo sanacijo državnega denarnega poslovanja; na vsem svetu si je priborila ugled. Odkar se tečaj franku od začetka tega leta naprej ni bistveno izpremenil in ga je Francoska banka od konca februarja dalje držala stalno na pariteti 25'/2 fr. = 1 dolar, se je mogel razviti v Franciji sistem izvrstne papirne valute z bogatim kritjem bankovcev. Ker je banka obenem z nakupi zlata v inozemstvu svojo kovinsko zalogo povečala in to celo ob sočasnem znižanju obtoka bankovcev, je izginila vsaka ogroževalna možnost valute. Banka je popolna gospodarica valute in denarnega trga. Ker je pa valuta zmeraj podlaga vsakega gospodarstva, je bila neizogibna tudi z revalorizacijo franka združena ekonomska sprememba v Franciji in njenih prekomorskih protektoratih. čeprav se za take pojave krize v modernem gospodarstvu zelo težko dajo določiti začetni roki, se vendar lahko reče, da se je začel ozdravitveni denarni stadij v začetku meseca februarja, ko je Francoska banka znižala obrestno mero od 6'5 na 5'5%. Od tedaj naprej se zmeraj bolj vidno opaža povračanje kapitala, ki je v dobi inflacije iz Francije zbežal; konec tega povratka je nastopil šele v prav zadnjih tednih. Povrnitev je bila posebno velika v aprilu in je. znižala tedaj banka obrestno mero od 55 na še danes veljavnih 5%. Vzporedno s tem dotokom kapitalij se je položaj na denarnem trgu izredno spremenil. Likvidnost denarja pa ni našla pravega akcijskega torišča. Razumljivo je, da se vse francosko gospodarstvo ni moglo prilagoditi hitremu tempu, s katerim je šel Poin-care za svojim ciljem. Tako je prišlo v zadnjih tednih leta 1926 do produkcijske in prodajne krize, ki je povzročila v kratkem času postanek 250.000 popolnoma brezposelnih in je prisilila skoraj vso produkcijo do skrajšanega dela. Stagnacija je v skoraj nespremenjenem obsegu trajala nekako do začetka maja. Od tedaj naprej je pa število brezposelnih hitro padalo. Industrija, ki je delala izključno le za francoski trg, je svojo x zaposlenost obdržala s produkcijo, ki je bila večinoma brez dobička; producentom pa, ki so delali samo za eksport, se je godilo dosti slabše. Ker 80 Pa .^ezde skrčili — v kovinski industriji v januarju, v rudarstvu v marcu, v luksuzni industriji v aprilu — so vendarle dosegli vsaj deloma sprejemljive produkcijske pogoje. Seveda so pa še skoraj vse industrije imele veliko zgubo pri surovinah, ki so jih nakupile že lani, pa bi jih mogle vsled frankove revalorizacije veliko ceneje nakupiti letos. Te surovine so pa sedaj že pred dvema mesecema prešle vse v predelovanje, tako da moremo drugo polletje letošnjega leta smatrati po vseh znakih za rekonstrukcijsko dobo francoskega gospodarstva. Seveda se pa ta obnova ne vrši hitro, vrši se le počasi, a tukaj je, v prvi vrsti v industriji in v ban-karstvu. Malo manj se pozna obnova v trgovini, kjer še danes motijo velike zgube, ki jih je utrpela cela vrsta podjetij pri raznih surovinah in tudi v Stran 2. TRGOVSKI LIST, 4. oktobra 1927. HffiiHBiiMrii » riiMTinn~TT~T~T~n‘ ." i9UH.inXMMr.-a« Štev. 114. številnih bankrotih francoske trgovine s kožuhovino, v demantni in biserni panogi ter slednjič v luksuzni industriji. A tudi v teh trgovskih panogah se more govoriti od začetka septembra naprej o dvigajočem se poživ-Ijenju kupčije. Če se obrnemo k številkam in če začnemo pri bankah, pridemo do sledečih zaključkov. Depoti pri treh največjih francoskih depozitnih bankah so se od začetka leta zelo dvignili. V tisočih frankov so znašali: 30. dec. 192G 30. jun. 1927 Credit Lyonnais 7322 8487 Societe Generale 8437 9235 Comptoir cPEscompte 5839 6451 Te številke pričajo o že omenjeni veliki denarni likvidnosti na Francoskem, ki je poleg tega izpričana še po izredni stagnaciji francoskih borz vrednostnih listin. Kapitalistu zadostuje, da ima svoj denar naložen po 2 ali kvečjemu po 3 % v banki in%da čaka na poživljenje konjunkture. Emisije, ki so znašale lani v Franciji okoli 71/2 milijard, gredo v teh razmerah seveda nazaj in izkazujejo za sledeče tri mesece sledeče številke: maj 1344 milijonov frankov, junij 588 in julij 515 milijonov frankov. Tudi na tem polju torej kriza ni prišla posebno do veljave; obenem pa opazimo popolno odnehanje kapitalistične podjetnosti. Vseeno so se pa ležaji francoskih bančnih delnic na temelju dobrih letnih zaključkov od januarja naprej izdatno zboljšali, kar so pač deloma povzročili tudi inozemski nakupi teh listin na pariški borzi. Notacije so bile: c l-d m •^05 •—* 80 £ 'S9 2 ž ium 1927 2 rr. 50 4.665 12.400 15.300 1.613 2.360 2.630 846 968 1.138 1043 1.120 1.400 liancjue de France Credit Lyonnais Sooičte Genčrale V raznih velikih podjetjih franco ske industrije pa stvar ni tako dobra. Vidno merilo konjunkture v obliki delniških tečajev se je sicer od januarja nadalje tudi nekoliko okrepilo, a odstotno dosti manj kot pri bankah. Vse te industrije ne morejo delati danes s polno kapaciteto, zaposlujejo pa ■svoje obrate vendar najmanj štiri dni na teden in so se menda sedaj že popolnoma prilagodile gospodarskim razmeram. Podamo delniško vrednost najvažnejših teh industrijskih podjetij v navedenih rokih: 21'- s i>- 80 £ je za odobritev pravil po § 11 društv. zakona pristojno ministrstvo notranjih stvari. Kot predlagatelji zveznih pravil nastopajo redoma vsa ona društva, ki nameravajo k zvezi pristopiti. Ako bi izjemoma poedinci nastopali kot predlagatelji, bi si morali omisliti pravno-veljavne izjave vseh onih društev, ki hočejo pristopiti k zvezi, torej dokaze o veijavnih sklepih občnih zborov ali odborov dotičnih društev. Ali smejo pristopati k društveni zvezi samo društva ali pa tudi druge organizacije, osnovane na temelju drugih zakonov, o tem nima naš društveni zakon nikakih podrobnih določb, vendar se da iz naziva »zveza: več društev v § 11 društv. zak. sklepati, da je le prvo dopustno. Razlika med druStvi, včlanjenim, v društveni zvezi, in med podružnicami kakega društva je v tem, da je podružnica v notranjem poslovanju sicer samostojna, vendar v bistvu in obstoju popolnoma odvisna od obstoja matičnega društva, tako, da ž njim stoji in pade. Društvena zveza pa je združitev popolnoma enako vrednih samostojnih društev, kojin tiadaljno življenje in delovanje ne preneha, čeprav se ta zveza razdruzi alt razpusti. S prenehanjem zveze se odpravi samo vez, kije družila te pravne osebe v enotnejšo in krepkejšo organizacijo. Po prenehanju zveze je vsako društvo zopet prepuščeno samemu sebi, ne da bi s tem zgubilo svojo pravno osebnost, dočim podružnica brez matičnega društva ne more vec obstojati. , Po društvenem zakonu ni zabra- Štev. 114. TRGOVSKI LIST, 4. oktobra 1927. Ii | n i ~ is.i '*■ WWH i WWBW—W— Stran 3. tedaj, ko se duh iz Locarno pokaže močnejši kot strah pred okrepitvijo nemštva. Pokrajine, ki jih hočejo na ta način zbližati, se morajo prej gospodarsko sporazumeti, preden se more pričeti s carinskim ali trgovsko-političnim približanjem. Morda bo rešitev iz srednjeevropske gospodar-, ske zmede mogoča s tem, da se industrija internacionalizira, kakor je označeno to v kartelih in trustih. Saj nam pravi zgodovina zadnjih let, da so gospodarski dbgovori bili uvod do političnega približanja. Klasična primera za to je postal sporazum med Nemci in Francozi glede kalija, ki je prvi zbližal prej tako sovražni državi. Kdo Je zavezan iz delovršns pogodbe, sklenjene z ženo: žena ali nje mož? (Sodne odločbe.) Tožnik je sklenil s toženko pogod-I30) s katero je prevzel pleskanje vrat in oken stanovanjskih in gostilniških prostorov za določeno ceno. Delo 'je opravil v redu, ne dobi pa plačila. Toženka prigovarja, tla ne dolžuje tožniku niti pare, marveč je dobil tožnik od nje še preveč izplačanega. To pa ne v njenem imenu, ampak v imenu njenega moža Valentina. Saj ni ona, ampak je njen mož lastnik in posestnik vsega posestva in ga ona le upravlja na možev račun. Pogodila se je tudi za to delo s tožnikom kot gospodinja in zastopnica lastnika letovišča, na račun moža, kar je plačevala tožniku je plačala tudi le na moža. — Tožnik priznava, da je naseljen v bližnjem trgu že 17 let in je za prejšnje čase vedel, da je lastnik' vsega posestva toženkin mož, ni pa tega vedel o priliki te pogodbe, za katero gre spor. Delal je že pred vojno na tem posestvu, a ga je vedno najela in plačala toženka. Znano pa je, da gospodinji in tudi gospodari na vsem tem posestvu toženka že desetletja. Tudi je imetnica koncesije za hotel in restavracijo ona. Njegova zahteva izvira iz pogodbenega razmerja. V tem pogledu je imel opcavka edino-le s toženko, ki je naročevala, dajala vsa navodila in plačevala, pa ni pri tem nikdar pokazala, da ne posluje v svo-jeTn imenu. Pravdno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek. S svojo tožbo zahteva tožite! j od toženke plačilo zaslužka, češ da je po njenem naročilu prevzel in izvršil pleskanje vrat in oken. Toženka sicer priznava, da je naročila to delo, toda prigovarja, da tega ni storila v svojem imenu, ampak le v ime-nu svojega moža, ker je on lastnik vsega posestva in ona le gospodinji na tem posestvu-. Po običaju, veljavnem pri nas na deželi, so zakonske žene molče pooblaščene za navadne gospodarske posle, kadar je mož iz katerega koli razloga zadržan. Tožitelj sam priznava, da mu je bilo znano, da je lastnik vsega posestva edino-le toženkin mož, in da mu je prav tako bilo znano, da na tem posestvu že desetletja gospodinji in gospodari toženka. Ob takem položaju si je moral tožnik misliti, da gospodari in gospodinji toženka seveda le kot poblaščenka svojega moža, čim ne more trditi, da je med toženko in njenim možem kak drugačen pravni odnos. Brez pravnega pomena je, je-li se glasi koncesija za hotel in restavracijo na toženkino ime ali ne. Tudi če je toženkino ime, se s tem glede lastnine na posestvu njenega moža ni nič izpremenilo. Ker je po že omenjenem običaju zakonska žena pri nas na deželi po-oblaščenka svojega moža za vse tekoče gospodarske posle (§ 1029. obč. drž. zak.), z ozirom na ta običaj nikakor ni potrebno, da bi bila toženka izrečno poudarjala, ko je naročila delo, da ravna v imenu svojega moža. Tega ji ni bilo treba poudarjati, ker je bilo tožitelju iz danih okolnosti njeno pooblastilno razmerje itak znano, ko sam trdi, da toženka že desetletja gospodinji in tudi gospodari na posestvu. Tožnikova izjava, da za zadnji čas ni vedel, da je lastnik vsega posestva toženkin mož, bi imela pomen le, če bi tožnik mogel hkratu tudi trditi, da se je zgodila v zadnjem času izprememba v lastništvu, česar pa ne trdi. Če bi se bila hotela toženka zavezati v lastnem imenu, bi bila morala to izrečno povedati, kajti zadeva v lastnem imenu bi bila v nasprotju s siceršnjim vidnim položajem, ki iz njega izhaja toženkino pooblastilno razmerje. Toženki torej ni bilo treba omenjati, da sklepa pogodbo kot po-oblaščenka svojega moža, ker je bilo to razmerje dovolj razvidno iz danih prilik. Tožba je torej podana zoper napačno toženo stranko. Prizivu prizivno sodišče ni ugodilo. — Nesporno je, da je to^pnkin mož zemljiškoknjižni lastnik poslopij, ki je na njih opravil tožnik pleskarska dela, ki zanje vtožuje zaslužek, in da toženka vodi že dolga leta na tem posestvu izključno gospodarstvo. Ob tem dejanskem položaju je vzeti, da je zaupal toženkin mož upravo svojega posestva toženki. Saj ni misliti, da bi vodila upravo že ves čas na lastno pest, brez moževega privoljenja (§ 863 o. d. z.). Tudi tožitelj ni mogel biti v tem pogledu v nikakih dvomih, ker je po lastnih navedbah že pred vojno večkrat delal na tem posestvu in je radi tega poznal tamošnje domače odnoša-je.^ Čim pa stoji, da je bila zaupana toženki uprava poslopij po nje možu, je domnevati po § 1029 o. d. z., da je toženka poblaščena vse storiti, kar je v zvezi z upravo. Tožitelj si je po vsem tem moral biti na jasnem, da je na- njeno, da pristopi društvo iz naše države h kaki inozemski društveni zvezi, ako ni politično društvo; seveda je ta pristop tudi odvisen od zakonov, 1 veljajo v tuji državi. Snovanje zvez nepolitičnih tuzemskih društev z nepolitičnimi inozemskimi društvi je sicer prijaviti po § li društv. zak. ministrstvu notranjih stvari, vendar dovolitev takih zvez ni prepuščena prostemu preudarku tega ministrstva, ampak ge ima postopati pri tem po določbah §§ 4—6 društv. zakona. Če so se praviia take zveze vzela na znanje, se mora faktično izvršeni pristop poedinega društva k njej prijaviti velikemu županu onega kraja, kjer je sedež društva, m to tudi tedaj če razteza ta zveza svoje delovanje’ na več dežel. (Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 23. novembra 1876, štev. je društvena zveza upravičena Ruvati na spremembo pravil v njej včlanjenih društev, kakor glavno drul stvo pri Podružnici? Raz stališča po-P. e samostojnosti včlanjenih dru-u-eX .F e e n.i'h notranjega življenja b bilo to vprašanje vobče zanikati, J ."'mH 7°x^a zvezina pravila kaka dr ha določila. Sprememba pravil poedinega društva vsekakor ne sme dirati v pravila društvene zveze. Če ima zveza v svojih pravilih n. pr. določen enoten poslovni jezik, enotne zvezine kroje ali enotno svetovno ali razredno naziranje, se v njej včlanjeno društvo ne bo moglo odtegniti tem določbam. Ako se ne ukloni, je le dvoje mogoče: ali da samo izstopi iz zveze ali da ga zveza izključi. Če bi se tako društvo vzlic premembi pravil izključitvi protivilo, lahko društveno oblastvo proti njemu postopa po S 24 društv. zak. z razpustom, ker niso dani pogoji njegovega pravnega oDstoja, odnosno, ker je prikršilo sta-tutancno področje. Zveza sama pa ne more nikdar, kakor to lahko stori društvo pri svoji podružnici, v njej včlanjeno društvo kratkomalo razpustiti, ker je to društvo glede svojega obstoja od njene volje popolnoma neodvisno. (Dalij« prihodnjič.) stopala toženka pri sklepanju te delovne pogodbe kot pooblaščenka svojega moža in da velja za njo sklenjena pogodba za moža tako, da se nanj nanašajo pravice in obveznosti, ki iz-vjrajo iz pogodbe. Spričo določbe § 1029 o. d. z. ni bilo potrebno, da bi toženka še posebej naglašala pri sklepu pogodbe nasproti tožniku, da nastopa v imenu svojega moža. Saj je moral tožnik iz kakovosti prevzetih del sklepati, da se tičejo moževega premoženja. Tožnikova trditev, da v zadnjih letih ni vedel, jeli toženkin mož sploh še lastnik zemljišča ali ne, prvi sodnik upravičeno ni upošteval, ko tožnik na prvi stopnji te svoje trditve z ničemer ni podprl. Revizijsko sodišče je potrdilo prizivno sodbo. R. St. □dkil s® m sre e konjunktura v u. s. a. Počasno nazadovanje produkcije in konsuina industrijskih izdelkov, ki se je začelo v maju, se nadaljuje; pomen nazadovanja se je povečal z nazadovanjem železniškega prometa in železniških dohodkov, s padanjem jeklene in avtoino-bilne produkcije. Nazadovanje ni veliko samo v primeri z izredno ugodnim lanskim letom, temveč tudi v primeri z letom 1925. Ker pa /ni špekulativnih ekscesov in ker je zaloga blaga le majhna, se tudi konjunktura ne more naenkrat končati. Produkcija jekla v prvih letošnjih osmih mesecih je zaostala za 3 do 4% za istodobno lansko produkcijo, v avgustu celo za 15%. Avtomobilov so napravili v juliju 263.000, v juniju 313.000, v lanskem juliju 1354.000. Če pa izvzamemo Forda, se je avtomobilska produkcija dvignila. Stavbna delavnost kaže še nadalje veliko aktivnost. Produkcija petroleja je za petino večja kot lani in jo bodo zato omejili. Bombaževo predilništvo so v zadnjem času zelo omejili; od 36 milijonov vreten jih ni v obratu 4,500.000. TUDI DRUGE ŽELEZNICE PRIDEJO V ZAKUP. Zadnjič smo pisali o zakupu češkoslovaških državnih železnic. Češkoslovaška vlada javlja, da so bile stavljene doslej tri ponudbe: 1. Howard-Kellay, ki je hkrati poročila, da hoče vzeti v zakup tudi železnice drugih nasledstvenih držav; 2. od koncerna Zivnostenske banke; 3. od angleškoameriškega finančnega konsorcija, za katerim je londonska Talbotova skupina. Prvi dve skupini ponujata Češkoslovaški poleg zakupnine tudi večje posojilo in velike investicijske kapitalije, pri čemur naj se ohrani češkoslovaški državi v upravi železnic odločilen vpliv. Najdalekosežnejši je, kakor vidimo, načrt skupine Howard-Kellay, ker ima v mislih tudi zakup železnic v drugih državah; izgleda, kakor bi šlo tukaj za večjo interesno skupnost. Trgovina. Nemški železni trg. Po dvamesečnem nalahnem zastoju na domačem železnem trgu, ki je sezijski pojav, se opaža zopet poživljenje, ki se razteza na vse tržne vrste. Sodba o bodočem oblikovanju domačega železnega trga je zelo različna. Velika domača potreba omogoča nemškim tovarnam slejkoprej največjo opreznost napram eksportu, že zato, ker so cene vsled naravnost brezumnih francoskih in belgijskih nizkih ponudb izredno slabe. Zelo ‘ ugibajo, kdaj bo domači trg nasičen. Smo že pisali o tem. Industrija. Racionalizacija v nemški industriji vagonov. Nemška industrija vagonov je po ustanovitvi Nemške zveze vagonov, ki ji pripada 30 tvrdk, izvedla zelo temeljito racionalizacijo obratov, pri čemii! so imeli zlasti velike uspehe glede razdelitve proizvajanja vagonskih sestavnih delov. Sedaj gredo za tem, da se bodo sosedne vagonske tovarne po možnosti fuzionirale, da se doseže nadaljna pocenitev produkcijskih stroškov. Pogajanja so se pričela. Povodom ustanovitve gori omenjene zveze so sklenili z družbo nemških državnih železnic pogodbo, po kateri se družba zaveže, da bo prepustila 90 odstotkov svojih naročil zvezi, po primernih cenah. S tem so si zasigu- rale nemške tovarne vagonov trajno zaposlenost in so mogle število delavcev, ki je bilo v času stagnacije padlo na 12.000 dvigniti zopet na 25.000. Trenutno je zaposlenost za dom ugodna, eksport je pa precej slab. Da bo tudi ta boljši, je potrebno gori omenjeno fu-zioniranje. Sedaj se vršijo pogajanja o novem naročilu državnih železnic v skupni vrednosti 90 milijonov mark. Angleška bombaževa industrija. Pisali smo že, da bo trgovska bilanca v Manchestru otvorila statistično informacijsko centralo za vso bombaževo industrijo. Sedaj je ta banka že začela poslovati in bo preživela najprvo poskusno dobo treh let. Pisarna bo po najmodernejših znanstvenih metodah zbirala po vsem svetu vse za položaj in razvoj bombaževe industrije važne podatke in jih bo v najkoristnejši obliki imela industriji na razpolago. Zdi se, da mislijo v prvi vrsti na natančne in kolikor mogoče hitre informacije o prodajnih možnostih, o produkcijskih stroških v deželah konkurence, o izgledih posameznih produkcijskih panog itd. Nadzorstvo nad uradom so izročili začasnemu odboru, obstoječemu iz zastopnikov predilnic, tkalnic itd, iz zastopnikov bank in eksporterjev. Ustanovitelji urada stavijo vanj veliko upanja; gre za premaganje dolgoletne depresije v bombaževi industriji. Promet. Zvišanje dovoljenega zneska pri poštnih in brzojavnih nakaznicah, odkupnih nakaznicah in poštnih nalogih. Ministrstvo pošte in telegrafa obvešča, da smejo pošte sprejemati od 1. oktobra t. I. poštne in brzojavne nakaznice do največjega zneska 5000 (pet tisoč) dinarjev, potem pisemske pošiljke z odkupnino do največ 5000 dinarjev in poštne naloge do najvišjega zneska 5000 dinarjev. Paketi in vrednostna pisma z najvišjo odkupnino do 5000 Din so bili dovoljeni že doslej. Glede na to se izpopolnijo oz. izpre-mene tudi dosedanje pristojbine, in sicer tako-le: Za poštne in brzojavne nakaznice, za odkupne nakaznice vseh vrst (za priporočene pošiljke, vrednostna pisma in pakete) in za nakaznice izterjanih na-ložnih zneskov se plačujejo nakaznične pristojbine po tejle lestvici: od 1000 do 2000 Din 6 Din, od 2000 do 3000 Din 7 Din, od 3000 do 4000 Din 8 Din, od 4000 do 5000 Din 10 Din. Pristojbine do 1000 Din in vse ostale pristojbine ostanejo neizpremenjene. Prometna statistika za 1. četrtletje 1927. Generalno ravnateljstvo naših državnih železnic je izdalo o prometu 1. četrtletja sledeče podatke: Januarja so prepeljale državne železnice 3,492.000 popotnikov, februarja 2,746.000, marca 3,262.000. Dohodki iz tega prometa so znašali 147,462.000 Din. V istem četrtletju je bilo prepeljanih 4927 ton popotne prtljage in ekspresnega blaga, dohodki so znašali 5,113.000 dinarjev. Zasebnega ekspresnega blaga je 'bilo odposlanega naid 35.000 ton, zasebnega voznega bla-Ka 3,240.000 ton, vojaškoeraričnega 36 tisoč ton, režijskega 620.000 ton; dohodkov iz vsega tega je bilo 350 milijonov in 917.000 dinarjev. Vsi dohodki prvega četrtletja so dali ca 503 'A milijona dinarjev. Pomanjkanje vagonov v češkoslovaški. V zadnjih dneh se je promet na češkoslovaških železnicah zelo dvignil, posledica pričenjajočih se transportov žita in sadja in pa zalaganja sladkorne i. dr. industrije s premogom v večjem obsegu. — Vsako leto se to ponavlja, jesenska kampanja zahteva zelo veliko prometnih sredstev. Pomanjkanje vagonov za prevoz sezijskega blaga je že tako veliko, da se je na koncu preteklega tedna mogla kriti potreba premoga samo s 70 do 88 odstotki. RAZNO. Kavčukova vojska mod Anglijo in U. S. A. Večkrat že smo pisali, da kontrolira Anglija produkcijo kavčuka. Ameriki to seveda ni všeč, saj producira največ avtomobilov in je glede kavčuka odvisna od Anglije. Med obema državama se je začel hud boj, izražen v tem, da je začela Amerika z lastnimi kavčukovimi plantažami. Vsekakor mora Amerikance zelo jeziti, če berejo, da je leto 1926 prineslo večini angleških kavčukovih plantažnih družb izredne dobičke; to je izraženo v dividendah, ki znašajo v posa- Stran 4. TRGOVSKI LIST, 4. oktobra 1927. Štev. 114. Veletrgovina ŠA. (Šarabon v £jubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Jtastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. ‘Gelefon St. 2666. n iz, ni h slučajih 32%, deloma tudi 50% nominala. Ti sijajni uspehi so ameriško jadikovanje seveda le še pomnožili in so privedli do novih poskusov z nasadi posebne vrste kavčuka v Kaliforniji. Neka ameriška družba, ki je imela take nasade že doslej, je imela z njimi prav dobre skušnje in jih bo sedaj izdatno povečala. Največji zrakoplov sveta. Anglija gradi sedaj zrakoplov, ki bo največji na svetu. Imel bo šest motorjev in bo stal 1,750.000 funtov. Dolg bo 762 čevljev ali 222 metrov, torej skoraj toliko kot največje ladje sveta. Srednja njegova hitrost na Uro bo znašala 75 milj ali 120 kilometrov. Preiskusili ga bodo v bodoči pomladi in mislijo plavati z njim čez Atlantik. Poskusna vožnja bo pokazala, kateri službi ga bodo namenili. Angleško državno gospodarstvo. Dohodki britanskega proračuna so bili v prvi polovici tekočega leta za 6,321.000 večji kot dohodki prve lanske polovice in so znašali 328,587.000 iuntov. Vendar so bili pa stroški s 384,757.000 funti še zmeraj tako visoki, da je ostal deficit 56.170.000 funtov. Lanski polletni deficit je znašal 61,724.000 funtov. Znižanje dohodkov iz dohodarine je posledica zmanjšanega dela v premogovnikih. Drobne vesti. Zlato kritje bankovcev Nemške banke po tretjem septembro-vem tednu je znašalo 52‘2%, kritje z devizami 4'4, skupaj torej 56'6%. — Največji evropski koncerni umetne svile so sklenili dogovor, ki jim zagotavlja kontrolo nad Soie Tubise, največjo francosko tovarno umetne svile. — 13. t. m. se bodo začela ponovna pogajanja med poljskimi tovarnami cevi in medevropskim kartelom cevi. Upanja na dober zaključek pa še sedaj ni dosti. — V Benetkah zboruje mednarodni kongres pomorskih zavarovalnih družb. Kongresa se udeležuje več kot 400 delegatov iz vseh držav. — Ogrske državne železnice se pogajajo na inozemskih denarnih trgih za večje posojilo, ki naj bi služilo investi- cijskim namenom. V državni proračun sprejeti zneski namreč ne zadostujejo za vse potrebe investicije. — Avstrijska industrija porcelana je v znamenju večjega poživljenja. Pritožuje se pa nad davki in socijalnimi dajatvami, ki ji onemogočajo večji razmah. — Vsled nezadovoljivega položaja nemškega premogovnega trga so zaprli zopet več premogovnikov. — Avstrijska sladkorna produkcija bo dala letos najmanj 06.000 ton surovega sladkorja. S peso obdelani svet se je pomnožil od 19.000 na 23.000 ha. Leta 1925 so- napravili 78.000 ton surovega sladkorja, lani 80.000. — Avstrijski, češkoslovaški in ogrski bombaževi pre»lil-ničarji so se posvetovali o plačilnih pogojih na ogrskem trgu. Kondicije prej niso bile enotne. Seveda morajo pa industrije vseh treh držav dogovore odobriti, preden dobijo veljavnost. — Cena volne na avstralskih trgih je zelo trdna, kar so povzročila v prvi vrsti povpraševanja iz Japonske, Nemčije in Anglije. — Prejšnjo nedeljo zaključeni praški ve-lesejm se je v splošnem zadovoljivo obnesel. Največ naročil sta imeli kovinska in elektrotehniška industrija, nato pohištvena, klavirska in igrače, manj tekstilije, bolj zopet usnjeno, galanterijsko in luksuzno blago (v Nemčijo, Anglijo in v prekmorje). V nasprotju s prejšnjimi sejmi je bila radiokupčija letos zelo slaba. — Zveza bank na Poljskem se dogovorja o načrtu novega bančnega zakona in o odredbi glede vodstva trgovskih knjig. — Organizacije angleških bombaževih industrijcev javkajo, da je prišlo med njimi do načelnega sporazuma glede produkcijske omejitve in glede mineralnih cen. Po svetu. Večina rumunskih petrolejskih rafinerij se je združila v kartel, eksportne cene kartela bodo ostale tudi še nadalje proste, domače cene so pa za člane kluba obvezne. Dalje bodo za domačo porabo izvedli tudi kontingentira-nje petroleja. — Aktivnost rumunske trgovske bilance v prvih osmih mesecih letošnjega leta je dosegla znesek 2727 milij. lejev; v isti dobi lanskega leta je prišla aktivnost na 977 milijonov lejev, je torej letos dosti ugodnejša. — Britanska vlada bo 7jiižala brezposelno podporo v Walesu in v Škotski za odrasle od 18 na 17 šil. na teden, za moške delavce od 18. do 21. Jeta od 18 na 10 šilingov in za delavke iste starosti od 15 na 8 šilingov. — Pet avstrijskih kovinskih podjetij se je združilo v novo družbo z delniško glavnico 7.5 milj. šilingov. — Neprestano dviganje na bombaževem trgu je dvignilo cene bombaževine za 50 odstotkov. — M. Howard Kelley, za stopnik one ameriške finančne skupine, ki se pogaja za zakup čsl. državnih železnic in o kateri smo že pisali, je prispe! v Prago, da vodi pogajanja osebno. — Zadnja poročila pravijo, da je prišlo med avstrijsko in ogrsko mlinsko industrijo vendarle do sporazuma ter da bo mlinski kartel ustanovljen, čeprav z drugim imenom. Pogajanja so zaenkrat še tajna. — Takoj po sklepu trgovskih pogajanj z Ogrsko se bo pričela pogajati Jugoslavija s Češkoslovaško in jo 'bo vprašala, če ji je za začetek pogajanj všeč čas okoli srede oktobra. — Na Ogrskem se je začela ponovno akcija za dovoljenje prostega izvoza kož. Položaj na ogrskem usnjenem trgu se zaostruje in tovarne usnja morajo iti s cenami dol. Zato so pa tovarne znižale cene surovih kož. Ker je .namreč izvoz kož prepovedan, imajo v kartelu združene tovarne nekak monopol in določajo cene samovoljno. — Carine prost je uvoz zdravilnih serov in cepilnih snovi na Poljsko; gre za cepila proti kugi, koleri itd. — Vprašanje pruskega posojila v Newyorku še sedaj ni rešeno in sta stavili obe stranki nove predloge. Upajo, da bo prišlo sedaj do sporazuma. — Kovinsko podjetje Ferdinand Fraenkel v Mtinchenu je zašlo v plačilne težkoče. Obveznosti znašajo menda precej nad 1 milijon mark, višina aktiv je pa prav majhna. Nekaj zgubi tudi Banka za zunanjo trgovino v Berlinu. — Položaj na ogrskem denarnem trgu se je v zadnjih dneh poslabšal. Prav malo je inozemskih kreditnih ponudb in še te gredo samo na kratek rok, večinoma na en mesec. V ogrskih finančnih in gospodarskih krogih je osupnila tudi odpoved do decembra dovoljenega kredita po švicarskih in holandskih dajalcih kredita. Sicer pa spravljajo to v stik z letnim zaključkom in ne vidijo v tem nobenega nezaupanja napram Ogrski. — Na zborovanju nemške družbe ga-zolina 30. septembra, ki je podružnica barvnega trusta, so dejali, da bo prišel sintetični bencin v najkrajšem času na trg. — Od začetka mlevske kampanje naprej delajo sedmeri budimpeški velemlini s polno kapaciteto. Izvoz moke iz Ogrske je sedaj večji kot v začetku leta; kot kupca nastopata Italija in Češkoslovaška. — Zastopniki angleških koncernov strojnih in motornih tovarn so se mudili v Lodžu, da se pogajajo o zgradbi avtomobilne tovarne pri Lodžu. Angleži se hočejo na podjetju udeležiti z dvema milijonoma funtov in niso proti temu, da se pridruži tudi poljski kapital. — Dvomesečne bilance nemških bank, zaključene s koncem avgusta, kažejo zopet dvig bančnih kreditorjev in zvišanje likviditete. Bilančne vsote šesterih velebank »o se dvignile za 191 milijonov, d oči m so izkazale pri zadnjem (junijskem) zaključku nazadovanje, 160 milijonov. Glavni prirastek gre na račun kreditorjev. Likvidnost se je zvišala od 52 na 55 odstotkov. — V avgustu je eksportirala poljska tekstilna industrija za več kot za 7 milj. zlatov blaga in je izvoz proti juliju narasel spet za 5 odstotkov. Dvig gre v prvi vrsti na eksport bombaževe tkanine. TRŽNA POROČILA. (Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 30. septembra 1927 se je pripeljalo 222 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 90 do 125 Din, 7 do 9 tednov 150 do 200, 3 do 4 mesece 320 do 420, 6 do 7 mesecev 450 do 480, 8 do 10 mesecev 550 do 650, 1 leto 1000 do 1100, 1 kg žive teže 10 do 11.50, mrtve 15 do 18 Din. Prodalo se je 185 komadov. Hmelj. Poljski hmelj. Poljski hmeljski pridelek, ki so ga v začetku cenili na 55.000 stotov, znaša po natančnih računih samo 50.000 stotov. Hmelj na raznih nasadih je namreč letos dosti bolj lahek kot v preteklem letu. Prodaja je dobra; v lublinski okolici prodajajo 50 kg po 46 dolarjev. Velik del hmeljarjev se močno zanima za eksport in ne mara doma prodajati; upajo, da bodo eksportne cene še dosti ugodnejše kot domače. Promet s hmeljem v Češkoslovaški, izvoz hmelja iz Češkoslovaške v času od 1. septembra 1926 do 31. avgusta 1927 je znašal 160.952 stotov a 50 kg. Največ hmelja je šlo v Nemčijo, 90.494 stotov ali 56'2%, dalje v Avstrijo 23.761 stotov ali 14'8%, v Švedsko 6126 (3‘8%), na Poljsko 3789 (2'4%); nato pridejo Ogrska 3210, Nizozemska 3065, Belgija 2512, Ru-munija 2339, Jugoslavija 2307, Brazilija 2211, Argentinija 1841, Danska 1566 stotov. Skupni izvoz je bil za ca 52.000 stotov večji kot lani. Uvoz je znašal 12.447 stotov, v prejšnji dobi 12.884 stotov. raseiania. Trgovski stiki z Madžarsko. Redakcija lista »Ujs&g«, Budapest, Erzčbet-Koriit 43, je odprla v svojem listu posebno kolono, v katero uvršča vsako nedeljo po-vprašanja, ponudbe za prodajo, nakup in zastopstva. Objava se izvrši brezplačno; za interesente, ki se zanimajo za uvoz in izvoz iz Madžarske, je to zelo priporočljivo. Izvozniki v Ameriko. Interesenti, ki bi radi izvažali v Ameriko, se naj obrnejo na tvrdko Willerton Coinpany, fac-tors, 1133 Broadway, Newyork, z navedbo, katere predmete bi hoteli izvažati, nakar jim bo tvrdka sporočila glede možnosti plasiranja teh predmetov na ameriških trgih. Piše naj se angleški. Za iivoznike črev. Tvrdka Oskar Fui- ster, Darmliandlung, Berlin, Reinicken- dorf, Ost 1, želi ponudbe za posušena čreva. Odkazanje agentur za nakup in prodajo blaga v inozemstvu. Centralna zveza trgovskih zastopnikov in komisifo-narjev za Avstrijo na Dunaju, ki ima tudi posredovalnico za agenture, odka-zuje na željo trgovske zastopnike inozemskim tovarniškim in eksportnim tvrdkam, koje bi hotele biti zastopane na Dunaju oziroma v Avstriji ter v sosednih državah in to: v Čehoslovaški, na Poljskem, Ogrskem, Rumunskem in na Balkanu. Ta posel vrši imenovana posredovalnica brezplačno. Pri odkaza-nju zastopnika, bodisi za nakup ali za prodajo blaga gleda na to, da je dotič-nik strokovnjak ter da je zmožen jezika. Naslov posredovalnice je: Zentral-verband der Handelsvertreter und Kom-missionare Osterreiclis, Agenturen-Ver-mittlungs-Sektion, Wien I., Werdetor-gasse 14. Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana. - Telefon štev. 2263. 6yaa£X5g55t9gg5a9 Ljubljana. Lastnika: ALOJZI) LILLEG in)OS.VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolago. — Točna postrežba. TISKARNA MERKUR Llubljana Gregorčičeva ul. 23 se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, društva i.t.d. Lastna KNJIGOVEZNICA NABAVA FURAZE. Pri ljubljanski žandarmerijski -četi tega polka se bo vršila dne '25. oktobra 1927 ob 11. uri druga ustmena licitacija ®a nabavo konjske krme potrebne za ljubljansko garnizijo in sicer: 13.000 kg ovsa, 15.500 kg sena, 5.300 kg slame i« 6 so11- n .. . i j x• i a uradnimi urami v ni- Pogoji se morejo vpogledati nik dan med^ podpisanega juika. sarm navedene čete in istotako tudi v P‘f“r"bave r+u;: h vHnSi U)°/) Kavcija znaša 5 % od celokupne vrednosti nabave ^uji državljani 10 /,). E Br. 10.961. Iz pisarne Komande S^žandarmenjskog puka v Ljubljani, VELETRGOVINA lcolonUa,ne in špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA Točna in solidna Zaloga sveie pražene kave, mletih dišav in rudninske voda. postrežba! Zahtevajte cenik! Ureja dr. IVAN PLESS _ Trgovsko-induatrijsko d. d >MERKTJH> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.