Leto 1903.
549
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXV. — Izdan in razposlan dne 1. avgusta 1903.
Vsebina: (Št. 155—159.) 155. Razglas, da se razširjajo ocarinjevalne pravice carinske podružnice II. razreda preš riške v Jöhstadt-u. — 159. Zakon o dovolitvi državnega poroštva za zillerthalsko železnico. — 157. Ukaz, da se mehikanskim konzulskim poslovnikom privoljuje najviša ugodnost. — 158. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k meroizkusnemn redu z dne 19. decembra 1872. !. — 159. Ukaz o potrjevanju izvira iz avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša izvažanega cukra.
155.
Razglas ministrstev za finance in trgovino z dne 9. julija 1903. L,
da se razširjajo ocarinjevalne pravice carinske podružnice II. razreda presniške v Jöhstadt-u.
Carinska podružnica II. razreda presniška v Jöhstadt-u se pooblašča za vhodno ocarinjevanje železa in jekla, starega, strtega, v odpadkih t. št. 257 do 30.000 kg v enem prevozu.
Böhm s. r.	Call s. r.
150.
Zakon z dne 15. julija 1903.1.
o dovolitvi državnega poroštva za zillerthalsko železnico.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vlada se pooblašča, delniški družbi zillerthal-ske železnice (Jenbach —Mairbofen) na dobo 75 let
največ dovoliti poroštvo čistega letnega donosa, ki ustreza potrebščini za obrestovanje, ne čez 4 odstotke, in za razdolžno kvoto zajma, ki se vzprejme, da se deloma založi nastala višja potrebščina gradbene glavnice imenovane železnice, v nominalnem znesku za 900.000 K največ, in to tako, da bode, ko bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel zanjo poroštvovanega zneska, primanjkljaj dopolnila državna uprava.
Člen II.
V členu I. zagotovljeno državno poroštvo se daje s tem pogojem, da bode poknežena grofija tirolska o svojem času že zagotovljeni deželni prispevek za 200.000 K povišala na 250.000 K, ali da se kako drugače po odobrilu vlade zagotovi nadaljnji prispevek za 50.000 K. Gori obravnavani prispevek je moči refundirati v osnovnih delnicah delniške družbe, osnovane za omenjeno lokalno železnico zillerthalske železnice; v tem primeru je titre, ki se predadö, računiti po polni imenski vrednosti.
Člen III.
Izvršujč člen I naj se zmisloma uporabljajo ukazila v členu IV zakona z dne 26. decembra 1893. I. (drž. zak. št. 33 iz 1. 1894) o napravi železnice po ibski dolini, in sicer s to premembo, da se smejo pristojbine za kuponske kolke kakor razhodek postaviti v obratni račun.
(Slovanisoh.)
lili
Prav tako se smejo tudi kaki upravni prispevki, katere bi bilo morebiti plačati za zajem, ki se vzprejme, in pa kaka povračila, ki bi jih bilo opraviti posojajočemu finančnemu zavodu za davke in pristojbine, kakor razhodek postaviti v obratni račun.
Člen IV.
Dokler bode trajalo državno poroštvo za čisti donos, potrebuje vsaka prememba v obratovanju omenjene železnice odobrila državne uprave.
Člen V.
Ta zakon zadobi moč tistega dne, ko se razglasi.
Izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru.
V Išlu, dne 15. julija 1903. 1.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	Wittek s. r.
Böhm s. r.
159.
Ukaz vsega ministrstva z dne 18. julija 1903. 1.,
da se mehikanskim konzulskim poslovnikom pri-voljujc najviša ugodnost.
Na podstavi zakona z dne 26. maja 1902. 1. (drž. zak. št. 108), s katerim se vlada pooblašča začasno urediti trgovinske in prometne odnošaje, in pa konzulske razmere z Mehiko, in z ozirom na dogovore, ukrenjene z mehikansko vlado se ukazuje v porazumu s kraljevo ogrsko vlado, da je s konzulskimi poslovniki mehikanskimi z ozirom na njih pripuščanje k uradovanju, z ozirom na pristoječe jim predpravice in svoboščine in njih oblasti sploh in v zapuščinskih zadevah sosebno ravnati kakor s konzulskimi poslovniki najvišo ugodnost uživajočih narodov.
Ta ukaz zadobi moč tistega dne, ko se razglasi.
Koerber s. r.	Welsersheimh s. r.
Wittek s. r.	Böhm s. r.
Bartol s. r.	Call s. r.
Giovanelli s. r.	Piçtak s. r.
158.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 22. julija 1903. 1.,
s katerim se objavljajo dodatna določila k mero-izkusnemu redu z dne 19. decembra 1872.1. (drž. zak. št. 171).
Izvršujč zakon z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872.). s katerim se je ustanovil nov merni in utežni red, se Da obče znanje daje nastopni dodatek k meroizkusnemu redu, ki ga je izdala c. kr. prvomerska komisija z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171).
Določila tega dodatka o pripustnosti tarirnih votlin v sklediconoscih zgornjeskledičnih ali tehtnic stajalnic zadobé moč in veljavo tisti dan, ko se razglasijo, določila o zapornih (razbremenilnih, spro-žilnih) priredbah tehtnic mostovnic dne 1. julija 1904. 1.
J
Mostovnice, pri katerih se gledé njih zapornih priredeb ne ustreza v nastopnem danim predpisom oddelkov 1 in 2 dodatka zlasti k §. 29 e meroiz-kusnega reda, se smejo še do dne 31. decembra 1906. 1. dodatno preizkusiti; pri tem pa mora biti pri tistili tehtnicah, katerim je zaporna priredba samo enostransko omejena v svojem gibanju, nameščena biti v oddelku 4, odstavku 2 prav kar v misel vzetega dodatka omenjena priredba, ki jo je zagotoviti s kolkovanjem, da se poočiti prava lega mostu in vzvodnega sestava.
Call s. r.
Triinštirideseti dodatek k meroizkusnemu redu
z dne 19. decembra 1872. 1.
K § 29 c.
O zapornih (razbremenilnih, sprozilnih) priplavali tehtnic mostovnic.
1.	Zaporne (razbremenilne, sprožilne) priprave tehtnic mostovnic (prim. §. 29 e mcroizkusnega reda) morajo ustrezati nastopnim pogojem:
a)	Gibanje nagona zaporne priprave, torej tudi gibanje vzvodnega sestava in mostu mora biti na obé strani omejeno.
b)	Lega mostu se ne sme izpremeniti brez gibanja nagomke priprave; sosebno se most, ko je tehtnica navita (za tehtanje pripravljena), ne sme samogibno pogrezniti.
c)	Gibanje mostu, oziroma vzvodovega sestava mora natanko slediti gibanju nagonske priprave; sosebno se most. ko se tehtnica razbremeni, ne sme pogrezati pomikoma, ko se razbremenilna priprava premika enakomerno.
d)	Zaporna priprava ne sme vplivati na premikanje nihajoče tehtnice; potemtakem sme zaporna priprava v zvezi biti z nihajočimi deli tehtnice samo tedaj, če razbremenilna priprava sama vred niha brez ovire, torej ves ta čas ni v zvezi z nobeno trdno točko zunaj tehtničnega mehanizma.
2.	Pripustitev zapornih priprav, ki delajo s hidravličnim ali parnim tiskom ali pa s tiskozrakom, pridržuje se, dokler se ne ukrene drugače, od primera do primera c. kr. dovolilu prvomerske komisije.
Take zaporne priprave morajo v ostalem isto-tako ustrezali v oddelku 1, točki a do d navedenim in razen tega še posebnim pogojem, katere vsak čas po dotični sestavi ustanovi prvomerska komisija.
3.	Ta določila zadobé moč dne 1. julija 1904.1.
4.	Mostovnice, pri katerih zaporne priprave ne ustrezajo tu gori pod oddelkom 1 in 2 danim predpisom, se smejo še do dne 30. junija 1904. 1. prvič in do dne 31. decembra 1906. 1. drugič dodatno preskusiti.
Ali na tistih tehtnicah, katerim je zaporna priprava samo enostransko omejena, mora biti nameščena priprava, ki naj se o meroizkusni poveritvi zagotovi s kolkovanjem, da poočituje očividno za tehtanje potrebno pravo lego mostu in s tem tudi vzvodnega sestava.
K § 30.
0 pripustnosti tnrirnih votlin v skledico-noscili gornjeskledičnih ali tehtnic sta-jalnic.
Sklediconosci gornjeskledičnih ali tehtnic sta-jalnic se morajo izvesti tudi dvodelno tako, da dobi vsak izmed njih zaprto votlino za vzprejem tarirnega gradiva.
Ta tarirna votlina ne sme, ko sta se steknila oba dela sklediconosca, več dostopna biti od zunaj in sicer je dotično zvezo napraviti trdno z zakovičnim klinom, ki gre skozi oba sklediconosca ali pa z vijakom, ki gre isto tako skozi, vijak pa mora biti odpiljen do rezne globine vijaške glivice in do ploskve dela sklediconosca.
Določilo z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 1. marcija 1875 1. (drž. zak. št. 17) objavljenega dodatka k §. 30 meroizkusnega reda o prepovedi nameščenja tarirne skledice na eni ali drugi tehtnični skledici tehtnice stajalnice, ostane nespremenjeno v veljavi.
Tako tudi se pričujoči predpisi ne tičejo določil k §. 30 z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 30. avgusta 1898. 1. (drž. zak. št. 153) objavljenega dodatka, da se morajo tehtnice stajalnice, če se dasta sneti obé skledici, tudi ko sta sneti, natanko ujemati; nadalje določil k §§. 27 in 30 meroizkusnega reda z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 11. marcija 1900. 1. (drž. zak. št. 58) objavljenega dodatka, o gradivu skledicam za enako-ramene brunske tehtnice in gornjeskledične ali tehtnice stajalnice.
Na Dunaju dne 2. julija 1903. 1.
G. kr. komisija za pravilni meroizkus :
Tinter s. r.
159.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne BO. julija 1903.1.
o potrjevanju izvira iz avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša izvažanega cukra.
V poiazumu z udeleženima kraljevo-ogrskima ministrstvoma se razglaša, oziroma ukazuje nastopno:
Države, katere so pristopile bruseljskemu dogovoru o zakonarstvu za cuker, ki zadobi moč in veljavo dne 1. septembra 1903.1., zahtevajo o uradni obravnavi uvaženega cukra dokaz izvira.
Potrdilnice, ki potrjujejo ta izvir, pa ne smejo biti izdane pozneje, nego je izstopila poslatev iz izvirne dežele, naj povedujejo:
a)	kakovost in množino cukra;
b)	vrsto, število in oznamenilo tovorcev;
c)	izvir ali prihod in pa namen cukra;
d)	kakovost prevozila (železnica, ladja itd.);
e)	veljavnostno dobo, ki ne sme iti čez eno leto,
ne vštevši Časa, ko je bil cuker vložen v
kakem carinskem skladu.
Potrdilnice za cuker, ki gre iz avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša v izvoz, naj po priloženem obrazcu •/. izdajajo c. kr. carinski uradi. Za cuker, kateri je pred dnem, ko se je razglasil ta ukaz, zapustil carinski okoliš, oziroma svobodni ozemlji tržaško in reško, morejo izjemoma potrdilnice dodatno izdajati c. in kr. konzulstva.
Od dne, ko se razglasi ta ukaz, počenši morajo ves cuker, ki se vloži v kakem svobodnem ozemlju ali carinskem skladu, pristojni državni organi (organi carinskih uradov ali skladiščnih uprav v Trstu, oziroma na Reki) v posebni razvidnosti imeti gledé njegovega izvira na podstavi spremnih listov (carinskih in tovornih listin) in pa gledé oznamenila tovorcev, da jim bode moči vsak čas,
ko zahtevajo stranke, izdati za izvoz potrebna izvirna izpričevala
Vsaka prememba s cukrom, ki se ima tako v razvidnosti, je pripustna, če se prej zglasi pri gori imenovanih organih.
Za poslatve, katere so prišle pred tem časom v skladišče, naj se potrdilnice izdadč samo tedaj, če je moči iz omenjenih spremnih listin in drugih pomagal popolnoma verodostojno poistiniti izvir, oziroma prihod cukra, ki se izvaža.
V zmislu gorenjih določil je izvirna izpričevala, če se zahteva, izdali že počenši od dne, ko se razglasi ta ukaz.
Böhm s. r.	Call s. r.
Izvirna potrdilniea.
Podpisani c. kr. carinski urad potrjuje s tem, da cuker, za katerega se je dne ‘)
.........................v2).................................izdala3)................
listina*) št.........in kateri se je današnjega dne izvozil z namenom v3) . . .
izvira iz •).....................................
Ta poslatev sestoji iz’)......................................................
in ima v sebis)......................................................................
L. S.
8)
s,
r,
') Datum *) Mesto izdaje s) Vrsta (carinska ali tovorna)
*) Številka
8) Namenilna dežela in kakovost prevozila (železnica, ladja Ud.) o) Ime dežele, v kateri se je naredil cuker.
’) Vrsta, število in oznamenilo tovorcev. s) Kakovost in množina cukra.
*) Podpis uradnega načelnika.
> spremne listine.
(SloYonisch.)
117

.


' .



• ” - ; ■


.


■' - <
■
V Iftiî.u! ii I ; vi'' ,I!>? : J ■