771318 607007 primorski uTr'p | ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper | CESTNA KI bIbUOIEC* CIViCA D. PtAA Živilska industrija d.dv Industrijska cesta 21, 6310 Izola ¥Z¥¥A.TA 11 f^. V IVnrcSTKCTT — Dve vezani pobudi Jana Tolja je na 8. seji Občinskega sveta Piran 8. 11. 2001 v imenu svetniške skupine LDS dala pobudo, naj se ugotovi objektivna odgovornost uprave JP Okolje za nastalo situacijo v zvezi z obračunavanjem odvoza smeti. Jože Maver pa je takoj zatem dal pobudo naj se ugotovi odgovornost vodstva Avditorija (direktorica Jana Tolja) za škodo zaradi dragega pomičnega nadstreška v amfiteatru Avditorija, ki ni bil nikoli uporabljen. injasnoje _ resnično! DOMINE PADAJO Županja Občine Piran Vojka Štular se je odločila obračunati z vsem, kar ovira napredek te občine, pa naj gre za odpravljanje starih nakopičenih grehov, ali za čisto preračunljiva nagajanja na najvišji ravni lokalne samouprave. (Stran 4) Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500 ... _ / N Bellway nov rešitelj hotela Palače? Zelena luč za razvoj piranskega š Ko življenje postane užitek Počilo je kot bomba! Vozniku, ki se je 12. oktobra popoldne s Škodo Feiicio z vso silo zaletel v Gostišče Mediteran v Luciji je pred nezgodo postalo slabo. Najemnik gostišča Boško Vučenovič, Obala 112 nam je povedal, da je počilo kot bomba in še sreča je bila, da se voznik ni zaletel v šipo, saj je njegovo vozilo enostavno dvignilo čez robnik in se je zaletelo v steno z marmornimi ploščami, ki so se razletele. "Mislil sem, da je eksplodirala jeklenka". Se sreča, da ni bilo v tistem trenutku tam blizu nobenega sprehajalca. TERME PALAČE Portorož Programi za obraz in telo. anticelulitni, antirevmatični, shujševalni in sprostitveni programi, zahodne in vzhodne masažne tehnike, bazeni, savne, solariji, fitness ... Odprto vsak dan. tudi ob nedellah. od 7.00 do 21.00 IntormacljB In rezervacije: (05) 696 50 12 LAST MINUTE 696 50 12 do 3U% popusta Piran Pogovor o regionalizmu ZLSD Piran je v ponedeljek, 12. novembra v Kavarni Galerija Tartini v Piranu pripravila pogovor o težavah pri urejanju regionalizma v Sloveniji in o aktualnih korakih na tem področju. Gost večera je bil poslanec ZLSD v Državnem /boru RS Aurelio Juri, ki je bil pobudnik oblikovanja pokrajine Slovenska Istra. Ker ima Slovenska Istra (Koper, Izola Piran) manj kot 100 tisoč prebivalcev (okrog 80 tisoč), to pa naj bi bil po novi predlagani zakonodaji eden od ključnih kriterijev zn ustanovitev pokrajine, bi bilo treba k zamisli o pokrajini Slovenska Istra pritegniti še vsaj Ilirsko Bistrico ali Sežano. Vedno znova sc pojavlja tudi vprašanje koliko pokrajin naj bi bilo na Primorskem (2?), kako bo s koprsko občino in njeno celovitostjo in ali bodo tam naslednje leto volitve? Vsekakor naj bi bil sedež nove pokrajine v Kopru. Vprašanje je tudi, katere pristojnosti je pripravljena država prenesti na pokrajine, koliko Jih bo v Sloveniji in kdaj naj bi sprejeli novelo ustreznega zakona ter kakšen je vpliv na oblikovanje pokrajin iz Bruslja. efrark Mmo ribo in mesne jedi pod PEKO Gostišče Park Trattoria*Gasthaus*lnn PORTOROŽ Sfiifnn pot 2, 6120 Portorož Tol.l 00186 OS 674 09 SO, foxi 674 09 Sl Hrana za na dom 031/342-534 041/934-783 Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obedi O) - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir ... in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE petrol Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki 080 22 66 PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana Bo občina sofinancirala tednik Izo lanov? Zaradi danega jamstva tretjim osebam pred nekaj leti, se je v podjetju Graffit Line d.o.o. iz Izole, ki izdaja lokalni tednik Mandrač, nakopičilo za 5,7 milijona tolarjev dolga. Po objavi članka v svojem glasilu pod naslovom »Mandrač se poslavlja« in po objavi članka v Delu pod naslovom »Bodo Izolani ostali brez Mandrača?«, so ljudje v mestu (in tudi drugod) začeli ugibati kaj tiči za tako nedvoumnim sporočilom. Občina Izola ima sedaj menda kar nekaj razlogov, da vstopi v podjetje kot družbenik in postane solastnica časopisa, ki zanjo izdaja tudi uradne objave. Lokalni časopisi Slovenije, teh je že okrog 90, so pomembni mediji. Njihova prednost je predvsem v tem, da lahko bolj celovito poročajo o dogodkih v danem okolju. Zaradi nizkih naklad (povprečje 1500), kadrovskih in drugih težav pa jih vsako leto tudi nekaj usahne, vendar hkrati nastajajo novi. Lokalne skupnosti ponekod najdejo v teh časopisih dovolj ugoden in poceni prostor za svoje objave. Tak zgleden primer v Izoli. Napoved o prenehanju izhajanja Mandrača je bil za Izolane pravi mali šok. Niso mogli razumeti, kje so resnične težave, saj vodstvo tega ni obešalo na velik. Za izolski Mandrač bi lahko trdili, da se je v 11 letih izhajanja dodobra utrdil med bralci, postal je priljubljen časopis in nihče niti pomislil ni, daje podjetje v finančnih težavah. Zgodba je zanimiva in hkrati tudi zapletena. Vse se je začelo pred kakšnimi osmimi leti, ko so izolski družbeniki, med njimi Drago Mislej - Mef (Graffit Line d.o.o), najeli pri banki posojilo za začetek dela izolske Turistične valilnice. Posel očitno ni stekel kot so družbeniki pričakovali, zato so si začeli podajati obveznosti (eden je vmes celo izstopil iz družbe), obveznosti pa so (skupaj z obrestmi) hitro naraščale in do danes dosegle že skoraj 6 milijonov SIT. Kot poslednji garant ali kot bi se temu lahko reklo dobra duša, ki ne zna reči ne in vsem ustreže, je (menda zaradi danih obljub), ostal Drago Mislej - Mef in očitno z njim posledično njegova družba Graffit Line d.o.o. Dolžnik sedaj srčno upa, da mu bodo tisti, ki so ga prepričali k prevzemu garancije, pomagali. S tem bi omogočili nemoteno izhajanje časopisa. In kdo naj bi bil to drug kot Občina Izola? O zadevi se je informiral tudi Nadzorni odbor občine. Takoj po razglasitvi finančnih težav se je za prevzem Mandrača začelo zanimati več družb, posameznikov in celo LDS? Resno ponudbo za pomoč Mandraču (prijateljski prevzem) je v Izolo poslala tudi Informa Portorož, ki izdaja časopis Primorski utrip. Kaže, da sedaj v Izoli že piha nov veter, ki Mandraču prinaša svetlejšo prihodnost in tesnejše (kapitalsko) sodelovanje z Občino. 102‘8 Radio Tartini Piran© £ 05 6730 081 £d 05 6730 085 VB radio-tartini@siol.comy Spošt. predsednik Republike Italije Carlo Azeglio Ciampi PalaCa Kvirinala RIM Podpisani-a_ Italije, rojen-av___ stanujoC-a v________ , državljan-ka Republike ___dne------------------ Protestno je pismo predsedniku Ciampiju je zaleglo! Popisne pole za Slovence v Italiji končno le v slovenščini Zamejskim Slovencem očitno ni dano to, kar je Italijanom v Sloveniji, ki v okviru lastne manjšinske organizacije uživajo vse pravice. Zagotovljeni so jim sedeži v parlamentu in v občinskih svetih, kjer lahko govorijo svoj jezik in če ga Slovenci ne obvladajo je to njihov problem. Vsi napisi na dvojezičnem območju so tudi v italijanščini, kajpak tudi volilne ______________ liste... Uradne objave in drugi uradni akti ter javni napisi in reklame na javnih mestih na dvojezičnem območju morajo biti napisani tudi v italijanščini - in Slovenija to spoštuje! Kaj pa Italija? Verbalno da, sicer pa kot da bi se delala norca iz malih Slovencev. Za njihovo pomiritev so resda sprejeli Zakon o zaščiti manjšine v Italiji. Slovenci v Italiji tokrat protestirajo zaradi tega, ker Zavod ISTAT za letošnji I4. popis prebivalstva v Republiki Italiji za dvojezično območje ni dal natisniti popisnih pol tudi v slovenščini. Morda jih je celo dal natisniti pa jih zaradi političnih pritiskov ni poslal naprej? Resno so reagirale in protestirale slovenske zamejske organizacije, posredovalo je tudi naše Ministrstvo za zunanje zadeve (z diplomatsko noto), solidarnost s Slovenci je pokazala tudi konzulka v Trstu, Jadranka Sturm Kocjan. Slovenci v Italiji imajo iz vsega že dovolj izkušenj in so se tokrat oprijeli zadnje bilke -napisali so protestno pismo in ga naslovili neposredno na spoštovanega predsednika Republike Italije gospoda Carla Azeglia Ciampija v Rim. Bo on naročil nove dvojezične obrazce in ali bo Italija vendarle nekoč sprejela dejstvo, daje treba ustavne pravice manjšine zares (vedno) treba tudi spoštovati, so se spraševali. Predsednik seje izkazal -ukrepal. Vprašanje popisnih pol je sedaj rešeno. protestiram, ker ob letošnjem 14. popisu prebivalstva Zavod ISTAT ni tiskal pol tudi v slovenskem jeziku. Podpisoni-a smatra, da pomeni tako ravnanje hudo kršitev pravice do rabe slovenskega jezika v odnosu z javnimi oblastmi, ki je zajamčena z zakonom. Podpisani-a trdi, da je takšno ravnanje protizakonito, ker niza raven zaščite slovenščine in Slovencev v Italiji. To je tudi v nasprotju z 8. in 28. Členom zakona št. 38/2001. (Zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji) dne- AVTOMOBILI Predstavitev: MINI COOPER PO ISTEM RECEPTU, VENDAR... Drzno in pogumno, bi lahko dejali za BMVV-jevo dejanje, s katerim se ozira štiri desetletja nazaj in vrača v življenje - minija. Je že res, da je ta zrasel v vse smeri, tako v širino, kot dolžino in višino, napredek pa je viden tudi v tehniki, vendar recept ostaja isti. Njegovi snovalci pravijo: »Kljub vsej svoji majhnosti združuje voznike vseh razredov, dežel in starosti, ki jim je skupno veselje do vožnje. Čisto nasprotje statusnega simbola.« Kot odgovor na vprašanje ali Mini Cooper res ni statusni simbol bi se lahko razvnela še kako ostra debata. Dejstvo je, da za enak denar le redko kje dobimo toliko vozniških užitkov in stila, hkrati pa pri marsikaterem avtomobilu v zameno za te iste vozniške užitke in stil dobimo recimo nekajkrat večji prtljažnik pa kakšen dodaten centimeter na zadnjih sedežih. Kaj pa delček avtomobilske avtomobilske zgodovine, ki jo kupimo skupaj s tem avtomobilom? Ali to ne spada Današnji Mini Cooper meri v dolžino dobrega pol metra več kot njegov predhodnik, za slabe tri decimetre pa je zrasel tudi v širino, tako pa lahko svojima potnikoma na prednjih sedežih ponudi dovolj prostora, nikar pa ne povabite svoje družine na jesensko potovanje po Sloveniji z mislijo, da bo kdo od odraslih užival v lepotah naše dežele na zadnjih sedežih. O prostoru za noge zadnjih potnikov v primeru maksimalne oddaljenosti voznikovega sedeža od volana ne bom pisal, ker tega prostora tam enostavno - ni. V takem primeru se namreč naslonjalo sprednjega sedeža dotika zadnjega sedelnega dela. Hudo pomanjkljivo. Se pa zato ta mali nemško govoreči Anglež (snovali so ga pod BMW-jevim okriljem) takoj oddolži s prefinjenimi in odlično izbranimi oblikovalskimi prijemi voznikovega in sovoznikovega okolja. Začne se z odličnim in športnim sedenjem, nadaljuje s presenetljivim občutkom prostornosti, najslajša zadevica pa je tista zanimiva kombinacija današnje uporabnosti in spomina na stare oblikovalske čase. Prav tako kot notranjost je nostalgična tudi zunanja podoba tega malega strupka, ki tako že na prvi pogled daje vedeti kaj želi biti in kam spada. S kratko in zadaj ostro odsekano karoserijo, kiji ne manjka značilnih »retro« elementov, kot so kromirane obrobe okroglih luči, pa simpatično športna sprednja maska in zdaj že značilna dvobarvna kombinacija, želi biti igrača za vse mlade, predvsem tiste po duši. Velika kolesa, dokaj nizko težišče in izjemna medosna razdalja pa so tisti aduti, ki ga na zavitih cestah naredijo hitrejšega od sicer veliko bolj »hudih« avtomobilov. Kljub vsej svoji posebnosti pa se tudi Mini Cooper ni mogel izogniti globalizaciji. Vprašali se boste kako je to mogoče, daje Cooperjev 1,6 litrski motor skupno delo BMW in Chryslerja, pa še ime je tako globoko zveneče: pentagon. Ne glede na vse to pa je še vedno, kot v starih časih, prečno postavljen, čas pa je prinesel šestnajstventilsko tehniko in vso ostalo pripadajočo elektroniko, ki kot končni rezultat ponudi 115 KM. Od prihodnje pomladi dalje se vam lahko zgodi tudi na naših cestah, da boste v vzvratnem ogledalu zagledali nekaj dvobarvnega in simpatično nagajivega, še pred prvim ovinkom pa bo odskočilo mimo in izginilo. Brez velikih miselnih naporov boste prišli do odgovora, da sta to bila Mini in njegov novi lastnik, ki prav tako kot vsi ostali nabirata kilometre, vendar - vsakega posebej, z užitkom. MINI COOPER v številkah mere: dolžina 3,626 m širina 1,688 m višina 1,408 m medosna razdalja 2,467 m motor: bencinski, štirivaljni 1598 ccm, 85 kW (115 KM) zmogljivosti: hitrost 200 km/h pospešek 9,2 s (0-100 km/h) cena: okt.2001 v Nemčiji 32.000 DEM za različico Cooper, ki zaenkrat predstavlia vrh ponudbe, osnovna različica ie One Jernej Čopi 40 let roda Morskih viharnikov Portorož Morski viharniki, organizirani v Društvu tabornikov Portorož, so 27. oktobra 2001 na svojem taborniškem prostoru v Liminjanu praznovali štirideseto obletnico uspešnega dela na področju taborništva in vzgoje mladih. drogami, alkoholom in drugimi nezdravimi početji mladih. Njihove ekipe se vsako leto udeležijo republiškega tekmovanja v orientaciji in pohodništvu in so tudi zelo uspešne. Sodelujejo tudi s piransko akcijsko skupino za Prvi koraki organiziranosti segajo v leto 1961, ko je bil na pobudo gospoda Gustava Guzeja iz Portoroža ustanovljen odred Morski viharniki, ki je združeval ljubitelje narave. V prvih letih delovanja je bilo, kot so zapisali v svojem glasilu Iskrice, vključenih v odred več kot 100 mladih članov, ki so bili tudi zelo aktivni v republiškem merilu. Delo odreda je po letu 1983 nekoliko zamrlo, zaradi menjave generacije pa je upadlo tudi članstvo. Današnje vodstvo s starešinom Milanom Emeršičem na čelu, je odred ponovno oživilo leta 1991. Ta se je preimenoval v rod in pričel preprečevanje zlorabe drog (LAS). Mladim tabornikom kajpada radi priskočijo na pomoč donatorji: Droga Portorož, Casino’ Portorož, Zdravilišče Krka Strunjan, Gostišče Pavel Piran, Gostilna Ribič, Hotel Marko Portorož in še drugi. Osnovna težava je sicer taborniški prostor, kjer se odvijajo taborniške animirati mlade na OŠ Lucija in Sečovlje. Zaradi vojne je bilo prvo taborjenje organizirano šele leta 1993 v Cepovanu. Taborjenja seje takrat udeležilo 42 otrok. Danes šteje njihov rod 80 članov, večinoma osnovnošolskih otrok. Program dela je skrbno pripravljen in pomeni poleg ljubezni do narave tudi preventivo pred zasvojenostjo z aktivnosti. Morski viharniki imajo na sončni strani Liminjana pri Luciji zemljišče v najemu , kjer se tudi srečujejo. Tako je bilo tudi na dan njihovega praznika, ko so najzaslužnejšim podelili praktična darila in priznanja. Na fotografijah: Taborniki praznujejo. FOTO: FK-Primorski utrip radio j opčme Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse, zanimive oddaje v živo. UKW frekvence 90,6 In 100,5,STEREO, 24 ur Tel.. 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95 p0™r Trfni informator Primorske U VMITKI P BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJfOGATEJŠA ponudba NEPREMIČNIN in rabljmih AVTOMOIILOV np Primorskem. MALI OGLASI a ITALIJI m HRVAŠKI ■ M __Zeleni Sveti lnii k NOVEMBER - 2001 Zakaj plačam več? ... je vprašanje, ki ste si ga upravičeno zastavili vsi Pirančani, ki ste prejšnji mesec prejeli nove položnice za plačilo cene ravnanja z odpadki, in na katerega vsekakor morate dobiti ustrezen odgovor. V Javnem podjetju Okolje se nenehno trudimo, da bi poleg opravljanja osnovnih dejavnosti skrbeli tudi za ozaveščanje in informiranje občanov, in tako v oblikovanje okoljske politike vključili slehernega posameznika. Zeleni Svetilnik, kije pred vami, je naš poskus, da vse sedanje in prihodnje povzročitelje odpadkov opozorimo na odgovornost do narave in na ceno sobivanja v eni izmed najlepših, najbolj zelenih in najbolje urejenih občin v Sloveniji. 1. Ker je bila cena doslej prenizka V starem piranskem mestnem jedru, kjer so posode za odpadke skupne, uporabnikom obračunamo minimalno pogostost odvoza dvakrat na teden in minimalno količino 120 litrov, čeprav smeti poberemo in odpeljemo vsak dan. Minimalna cena za gospodinjstvo, skupaj z DDV, znaša 2298 tolarjev mesečno. Ko bomo prešli na pobiranje odpadkov v vrečkah, ki jih bomo odvažali dvakrat na dan, bomo izvedli tudi nov obračun. Če se bo izkazalo, da je količina odpadkov manjša, bo manjša tudi cena. Cena odvoza je za zdaj še vedno diferencirana za gospodinjstva in poslovne prostore, vendar se bo v prihodnjih petih letih izravnala. Za gospodinjstva znaša 2.038,00 SIT/m3, za poslovne prostore pa 5.792,00 SIT/m3. Ob tem je treba omeniti, da smetarina ni le cena odvoza smeti, kot si občani pogosto napačno razlagamo, temveč je v ceno ravnanja z odpadki poleg odvoza všteto tudi zbiranje in odlaganje smeti. PRIMERJAVA CEN Z OBALNIMI OBČINAMI za gospodinjstva IZOLA KOPER PIRAN JUNIJ 2000 9,20 SIT/m2 10,6 SIT/m2 8,66 SIT/m2 'JUNIJ 2001 1.148 SIT/m3 1.818,00 SIT/m3 8,66 SIT/m2 OKTOBER 2001 1.944,00 SIT/m3 2.482,00 SIT/m3 2.038,00 SIT/m3 JANUAR 2002 2.058,00 SIT/m3 2.482,00 SIT/m3 2.038,00 SIT/m3 Primerjava s sosednjima občinama nam zelo jasno prikaže dejstvo, da smo Pirančanke in Pirančani za ravnanje z odpadki v primerjavi s svojimi sosedi v Izoli in Kopru do letošnjega oktobra plačevali manj. Vzrok za tako nizko ceno je bil v tem, da smo jo v skladu s starim odlokom obračunavali kar na kvadratni meter uporabne površine stanovanj. V skladu z državnimi in evropskimi predpisi ter novim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je bil v Primorskih novicah objavljen 11. maja letos, in s Sklepom o tarifnih postavkah ravnanja z odpadki, ki je bil objavljen 24. maja, smo prešli na novi način obračunavanja. Doslej smo vsem uporabnikom zaračunavali smetarino ne glede na število odvozov ali količino odpadkov. Po novem obračunu sta osnova za obračun prostornina posode in pogostost odvozov. V skladu z odlokom je minimalna velikost posode 120 litrov, odvoz pa predpisan vsaj dvakrat na teden. Ta standard je sicer visok v primerjavi z nekaterimi drugimi mesti, vendar nujen, saj živimo v izrazito turističnem kraju. Razlika med novim in starim obračunom se zmanjšuje hkrati s površino stanovanja. Tako so v določenih primerih cene smetarine zdaj celo nižje. Ob upoštevanju minimalnega standarda (velikost posode 120 litrov, odvoz dvakrat tedensko) znaša smetarina za Gospodinjstva: Površina September 2001 Oktober 2001 Oktober 2001 z DDV 50 m2 563,00 2.127,67 2.298,00 100 m2 1.126,00 2.127,67 2.298,00 200 m2 2.252,00 2.127,67 2.298,00 Poslovni prostor Površina September 2001 Oktober 2001 Oktober 2001 z DDV 100 m2 3.231,00 6.023,68 6.506,00 200 m2 6.462,00 6.023,68 6.506,00 Tudi pri večstanovanjskih objektih z lastnimi posodami smetarino obračunamo na podlagi prostornine posod in frekvence, pri razdelitvi stroškov na posameznega porabnika pa upoštevamo še velikost stanovanja oziroma njegov delež glede na celotno površino objekta. Prav tako moramo omeniti, daje občutna razlika v ceni ravnanja z odpadki posledica dejstva, da se cene komunalnih storitev zadnjih deset let niso usklajevale niti z uradno inflacijo, ker je nadzor nad cenami komunalnih storitev prevzela država, ter da s prejšnjim načinom obračunavanja odvoza odpadkov ne moremo zagotoviti zahtevanih standardov, ki nam jih je naložilo Ministrstvo za okolje in prostor. leto datum spremembe cene cena v sit/m2 1991 24.10.1991 2,29 1992 30.9.1992 4,44 31.12.1992 4,53 1993 1.3.1993 4,93 31.12.1993 5,60 1994 19.5.1994 5,68 31.12.1994 6,18 1995 1.1.1995 6,18 1.2.1995 6,41 1.4.1995 6,56 1.8.1995 6,65 1.11.1995 6,72 1996 1.4.1996 6,83 1.8.1996 6,94 1.12.1996 7,01 1997 1.2.1997 7,26 1.4.1997 7,33 6.6.1997 7,59 1998 1.2.1998 8,79 1.12.1998 8,79 1999 1.7.1999 8,66 31.12.1999 8,66 2000 31.12.2000 8,66 2001 28.2.2001 8,66 Če bi zakonodaja še danes dovoljevala obračun na temelju kvadrature uporabne površine stanovanj, bi le ob upoštevanju inflacije cena na kvadratni meter za gospodinjstva morala znašati 24,27 tolarjev. Nerealne cene so nam ob nenehni rasti ostalih stroškov, kot so cena goriva, nakup novih vozil in ureditev nove deponije, povzročale velike izgube, ki so se z leti stopnjevale in postopoma onemogočale normalno poslovanje ter vlaganje v nove investicije. Tako je lanska izguba enote Odvoz in deponiranje odpadkov znašala 40 milijonov tolarjev brez amortizacije občinske infrastrukture. Predviden prihodek v višini 270 milijonov tolaijev letno bi realno pokril stroške te dejavnosti in omogočil začetek izvajanja Programa ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Piran. Razumljivo pa je, da so nekateri zneski na oktobrskih položnicah povzročili kar precej razburjenja. V dveh tednih je na naš naslov prispelo približno 700 reklamacij. Od skupnega število reklamacij je bilo upravičenih manj kot 200, kar predstavlja le tri odstotke vseh izdanih računov (7000). Svoje napake popravljamo takoj po sprejetju upravičene reklamacije. Vsem uporabnikom, pri katerih smo napačno obračunali ceno ravnanja z odpadki, bomo poslali popravljene Sanitarna deponija komunalnih odpadkov v Dragonji Pravilno urejena odlagališča komunalnih odpadkov, kot je sanitarna deponija v Dragonji, imajo tla obložena z neprepustnim materialom, da se lahko čistijo izcedne vode in prepreči onesnaževanje podtalnice, so ograjena in varovana ter imajo zgrajen sistem za zbiranje meteornih vod ter zajemanje bioplina, ki se razvija zaradi anaerobnih procesov na odlagališču odpadkov. Lokacija pri Dragonji ustreza strogim zahtevam glede varstva voda, zraka in krajine ter še posebej transportnim, tehnično tehnološkim ter ekonomskim pogojem. © REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBBUCA Dl SLOVENIA UPRAVNA ENOTA PIRAN UNfl A' ADMINISTRATIVA PIHANO Tartinijev trg 2. Piran 6330 Pirano. Piazza Tartini no.2 tet 066/67-10-400 * fax:066/67-IO-403 Številka: 3SMM/99 Datum 20.3.2000 Republika Slovenija. Upravna enota Piran, izdaja na zahtevo JP Okolja Piran. Fomače 33. Piran, v upravni zadevi izdaje uporabnega dovoljenja za razdiritev deponije komunalnih odpadkov v Dragonji, na podlagi 64. in 71.člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS. U 34/S4. 29/16. Uradni list RS 40/94, 69/94. 59/96. 23/97, «3/9* in 4S/99) ter s poprejlnjim soglasjem zdravstvenega inšpektorata št. 526/3-I59/99-0S. z dne 7.9.1999. in požarnim soglasjem it. 40/2-S-370-05-II7/97, z dne 14 7.1999. UPORABNO DOVOLJENJE 2614/20,2615. 2616.2617/1. 26IS, 2619/1 in 2619/2. vse k.o. Raven. r~" E- p -OV2C0C N 7oyi Pred vstopom na odlagališče v Dragonji je opravljeno tehtanje prevzetih odpadkov in kontrola oz. analiza, da komunalnim odpadkom niso primešani nevarni odpadki. Ker je odlagališče v Dragonji zelo sodobno, ima pri vhodu še reciklažni del, kjer grobo ločimo večje kose koristnih ali nevarnih snovi iz odpadkov (les, kovina, karton idr.) rvn -Vft n n n n n n pv"| n Zaradi čim manjše porabe prostora odpadke pred odlaganjem stiskamo, nato pa v plasteh pokrivamo z zemljo, da ne pride do požarov in da se z odlagališča ne praši in ne smrdi. Tla našega odlagališča so pripravljena po zahtevni tehnologiji z drenažno folijo in nepropustno plastjo, ki preprečuje pronicanje izcednih vod v podtalnico, odlaganje odpadkov pa poteka po natančno izdelanem načrtu. Pri razkroju odpadkov nastajajo plini katere vodimo preko pasivnih odplinjevalcev. Odplinjevanje je zelo pomembno saj s tem obvarujemo deponijo pred morebitnimi vžigi. Za požarno varnost je še dodatno preskrbljeno z bazenom kjer hranimo zadostne količine vode za morebitno gašenje. Izcedne vode se izlivajo v rastlinsko čistilno napravo, na katero smo zelo ponosni. V njej redno kontroliramo vsebnost škodljivih snovi. Prečiščene izcedne vode se nato iztekajo na biološko čistilno napravo v Dragonji, kjer se še dodatno prečistijo pred iztokom v okolje. Na območju deponije imamo tudi 4 vrtine na katerih redno kontroliramo vsebnost škodljivih snovi v podtalnici Ko bo naše odlagališče zapolnjeno, bo treba zanj skrbeti še okoli 20 let z ozelenjevanjem, varovanjem, zajemanjem meteornih vod, čiščenjem izcednih vod in odplinjevanjem, dokler se procesi razpadanja organskih snovi ne zaključijo, nato pa bomo teren odlagališča izročili nazaj v uporabo lokalni skupnosti. Če se bomo do odpadkov začeli obnašati bolj odgovorno, se bo življenjska doba našega odlagališča iztekla leta 2008. V nasprotnem primeru bomo morali z investicijo v novo deponijo pričeti že čez tri leta. Ker odlagališča potrebujejo veliko prostora, kije v naši občini zelo dragocen, bo takšna investicija zelo draga. Tudi zato danes uvajamo druge oblike ravnanja z odpadki, s čim manj ostankov, ki jih je treba odlagati, in nove ukrepe za zmanjšanje nastajanja odpadkov. položnice. Do napak je prišlo predvsem pri uporabnikih poslovnih prostorov, ki imajo skupne posode (Trgovinski poslovni center v Luciji, športni center, poslovni prostori ob plažnem objektu). Napake v zvezi z določanjem števila posod, frekvenco odvoza (Strunjan) in statusom objekta (poslovni odpadke odvažajo vsak drugi mesec, v Kopru le dvakrat na leto. Tudi v Sloveniji smo eni redkih. Letos smo izvedli akcijo zbiranja kosovnih odpadkov v mesecu marcu, aprilu in maju. Zbrali smo kar 380 ton teh odpadkov. Od L septembra pa mesečno beležimo količine zbranih kosovnih odpadkov na veljavna cena februar 2001 (v sit/m2) inflacijski indeks 1990-200 cena (v sit/m2), ki bi upoštevala inflacijski indeks gospodinjstva 8,66 280 24,27 poslovni prostori 24,85 279 69,35 prostor ali stanovanje) odpravljamo v najkrajših rokih. Nekateri uporabniki imajo visoke račune povsem brez potrebe, saj imajo prevelike posode glede na količine odpadkov, kijih povzročajo. Tako je imel npr. frizerski salon 700-litrsko posodo, čeprav je ta odločno presegala njegove potrebe. Nekateri so zahtevali odvoz vsak dan, pa če je bila posoda polna ali ne. Lastniki velikih individualnih hiš, ki oddajajo apartmaje, imajo tudi po tri posode, ki jih potrebujejo le v poletnih mesecih. Po starem načinu obračunavanja glede na površino objekta velikost posode ni bila pomembna in povzročitelj odpadkov ni mogel vplivati na obračun, po novem sistemu pa se lahko vsakdo sam odloči, kako velika posoda mu zadošča. Seveda ob dejstvu, daje minimalni standard 120-litrska posoda in odvoz dvakrat na teden. Ob sprejemanju reklamacij v zvezi z napakami pri obračunu sprejemamo tudi prošnje za zamenjavo posod. Na območjih, kjer smo odpadke odvažali trikrat na teden, bomo preverili možnost dvakratnega odvoza in predlagali ustrezne spremembe programa. Na osnovi vseh reklamacij in sprememb, predvsem zmanjšanja prostornine posod in frekvence odvozov, bo JP Okolje prejelo manj sredstev, kot smo obračunali. Realen bo šele obračun v tem mesecu, ko bomo upoštevali in popravili vse reklamacije, upoštevali vse spremembe o zamenjavi posod ali frekvenc in sklenili pogodbe z večjimi uporabniki. Treba je tudi povedati, da številni porabniki, zlasti na piranskem podeželju, niso prijavili realnih kvadratur uporabne površine svojih stanovanj, tako da so že po starem načinu obračunavanja plačevali prenizko ceno. Zavedamo se, da je novi način obračuna povzročil veliko nerazumevanja, saj so računi znatno višji, ker so končno tudi odpadki dobili svojo ceno. Hkrati pa se moramo vsi občani zavedati, da so odpadki problem celotne lokalne skupnosti, ne pa samo Javnega podjetja Okolje kot izvajalca storitve ravnanja območju občine Piran. Tako smo v septembra zbrali 86.530 kg (86 ton), oktobra pa 97.280 kg (97 ton). Kosovne odpadke odpeljemo na deponijo Dragonja, kjer ločimo staro železo, karton in akumulatorje Nevarni odpadki Zelo pomembneje, da smo zagotovili organizirano ločeno zbiranje posebnih, nevarnih odpadkov, med katere sodijo baterije, stara zdravila, ostanki barv, topil in rastlinskih zaščitnih sredstev, neuporabljena čistila, kozmetična sredstva, strupi, nekatere vrste embalaže, neonska svetila in živosrebrne cevi, sestavine, ki vsebujejo PCB, ter deli elektronskih naprav. Ti odpadki ne glede na način ravnanja povečajo nevarnost za okolje in zmanjšajo uporabnost mešanih odpadkov za nadaljnjo predelavo. Zlasti so te vrste snovi nevarne pri sežigu odpadkov in pri predelavi organskega dela komunalnih odpadkov v kompost. Nevarne odpadke boste oddali na odjemnih mestih ob posebnih zbirnih akcijah (dvakrat na leto), o katerih boste obveščeni sproti. Prvo akcijo smo zelo uspešno izvedli konec oktobra. Občani ste bili o namenu in poteku akcije obveščeni prek obvestil v lokalnih občilih in plakatov na odjemnih mestih, vsako gospodinjstvo pa je prejelo še poseben letak po pošti. V okviru akcije smo zbrali 4.739 kilogramov nevarnih odpadkov. Prevladovali so akumulatorji (52.5%), motoma olja (24.2%) ter barve in laki (12.1 %). Ob tej priložnosti se v JP Okolje zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali v akciji zbiranja nevarnih odpadkov. Zbrana količina odpadkov dokazuje, da smo bili skupaj uspešni. Organski odpadki V roku enega leta bomo uvedli tudi ločeno zbiranje organskih odpadkov. Prejeli boste posebno obvestilo ter dodaten zabojnik rjave barve z napisom ORGANSKI ODPADKI. Hkrati pa vsem občanom, ki imate to možnost, predlagamo, da organske odpadke (zelenjavne odpade, olupke sadja, ostanke STRUKTURA CENE Cena SIT/m3 Zbiranje SIT/m3 Odvoz SIT/m3 Odlaganje SIT/m3 Gospodinjstvo 2.038,00 826,00 590,00 622,00 Gospodarstvo 5.792,00 2.347,00 1.678,00 1767,00 z odpadki. Pot odpadkov se namreč v posodi ne konča, ampak se tam šele začne. Sledijo zbiranje, odvoz, sortiranje, obdelava, odlaganje... Vse, čemur danes pravimo gospodarjenje z odpadki. Upamo, da se bomo tudi zaradi nove cene vsi skupaj začeli odgovorneje obnašati do odpadkov. 2. Ker bom za svoj denar dobil več Sama cena kubičnega metra komunalnih odpadkov zajema tudi vsa nadaljnja prilagajanja zahtevam in standardom Evropske unije, s tem pa tudi vse predvidena investicije, ki jih bomo morali izpeljati po sprejetem Programu o ravnanju z odpadki: postavitev in oprema ekoloških otokov za steklo in papir ločeno zbiranje kosovnih odpadkov (že poteka) ločeno zbiranje nevarnih odpadkov (že poteka) ločeno zbiranje organskih odpadkov kompaktor na deponiji preša za stiskanje odpadkov (s tem se podaljša doba deponije) specialna vozila (za vrečke, biološke odpadke...) vsa potrebna oprema zbirnih centrov in kompostarne računalniška podpora katastra posod in tehtanja odpadkov na deponiji. Kosovni odpadki Kosovne odpadke lahko na zato posebej urejenih odjemnih mestih zdaj oddate enkrat mesečno, saj smo v JP Okolje s 1. septembrom 2001 povečali število odvozov kosovnih odpadkov. V naseljih Piran, Portorož, Lucija, Seča, Parecag, Sečovlje, Dragonja, Sv. Peter, Nova vas, Padna in Strunjan organiziramo odvoz enkrat mesečno, v mestu Piran pa celo enkrat tedensko. Zagotovo lahko trdimo, da smo edini na Obali, ki imamo tako pogosto frekvenco odvoza kosovnih odpadkov. V Izoli kosovne hrane, jajčne lupine, pokošeno travo, cvetje in podobno) sami kompostirate na lastnem vrtu. Tako boste zmanjšali količino odpadkov za tretjino, hkrati pa pridobivali kompost, kije naravno gnojilo in lahko v celoti nadomesti vse umetne pripravke, o katerih vemo, da so okolju škodljivi. Staro železo Staro železo odložimo na posebej določeno mesto na deponiji. Ko zberemo ustrezno količino, prešanje in odvoz naročimo podjetju Surovina d.o.o. Vse stroške te storitve krije JP Okolje. Do novembra 2001 smo zbrali 133.000 kg starega železa. Karton Karton zbiramo v okvim kosovnih odpadkov, pa tudi posamično. Do sprejetja novega odloka smo gospodarstvu nudili brezplačen odvoz. Zbran karton sprešamo in shranimo na Fomačah. Ko zberemo primerne količine, nam »Papir servis podjetje za predelavo odpadkov d.d., Ljubljana« brezplačno odpelje sortirani karton. V letošnjem letu smo zbrali kar 116.030 kg kartona. Ekološki otoki So posebne lokacije, na katerih vas bodo zabojniki v različnih barvah in z različnimi napisi opozarjali, katerim odpadkom so namenjeni. Deloma ločeno zbiranje odpadkov že izvajamo (karton, določeni biološki odpadki), zbiranje preostalih - na primer papirja, stekla, plastike in bioloških odpadkov - pa se bo uveljavilo postopno, in sicer ob pomoči ekoloških otokov. Odpadke, kijih ne bo mogoče razvrstiti v sistem zbiranja na ekoloških otokih, bomo zbirali v posodah za tako imenovane ostale odpadke v končno dispozicijo na deponiji. Oprema in lokacije ekoloških otokov so natančno opredeljene. Pred uvedbo ločenega zbiranja bo vsako gospodinjstvo prejelo zloženko z navodili o ločenem zbiranju. Posebej bomo predstavili potek ločenega zbiranja učencem osnovnih šol. Zbiranje odpadkov v vrečkah Poskusno bomo začeli uvajati zbiranje odpadkov v vrečkah na območju starega mestnega jedra Piran. V starem mestnem jedru n pn so se pripombe v zvezi s posodami za smeti ker vrstile (ropot, smrad, neprimerna lokacija). Zato predvidevamo v delu mesta poskusno zbiranje odpadkov v vrečkah (papir in steklo pa na ekoloških otokih). Če bo poskus uspešen, bomo tak sistem uvedli za celotno področje starega mestnega jedra. Vrečke s prostornino 50 litrov bodo posebej označene in opremljene z vrvico. Uporabniki bodo vrečko odložili ob vhodnih vratih ali na skupno dogovorjenem prostoru, in sicer zjutraj do 7. ure in zvečer med 21. in 22. uro. Pobiranje in odvoz vrečk bo dvakrat dnevno takoj po zadnjem terminu za odlaganje vrečk. Zbirni centri V občini Piran načrtujemo ureditev treh zbirnih centrov: poleg deponij e v Dragonji bosta zbirna centra še v Obrtni coni v Luciji in na Fomačah. V zbirnih centrih so predvideni prevzem, obdelava (stiskanje, baliranje) in začasno skladiščenje sekundarnih surovin. V te centre bi lahko občani dostavljali tudi kosovne odpadke. 3. Ker tako zahteva evropska zakonodaja Osnova za novi izračun so državna Uredba o določitvi mehanizma za oblikovanje cen komunalnih storitev, Navodilo o metodologiji za oblikovanje cen obveznih lokalnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov odpadkov, Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in Sklep o tarifnih postavkah ravnanja z odpadki v Občini Piran v skladu s pozitivnim mnenjem Ministrstva za gospodarstvo. Navodilo o metodologiji za oblikovanje cen obveznih lokalnih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov je začelo veljati aprila leta 1998. Na podlagi omenjenega navodila je treba cene oblikovati na enoto storitve, kije določena kot kilogram ali kubični meter komunalnih odpadkov ali njihovih ostankov, kijih ustvari uporabnik javne službe. Vlada Republike Slovenije je sprejela dokument Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki v letu 1996. Ena glavnih značilnosti strategije je, da so strateška načela EU pri ravnanju z odpadki (Program EU o politiki in akciji v luči varovanja okolja in trajnostnega razvoja, OJ EC 138/93) prenesena v slovenski prostor, hkrati pa so konkretizirana osnovna načela iz Zakona o varstvu okolja. Na podlagi Zakona o varstvu okolja je izdal minister za okolje in prostor Pravilnik o ravnanju z odpadki (UL 84/98), Pravilnike odlaganju odpadkov (UL 05/00) in Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. V prilogi pravilnika o ravnanju z odpadki je klasifikacijski seznam odpadkov in nevarnih odpadkov. Navedeni so: nevarne lastnosti odpadkov, postopki predelave in odstranjevanja odpadkov. O ravnanju z odpadki je treba voditi evidenco in pripravljati letna poročila o nastajanju oz. zbiranju odpadkov in letna poročila o predelavi oz. odstranjevanju odpadkov. Leta 1993 je Slovenija ratificirala Baselsko konvencijo, katere glavni cilji so zagotoviti obdelavo in odstranjevanje nevarnih in drugih odpadkov na okolju varen način čim bliže kraju njihovega izvora ter čim bolj omejiti proizvodnjo nevarnih in drugih odpadkov (tako količinsko kot tudi glede na raven škodljivosti). Uredba o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev vsebuje usmeritve in postopke za določanje cen proizvodov in storitev, med drugim tudi za zbiranje in odvoz odpadkov, dejavnost odlagališč, sežiganje in druge načine odstranjevanja trdnih odpadkov. V skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki ter v skladu s Pravilnikom o odlaganju odpadkov bodo morale vse občine v Sloveniji do leta 2004 urediti ločeno zbiranje odpadkov in embalaže ter zagotoviti njihovo tržno zanimivo predelavo (steklo, papir, plastična in kovinska embalaža, tekstil ...). V Sloveniji naj bi zato ustanovili gospodarsko družbo, žal ne pred letom 2007, ki se bo ukvarjala z zbiranjem in recikliranjem embalaže. Ta družba bo od komunalnega sektorja prevzemala vso prodajno embalažo, od pravnih oseb iz storitvenih dejavnosti pa sekundarno ali transportno embalažo. Ob tem velja posebej poudariti, da je ločeno zbiranje komunalnih odpadkov ali sortiranje mešanih komunalnih odpadkov smiselno le, če je posamezne sestavine mogoče uporabiti kot sekundarne surovine. Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, določa, da bodo dobavitelji dolžni do leta 2002 poskrbeti za sprejemanje in odstranjevanje baterij. Baterije, ki so bile izdelane po letu 1999, nisi nevarne, problematične pa so baterije mobilnih telefonov, zlasti tistih, ki niso bili izdelani v EU. Pri tem je treba omeniti tudi dejstvo, da je iztekanje kislin in težkih kovin iz baterij v vodotoke in morje izjemno nevarno, saj od tam prek krožnika ocvrtih rib ali školjk prodrejo tudi v naša telesa. Po Pravilniku o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo se obveznost recikliranja in ravnanja po predelavi prenaša na tistega, ki bo pripeljal embalirano blago na trg. PREDVIDENE INVESTICIJE V OBDOBJU OD 2001-2005 V tabelah je prikazana višina investicij v obdobju 2001-2005 ter viri financiranja . OSNOVNA SREDSTVA NABAVNA VREDNOST 2001 2002 2003 2004 2005 VOZILA VOZILO ZA BIOLOŠKE ODPADKE 20.000.000 20.000.000 VOZILO ZA POBIRANJE VREČK 12.500.000 12.500.000 SMETARSKO VOZILO 25.000.000 5.000.000 10.000.000 10.000.000 MULTICAR 12.000.000 12.000.(XX) VOZILO ZA PRANJE POSOD 15.200.000 5.000.000 10.200.000 EKOLOŠKI OTOKI, ZABOJNIKI - POSODE EKOLOŠKI OTOKI + DOKUMENTACIJA 13.846.000 5.000.000 1.500.000 6.346.000 1.000.000 POSODE ZA BIO ODPADKE 7.600.000 3.000.000 3.(XX).(XX) 1.600.000 POSODE 1100L IN 240L 23.672.000 12.128.00 4.000.(XX) 7.544.000 OZNAČEVANJE IN KODIRANJE POSOD 4.900.000 4.600.000 300.000 DEPONIJA SORTIRNICA Z OPREMO + DOKUMENTACIJA 90.000.000 10.000.000 20.900.000 16.000.000 17.000.000 26.100.000 DOKUMENTACIJA ZA IZVEDBO SORTIRANJA 4.000.000 4.000.000 VILIČAR 1.500.000 1.500.000 ROVOKOPAČ 3.500.000 3.500.000 BAGER 8.000.000 8.000.(XX) OBRAČALNIK KOMPOSTA 7.600.000 7.600.000 IZOBRAŽEVANJE OBČANK IN OBČANOV 2.800.000 1.1X10.000 1.000.000 800.000 SKUPAJ PREDVIDENE INVESTICIJE 252.118.000 49.728.000 59.400.000 56.746.000 52.600.000 33.644.000 VIRI FINANCIRANJA AMORTIZACIJA 132.700.000 22.128.000 25.000.000 27.872.000 31.600.000 26.100.000 IZ PRORAČUNA 40.874.000 17.600.000 14.400.000 8.874.000 EKO SKLAD 40.000.000 10.000.000 10. di utilizzo dei prodotti. Si tratta soprattutto di acquistare prodotti di qualita con una durata maggiore, avendo assicurati al termine deli'utilizzo la loro raccolta ed il riciclaggio. Nei paesi anglosassoni i provvedimenti per la diminuzione della produzione di rifiuti vengono indicati dalla sigla “4R” (Re-duce, Reuse, Recycle, Recover), ossia diminuire, usare nuovamente, riciclare, rinnovare. Per diminuire la quantita di rifiuti prodotti e necessario introdurre in tutti i suoi segmenti la raccolta differenziata dei rifiuti alla fonte. Ci6 richiedera un grado maggiore di conoscenze e di disciplina da parte di tutta la popolazione e šara impegnativo anche dal punto di vista tecnico e finanziario, in quanto šara necessario garantire il sistema dei contenitori di raccolta, dei punti di raccolta e fadeguata disposizione dei termini di rimozione. In questo ambito la cjuestione chiave č che tutti devono prendere coscienza che i rifiuti cemiti vengono utilizzati dalle aziende come materie prime secondarie e non come rifiuti, per cui questi devono essere cemiti con cura alforigine. Quando vi ritroverete a riporre le singole tipologie di rifiuti, e soprattutto la carta, il vetro, le lattine e i rifiuti ingombranti di dimensioni maggiori sia nell'ambito delle isole ecologiche sia nei cortili locali adibiti alla raccolta ed riciclaggio sani possibile diminuire la frequenza delle rimozioni. Se in una determinata area la quantita di rifiuti presenti nel contenitore per i rifiuti rimanenti diminuira sensibilmente la frequenza delle rimozioni diminuiril adeguatamente e, con un numero inferiore di rimozioni, i numeri presenti sui bollettini di pagamento saranno certamente minori. E’ inoltre necessario prestare attenzione soprattutto agli imballaggi, in quanto questi rappresentano sino al 50% del volume dei rifiuti urbani. Le soluzioni tendono alfuso di imballaggi utilizzabili pid volte, ossia alfuso di materiali riciclabili. Si sta introducendo pure il contrassegno degli imballaggi con sigle particolari, in modo da far decidere alf acquirente ecologicamente cosciente f acquisto di quei determinati prodotti, fabbricati in armonia alle leggi inerenti la tutela ambientale. Nei nostri rifiuti urbani primeggiano anche i rimasugli di cibo, la carta, il vetro, la ceramica, i metalli, le masse plastiche, la gomma, il pellame, i tessili e il legno. Naturalmente la composizione dei rifiuti dipende dal grado di elevazione economica, sociale e culturale della popolazione. Il problema principale che ostacola la diminuzione della quantit& di rifiuti prodotti d rappresentato dal cambiamento delle consuetudini di vita e di consumo, il che rappresenta un compito a lungo termine, strettamente legalo alf educazione delle persone ed alf introduzione sistematica di abitudini di vita pih adeguate. La gestione dei rifiuti urbani b necessaria onde diminuire f aggravio ambientale e per impiegare utilmente una quantitži sempre maggiore di materie prime e di energia. La Slovenia ha sottoscritto anche la Convenzione di Basilea, il cui fine principale b f assicurazione della lavorazione e deli’eliminazione dei rifiuti in maniera non nociva per f ambiente in luoghi piii vicini possibile alle localiu) che ne sono la fonte, nonchč limitare al massimo la produzione di rifiuti pericolosi e di altro genere (sia quantitativamente sia in relazione al grado di nocivita). Attualmente da noi il sistema pih diffuso di soluzione del problema dei rifiuti urbani b quello della raccolta e della discarica indifferenziata dei rifiuti nella discarica comunale. Solamente alcune tipologie di rifiuti vengono raccolte in maniera differenziata e fomite in ulteriore utilizzo come materie prime secondarie. I motivi principali sono il prezzo in continua ascesa dello spazio necessario alle discariche ed i problemi legati alf acquisizione delle aree necessarie. Infatti in Slovenia si verifica sempre di pid la cosiddetta sindrome NIMBY (non nel mio cortile). Le difficolt^ nascono dal presente rapporto della societa nei confronti dello smaltimento di rifiuti; problemi che derivano anche da una mancata coordinazione e organizzazione amministrativa e professionale nonchč dalla mancanza di stimolanti misure economiche. Pertanto tutti noi dobbiamo impegnarci a fondo per diminuire al massimo la quantitll di rifiuti prodotti. Solamente in questo modo potremo sgravare le discariche e contribuire alf aumento della qualit& del nostro ambiente di vita. Durante la sua visita in Slovenia, la commissaria europea per f ambiente, Margot Wallstroem, ci ha avvertito che lo smaltimento dei rifiuti b uno dei segmenti di tutela delfambiente meno regolati in Slovenia nonchč una considerevole fonte d’inquinamento della natura. La buona notizia b che la sorte del nostro comune verde b nelle nostre mani. Cittadini meritevoli Conservazione del ricordo degli illustri cittadini di Pirano Ogni localita ha una propria storia e nulla oggi accade senza che sia influenzato dal passato. Anche il nostro comune e la cittši di Pirano hanno una loro storia, dai tempi degli Istri, della Magna Greda, dei Romani, di tutte le possibili ed immaginabili migrazioni e insediamenti delle popolazioni nel corso del Medioevo, alla lunga dominanza della Serenissima, a Napoleone, al periodo delPImpero austriaco, alfltalia, al Territorio libero di Trieste, alla Jugoslavia e per finire alla Slovenia indipendente. Le popolazioni si sono insediate, sono esodate, altri sono vissuti in questi luoghi per secoli, ma tutti hanno contribuito alla creazione di questa nostra splendida localita, nella quale oggi viviamo, consapevoli del suo patrimonio storico e culturale di inestimabile valore. La conservazione del ricordo ed il rispetto dei nostri predecessori e degli illustri cittadini del passato b una delle tradizioni fondamentali della cultura e della societž civile. Anche la nostra cittii ha avuto nel passato personalitd che, grazie alla loro opera, sono assurte a vasta farna e sono considerate sotto ogni aspetto nostri cittadini meritevoli, dei quali numerosi sono coloro, il cui cammino della vita si č concluso nel nostro cimitero. E quindi giusto conservame il ricordo ed b nostro dovere avere cura delle loro tombe. La citazione di alcuni defunti che riposano nel nostro cimitero b frutto deli’operatodi un gruppo di lavoro nominato alf uopo dal Sindaco, anche se sono convinto che ognuno di noi forse avrebbe operato scelte ulteriori e variegate. Le personalitil scomparse sono indicate in ordine alfabetico per non togliere dignitž ed onore a nessuno dei nominati. La prima personaM b il regista cinematografico Frantižek Čap, nato a Čachovice, in Cecoslovacchia, il 7.12.1913. Egli fu un noto regista nella sua Patria, ed una delle sue opere piii note b il film drammatico a sfondo bellico “Uomini senza ali”, del 1946, premiato al Festival di Cannes. Nel 1949 emigrč nella Germania federale e da 11 si trasferi in Jugoslavia, ove giro per produttori sia nazionali sia esteri ben 11 film. Il regista introdusse nella cinematografia slovena i rudimenti dello stile commediografico e le sue virtii furono soprattutto f abile fabulazione, la scelta incisiva degli interpreti, la cura dei particolari e la padronanza delle situazioni sia comiche sia drammatiche. Con questi presupposti egli diresse nel 1953 “Vesna”, il primo film comico sloveno, stupendo il pubblico, mentre con la produzione “Gli attimi della decisione”, del 1955, il maestro tratto la problematica della Lotta popolare di liberazione. Mon a Pirano il 12.1.1972. Miroslav Čok, nato il 2.1.1916 a Trieste, fu per lunghi anni il direttore della scuola elementare di Lucia. Durante il periodo della sua educazione la scuola slovena che frequentava fu soppressa, ed egli dovette continuare gli studi in lingua italianapresso ITstituto magistrale di Trieste, decidendo di diventare egli stesso insegnante. Durante il secondo conflitto mondiale fu intemato in Germania, dalla quale fece ritomo nel 1945, includendosi immediatamente, quale Sloveno cosciente della sua appartenenza nazionale, al movimento per fannessione di tutto il Litorale alla Slovenia. Nel 1946 si trasferi dalla sua localita natia, rimasta in Italia, dapprima a Sočerga e 1’anno successivo a Lucia, ove insegnč e diresse la scuola elementare sino al suo pensionamento. Cok insegnč pure presso la scuola elementare italiana di Lucia e fu sempre attivo in tutti i campi del sociale, ed in particolare in quello culturale. Fu un no-bile umanista progressista, che operč con abnegazione e con successo, acquisendo un’alta stima delle persone e degli študenti che lo attomiavano. Egli dedicb il suo tempo libero alla pittura e produsse una vasta gamma di acquerelli con motivi del circondario e delle indimenticabili saline di Lucia. Mori nel 1982. L’eroe popolare Ferjančič Anton - Zvonko nacque a Gradišče presso Vipava il 54.1915. Prima della seconda guerra mondiale lavorb nel demanio forestale, magiiinel 1941 disertodalPEsercito italiano e si uni nel novembre dello stesso anno alla Primorska četa (Compagnia del Litorale). Membro del PCS dal 1942, ricopri il ruolo di comandante della Compagnia Vipava, fu intendente del Battaglione Gregorčič ed accompagnatore del comandante del Distaccamento delflsonzo. Dopo la capitolazione delfltalia assurse al ruolo di commissario politico del battaglione di rincalzo ad Aidussina e quindi comandante della compagnia di protezione presso il CP del PCS per il Litorale e ITstria. Nelfautunno del 1944 frequent6 la scuola ufficiali presso il CG delfAPL e dei rvi 'V''! ^ ^ ^ n n ^ pN^j ^ DPS e fu successivamente comandante delle localita di Čepovan, di Kranj e di Škofja Loka. Dopo la liberazione ricopri il ruolo di direttore delle aziende del settore del legno ad Aidussina. Decorato con la medaglia partigiana alla memoria del 1941, mori nel 1990. Un interessante itinerario di vita e quello di Fonda Drago (Dragutin), nato a Trieste nel 1881, figlio di un piranese. Diplomatosi aPisino," prosegui gli studi presso la Scuola superiore di scienze economiche a Trieste. Fu soldato austro-ungarico durante la prima guerra mondiale, cadde in prigionia in Galizia e fu deportato in Russia in prigionia, alla quale sopravvisse, fuggendo in Serbia alla caduta dello Zar. Si uni quindi a Salona ai combattenti per la liberazione della Serbia, facendo successivamente ritorno in Slovenia, ove per qualche tempo visse assieme ai volontari che combatterono per il confine settentrionale, per poi trasferirsi a Trieste quale collaboratore del noto console Ivo Andriae. Fece quindi ritorno a Belgrado, ove fu collaboratore esperto di erbe officinali presso ITstituto di commercio estero. Successivamente avvio un esercizio in proprio di erbe officinali. Su suo desiderio fu tumulato a Pirano. Egli scrisse sei trattati sulle erbe officinali, di cui uno dal titolo “Ljekovito bilje i život” (Le erbe officinali e la vita), che fu pubblicato a Pirano nel 1957. Si tratta di un’enciclopedia sulle erbe officinali e sulle loro proprieta terapeutiche. Dal cognome si evincono chiaramente le sue origini italiane, mentre dal nome il fatto che egli fosse uno Slovenc d’oltre confine, nome poi tramutatosi in Dragutin in Serbia, ove vivono i suoi discendenti. Il fatto di essere quello che casualmente si e diventati e in effetti una caratteristica saliente-della gente di queste nostre terre. La sua tomba e sita a cavallo del passaggio che unisce il cimitero nuovo a quello antico e sulla lapide si trova iscritto pure il nome di sua moglie, ma non fu destino che essi riposassero assieme, poiche la sua signora e tumulata in Serbia. Fonda Enrico, pittore, aveva una stupenda tomba nel nostro cimitero. Non essendoci pero nessuno a curarla, le sue spoglie sono State purtroppo esumate e collocate in un’uma funeraria, mentre la tomba e stata assegnata ad altri defunti. Egli nacque 1’8.11.1892 a Fiume nella famiglia di Antonio Fonda. Fu un postimpressionista autodidatta, dotato di un profondo senso del colore, della luce e deH’equilibrio della composizione. Dal 1911 al 1914 studio architettura a Budapest e visse a Mo-naco. Durante la prima guerra mondiale assolse il servizio di leva a Radkensburg, facendo ritorno a Fiume dopo la fine del conflitto senza essere riuscito a terminare gli studi. Nel 1919 espose per la prima volta a Fiume le sue opere e successivamente viaggio molto, in particolare a Trieste, ospite della famiglia Fonda Savio, ove, tra le altre opere, ne dipinse i componenti, affidando ai posteri il famoso ritratto dal titolo “Pieretto”, del 1922. Nel 1922 fu autore di una vernice presso la nota Ca’ Pesaro a Venezia e nello stesso anno partecipo nelTambito della galleria Geri Boralevi alla mostra dei pittori dissidenti. La vita lo condusse ulteriormente in viaggio per studiare la pittura di Giovanni Fattori e del Macchiaiolo. Partecipo per la prima volta con il dipinto “Un provinciale” alla Biennale di Venezia del 1922, e seguito a partecipavi nelFedizione del 1926, esponendo i dipinti “Donna al piano” e “Vespro”. Fu inoltre autore di numerose esposizioni nel 1923, ’24, ’26, ’27 e ’28, sempre presso laprestigiosaCa’ Pesaro di Venezia. Nel 1924 si trasferi a Milano, ove partecipo alla prima esposizione Novecento italiano. Nel 1926 invio un dipinto anche al Salone deglTndipendenti di Parigi, ove si trasferi defmidvamente nel tardo autunno del 1927. Il Govemo francese acquistč> dali’artista per il Museo Lussemburghese il quadro “L’Atelier”, che oggi si trova presso il Museo nazionale d’Arte modema. Nello stesso anno egli partecipo alla Mostra del Sindacato, tenutasi a Trieste. Mori di polmonite nel 1929 a Parigi, ove fu dapprima sepolto assieme alla moglie Alfa Husak, che si suicido sulla sua tomba. Successivamente le sue spoglie furono esumate e tumulate nel cimitero della nostra cM. Il nostro cimitero conserva pure le esequie del noto pubblicista Vlado Kozak, nato a Lubiana il 15.2.1907. Egli fu sin da giovane un attivista politico del movimento comunista, collaborando gia nel 1924 alTorganizzazione delfattacco delle Compagnie proletarie d’azione, svoltosi ad Oijuno presso Trbovlje. Nel 1925 gli fu vietata la frequenza a tutte le scuole medie di allora. Presso la sua dimora, ove egli conduceva una trattoria sulla Poljanska cesta, si riuni vano nella seconda metil degli anni ’20 i giovani alunni e študenti nel cosiddetto Circolo Štrajzl, e sempre nello stesso periodo egli organizzč a časa propria la tecnica del PCI. Nel 1935 Kozak si urn al movimento agricolo operaio, abbandonando due anni dopo 1’attivita di ristorazione per dedicarsi completamente alfoperato politico. Nel gennaio del 1941 fu confinato a Bileča, da cui fece ritorno appena prima delfinizio del secondo conflitto mondiale. Lestate successiva passb nelfillegalith ed operč come attivista nella regione della Dolenjska. Dopo un breve soggiomo a Lubiana si uni nel maržo ai partigiani, ove fu membro dei distaccamenti Dolomiti e Krim. Fu redattore sin dal 1943 della pubblicazione Kmeeki glas e nel 1944 referente per 1’agitprop presso il CC del PCS, nonchč corrispondente dei giornali Ljudska pravica e Slovenski poročevalec. Dopo la liberazione divenne direttore delfufficio stampa presso la Presidenza del Govemo della RPS e quindi redattore del giomale Kmečki glas. Nel 1982 pubblicb il libro di ricordi ‘Testimonianze cosacche”. Mori a Portorose il 29.9.1985. La personalith che ha indubbiamente il merito maggiore nelfopera di conservazione del patrimonio legalo alla produzione del šale nel comune di Pirano ed a numerosi altri filoni storici č Miroslav Pahor, storico, nato a Novela il 5.11.1922. Laureato in storia presso laFačolta di filosofia di Lubiana, ove fu pure nominato dottore in scienze con il tema “Le lotte sociali nel comune di Pirano dal 15° al 18° secolo”, visse a Pirano dal 1954, ove restauro 1’operato delfarchivio, della biblioteca, del museo e del servizio di tutela dei monumenti. Fu direttore, tranne un breve periodo, sino alla sua morte del Museo del mare “Sergej Mašera” e fu insignito nel 1974 del premio Valvasor per la sua opera in campo museale. Il suo lavoro di ricerca era indirizzato principalmente alla storia antica delle citta litoranee da Pirano a Trieste ed approntd 1’edizione dello Statuto di Pirano (nel 1987, assieme a J. Sumrada). Studio inoltre la storia della marineria slovena recente e pubblico nel 19691’ opera “Cent’ anni della marineria slovena, dal 1848 al 1941". Mediante il metodo storico etnologico descrisse il lavoro nelle saline piranesi e la vita dei salinai nella monografia “Le antiche saline di Pirano” (1963, assieme a Tatjana Poberaj), cogliendo inoltre un successo particolare con lo studio “Lungo la strada degli alberi...” (1981, assieme ad Ilonka Hajnal), nel quale descrisse la cosiddetta strada degli alberi e 1’inclusione delFentroterra sloveno nella marineria. L’esimio professore pubblico oltre 150 trattati ed articoli nelle riviste e nelle raccolte locali, nonche nelle pubblicazioni a carattere storico a livello nazionale. Mori il 25.4.1981. Herman Pečarič, nato nel 1908 ad Albaro Vescovč di Sotto presso Čapodistria, e un famoso pittore del periodo moderno, strettamente legalo alla nostra citta. Fu il sesto figlio di Miha e di Marija e, a causa delle modeste condizioni familiari, fu costretto ben presto ali’ apprendistato per commesso, cercando impiego dapprima a Lubiana e poi a Belgrado, a Maribor e quindi anche a Vienna, vivendo nel frattempo grazie ad impieghi saltuari. Quando a Maribor ricevette un impiego consono alla sua istruzione pote dedicarsi alla sua passione, la pittura. Assolse la leva militare a Belgrado e ritomb presso la časa natia nel 1939, per la prima volta dalla sua dipartita. Nel 1941, dopo la dissoluzione della Jugoslavia, fu deportato in prigionia in Germania, ove fu inviato assieme ad un gruppo di Sloveni a lavorare i campi presso Zerbst. Durante la prigionia divenne un membro attivo delForganizzazione antinazista e nel 1945 fece ritorno a Belgrado, ove si iscrisse al secondo anno deli’Accademia delle arti figurative. Dopo aver terminato con successo gli studi fece ritorno a časa e si insedio a Pirano, ove visse e lavord sino alla sua morte, avvenuta nel 1981. Nel 1983 la di lui moglie Maria dono al Comune di Pirano 141 opere delfesimio artista con il fine di creare un’esposizione permanente. Le opere deli’autore furono esposte saltuariamente in via Župančič 14 a Pirano sino al 14 ottobre del 1999, quando fu solennemente inaugurata a Pirano la galleria che porta il Suo nome. Pochissimi sono i dati a disposizione riguardanti il fotografo Alfredu Pettener, nato a Pirano. Egli fu il proprietario di uno studio fotografico nonche ardente ed ottimo fotografo, che ritrasse in maniera esauriente 1’immagine di Pirano a cavallo tra il 19° ed il 20° secolo. Le sue foto sono parte di aleune collezioni private e di quella del Museo del mare. Mori a Pirano nel 1943. Il medico Orazio Pupin nacgue il30.8.1850efuun noto balneologo, pubblicista ed emento medico austriaco dalfesperienza pluriennale presso il policlinico di Vienna. Ricopri il ruolo di medico principale presso le Ferrovie del Regno e quello di membro del Collegio dei balneologi austriaci e delTAssociazione dei medici austriaci. Si annovera tra i fondatori del turismo termale e terapeutico di Portorose, ove nella sua sfarzosa villa aperse nel 1908 un sanatorio, nel quale vennero curate per oltre un ventennio con metodi ed applicazioni assolutamente naturah le patologie piu diverse. Grazie al suo operato Portorose fu proclamata ufficialmente localita termale e terapeutica con il decreto legge del Ministero degli affari interni del 26.6.1897. Pupin scrisse nel 1910 il trattato “Portorose in Istrien”. Mori il 15.7.1915. StefanoRota, bibliotecario ed archivista, nacque a Pirano il 25.12.1824. Nel 18551’allora Podesth Pietro Felice Gabrielli promulgb il decreto di assetto del piano per lo sviluppo della biblioteca civica, quale una delle istituzioni piit importanti per la cittč, affidandone il controllo e la cura il 5 ottobre dello stesso anno al bibliotecario Stefano Rota, che esplctb con successo questo compito sino al 1887, anno in cui fu nominato direttore ed archivista deli'allora neocostituito archivio civico di Pirano. Egli arricchi ed amplib, grazie ai numerosi acquisti e lasciti acquisiti, il fondo della biblioteca civica, conservb la documentazione storica della Pirano medievale e la documentazione attinente Giuseppe Tartini. Inoltr e Stefano Rota fu uno serittore estremamente produttivo, di cui si ricordano le opere “Notizie sui tre casati di Momiano”, il racconto in poesia “San Niceforo, la leggenda istriana”, ed inoltre la traduzione de “Il ratto di Proserpina”, delFautore C. Claudiano Laudiano, “La Tebe ide”, di P. P. Strazio e “Il libro delTEcclesiaste e 1’Africa”, del Petrarca. Mantenne contatti epistolari con personaM famose del tempo come Pietro Kandler, Carlo Combi, Carlo e Camillo De Franceschi, Gianpaolo Polesini, Vincenzo de Castro e Matteo Petronio. Mori a Pirano 1’ 11.5.1916. Una personalita estremamente importante del secolo scorso a Pirano e nel territorio piu vasto delflstria fu Antonio Šema, nato a Pirano nel 1888, instancabile pedagoge nella scuola elementare della nostra citta e successivamente, quando il fascismo gli vietb 1’insegnamento, a časa propria. Noto come “il Maestro” in tutta ITstria, a seguito del suo operato in campo sociale fu rispettato da tutti e costantemente perseguitato dai fascisti. Fu tra gli organizzatori del partito socialista, promotore di circoli giovanili ed attivo in tutti i campi, tra i quali quello di notevole importanza relativo alTinstaurazione di stretti legami con la popolazione slovena e croata dellTstria. Mori nel 1945 ed il Ginnasio italiano di Pirano si fregia del suo nome. Lo serittore Zdravko Slamnik - Pavle Zidar riposa anch’egli nel nostro cimitero. Serittore e narratore sloveno, nacque il 6. L1932 a Slovenski Javornik presso Jesenice. Terminb le magistrali a Lubiana e lavorb nella regione della Dolenjska e successivamente a Pirano come libero artista. Nelle sue novelic, nei racconti e nei romanzi, con personaggi forti in posizioni esposte, narra le sue esperienze autobiografiche e deserive le sue idee, come ad esempio ne “Gli abitanti delle baracche” (1968), ‘Tl fumo che ha Podore di mia sorella Julia” (1970), “Loccupaz.ione di Javornik” (1984), ‘Tl pellegrinaggio penitenziale” (1992), mentre narra della vita agricola ed operaia del dopoguerra in “San Paolo” (1965) ed in “Padre nostro” (1967). La vita nelle scuole magistrah č narrata dah’ autore nelPomonimo romanzo del 1971 ene“Isogni di Jakob (1979), mentre la vita erotica e quella coniugale sono il tema di “Maria Maddalena” (1968), di “Romeo e Giulietta” (1973), di “Beatotra le donne” (1975) e de “La luna di miele” (1897). I suoi racconti sono dapprima coloriti nello stile, mentre successivamente divengono pid riflessivi. Tra i numerosi titoli per ragazzi si ricordano “Scrivo un libro”, del 1970, e "Mihec il pauroso”, del 1972. Decedutonel 1992. Nella nostra cittd č vissuto pure Pavle Zamar, pittore, nato il 29 giugno del 1929 a Ločnik presso Gorižia. Nel 1941 Zamar si iscrisse alla Scuola perPartigianato artistico di Gorizia, collaborb successivamente alla lotta popolare di liberazione e nel 1946 frequentb il ginnasio di Radovljica, partecipando nel 1949 alla decorazione di numerosi locali riservati di Lubiana. Nel 1957 fu tra i costitutori deli’Associazione degli artisti dilettanti “Nikolaj Pirnat” di Nova Gorica, nel 1962 fu amministratore delPaeroporto di Portorose e nel 1966 deli’UAGP di Pirano, nonchč promotore delPistituzione dell’ex tempore intemazionale di pittura. Nel periodo tra il 1957 ed il 1987 Partista allesti 15 mostre personali e partecipb a 16 vernici collettive. Deceduto nel 1989. Drago Žerjal Predsednik republike Milan Kučan na proslavi v Kopru Izbrali sumi pravo pot Slovenska državnopolitična in vojaška zgodovina premore datume, ki ne smejo biti ne pozabljeni in ne podcenjeni. Eden takih je 26. oktober 1991. leta, ki se ga danes slovesno spominjamo. Na ta dan je pred 10. leti iz koprske luke odplula ladja z zadnjimi vojaki, orožjem in opremo jugoslovanske armade. V tistem trenutku je Slovenija dokončno in nepreklicno postala suveren gospodar na celotnem ozemlju nove države. To dejstvo je bilo toliko bolj pomembno zato, ker se je zgodilo v občutljivem in sorazmerno negotovem obdobju prizadevanj za mednarodno priznanje, ki ni bilo povsem samoumevno, saj sta bili zadržanost evropske in negotovost svetovne politike v tistem času še vedno zelo živi. Popolna notranja suverenost in efektivno izvrševanje oblasti sta bila med odločilnimi pogoji za uveljavitev in mednarodno priznanje nove države. Pred desetimi leti je Slovenija na tem kraju ti zahtevi izpolnila. Iz današnjega zornega kota gledano in z vedenjem o dogajanju v drugih delih nekdanje skupne države presojano, je bil ta odhod redko ali celo edino, vsekakor pa zadnje še razumno dejanje bivše jugoslovanske vojske. Vemo, daje tak rezultat predlagalo takratno slovensko državno vodstvo in da je odločitev o tem sprejelo zvezno predsedstvo. Prav tako je znano, da je do obrata prišlo že v času julijskih brionskih pogajanj med slovensko in zvezno državno oblastjo ter predstavništvom Evropske unije. Znano je, da je takrat slovenski član zveznega predsedstva v pogajanja o umiku JLA vložil veliko truda in prizadevanj. A prav tako vemo, da se je trdo jedro zveznega armadnega vrha v tistem času še vedno ukvarjalo z načrtom rušilne vojaške kazenske ekspedicije, letalsko bombardiranje naših krajev, komunikacij in industrijskih objektov. Očitno je, da je v odločilnem trenutku vendarle prevladalo mnenje tistih generalštabnih oficirjev, ki so še priznavali zvezno predsedstvo in - IZDELAVA DIGITALNIH FOTOGRAFIJ T?* v ► • direktno iz diapozitiva c % • digitalnih fotoaparatov: compact flash, PC card Pričakujemo • CD - romov vas v novi • korektura starih fotografij - trgovini v izboljšanje kontrasta, ostrine, intenzivnosti barv TPCII • fotografiranje svečanosti in porok Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski uMp (»lavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip. Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TelJFai: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - poSta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in IMedia Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.A fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna Št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. d9/9S) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %. njegovo funkcijo vrhovnega poveljnika. Po tem dejanju je prišlo zelo naglo do radikalnih sprememb v armadi, ki je postala čisti instrument takratne beograjske velikosrbske politike. Že decembra 1991 je prišlo do grozovitega sklepnega napada na Vukovar, njegove okupacije in grozovitih zločinov nad branilci mesta ter celotnim nesrbskim prebivalstvom. Šlo je za osvajanje, ki naj bi beograjsko oblast vzpostavilo do meja Velike Srbije. Začel se je divji krvavi ples novodobnega četništva z vsemi posledicami na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Ob poznavanju teh dejstev še bolje vidimo, da smo sc v letih osamosvajanja in še posebej v letu 1991 prav odločali in da smo izbrali pravo pot. Hkrati z odločnim vojaškim odgovorom v slovenski desetdnevni vojni, za katerim je stalo skoraj brez izjeme vse ljudstvo, smo uporabili vsa legalna in v evropskem prostoru priznana sredstva in pota sporazumevanja in pogajanj z dvojnim ciljem: uresničiti plebiscitno odločitev in doseči osamosvojitev ter se v naj večji možni meri izogniti nasilju, ubijanju in vsemu, kar prinaša vojna kot največje človeško zlo. Toda v tej vojni je bilo treba poprej zmagati in ne kloniti pred vojaško silo veliko močnejšega nasprotnika. To so zmogli pripadniki slovenske Teritorialne obrambe in milice. Tega ne smemo pozabiti. Izpolnjevali so odločitve takratnega državnega vodstva in se zavedali, daje v njihove roke položena usoda odločitve o samostojni slovenski državi. Opravili so to zgodovinsko nalogo odgovorno in častno. Na njihovo zmago je bilo mogoče nasloniti politično in diplomatsko dejavnosti, ki je potem prinesla mednarodno priznanje. Danes sta podobi Slovenije in sveta drugačni kot pred desetimi leti. Slovenija je v svetu priznana in spoštovana država. Notranje smo sorazmerno dobro urejeni in pri koncu vseh sistemskih preurejanj, političnih in gospodarskih. Smo pri koncu pogajanj za članstvo v Evropski uniji in upravičeno pričakujemo, da bomo prihodnje leto povabljeni v NATO, ker se odgovorno pripravljamo za dolžnosti v njem. Smo opravilno sposobna država, ki s svojimi pobudami in predlogi zmore enakopravno sodelovati ne le s svojimi sosedi, marveč tudi pri iskanju deli prebivalstva, kar s pridom izkorišča sodobni fanatični mednarodni politični terorizem. Naša dolžnost je sodelovati v prizadevanjih, da se bo zdaj drugačni svet tudi v pogledu socialne pravičnosti uravnotežil in tako v veliki meri marginaliziral negativne učinke, ki jih je svetu prinesla globalizacija, tudi mednarodni kriminal in terorizem. Verjamemo, da to spoznanje v svetu hitro dozoreva. A vse to bomo zmogli in bomo uspešni pri svojih mednarodnih dejavnostih le, če bomo ohranjali notranja sistemska ravnotežja in trdnost pri uresničevanju in zavarovanju nespornih nacionalnih interesov. Pomemben del notranjega ravnotežja je tudi naš varnostni in obrambni sistem. V tem pogledu je bilo doslej precej zamujenega, opuščenega ali napak storjenega. V skupno zadovoljstvo moram danes povedati, da je prišlo v tem pogledu do očitnih pozitivnih premikov. Danes Slovenska vojska koncept ima. Ve kakšni so cilji njenega razvoja in zakaj so takšni. Novi ekipi na ministrstvu za obrambo in v generalštabu Slovenske vojske sta sprožili aktivnosti, ki naj ta pomemben projekt uresničujejo. O tem sem se prepričal odgovorov na temeljne dileme evropske politike pa tudi pri reševanju akutnih vprašanj mednarodne skupnosti, soočanje z izzivi globaliziranega sveta in številnimi kaotičnimi razmerji v njem. Odgovorno sprejemamo in uresničujemo svojo vlogo in možnosti, ki jih imamo pri urejanju razmer v še vedno nemirnem prostoru jugovzhodne Evrope. Zavedamo se velike soodvisnosti in povezanosti Evrope, vemo, da brez miru in varnosti v prostorih bivše Jugoslavije ni varnosti v Evropi. Obžalujemo, da naši glasovi in predlogi v tem pogledu niso bili vselej razumljeni in dovolj upoštevani. V polni meri delimo ogorčenje vsega demokratičnega sveta zaradi novodobnega vojaškega in vsakršnega, tudi biološkega terorizma. Vemo, daje to zlo potrebno radikalno izkoreniniti in bomo pri tem sodelovali. Prepričani pa smo prav tako, da so v sedanjem svetu številna krivična razmerja in v marginaliziranem položaju celi narodi ali svetovnega tudi na nedavni veliki vojaški vaji na vadbišču Poček. Ti premiki nas lahko vse navdajajo z upanjem, da bomo tudi po usposobljenosti Slovenske vojske prihodnje leto na ravni, ki je primerna za vojske držav članic NATO. Sprejem takšne Slovenije v NATO bi pomenil, v to smo prepričani, tudi prispevek h krepitvi obrambne sposobnosti in učinkovitosti evroatlantskega varnostnega sistema v celoti. Naša današnja slovesnost naj torej ne bo le spominjanje na dneve in mesece pred desetimi leti, marveč tudi priložnost za samozavedanje, da imamo prihodnost naše države in varnost ter kakovostno življenje naših državljank in državljanov v svojih rokah. To pa je najprej in predvsem odgovornost. Sedanja generacija upravljalcev naše države mora storiti vse, da bi ustvarila dobre temelje za zares srečno in varno prihodnost naših otrok in vnukov. Je pa izpolnitev te naloge tudi izpolnitev dolga do dejanj vseh tistih, ki so se pred 10. leti uprli agresiji JLA, nekateri v njej tudi izgubili življenja, ter ustvarili temeljne pogoje za dogovor o mirnem odhodu JLA iz Slovenije in za politično aktivnost, ki je potem pripeljala do mednarodnega priznanja Slovenije. Njim moramo biti hvaležni in predvsem njih se danes spominjam. Tu na Koprskem se je vojna proti Sloveniji začela dan prej. Tu se je z odhodom zadnjega vojaka jugoslovanske vojske pred desetimi leti na naših tleh tudi končala. Od takrat je naša prihodnost v naših rokah. Srečno. Spomin na konec vojne za Slovenijo Na starem pomolu na Ukmarjevem trgu v Kopru stoji kompozicija plastik Sonce in Jezik zemlje (spominsko obeležje je darilo MO Koper) akademskega kiparja Dušana Tršarja. Trak sta na slovesnosti, ob 10. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA, ki je bila 26. oktobra 2001 v Kopru, prerezala ministra Grizold in Bohinc. Direktor Slovenske policije Marko Pogorevc in načelnik generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič sta podelila plaketo Borisu Žnidariču, vodji akcije ob odhodu vojakov JLA. Od ministrov so prišli na proslavo Dimitrij Rupel, Rado Bohinc, Anton Grizold in Franci But. Med uglednimi gostije bil tudi predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger. Nismo pa opazili prvega in takratnega obrambnega ministra Janeza Janše (morda zato, ker naj bi, kot je v Delu zapisal novinar Boris Jež, bil prav on tisti, ki naj bi predlagal, da naj JLA ostane v Sloveniji še 3 leta?) pa tudi ne Jelka Kacina in Igorja Bavčarja. Pa ne, da so se heroji že sprli? FOTO: FK- Primorski utrip to Ato IGRALNIŠTVO Državni svetnik Branko Grims je predlagal celo odložilni veto Državni zbor Republike Slovenije je dne 16. oktobra 2001 po hitrem postopku sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo. S tem pa očitno niso bili vsi zadovoljni. Državni svetnik Branko Grims je zapisal, daje Državni zbor to storil kljub jasnemu opozorilu pravne stroke, da ta postopek ni utemeljen, saj se po mnenju Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve »s predlagano novelo korenito posega v sam koncept delovanja igralništva, kar bi kazalo vsestransko, tudi pravno, še dodatno preučiti, česar pa hitri zakonodajni postopek ne omogoča.« Sekretariat za zakonodajo prav tako opozarja na očitno neutemeljenost sklicevanja na odločbo ustavnega sodišča, saj je razveljavilo le del podzakonskega akta (tri člene pravilnika), zakona pa ne! Očitno je torej, da sprememba zakona ni bila nujna in da je bil hitri postopek uporabljen neupravičeno, zaradi česar ni bila omogočena dovolj široka preučitev možnih sprememb, saj so vsi (z državnim svetom vred) svoje delo opravljali v nepotrebni časovni stiski, kar ni skladno z načelom racionalnosti. Sekretariat za zakonodajo, ki posebej opozarja na nedopustnost arbitriranja, je izrecno opozoril na očitno neskladnost 2. in 3a. (deloma pa tudi 3b in 99.) člena zakona z ustavo, zlasti z 2. in 120. členom ustave (legalitetno načelo): "ustava predvideva delovanje državnih organov na podlagi zakonov, saj se pravice in dolžnosti skladno z ustavo lahko določi le z zakonom." Po mnenju sekretariata ni dopustno, da se ministru prepusti odločanje o zadevah, ki bi po vsebini sodile v zakon: "načinu, pogojih, vrsti iger, obsegu prirejanja in drugih vprašanjih" in opozarja tudi na obrazložitev, iz katere prav tako izhaja, da se:"dejansko želi s podzakonskim aktom urediti materijo, ki je po 87. členu ustave pridržana zakonu." Po mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve se s tem zakonom "nesistematsko posega v samostojnost gospodarskih subjektov." Zakon bo imel izrazito negativne učinke za proračun, zlasti kratkoročno. Ni mogoče razumeti odločitve vlade, ki se odpoveduje stabilnemu viru prihodkov. Prav tako pa ostaja odprto zakaj bi bila prav ta dejavnost deležna sorazmerno bolj ugodnega statusa (z namenom, da bi se več investiralo - vprašanje je, ali sploh doma ali, kot vse kaže, v tujini, v državah, kjer je finančna zakonodaja pomanjkljiva in predvsem le na papirju?). Ko je bilo s strani mnogih, tudi državnega sveta, predlagano bolj naklonjeno obravnavanje kulture, na primer slovenske knjige; stvari, namenjenih otrokom; opreme za gasilce, novo pediatrično kliniko ipd., se ni pokazalo razumevanja za dodatne davčne in siceršnje olajšave, češ, da "te stvari ne zaslužijo dodaten poseben status", sedaj pa se v bistvu zelo ugoden poseben dodaten status podeljuje prav igralniški dejavnosti. Zakaj in ali je za Slovenijo to res tako posebnega življenjskega pomena? Zakon je torej problematičen tako glede vsebine, kot glede posameznih določb in znova seje izkazalo, daje hitenje pri sprejemanju zakonodaje le v škodo državi. Prav na to dejstvo (in še številne druge pomanjkljivosti tega zakona) je opozoril tudi Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, zato je zapisal, da bi bilo potrebno številne določbe tega zakona "ponovno preučiti". Predlog za veto je torej vsebinsko in (pravno) strokovno utemeljen, je zapisal Branko Grims. NAVTIČNI TURIZEM Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2000 v treh marinah na morski obali 1619 privezov in 5.551 plovil. Največ z nemško zastavo, s slovensko kar 22%. Skupna površina njihovega akvatorija je merila 183.000 kvadratnih metrov. V marinah, med katerimi je še vedno najbolje urejena Marina Portorož, je bilo 4.551 plovil, med temi 1.535 takih, za katere so bile sklenjene pogodbe za daljše varovanje v marini in so jih te evidentirale kot stalna plovila, 3.016 plovil pa seje v njih zasidralo prehodno. Od vseh 4.551 plovil v slovenskih marinah jih je bilo 908 nameščenih na kopnem, 3.643 pa jih je uporabljalo urejene obale marine za privez v morju. Od 3.643 plovil, ki so v marini uporabljale privez, jih je plulo 26 % z nemško zastavo, 24 % z italijansko, 22 % s slovensko, 17 % z avstrijsko, 4 % s hrvaško. Plovil, ki so plula z zastavami drugih držav je bilo znatno manj, evidentirali smo po 1 % plovil, ki so plula z zastavami Francije, Velike Britanije, Švice in Nizozemske ter 3 % plovil pod skandinavskimi in drugimi zastavami. zavarovalnica triglav,d.d. Licitacija poškodovanega materiala Zavarovalnica Triglav d.d. organizira prodajo prodajo dveh kompletov avtozvočnikov in 7 kom. avtoradijev. Ves material je bil poškodovan z zalitjem z vodo in nima garancije. Prodajamo tudi ohišje pete izvenkrmnega motorja. (Informacije v Transportnem oddelku). Ogled materiala bo možen na dan licitacije dne 30.11.2001 ob 15 uri. Licitacija bo 30.11. 2001 ob 16 uri, v prostorih Zavarovalnice Triglav d.d., v oddelku prijave premoženjskih škod v Kopru, Pristaniška 8. Domine padajo Županja Občine Piran Vojka Štular seje odločila obračunati z vsem, kar ovira napredek te občine, pa naj gre za odpravljanje starih nakopičenih grehov, ali za čisto preračunljiva nagajanja na najvišji ravni lokalne samouprave. 24. redna seja Občinskega sveta Piran, 8. novembra 2001 je bila ena izmed verjetno doslej najpomembnejših, saj so se svetnice in svetniki prvič soočili s konkretnimi dejstvi; investicijskim programom prve garažne hiše v mestu Piran (pri pokopališču), predlogom sporazuma o zunajsodni poravnavi in načinu plačila obveznosti po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru glede dolga Občine Piran do Splošne bolnišnice v Izoli in sporazuma o zunajsodni poravnavi med Občino Piran in družbo Metropol Group d.o.o. Portorož. Ker gre v dveh primerih za težke milijone in hude obremenitve proračuna, seje razvila zanimiva razprava, ali županja dela prav, ali bo s svojimi predlogi (pristanki ter kompromisi ) morda kaj opustila, skratka pripeljala občino še v hujše zagate. Močan finančni zalogaj je garažna hiša. Prva v mestu Piran z 220 parkirnimi mesti naj bi zrasla pri pokopališču nad Piranom in ne pred Piranom. V investicijskem programu naj bi bila naložba ovrednotena na 728,9 milijona SIT. Če odštejemo vrednost zemljišča in komunalnega prispevka (74 milijonov SIT) bi bil dejanski strošek investicije 648,4 milijona SIT. Glavnino finančne konstrukcije zapirata dva še ne najbolj oprijemljiva vira; sredstva pridobljena od prodaje lokala (lokalov) 287,5 milijona SIT in leasing posojilo, vezano na hipoteko, ki ga namerava najeti Okolje Piran v znesku 281,3 milijona SIT. Za finaciranje izgradnje garažne hiše pri pokopališču se iz sredstev proračuna za leto 2002 zagotovi 75 milijonov SIT (urbanistična dokumentacija), 25,754 milijona SIT za enoletno obveznost finančnega leasinga in 77,636 milijona SIT za financiranje plačila DDV iz finančnega leasinga. Poleg tega še 67,8 milijona SIT kot vložek iz zemljišča in komunalnega prispevka. Leasing bi za obdobje vračila 15 let dosegel astronomske cifre 517 milijonov SIT oziroma 88% več sredstev. Analiza finančne uspešnosti se nekaj let ne izide. Sklep: Investicijski program se sprejme. Garažna hiša dobi zeleno luč. Ob tem pa so rekli: Drago Žerjal (DeSUS): »Glasoval bom za«. Joško Joras (SLS+SKD: »Se ponavlja kakšen stari scenarij?«. Ivan Dekleva (LDS). » Odbor za finance se je zelo poglobil. Dajemo pozitivno mnenje«. Luciano Milok (SZDL): »So zagotovljena tudi sredstva za razširitev Belokriške ceste«? Dr. Luciano Monica (Skupnost Italijanov): »Dvomi se porajajo, malo je razpoložljivih parkirnih mest.« Mag. Šime Kopilovič: »Težko je vse (cesto) vezati na nerentabilno parkirno hišo.« Rafael Dodič (Z1SD): Sem za gradnjo garažne hiše, vendar ne po tem načrtu.« Sandro Kravanja (Skupnost Italijanov): »Načeloma se strinjam. Ali je zanimanje za nakup poslovnih prostorov v garažni hiši?« Ugo Fonda (Zeleni Pirana): »Zanima me koliko bo dejansko novih parkirnih mest?« Rado Bedene (LDS): »Jaz bom podprl vse aktivnosti. Če ne bomo našli investitorjev bo moje mnenje drugačno. Na tem mestu bi lahko zgradili cenejšo garažno hišo.« Rober Časar, direktor Okolja: »Gražna hiša je strogo infrastrukturni objekt. Morala bi biti rentabilna po 15 letih. Za poslovne prostore se zanimajo Welle, Živila Hrib...« Marjan Jeretič: »Če sem dobro izračunal bo eno garažno mesto stalo okrog 7 milijonov SIT«. Jože Maver (SDS) »Dodič in Bedene projektirata neko garažo, ki je jaz ne poznam. Mislim, daje bil Dodič doslej že proti vsem garažnim hišam. Naj pove, kaj želi. Treba je zagotoviti varnost otrok, ki hodijo tam mimo v šolo in varnost stanovalcev Tolje, Miloka in Žerjala, ki tam blizu živijo..« Jana Tolja: «To bo bremenilo občinski proračun še nekaj let. Sploh ne vemo v kaj se spuščamo.« Palače in Avditorij pod enotno streho? Direktorica Avditorija Jana Tolja ugotavlja, da so jim hotelska podjetja, zlasti Bernardin, postala prenevarna konkurenca, zato mora ukrepati. Portoroški hotelirji jim namreč zaradi celovite ponudbe z lahkoto »speljejo« kongrese. Zadnji tak primer je Zlati boben, ki so ga namesto v Avditoriju gostili v hotelskem kompleksu Bernardin. Kulturni, kongresni in promocijski center pa ostaja osamljen, brez možnosti svoje celovite ponudbe, širše infrastrukture, odvisen od dobre volje lastnikov nastanitvenih objektov. Zato iščejo ustrezno rešitev. Avditorij naj postane kulturni center Slovenske Istre in pod enotno streho združi ponudbo z bodočim prenovljenim objektom hotelom Palače, ki je prav tako v lasti Občine Piran. Avditorij je kar nekaj let veljal kot biser portoroške kongresne in kulturne ponudbe, a se je kasneje vse zarotilo proti njemu. Izvirni greh tiči že v bistroumnosti takratnih načrtovalcev, ki niso predvideli sodobnih potreb naročnikov kulturnih in kongresnih storitev, ampak so betonsko zgradbo stisnili na obrobje Portoroža, brez zadostne zunanje infrastrukture, parkirišč, vzporednih pokritih gostinskih in nastanitvenih objektov za sproščeno bivanje kongresnih gostov. Namesto, da bi za njegovo razširitev rezervirali park in umaknili bližnji stari hotel Istro ter zgradili spodoben vhod in garažno hišo, so ga prepustili lastni usodi. Avditorij tako že nekaj let ukvarja z osnovnimi problemi in zato rekoč nikoli ne bi zmogel lastne rentabilitete, če ga ne bi dolga leta (so)financiral Casino’ (amortizacija) in sedaj Občina Piran. Koliko so prispevala hotelska podjetja? Odgovora na to vprašanje žal nismo našli. Potem, ko je bivša občinska oblast pohitela in Občina Piran na podlagi »zakona o kulturnih objektih« prevzela Avditorij v trajno last, so hotelske organizacije dokončno spoznale, da tam nimajo več kaj iskati. Iz teh razlogov niso našle nobenega interesa za kakršno koli dokapitalizacijo, še manj za privatizacijo, ker ta ni mogoča, čeprav bi Občina Piran Avditorij lahko prodala s preprostim odlokom in bi se lahko rešila trajnih bremen. Kajti, če ga ne želijo hotelirji, čemu je potem potreben občini? Za eno ali dve občinski prireditvi na leto? Hotelirji so medtem na veliko začeli graditi svoje kongresne centre in napravili konec iluzijam o nekakšnem centru v katerega se bodo stekale množice. Nekdo bi lahko rekel, da je tudi v tem primeru portoroški turizem padel na zrelostnem izpitu. Toda niti tega jim ni mogoče očitati, kajti imajo prav, ko trdijo, da se naročniki ne zadovoljijo le s kongresno dvorano ampak zahtevajo celovite storitve pod eno streho, česar pa Avditorij nikakor ne more ponuditi brez njihove dobre volje. Predvsem pa jih zanima posel in ne ideje v oblakih. In če se povrnemo na izhodišče - skupno ponudbo Avditorija in Palače hotela, moramo še nekoliko počakati, kajti sodni mlini še meljejo v zvezi s tožbenim zahtevkom Občine Piran in Hotelov Palače d.d. za stečaj Imperial Palače d.o.o. Šele stečaj te firme, ki ima v rokah pogodbo o 99-letnemu najemu starega Palače hotela in parka, bi odprl pot do razveljavitve zloglasne pogodbe in omogočil nove poteze o skupni ponudbi. In kaj pravijo v Ljubljani? Tam menda tudi že resno razmišljajo, da bi prenovljeni stari Palače lahko postal tudi zanimiv državni protokolarni objekt. Franc Krajnc. Bo uspelo srečanje piranskih obrtnikov? Območna obrtna zbornica je doslej vsako leto organizirala družabno srečanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Tako je bilo štirinajst let, do predlanskim. Na srečanju so običajno prečesali nekaj aktualnih problemov v obrtništvu , podelili priznanja za dolgoletno delo in pripravili družabno srečanje z glasbo in srečolovom. Lani pa je srečanje zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadlo. Da se zgodba ne bi klavrno ponovila se je upravni odbor OOZ Piran na seji 24. oktobra 2001 odločil, da svoje člane povpraša za mnenje in predloge, ali in kako v bodoče organizirati srečanje. V ta namen so pripravili anketo med obrtniki in pričakujejo odgovore. V anketi sprašujejo ali bi srečanje organizirali v decembru 2001 ali januarja 2002. Če bo zainteresiranih manj kot 20% članov, srečanja ne bodo organizirali. Vsi, ki samostojno opravljajo obrtniško dejavnost imajo status samostojnega podjetnika posameznika, ni pa nujno, da samostojni podjetniki opravljajo obrtniško ali njej podobno dejavnost, zato bi kazalo vsebino in naziv srečanja razširiti in pripraviti nekoliko drugače, zlasti pa tudi bolj odmevno. Piran Ribarnica šele spomladi 2002 Potem, ko je palačo Trevesini, v kateri je bila ribarnica, kupil Gea College je postalo jasno, da si bo morala poiskati nov prodajni prostor. Sedaj ribe občasno pripeljejo in prodajajo kar z vozila in to naj bi trajalo še kar nekaj mesecev. 2002. Sveže ribe (neposredno s čolna) ponujajo tudi piranski ribiči, vendar evropska zakonodaja tega dolgo ne bo več dovoljevala, saj predpisuje le organizirano (registrirano) prodajo. In kdaj lahko Pirančani pričakujejo novo ribarnico? Kot nam je povedal Herman Dodič iz izolskega Delmarja si je njihova družba, ki se ukvarja z nakupom, zamrzovanjem (skladiščenjem) in prodajo rib, že zagotovila ustrezen prostor za ribarnico v prostorih sedanje zelenjavne trgovine (v občinski zgradbi) na zelenjavnem trgu v Piranu, vendar naj bi ribarnico odprli šele spomladi leta 2002. Do takrat pa bo ponudba nekoliko osiromašena. Skupina Sanpaolo IMI je kupila dobro banko Nekateri trdijo, da gre pri prodaji slovenskih bank tujcem za usodne zgodovinske napake. Mešano lastništvo v bankah pa je v svetu nekaj povsem običajnega. Sanpaolo IMI je po bilančni vsoti (300 milijard evrov) tretja najmočnejša banka v Italiji. Bančniki iz Torina sedaj še nimajo konkretnih načrtov glede ponudbe bančnih investicijskih sredstev na tem območju, obljubljajo pa sodelovanje, tudi z državo. Na fotografiji Primorskega utripa: Zgodovinski podpis pogodbe o prodaje Banke Koper 30. 10. 2001. Z leve proti desni: Luigi Maranzana, Janko Kosmina, Rainer Mašera, Bruno Korelič, Jože Krajnc, Vojko Čok. Na tiskovni konferenci je bil tudi Norberto Cappello, ambasador Italije (drugi z leve). Holdinška družba Istrabenz d.d., Luka Koper d.d. in Intereuropa d.d. so z italijansko združeno banko Snnpaolo Imi S.p.a. Piazza San Carlo 156 Torino, v petek, 30. oktobra 2001 ob 17.00 uri na sedežu Banke Koper d.d., Pristaniška 14 v Kopru, podpisale pogodbo o prodaji svojih lastniških deležev v Banki Koper. Istrabenz d.d. ima v lasti 158.703 delnice ali 29,86 odstotka, Luka Koper 172.133 delnic ali 32,39 odstotka, Intereuropa 106.271 ali 20 odstotkov delnic Banke Koper. Družbe prodajalke se zavezujejo k prodaji najmanj 52 odstotkov vseh delnic, kupec pa si mora v 60 dneh po podpisu pogodbe pridobiti z zakonom določena soglasja. O tem v skupini Sanpaolo Imi (dve zdrruženi banki) ne dvomijo, saj se sicer ne bi spustili v nakup »relativno drage banke«. V pogodbi so zapisane tudi vse podrobnosti. Luka Koper bo 15-odstotni delež v lastništvu banke prodala že letos, preostanek, ki ga ima v lasti pa v postopku javne ponudbe za odkup. Istrabenz in Intereuropa bosta v postopku javne ponudbe prodala razliko do 52 odstotkov. Poleg tega sta se dogovorila s kupcem za prodajno opcijo, odprto do 30. 7. 2006 tudi za preostale delnice v njuni lasti. Prodajna cena znaša 101.971,72 tolarja za delnico, kar je 2,5 kratnik knjigovodske vrednosti ene delnice, kije na dan 31. 12. 2000 izkazovala vrednost 40.789 tolarjev. Če bi 52-odstotni delež preračunali, bi dobili kupnino okrog 130 milijonov Evrov, ali Na novinarski konferenci po podpisu pogodbe v prostorih Banke Koper d.d. je bilo izrečenih veliko pohvalnih besed kupcev in prodajalcev Banke Koper. preračunano okrog 28 milijard tolarjev, ki jo bodo v ustreznem sorazmerju in času prejeli na svoje ŽR trije veliki, ki imajo sicer v lasti kar 82,25 odstotka Banke Koper. Denarja bo res precej - za nove nakupe, morda celo v portoroškem turizmu. Prodajalci so se s pogodbenim partnerjem bančno skupino Sanpaolo Imi S.p.A. dogovorili tudi za odkup 100-odstotnega deleža družbe Finor, svetovanje in opravljanje finančnih poslov, d.o.o., ki je sedaj v lasti Banke Koper d.d. tako, da vsaj ta ostane v domači lasti. Morda pa tudi ne? Prodajalci banke Koper Istrabenz, Luka Koper in Intereuropa so od bančne skupine Snapaolo Imi dobili tudi zagotovila, da bo nov večinski lastnik Banki Koper zagotavljal nadaljnji razvoj, ohranil njeno sedanje ime, pravni status in sedež družbe v Kopru. Vodstvo bančne skupine Sanpaolo Imi je na novinarski konferenci na izrecno vprašanje Primorskega utripa, ali bodo obdržali sedanji management Banke Koper, potrdilo, da na tem področju ne bo sprememb, saj Vojku Čoku in ostalemu vodstvenemu timu zaupajo. Priznanje managementu Banke Koper in vsem zaposlenim v Banki Koper so izrazile tudi prodajalke (Janko Kosmina). O bodoči investicijski politiki na tem območju pa novi lastniki še niso mogli povedati kaj bolj konkretnega. Nihče v Sloveniji si menda ne želi nekontroliranega odliva kapitala za investicijske namene v tujini in hkratnega siromašenja domačih naložb. V Sloveniji se zadnje čase že kar na veliko sprašujejo in tudi javno protestirajo^ na primer Marjan Starc), zakaj je treba slovenske banke dati v roke tujcem? Odgovor: Privatizacija slovenskih bank je naša obveznost uresničiti prilagoditveno zakonodajo na tem področju pred polnopravnim članstvom v EU! Čudno, da ekonomist Starc tega ne ve. Ker domačih kupcev ni (NLB je, kot je na tiskovni konferenci dejal Janko Kosmina, ponudila bistveno nižjo ceno, pa tudi sicer bo sama kmalu privatizirana), so tukaj edino le tujci, ki imajo glede nakupa denar - in enake pravice. Pionir turizma v trajnem precepu Nov družbenik Bellway iz Bostona pripravljen financirati prenovo starega hotela Palače Iz družbe Imperial Palače hotelirstvo d.o.o, ki ima v najemu zgradbo Palače hotel in park za dolgo dobo 99 let, naj bi izstopil večinski družbenik (72 %) Toncity Pacific investicije d.o.o in menda tudi družbenik Hoteli Palače d.d. (28 %), vstopil pa naj bi nov en sam družbenik Bellway L.t.d. iz Bostona, ki je pripravljen odkupiti ustanoviteljske deleže in pozneje financirati prenovo hotela, lastnica hotela Občina Piran pa medtem potrpežljivo čaka na sodbo o stečaju družbe Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. »Zelo si želim, da bi po vsem tem kar se že nekaj let dogaja vendarle prišlo do prenove«, nam je na obisku v uredništvu povedal direktor družbe Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. Rafael Dodič, ki za svoje direktorovanje v firmi še ni dobil niti tolarja. Po njegovih besedah naj bi končno našli resnega družbenika, ki bi bil pripravljen odkupiti kapitalska deleža obstoječih družbenikov Toncity Pacific investicije d.o.o. (poslovneža J. Zrima družbeništvo ne zanima več) in Hotelov Palače d.d., ki pa še vedno oklevajo. Nesojeni nov družbenik zagotavlja milijon mark za resnost ponudbe in v doglednem času tudi prenovo starega hotela, za kar bi po današnjih cenah moral zagotoviti okrog 4 milijarde tolarjev. Edini družbenik naj bi bil torej Bellway L.t.d. iz Bostona (ZDA). Zastopa ga nam doslej neznani gospod Ali Rasin. Družbi Bellway in Toncity Pacific investicije d.o.o (direktor Andrej Grahor) sta že sklenili kupno pogodbo iz katere je razvidno, da je Toncity Pacific prodal svoj 72-odstotni poslovni delež (700.000,00 DEM) družbi Bellway. Dejansko se ta kupnina porabi za plačilo zapadlih obveznosti družbe Imperial Palače hotelirstvo d.o.o., nekaj drobiža pa bi celo ostalo. A že v drugem členu pogodbe zasledimo »haklc«, saj je Bellway vezal plačilo kupnine na soglasje manjšinskega družbenika -Hotelov Palače d.d. Pogodba namreč začne veljati, če bostonskim poslovnežem proda svoj manjšinski delež tudi družba Hoteli Palače in ko bo podpisana pogodba o poplačilu celotnih neplačanih terjatev Občine Piran do družbe Imperial Palače. Družbi Hoteli Palače in Bellway L.t.d. pa sta 24. 10. 2001 podpisali pismo (memorandum) s katerim sta dosegli soglasje, da Bellway odkupi 100 % poslovni delež tudi od Hotelov Palače in da se družba Hoteli Palače d.d. nepreklicno zavezuje, da bo po prejemu bančne garancije Banke Leumy London v višini 200.000 ameriških dolarjev (za zagotovitev resnosti posla) za 30 dni preložila obravnavanje stečajnega predloga pri Okrožnem sodišču v Kopru, kar je bilo razpisano za 26. 10. 2001. V tem roku bi Bellway L.t.d. po prejemu lokacijske in gradbene dokumentacije o prenovi starega hotela Palače, podala še dodatno bančno garancijo Občini Piran (spet seveda pogojno) v višini milijon DEM in sicer zato, da bi Občina Piran soglašala z vstopom in s prevzemom pravic in obveznosti Bellway L.t.d., ki izhajajo iz Pogodbe o dolgoročnerm zakupu z dne 22. 11. 1994 in da te pogodbe Občina ne bo izpodbijala...Slišali smo, da je družba Hoteli Palače medtem garancijo banke že zavrnila. Najava odškodninskega zahtevka in novih tožb Direktor Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. Portorož je 29. avgusta 2000 lastnici starega Palače hotela Občini Piran poslal pismo z najavo odškodninskega zahtevka, ker naj bi bila odgovorna za škodo, ki jo je povzročila Imperial Palače hotelirstvu s tem, da ni v pogodbenem roku sprejela prostorskih ureditvenih pogojev za območje starega hotela Palače v Portorožu. Navaja tudi, da Občina tudi vsebinsko ni spoštovala zakupne pogodbe. Zelo zapletena zgodba je tudi okrog nesrečnega nadomestila za uporabo komunalnega prispevka, kar je pripeljalo tudi do zahtevka za stečajni postopek I m p e r i a 1 a . Zaradi naštetih domnevnih nepravilnosti ali opustitev naj bi bila družba Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. oškodovana za 1,2 milijarde tolarjev, je povedal direktor Rafael Dodič. Upa tudi, da Občina ne bo uspela v tožbenem zahtevku za stečaj firme Imperial Palače investicije d.o.o. Občini Piran prek našega časopisa ponuja tudi razdrtje zakupne pogodbe, seveda, če je pripravljena plačati pogodbeno kazen v znesku 5 milijonov DEM. Trdi tudi, da sta upnika Občina Piran in Hoteli Palače namerno povzročila stečaj, kar je kaznivo dejanje. »Tudi če višja sodna instanca da Občini prav, bomo zahtevali revizijo. Če bo potrebno bomo šli do Bruslja.« Direktor Rafael Dodič naj bi sprožil tudi kazensko ovadbo zoper Danila Daneua, ki naj bi mu grozil, da se »mu lahko kaj zgodi, če bo hodil po sporni zgradbi.« In kaj lahko pri vsem tem stori lastnica hotela Palače Občina Piran? Potrpežljivo čaka na sodbo sodišča o stečaju ali ne Imperial Palače hotelirstva d.o.o. V primeru stečaja firme, ki ima v zakupu Palače hotel, bi bila nična tudi zloglasna 99-letna zakupna pogodba in Občina Piran bi lahko sama naredila z zgradbo kar ji bi bila volja; povabila nove partnerje ali celo državo, da ji pomaga, ali pa se rešila »bremena« s preprosto prodajo. Medtem se stopnjujejo nesoglasja in osebni spori med protagonisti, ki nosijo poglavitni del krivde za sramotno stanje pionirja portoroškega turizma. FK Piranski dnevi arhitekture 2001 19. mednarodni seminar na temo Arhitektura in kontekst bo 23., 24. in 25. novembra 2001 v Kongresnem centru Grand hotel Emona Bernardin. Podelitev nagrade Piranesi 2001 bo v nedeljo, 25. novembra. Pokrovitelj seminarja je gospod Milan Kučan. Organizacija: Obalne galerije Piran. Program srečanja se bo začel v petek 23. novembra ob 10. uri v Kongresnem centru GH Emona, kjer bodo domači strokovnjaki govorili o aktualni slovenski arhitekturi (vstop je prost). Razgovor bo potekal v slovenščini. Ob 15. uri bo udeležence nagovorila županja Občine Piran prof. Vojka Štular. O kozmopolitski arhitekturi bo govoril Andrew Benjamin iz Londona. Na temo Arhitektura in kontekst (Arcitecture and context) bo govoril Deyan Sudjic iz Milana. Naslednji dan, v soboto 24. novembra ob 10. uri bodo nastopili strokovnjaki arhitekti iz Berlina (Nils Ballhausen), iz Muenchna (Andreas Hild) in z Dunaja (Alex Linemayr & Florian Wallnoefer). Ob 15. uri bodo nastopili strokovnjaki arhitekti iz Barcelone. V nedeljo ob 10. uri pa arhitekti iz Benetk, Milana in Firenc. V času srečanja arhitektov bo v Piranu tudi nekaj prireditev. V petek, 23. novembra ob 19.30 bo v Galeriji Sv. Donata v Piranu razstavljal istrski arhitekt Mario Perossa. Otvoritveni nagovor bo imel Antonio Rubbi. V Galeriji Meduza 2 v Piranu bo ob 20. uri otvoritev razstave za študentsko priznanje Piranesi, ob 20.30 bo podobna razstava za nagrado Piranesi tudi v Mestni galeriji Piran. Podelitev nagrade Piranesi bo v nedeljo, 25. novembra 2001 v Kongresnem centru GH Emona Bernardin. Nagrado bo izročila ministrica za kulturo Andreja Rihter. raznik Letošnji praznik občine Piran je izzvenel v bogastvu dosežkov in kakovostnih prireditev Na osrednji prireditvi ob prazniku Občine Piran, v soboto 13. oktobra 2001 v Gledališču Tartini v Piranu, so podelili priznanja, plakete in Zlati grb Občine Piran. Vrhunec dosežkov pa je nedvomno bilo odprtje Osnovne šole v Sečovljah na dan občinskega praznika, 15. 10. 2001. Svečanosti na osrednji prireditvi v Gledališču Tartini, povezoval jo je Patrick Greblo, so se udeležili tudi župani in nekateri podžupani iz sosednji občin. Program so popestrili Portoroški mešani pevski zbor pod vodstvom doktorja dr. Mirka Slosarja, mešani pevski zbor Giuseppe Tartini - Skupnosti Italijanov Piran, ki letos praznuje 25 letnico delovanja. Program sta popestrili tudi dve znani skupini; plesno akrobatska skupina Flip ter folklorna skupina Val Piran. Prav 15. oktober 1944 je namreč dan, ko seje pričela oblikovati mornariška bojna enota na obali piranskega in koprskega zaliva. Prebivalstvo Pirana s praznikom na ta dan tako izkazuje priznanje tudi 650. slovenskim pomorščakom za njihovo borbeno delovanje med NOB na Jadranu. Sicer pa je praznik Občine Piran, tisti dan, ko občinska uprava potegne črto v pogledu svojega letnega delovanja in izpostavi nekatere vidnejše rezultate dela ljudi v Občini, je na svečani podelitvi med drugim dejala županja Vojka Štular in čestitala vsem nagrajencem. Nagrajenci Občine Piran 2001: Ano Jakič je po dokončani diplomi življenjska pot zapeljala na Obalo, kjer se je zaposlila na takratnem Mladi prostovoljci Gimnazije Piran MALO PLAKETO OBČINE PIRAN je županja Vojka Štular podelila mladim prostovoljcem Gimnazije Piran v zahvalo za aktivno sodelovanje v programih prostovoljnega dela in s tem za prispevek v gradnji večje humanosti naše družbe. Gimnazija Piran je v okviru izbranih vsebin pričela s projektom prostovoljnega dela in lani seje v ta projekt vključilo 54 prostovoljcev, letos pa kar 92. Programi prostovoljnega dela so zelo različni. Vključujejo učno pomoč osnovnošolcem, pomoč v vrtcih, v knjižnici, v zavetišču zapuščenih psov, sodelovanje s humanitarnimi organizacijami in društvi, druženje s pacienti nevrološkega oddelka z otroki v centru za usposabljanje Elvira Vatovec ter z ostarelimi. Dekleta so se pri predaji plakete zahvalile vsem, še posebej pa njihovi mentorici prof. Mojci, kije začetnica tega prostovoljstva. Ana Jakič PLAKETO OBČINE PIRAN je prejela tudi Ana Jakič v zahvalo za dolgoletno prostovoljno in nesebično pomoč na področju skrbi za starejše občane in drugih humanitarnih dejavnosti. SPIZ v Kopru in opravljala delo socialne delavke na področju invalidov. Ko je pri 45 letih tudi sama postala težek invalid si je svoje življenje osmislila na način, da se preprosto razdaja drugim, vsem tistim, ki so manj srečni bodisi zaradi bolezni, slabšega materialnega stanja ali preprosto vsem tistim, ki živijo na obrobju družbenega življenja. Pred 14 leti je bila ena od pionirk ustanovitve mreže skupin za samopomoč starih v takratnem domu upokojencev v Izoli. Stekel je raziskovalni projekt, ki je danes zaživel po celi Sloveniji. Aktivno sodeluje v društvu upokojencev Občine Piran, domu upokojencev Izola, Rdečem križu Piran, kjer je že sedem let predsednica, Centru za socialno delo Piran. Tudi Ana Jakič se je zahvalila in dejala, da si to plaketo zaslužijo vsi, ki so z njo sodelovali, kajti le v skupnem delu je moč, katera te pripelje do takih dosežkov. Natalija Planinc PLAKETO OBČINE PIRAN v zahvalo za posodobitev predšolske vzgoje so podelili Nataliji Planinc. Ko seje z družino preselila v Piran je nadaljevala z delom v osnovni šoli v Piranu v Enoti vrtec. V tem času je kot vzgojiteljica in dolgoletna pomočnica ravnateljice kakovostno prispevala k razvoju predšolske vzgoje in njene promocijo. Vseskozi je velik poudarek namenjala neprestanemu izobraževanju in tako diplomirala na oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti na Reki. Leta 1995 si je za svoje strokovno delo pridobila naziv svetovalke. Bila je mentorica mnogim danes uspešnim vzgojiteljicam, ter s svojo predanostjo predšolski dejavnosti v vrtec uvedla mnogo novosti , kot so: knjižna vzgoja v vrtcu, preventiva v cestnem prometu, projektno delo na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, študijske krožke za neformalno izobraževanje odraslih, uvajanje prostovoljnega dela ter povezovanje vrtca s kulturnimi institucijami in umetniki, ki živijo v občini Piran. Natalija Planinc se je ob tej priložnosti zahvalila vrtcu Mornarček Piran, kjer je imela veliko podpore in vzpodbud, ter dejala, da je to priznanje spodbuda za vnaprej. ZLATI GRB OBČINE PIRAN Francu Bergantu Končala je srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani in se tam tudi zaposlila. Občinski svet Občine Piran je Zlati grb Občine Piran 2001 podelil Francu Bregantu za dolgoletni prispevek k razvoju športa, zlasti rokometa v občini Piran. Franc Bregant je prišel iz Kranja in že takoj po prihodu začel z prostovoljnim delom v takratni Športni zvezi Piran, kjer je bil član predsedstva in predsednik odbora za množičnost. Od leta 2000 je tudi predsednik Nadzornega sveta Športnega centra Piran. Hkrati je aktiven tudi organih panožne zveze-to je Rokometne zveze Slovenije. Organiziral je številne prireditve za občane občine Piran, zlasti ob občinskem prazniku, kot so trim lige, razni teki in mali nogomet. Bil je eden od pobudnikov oživitve ženskega rokometa v Občini Piran, ki se je pod njegovim predsedstvom začel uvrščati vedno višje v prvi državni rokometni ligi in pričel tekmovati tudi na evropskih tekmovanjih. Franc Bregant je predsednik upravnega odbora Rokometnega kluba Mercator Degro Piran, ki je zrasel v drugi klub po kakovosti v Republiki Sloveniji. Kot prostovoljec vestno in odgovorno opravlja svoje naloge, ter z vztrajnim in neumornem delom išče pokrovitelje, ki so klubu omogočili, daje osvojil 2. mesto v prvi državni rokometni ligi. Franc Bergant je ob podelitvi zlatega grba dejal, da se tega priznanja veseli, in da ga ne jemlje sam osebno, temveč kot priznanje in spodbudo vsem, ki v športu delajo prostovoljno in skrbijo za njihove otroke. I Breda Krajnc Spominska slovesnost v Portorožu in Luciji Občina Piran in Združenje borcev ter udeležencev NOB Piran sta bila organizatorja spominske slovesnosti 13. 10. 2001 pred spomenikom padlih partizanov pomorščakov na ploščadi v Portorožu, kjer je bil predan tudi prapor mornariškega odreda. V četrtek, 25. oktobra pa je Krajevna organizacija Zveze borcev NOB Lucija pripravila spominsko slovesnost ob spominski plošči pri Krajevni skupnosti Lucija, kjer je govoril upokojeni generalpodpolkovnik Pavle Suc. Občina Piran namreč praznuje svoj občinski praznik 15. oktobra, na dan ustanovitve mornariškega odreda. Tako kot vsako leto, so se tudi letos, vendar v večjem številu, zbrali ljudje in počastili pomemben dan in spomin na padle partizane in pomorščake. Številne prisotne iz Slovenije, Hrvaške in Italije, predstavnike slovenske vojske, borčevskih organizacij, brigadirje slovenskega Primorja in Istre ter partizane slovenske mornarice je najprej pozdravila Elizabeta Fičur, povezovalka prireditve, nato pa povabila k mikrofonu slavnostna govornika, županjo Občine Piran Vojko Štular in Mira Kocjana. Županja je v svojem govoru med drugim poudarila pomen vrednot in spomina na hrabre dni in ljudi, ki so v 2. svetovni vojni žrtvovali svoje življenje zato, da mi lahko danes živimo mirno in svobodno. Miro Kocjan pa je v nekoliko daljšem govoru orisal polpreteklo zgodovino, naš boj za osvoboditev, hrabrost partizanskih pomorščakov ter znova poudaril dejstvo, da je Slovenija pomorska država, s pomorskim gospodarstvom (Luka, Splošna plovba) in naj tako tudi ravna. Omenil je tudi težko rojevanje Zakona o vodah, ki morju ne posveča posebne pozornosti. Spominski venec so položili: Delegacija Občine Piran, delegacija Združenja borcev, delegacija Slovenske mornarice, delegacija Kluba brigadirjev slovenskega Primorja in Istre in delegacija Kluba brigadirjev mladinskih delovnih brigad prostovoljnega dela občin s ptujskega območja. Med polaganjem vencev je vojaška godba (pihalni orkester) igrala žalostinko. V kratkem kulturnem programu so se predstavili Vokalna skupina Portorož, članice mladinske gledališke skupine Gib, Diana Banič s pesmijo Ludvike Kalan - Svetilnik in Damir Azirovič s pesminjo Mateja Bora - Kurir ter Tadeja Turk, dijakinja gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonio Semma s pesmijo. Predaja prapora Ob zvokih himne je tovariš Jože Race, predsednik Odbora slovenskih partizanskih pomorščakov, predal v trajno hrambo prapor mornariškega odreda partizanskih pomorščakov, ki ga je v imenu slovenske vojske prevzel kapetan korvete Edi Jeran, poveljnik 430. mornariškega divizona slovenske vojske. Komemoracija pred spominsko ploščo v Luciji V četrtek, 25. oktobra ob 10. uri so se pred spominsko ploščo zbrali nekdanji borci, udeleženci NOB, krajani iz Lucije, pevci ter mladi iz OŠ Lucija. Ob zvokih tišine in polaganjem vencev (predstavniki ZB Lucija in ZLSD Piran) so se poklonili spominu na ljudi, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Na spominski plošči v stanovanjskem stolpiču Obala 107 so vklesana imena sedemnajstih padlih v NOV, štirih umrlih v koncentracijskem taborišču in imeni dveh talcev. Na spominski slovesnosti je govoril predsednik Odbora ZB NOB Lucija, generalpodpolkovnik v pokoju Pavle Šuc. Nikoli več vojne! Besede, ki se ob takih slovesnostih vtisnejo v spomin. Program je povezovala Sonja Frančič - De Rosa, ki je recitirala tudi nekaj verzov in obudila spomin na takratne hude čase. Spominske slovesnosti se je udeležila tudi sestra Jožeta Srebrniča iz Lučana. Njen brat Jože seje rodil 20. 3. 1922. Najprej je bil med Alpinci, nato pa se je vključil v Cankarjevo brigado. Življenje je izgubil v Žuženbegu na Dolenjskem. Njegova sestra je imela takrat komaj 9 let. Novo vodstvo Kluba tajnic in poslovnih sekretark Obale 29. oktobra 2001 je bil v prostorih sejne sobe Banke Koper občni zbor Kluba tajnic in poslovnih sekretark Obale. Sestanka se je udeležilo 16 članic, ki so izvolitve tudi novo vodstvo. Predsednica je postala Ljubica Štok, ki je zaposlena v koprskem Cimosu. Klub tajnic in poslovnih sekretark Slovenske Obale so ustanovili 19. maja 1995 in od takrat gaje vodila predsednica Sonja Poljšak, poslovna sekretarka v Luki Koper d.d. ter predsednica Športne zveze v Kopru, ki je zaradi prevelikih obveznosti predala to funkcijo Ljubici Štok. Klub šteje uradno glede na pristopne izjave 126 članic, od katerih pa je aktivnih le 1/3. Zveza klubov tajnic Slovenije (ZKTS) pod vodstvom Marte Pikalo ima tako že več kot 600 članic. Klub tajnic Obale je bil prvi klub v Sloveniji, na kar so tajnice Obale zelo ponosne. Danes pa je takih klubov v Sloveniji že 11. Občni zbor je odprla Sonja Poljšak in povedala nekaj o samem delu in nalogah kluba v vseh teh letih, v času njenega predsedstva. Bilo je organiziranih nekaj tečajev, seminarjev, izletov pa tudi družabnih srečanj ni manjkalo. Meni, da bi vsega tega lahko bilo še več. Klub tajnic Obale je bil tudi večkrat uspešen pri pomoči organizacije srečanja ZKTS na Obali. Vsako leto so tudi predlagale zasluženo kolegico za priznanje, ki ga podeljujejo na Nova predsednica Ljubica Štok (na desni) in Mirjam Obreza. letnem srečanju oziroma na seminarjih tajnic v Portorožu. To je sedaj že drugo leto. Prvo leto je njihova članica Majda O. iz Istrabenza prejela zlatim znak, letos pa je laskavo priznanje prejela tajnica iz Cimosa, Majda. Priznanja je bila deležna tudi Sonja Poljšak na ZKTS za njene zasluge. Poljšakova je veliko sodelovala tudi pri sestavi kodeksa tajnic, ki bo kmalu izšel. Kljub temu, da je letos predala predsedstvo obljublja, da bo v upravnem odboru še sodelovala, se skušala udeleževati sestankov in pomagati pri iskanju sponzorstva, da bo klub lahko v bodoče nemoteno deloval. Novemu vodstvu kluba je zaželela uspešno delo tudi pri iskanju novih članov in v prizadevanjih za večjo promocijo kluba. Novo vodstvo kluba: predsednica Ljubica Štok (Cimos Koper), namestnica Eda Glišovič (Adriatic Koper); članice upravnega odbora; Sonja Poljšak (Luka Koper), Mirjam Obreza - blagajničarka (Banka Koper), Nives Dečman -odnosi z javnostmi (Radio Koper), Vesna Gustinčič (Intereuropa Koper). Biti tajnica v resnem podjetju je zelo odgovorna naloga. Tajnica ni naslov, temveč funkcija! Svoje lastnosti združuje v svojem obnašanju v delovni organizaciji in v odnosih z drugimi (obiskovalci, poslovni partnerji..). Našteto knjig govori o tem kako postaneš popolna tajnica. Čudno pa je, daje napisanega o tem, kakšen naj bo dostojen šef, zelo malo. Skratka: tajnica je desna roka svojega šefa "posetnica" delovne organizacije za stranke in poslovne partnerje ter vzor za kolege. V poslovnem svetu so tajnice zelo pomembne. Ni podjetja, ki bi lahko shajalo brez njih. Verjetno ni osebe, katere odsotnost bi bolj ohromila dnevni potek dela v pisarni, kot je prava tajnica. Poglavitne lastnosti "vzorne tajnice": Francoski strokovnjak za vprašanja organizacije dela A. Prattle je razdelil te lastnosti v nekaj temeljnih kategorij. Moralne in intelektualne lastnosti: poklicna zavest, diskretnost, lojalnost in poštenost pri delu, pripravljenost na sodelovanje, preprostost brez domačnosti, energičnost in prizadevnost, da bi bilo zaupno delo “do konca” opravljeno, natančno izpolnjevanje navodil, objektivnost, sposobnost prilagajanja in osredotočenje pri delu. Fizične lastnosti: dobro zdravje, nevsiljiva eleganca, ženskost v oblačenju, ravnanju in izražanju. Tehnične lastnosti: smisel za delo in organizacijo dela, za načrtovanje dela, samokontrola v ravnanju, natančnost v mišljenju in delu, jasno izražanje in zavračanje rutinske birokracije. Druge lastnosti: postati sodelavka ne samo "uradnica", plačana za določen delovni čas, dobro poznavanje organizacijskih, finančnih in drugih problemov delovne organizacije. Če bi torej strnili te lastnosti, bi rekli; "vzorna tajnica" mora biti natančna, redoljubna, hitra in neosebna. In sicer neosebna v najbolj dobesednem smislu. Naravnana je k delu, ki ga opravlja, ne k lastnim reakcijam na delo ali k reakcijam drugih nanjo. To pa seveda ni nič kaj lahko. Uspeh pri delu je velikokrat odvisen od tega, kako bo znala obvladati svoje razpoloženje, temperament in čustva. Sprva bo potrebno veliko samodiscipline, da bo dosegla zadržanost, ki je na delovnem mestu tajnice potrebna. Breda Krajnc Prof, dr, Zdravko Tomac Slovenci ste šli svojo pot - mi vam sledimo Prof dr. Zdravko Tomac (DZ Republike Hrvatske) je na dvodnevni znanstveni konferenci ob deseti obletnici samostojnosti Republike Slovenije (25. in 26. 10. 2001) v Kopru, spregovoril tudi o kritičnih točkah v odnosih med Slovenijo in Hrvaško v času priprav na osamosvojitev. Danes, deset let po zgodovinskem procesu ustvarjanja samostojnih in suverenih držav Hrvaške in Slovenije, je mogoče iz različnih zornih kotov in na različne načine ocenjevati takratne dogodke. Na dvodnevni mednarodni znanstveni konferenci je nekaj misli o tem povedal tudi prof. dr. Zdravko Tomac. Povzemamo del njegovega referata na temo Hrvaška in Slovenija v skupni borbi za neodvisnost. Prof. dr. Zdravko Tomac je kot aktivni udeleženec takratnih dogajanj, kot podpredsednik hrvaške vlade v času vojne imel priložnost ocenjevati tudi to, kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati, torej to, kar ni bilo dostopno njegovim kolegom profesorjem in znanstvenikom, ki opisujejo dogodke na osnovi pisnih izvorov in drugih dokumentov. Zato na tem pomembnem srečanju ni govoril kot profesor in znanstvenik, ampak kot aktivni udeleženec in priča teh dogajanj. Takrat je vodil dnevnik in stvari tudi občasno zabeležil in komentiral. Konec osemdesetih let je tesno sodeloval z našim predsednikom gospodom Milanom Kučanom in tedanjim predsednikom CK ZK Slovenije gospodom Cirilom Ribičičem. Tedaj je znal tudi povedati, da je po politični opredelitvi Slovenec, saj je pripadal tisti manjšini v tedanji Zvezi komunistov Hrvaške, ki je podpirala Slovenijo v njeni borbi zoper centralizem in vse bolj agresivno politiko Slobodana Miloševiča. Razpad ZKJ je bil začetek in konec SFRJ »Po 11. kongresu ZK Hrvaške in potem, ko je oblast na Hrvaškem prevzela nova demokratsko-narodno zavedna ekipa, se vzpostavlja trdno sodelovanje in enotni pogledi Slovenije in Hrvaške v borbi proti centralizmu in velikosrbski politiki. Na številnih srečanjih, ki so sledila, seje začela vzpostavljati skupna strategija Slovenije in Hrvaške, ki je prišla do izraza na 14. Kongresu ZK Jugoslavije, ko je v bistvu prvič javno prišlo do predpostavke, da bi se lahko začel proces ustvarjanja samostojnih in suverenih držav Hrvaške in Slovenije. Razpad ZKJ je bil začetek in konec SFRJ.« Brionski moratorij je bil podpisan pod prisilo mednarodne skupnosti »Po svobodnih večstrankarskih volitvah je prišla na oblast HDZ z dr. Franjom Tudmanom, vendar se kljub temu nadaljuje sodelovanje vodstev Slovenije in Hrvaške. Rezultat tega sodelovanja je tudi dogovor, da se na isti dan, 25. 6. 1991 v hrvaškem in slovenskem parlamentu sprejme odločitev o osamosvojitvi Hrvaške in Slovenije in prekinitvi odnosov s SFRJ. Pod pritiskom mednarodne skupnosti in tedanje trojke na Brionih, sta bili Hrvaška in Slovenija prisiljeni podpisati Sporazum o trimesečnem moratoriju na odločitev o samostojnosti. To je bila kritična točka. O takrat naprej ubirata Slovenija in Hrvaška različne poti v borbi za samostojnost in suverenost.Verjetno iz objektivnih razlogov se znajdeta v različnem položaju, v katerem ni več mogoče voditi enake politike.« Slovenija se ni povsem držala moratorija » Slovenija in Hrvaška sta v borbi za svojo samostojnost in suverenost veliko časa delovali kot uigrani »tandem«. Predsednika Kučan in Tudman sta se dnevno dogovarjala in tudi soglašala o vseh pomembnih točkah skupnega delovanja, vse do sprejetja odločitve Hrvaške in Slovenije o samostojnosti in suverenosti konec junija 1991. Tako je tudi Slovenija bila prisiljena sprejeti ultimat mednarodne skupnosti in pristati na Brionski moratorij, vendar je slovensko vodstvo odločilo, da se ga ne drži in je s številnimi praktičnimi potezami tudi začelo uresničevati svojo, junija 1991, sprejeto odločitev. Slovenija (policija in TO) je začela prevzemati mejne prehode in mejne službe (carino), pa tudi ni več priznavala zakonodaje SFRJ.« Dovolj signalov za Miloševiča. Američani igrali na karto Anteja Markoviča. »Bilo je kar nekaj signalov, da Miloševič in JLA ne bosta napadla Slovenije. Pa tudi, da bi Slovenijo pustili, da mirno izstopi iz Jugoslavije. Prevladalo je tudi mnenje , da se Srbiji ne splača bojevati proti Sloveniji. Kljub številnim znakom, da Slovenija ne bo napadena, pa je bilo težko sprejeti odločitev o kršenju Brionskega moratorija, ker seje vedelo, da Američani še vedno igrajo na karto Anteja Markoviča, ki še naprej verjame, da je Jugoslavijo mogoče rešiti pred razpadom z gospodarskimi reformami, s preoblikovanjem v moderno državo s tržnim gospodarstvom in večstrankarskim političnim sistemom. Z njegovim vztrajanjem na integriteti Jugoslavije on pravzaprav daje Miloševiču in JLA tiho soglasje, da ne samo z vojaško silo resno zagrozijo Sloveniji, temveč, da poskušajo vzpostaviti zvezno oblast na zahodnih mejah Slovenije. Kontraobveščevalna služba JLA in državni vrh Jugoslavije in Srbije so takrat menili, da Slovenci niso pripravljeni na vojno in da se jih lahko prestraši in zlomi s spektakularno akcijo in demonstracijo sile. To je še bolj ohrabrilo Beograd, da gre v akcijo!« Slovenci prevzamejo meje »Potem ko so Slovenci prevzeli mejne prehode, jugoslovanski državni vrh sprejeme odločitev, da jih je treba vrniti pod kontrolo zvezne države z vojaško silo. Iz Hrvaške gredo na pot proti Sloveniji tanki s ciljem da »pregazijo« vso Slovenijo. Če bi bil cilj vojske Jugoslavije prevzeti samo mejne prehode bi ta lahko uporabila vojake iz bližnjih vojašnic ali z desantom, ne pa na tak način. Tanki bi torej v Sloveniji demonstrirali silo in ustvarili podlago za likvidacijo slovenskega vodstva. Ko so v Beogradu gledali posnetke demonstracije sile JLA v Sloveniji, so kričali od navdušenja. Pričakovali so, da bo Slovenija takoj kapitulirala in da bodo mejni prehodi nemudoma vrnjeni pod okrilje Jugoslavije ter, da bodo na tak način z lahkoto obračunali s slovenskim in hrvaškim političnim vodstvom. Toda Slovenija je proti njihovemu pričakovanju žc naslednji dan pokazala zobe. Vojaki v vojašnicah se predajo, tanki postajajo neuporabna železna gmota, starši v bojazni za svoje otroke, ki so služili JLA v Sloveniji, demonstrirajo pred beograjsko skupščino. Srbija in njen vojni vrh spoznajo, da se Srbi ne želijo vojskovati s Slovenijo.« Dilema, začeti pravo vojno ali se umakniti iz Slovenije »Srbija in njen vojni vrh so se glede na situacijo znašli pred alternativo; začeti s popolnim celovitim napadom na Slovenijo ali se povleči in ji dopustiti, da se osamosvoji, vse vojne potenciale pa preusmeriti na Hrvaško. Odločeno je bilo pustiti Slovenijo, da se na miren način osamosvoji kot država, a z vso silo poskušati zlomiti Hrvaško. Če bodo zlomili Hrvaško bo še dovolj časa za »discipliniranje« Slovenije, so menili«. Rezervni načrt Srbije in Miloševiča: Jugoslavija brez Slovenije »Povedati moram, daje bil že od samega začetka sprejet rezervni načrt Srbije in Miloševiča ustvarjanje nove Jugoslavije brez Slovenije. Tako se Slovencem sploh ni bilo treba bati vrnitve vojske Jugoslavije. Zato je razumljivo, da Slovenci potem niso več mogli doživljati vojne za Hrvaško kot svojo borbo. Zato pa je toliko manj razumljivo obnašanje ostalih republik; BiH, Makedonije in avtonomne pokrajine Kosovo, katerih usoda je bila v tesni povezavi z usodo Hrvaške. Prevladala je politika čakanja, tako, da se je Hrvaška v glavnem sama morala boriti proti veliki vojni sili.« Morali smo slediti Sloveniji »Objektivno, brez bilo katere krivde, se Slovenija in Hrvaška iz dneva v dan znajdeta v različnem položaju. Njuni interesi so vse bolj različni, kar je naposled pripeljalo do prekinitve odnosov Tudman- Kučan. Toda mi smo, ne glede na posledice, morali slediti Sloveniji. Če bi dopustili, da se Slovenija sama izloči iz Jugoslavije, bi Hrvaška zamudila zadnji vlak za Evropo. Zato so Državni svet in Vlada demokratične enotnosti, politične stranke in ostali, vztrajali v avgustu in septembru 1991 (do poteka Brionskega moratorija), na pripravah za vzpostavitev suverene hrvaške države. Treba je poudariti, da svetovna javnost takrat ni bila naklonjena razpadu SFRJ. Nekateri zahodni politiki, kot na primer Gianni de Michelis, so pozneje javno trdili, da so Slovenci bili tisti, ki so s svojo nestrpnostjo in hitenjem, vplivali na Hrvaško, da je sprejela radikalne poteze, kar je pripeljalo do razširitve vojne v nekdanji Jugoslaviji. Mislim, da so te ocene zgrešene.« Na Hrvaškem bi skoraj prišlo do državnega udara »V času bitke v Sloveniji in oblikovanja nove Vlade demokratične enotnosti na Hrvaškem sta se v hrvaški vladni stranki izoblikovali dve politični struji; radikalna in zmerna. Radikalna je, ne glede na vojaško pripravljenost Hrvaške, zahtevala takojšen napad na vse vojašnice, zmerna pa je to zavrgla in smatrala kot avanturizem in katastrofo. Radikalna skupina je grozila celo z državnim udarom in prevzemanjem oblasti.« Slovenci ste veliko pred nami »Danes je Slovenija moderna evropska država, pred vstopom v NATO in polnopravnim članstvom v Evropski zvezi. V tem pogledu ste veliko pred Hrvaško. Mislim, daje interes Slovenije, da ne bo zadnja država EU, ki bo mejila na Vzhod. Veselimo se vaših uspehov na tem področju, kajti takrat bo Hrvaška mejila na EU, kar nam bo povečalo možnosti, da tudi mi postanemo sestavni del Evropskih integracijskih procesov. Med Slovenijo in Hrvaško je še vedno nekaj odprtih vprašanj. Pri tem omenjam mejo na morju, v Piranskem zalivu, ki ni bila nikoli določena.« Franc Krajnc Rekli so Na mednarodni znanstveni konferenci v Kopru, ob deseti obletnici samostojnosti Republike Slovenije, 25. in 26. oktobra 2001. Dr. Dimitrij Rupel Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije »Prvi nas ni priznal Vatikan, ampak je to bila Nemčija!«. »Od evropskih držav so bile slovenski državnosti najbolj naklonjene Avstrija, Islandija, Nemčija, nekatere skandinavske države, Italija in Rusija. Naklonjenost je pokazal tudi Sveti sedež. Večina držav je bila v začetku pri ocenjevanju slovenskih prizadevanj zaskrbljenih in negotovih. Večinoma so se bale, da bi razpad Jugoslavije pomenil slab zgled za Sovjetsko zvezo. Slovenski (in hrvaški) politiki je pri zbiranju podpore pomagalo grobo ravnanje JLA in Miloševiča. Slovenija je sprejela Deklaracijo o samostojnosti 25. junija 1991. Prvi dosežek v smislu mednarodnega priznanja je bila Brionska deklaracija 7. julija 1991, drugi odhod JLA 25. oktobra 1991. Priznanja Slovenije so sledila takole: 19. decembra 1991 so Slovenijo priznale Islandija, Švedska in Nemčija, 13. januarja 1992 Vatikan, 15. januarja 1992 vsa Evropska skupnost (EU), Avstrija, Kanada, Švica, Poljska, Madžarska... V začetku leta 1992 je bila Slovenija tako rekoč splošno priznana nova država. Danes, po desetih letih od osamosvojitve in po dolgih pogajanjih že lahko upamo, da bo Slovenija postala polnopravna članica EU leta 2004. Na Vladi se ukvarjamo tudi s problematiko schengenske meje. Predlagal bom, da bi s Hrvaško gradili skupne mejne prehode.« Prof. dr. Anton Bebler (Univerza v Ljubljani) o vojaško političnih vidikih osamosvojitve Slovenije Ni bila vojna, bil je oboroženi spopad (Upsala), kategorizirajo primer osamosvojitvene vojne za Slovenijo kot spopad. Vojna bi bila, če bi bilo najmanj 1000 mrtvih! Tudi ni res, da je 26. oktobra odšel iz Slovenije zadnji vojak JLA. V Sloveniji je namreč po tem simboličnem dejanju ostalo še veliko pripadnikov jugovojske, nekateri pa so se celo vrnili. Pravilno bi torej bilo treba reči, da je to bil odhod zadnjih organiziranih enot JLA iz Slovenije. Pri spopadu smo imeli tudi nekaj sreče, saj admiral Branko Mamula oziroma JLA, ni uporabila vsega vojaškega arzenala, ni raketnega orožja... Odhod zadnjih enot in poveljstev JLA iz koprskega pristanišča je bila le ena izmed epizod v dolgi preobrazbi Slovenije. Razkroj jugoslovanske federacije je povzročila globoka kriza realsocialističnega sistema SFRJ.« možnega uporabila Janez Janša Strah, da bi JLA bombardirala Ljubljano je bil odveč V »Vloga vojaškega dejavnika 1991/92 v Sloveniji je bila bistveno manjša kot leta 1918 in v času NOB. V Sloveniji se je udomačila beseda desetdnevna osamosvojitvena vojna, zunaj naših meja pa ta dogodek pojmujejo kot oboroženi spopad. Nekatere ugledne tuje mednarodne institucije, na primer na Švedskem Janez Janša, obrambni minister v času osamosvojitve je na mednarodni znanstveni konferenci predaval na temo: Zavarovanje slovenske osamosvojitve z realni silo. Govoril je o vojaško političnem konceptu samostojne Slovenije pred prvimi svobodnimi volitvami leta 1990, o vojaški strategiji Demosove vlade, manevrski strukturi narodne zaščite, njeni organizaciji in pomenu za zavarovanje prvih korakov slovenske samostojnosti ter o ustavnih amandmajih jeseni leta 1990 in prevzemu Teritorialne obrambe (TO) Slovenije v izključno pristojnost slovenskih oblasti, o bitki za slovenske nabornike, reorganizaciji TO v Slovensko vojsko, pogajanjih za umik JLA in drugih pomembnih vprašanjih osamosvojitve. »Vojna za Slovenijo seje začela 15. maja 1990, ko je JLA začela razoroževati Teritorialno obrambo. Prišlo je do radikalne odločitve: Jugo-centralizem ali samostojna Slovenija. Opredelili smo se za slednjo potezo. To kar na Primorskem govorijo- »dan prej«- ne bo držalo. Ze veliko prej, 23. maja 1991 je prišlo v Pekrah do bistveno hujše konfrotacije. Padla je prva, sicer civilna žrtev. Streljalo se je, a tega niso posnele TV kamere. To kar smo takrat delali pretežno niso bili vojaški ukrepi (morda 20% klasičnih). Bistveni sta bili civilna obramba in psihološka propagandna dejavnost prepričati večino vojakov o nesmiselnosti vojne. Tudi ukazi so bili taki da, če je le mogoče, doseči 5SP cilj brez uporabe orožja. Bojazen, da bi Ljubljano in druga večja mesta bombardiralo letalstvo JLA je bila odveč, saj jugoslovanska vojska ni imela bombnikov.« Aurelio Juri, takratni župan Občine Koper o »neposlušnosti« Primorcev Ali je bilo prav, da smo se vmešali v zadeve, o katerih so odločale višje oblasti, seje vprašal Aurelio Juri na znanstveni konferenci v Kopru. V Kopru so bili prvi, ki so sporočili javnosti, da seje 26. junija 1991 JLA napotila iz vojašnic proti meji z Italijo. Silovito streljanje. 29. junija 1991 so na Škofijah padli 3 jugoslovanski vojaki.V Koper pridrvi sam general Marjan Čad...Na Črnem Kalu postavijo cestno zaporo, dan za tem jo prebije 2. oklepna enota JLA. Strah kaj se bo zgodilo. Tuji turisti masovno odhajajo. Oficir JLA z mejnega prehoda Škofije grozi, da bo raketiral bencinsko črpalko in vas Škofije. Napetost na vrhuncu. Kaj storiti, kako ukrepati? V Kopru tulijo sirene, naznanjajo splošen zračni napad. Na mejnem prehodu Škofije pogajalce pričaka poročnik JLA z naperjenim avtomatom. Ukaz o umiku jugoslovanske vojske je pripel v sredo, 3. julija 1991 nekaj po 18. uri. Uro kasneje je vojska v dveh kolonah, ob spremstvu župana Aurelia do Črnega Kala, zapustila občino Koper. Mejni prehod Škofije je bil ob 20.00 uri znova odprt. Mora je bila končana! Dr. France Bučar Radi bi šli v Evropo pa se obnašamo kot Balkanci! Dr. France Bučar je govoril o razpadu Jugoslavije s sistemsko teoretskega vidika. S tega stališča je bil razpad Jugoslavije nujnost, saj Jugoslavija nikoli ni imela pogojev, da se integrira kot država, je dejal. »Družbeni sistemi se integrirajo na temelju skupnih lastnosti. Cim višja je stopnja skupnih lastnosti, toliko večja je intenziteta povezanosti. Vsota skupnih lastnosti sistemskih delov, ki so oblikovali Jugoslavijo je bila zelo nizka, zato so bile tudi minimalne možnosti integracije na temelju take različnosti. To je izziv tudi za združujočo se Evropo, ki se lahko kaj nauči na naših izkušnjah, čeprav z negativne strani. Jugoslavija je bila s svojim neuspehom znanilec nove dobe in je kot država stvar preteklosti. Kaj pa mi? Tudi, če še tako poudarjamo svojo distanco do Balkana, ki je temelj nestabilnosti, smo v vsakem primeru njegov sosed. Politika mora upoštevati obstoječa dejstva. Slovenci radi govorimo o Evropi pa se žal še vedno obnašamo po balkansko.« Dr. France Bučar je opozoril je na dan pozneje, ne na dan prej. Kaj in kako v bodoče? Če hočemo v Evropo moramo najprej urediti odnose z Hrvati, saj pot vanjo ne pelje prek Nemčije.« Franc Krajnc Zelena luč za hitrejši razvoj športa v Piranu Občinski svet Občine Piran je na 24. redni seji v četrtek, 8. 11. 2001 sprejel Strategijo zagotavljanja pogojev za razvoj športne infrastrukture v občini. Obrazložitev sta podala Milica Maslo in Zdenko Vozlič. Vizijo razvoja športne infrastrukture v občini Piran so pripravili strokovni delavci Športnega centra in jo posredovali v obravnavo športnim klubom. Na podlagi prejetih pripomb so nato dokument poslali v preučitev Županji Občine Piran. Ta je imenovala delovno skupino v sestavi Sašo Šraml, Milica Maslo, Boris Kočevar, Rajko Ožbolt in Zdenko Vozlič. Strategija se je nato prvič v popolni obliki in vsebini znašla na klopeh Občinskega sveta in svetniki so jo z nekaj pripombami tudi sprejeli. Bistveno pri tem se zdi, da se zagotovijo lokacije, kjer naj bi v bodoče stali novi športni objekti; Dom vodnih športov, Olimpijski bazen, Atletski stadion, zunanje igrišče za košarko, tenis igrišče za klubski namen, trim steze, pokrita balinišča in golf. Prenoviti pa nameravajo Telovadnico na stadionu, izpopolniti ponudbo ob nogometnem igrišču, urediti odbojko na mivki, kegljišče pri Taverni v Luciji in strelski dom. V sklepih so tudi bolj natančno zapisana območja, na katerih naj bi določeni pomembni športni objekti nekoč stali. Dom vodnih športov na območju sedanjega Jadralnega kluba Pirat v Portorožu, Olimpijski bazen na osrednji plaži v Portorožu, Atletski stadion na območju sedanje karting steze v Luciji, golf na travi v Sečoveljski dolini pod naseljem Košta. V skladu s sklepi OS so se pričele tudi že nekatere aktivnosti. To niso več le sanje, res pa je, da denarja zaenkrat še ni. Direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič je na seji OS izrazil zadovoljstvo, da je do sprejetja vizije razvoja športa prišlo in predlagal, da bi Občina Piran v doglednem času zagotovila za šport in športno infrastrukturo 5 % proračuna. Kaj je v Piranu novega? EPICENTER - Mladinski evropski projektivni informacijski center Piran Pred kratkim ga je obiskala tudi županja tudi županja Občine Piran Vojka Štular (na fotografiji) in se pozanimala o njegovih začetnih korakih. EPI center je svoje zelo lepe prostore dobil na Rozmanovi 7 v Piranu. Ustanovitelj mladinskega Epicentra je Občina Piran. Namenjen je vsem mladim, osnovnošolcem, dijakom in študentom, ki bi radi naredili nekaj več zase in za druge ter tako prispevali k aktivnejšemu preživljanju prostega časa in se dodatno učili in izobraževali, so zapisali v zgibanki, v kateri podrobno seznanjajo vse zainteresirane o možnih aktivnostih v centru. V večnadstropni prenovljeni stavbi je dovolj prostora za številne dejavnosti in nosilce; likovne delavnice, Klub študentov občine Piran, tabornike, gledališče, šahovsko društvo, razna druga društva in prostovoljce. Slednje vodi in usmerja Natalija Planinc vsak ponedeljek od 18.00 do 21.00 ure v dnevni sobi mladinskega Epicentra. Tam bodo prirejali tudi razne tečaje in predavanja. Urnik mladinskega Epicentra: od 14.00 do 21.00 ure. Kontaktne osebe: Sebastjan Jeretič 041/844-528 in Mojca Dolšak 031/381-765. Na fotografijah: Obisk županje Vojke Štular v mladinskem Epicentru v prvih dneh njegovega delovanja in malčki, ki se že igrajo. V Tartinijevi hiši v Piranu Predstavili so dve knjižni deli Mestna knjižnica Piran in Italijanska skupnost Giuseppe Tartini sta v petek, 2. 11. 2001 ob 18. uri pripravili zanimivo srečanje z avtorjem dr. Zoltanom Janom, s katerim se je pogovarjal pesnik Ciril Zlobec. percepcijo štirih omenjenih slovenskih avtorjev. Knjiga vsebuje tudi izčrpno bibliografijo vseh objav o slovenski književnosti v Italiji po drugi svetovni vojni. Dr. Zoltan Jan je v knjigi želel ugotoviti, katera slovenska leposlovna dela so med pol stoletnim obdobjem po drugi svetovni vojni imela v Italiji določen odmev. Upošteva, kako jih je tamkajšnja publika razumela in kako je slovenska javnost dojemala njeno zanimanje, kar zaradi različnosti obeh narodov, njune kulturne in duhovne podobe odpira pomembne problemske sklope. Ivanu Cankarju, Srečku Kosovelu, Cirilu Zlobcu in Ljubki Šorlije namenjena še dodatna pozornost v analizah, ki so objavljene v drugi knjigi, kjer najdemo tudi izčrpen bibliografski pregled italijanskega gradiva o slovenski književnosti, ki pa je žal, kot je bilo rečeno, v Italiji še vedno ne poznajo dovolj dobro. Dr. Zoltan Janje napisal dve knjigi: Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945 (knjiga ima 269 strani) in zanimivo delo Cankar, Kosovel in Ljubka Šorli pri Italijanih; Bibliografski dodatek (knjiga na 153 straneh). Založba Rokus jev sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije v ponovno oživljeni zbirki Slavistična knjižnica izdala 4. in 5. zvezek. Knjigi literarnega zgodovinarja dr. Zoltana Jana se ukvarjata s poznavanjem slovenske književnosti v Italiji. Prva se osredotoča na poznavanje slovenske književnosti po letu 1945, druga pa raziskuje že iščete novoletno darilo ? Sndictt Krajnc sp. Domača iti umetinstiMi obrt CMW697-72S Oglasite se v ateljeju keramike SneHce Krajec in izberite Koprska Z Izola Petdeset odličnih prejelo priznanje Podžupan občine Piran Drago Žerjal, županja občine Izola Breda Pečan in župan Mestne občine Koper Dino Pucer so v soboto, 27. oktobra 2001 v hotelu Belveder nad Izolo (na že tradicionalnem srečanju) sprejeli najboljše dijake - maturante iz obalnih srednjih šol in jim podelili priznanja. Za številne se je študijsko leto že začelo, na univerzi ali visoki strokovni šoli, spomin na dijaške dni je morda že prikrit, pa vendar opraviti maturo pomeni, kot so rekli Rimljani, dozoreti - vstopiti v drugačen svet, morda manj ljubezniv od dosedanjega. Naprej ga poganjajo samo izjemne osebnosti; ljudje, ki znajo, zmorejo, hočejo, je dejala Nataša Benčič Posega, ki je povezovala tradicionalno srečanje. Pred podelitvijo priznanj so nastopili mladi plesni pari in se zavrteli v latinsko ameriških ritmih. Udovič iz Gimnazije Piran ter Mirela Mašič, Nika Galič in Danijela Tomič iz Srednje EKPŠ Koper. Čestitamo! 9 nagrajencev iz Občine Izola Županja Občine Izola Breda Pečan je podelila priznanje osmim maturantkam in enemu maturantu, ki so opravili maturo z odliko. Priznanja so prejeli: Dijaki, ki so obiskovali Gimnazijo Koper: Gregor Černeka, Nina Jereb, Lara Nikolič, Maja Tripar. Dijakinji Gimnazije Piran: Aprila Cotič in Sara Hrovatin. Dijakinji Srednje ekonomsko-poslovne šole Koper: Andreja Smodiš in Sauda Rastoder ter dijakinja Srednje zdravstvene šole Piran: Erika Tul. Čestitamo! »Za Izolo, Koper in Piran ste zagotovo cvet letošnje generacije srednjih šol in upam, da sedaj že vsi pridno študirate v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Piranu, je mlade nagovorila županja Občine Izola Breda Pečan. Če bo sreča, je dejala, boste lahko že naslednje leto študirali tudi v Izoli, kjer bomo imeli Visoko šolo za zdravstvene delavce. Želim, da boste tej državi in družbi skozi znanje dali veljavnost, vse tisto kar v sebi dobrega nosite. Maturantje so iz rok Brede Pečan, Dina Pucerja in podžupana Draga Žerjala prejeli priznanje grafiko Marjana Motoha in knjigo avtorice Marte Dolenc. 16 nagrajencev iz Občine Piran Podžupan Občine Piran Drago Žerjal je podelil priznanja in simbolično darilo šestnajstim maturantom Gimnazija Piran in Srednje ekonomsko -poslovne šole Koper (EKPŠ). Priznanja so prejeli: Miha Bejek, Tjaša Stanič, Simon Ličen, Tina Bratkovič, Peggy Stevanovič, Veronika Valentin, Milena Vuk, Tinkara Tinta, Lea Šuligoj, Neva Felicjan, Ksenija rakar, Mojdana Drašič, Marjana 25 nagrajencev iz Mestne občine Koper Župan Mestne občine Koper Dino Pucer je podelil priznanja in knjige petindvajsetim dijakom in dijakinj, ki so z odliko končali srednjo šolo, bodisi Gimnazijo Koper, srednjo EKPS Koper, italijansko gimnazijo Rinaldo Carli ali Gimnazijo Piran. Priznanje so prejeli: Eva Kobeja, Peter Lešnik, Martina Grižančič, Tjaša Gulič, Anja Kastelic, Jasmina Kleibencetl, Marjetka Kocjančič, Maja Pešič, Andreja Pobega, Erter Pust, Alja Skrt, Rok Slokar, Martina Srblin, Katja Starc, Elena Šterpin, Dražen Bajcer, j Kristina Jurinčič, Stojan Lazič, Astra Štuklek, Tjaša Bolčič, Dušica Topič, Marjetka Kljun, Teja Kariš, Debora Škrgat in Urška Železnik. Četitamo! FOTO: FK Primorski utrip RazstaviSče Krka - Zdravilišče Strunjan Razstava CUPRESSUS SEMPERVIRENS akademskega slikarja Davora Rapaiča V sredo, 24. oktobra ob 20.00 uri je bila v Krkinem razstavišču otvoritev razstave slik Davora Rapaiča iz Rovinja. Rojen je leta 1961 v Zagrebu, kjer je na ALU diplomiral iz grafike pri prof. D. Babič in končal še študij umetnostne zgodovine na zagrebški FF. Imel je dvajset samostojnih razstav, sodeloval je na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini ter prejel sedemnajst mednarodnih priznanj in nagrad. Je član HDLUI in HDLU Zagreb. Pred desetimi leti seje preselil v Rovinj, kjer dela kot samostojni ustvarjalec. Razstava slik iz cikla CUPRESSUS SEMPERVIRENS, nastale so v zadnjih treh letih, je prva predstavitev Rapaičevega ustvarjanja v Sloveniji, kjer je doslej sodeloval le na skupinskih razstavah. Številne interpretacije bivanjskega ambienta s prepoznavnimi tipikami naravnega reliefa in flore ga v vsebinskem smislu uvrščajo med krajinarje, ki pa je razvil avtorsko prepoznavno znakovno ikonografijo s še poudarjeno razpetostjo med metafizično prabitostjo in konkretnim izhodiščnim motivom. Cipresa, drevo življenja v antični in krščanski ikonografiji Mediterana, je s temi simbolnimi predznaki nesmrtnosti in vstajenja, tudi duhovnih vrlin, glavna nosilka Rapaičeve izpovedi. Le ta je podana v svoji elementarni arhetipiki, ki monumentalno nadvladuje v - le z izbranimi barvnimi ploskvami opredeljenem prostoru. Atmosfersko razpoloženje miru in tišine še poudari avtorjevo simbolno izpoved: vlogo in pomen človeka in civilizacij v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, tostranskega in enostranskega, vidnega in znanega ter duhovnega in skrivnostnega. Nives Marvin Dijaki Gimnazije Piran obiskali Norveško 22. oktobra 2001 so dijaki piranske gimnazije v gledališki sobi Gimnazije Piran na kratko predstavili njihova doživetja in vtise z obiska v Bjugnu na Norveškem, kjer so bili od 6 - 13.10.2001. Izleta se je udeležilo 6 izbranih dijakov skupaj s predstavnico Občine Piran Polono Senčar ter profesoricama Sonjo Bizjak in Milko Sinkovič. knjig na svetu, kar ni čudno, da je norveška književnost zelo pomembna. Naj naštejem samo nekaj izmed znanih književnikov: Henrik Ibsen (pesnik in dramatik), Hamsun Knut (pisatelj, glasnik modernega mita o zemlji z izrazitim čutom za iracionalno in skrito človekovo notranjo doživljanje; leta 1920 je prejel Nobelovo nagrado za delo Blagoslov Zemlje)... Na Norveškem je pomembno črpanje nafte (prvo naftno platformo so zgradili leta 197, v naftni industriji je zaposlenih okrog 90.000 ljudi) ter ribištvo (najpomembnejši ribi sta losos in polenovka -bakalar). Norveška je država, kije leta 1946 prva ustanovila posebej Ministrstvo za ribištvo. Po ulovu spada med prvih 10 držav na svetu. Večja mesta na Norveškem, ki so jih omenili dijaki so: Oslo, Stavanger (svetišče naftne industrije, ribiško in pristaniško mesto s 78.000 prebivalci), Bergen (velja za najlepše mesto, ker tam najdemo najlepše lesene hiše), Trondheim (3. največje norveško mesto z ZAKAJ so obiskali Norveško? Dijaki so nam povedali, da obstaja neka vez med občinama Piran in Bjugn že iz 2. svetovne vojne, ko so bili Jugoslovani zaprti tam v taborišču in so jim Norvežani pomagali, jih skrivali in jim nosili hrano. Leta 1985 pa so podpisali med občinama pobratenje. Začetnik oziroma prvi pobudnik stikov oziroma pobratenja je bil gospod Petkovič, ki je bil prišel tudi na predstavitev popotovanja. Imeti prijatelje po svetu je lepo. Srečati nekoga, ki je tvoj prijatelj, ki te je pripravljen sprejeti pod streho. Po drugi strani pa je prijateljstvo v taki obliki zelo težko, ker zahteva, da vse kar dobiš, tudi vrneš v eni ali drugi obliki. In ko potuješ v pobrateno občino nisi samo potnik, nisi samo turist, ampak si tudi predstavnik kraja iz katerega prihajaš. Tega se moraš zavedati, je dejal podžupan Občine Piran Drago Žerjal in še dodal, da je prepričan, da so dijaki na Norveškem lepo zastopali Piran. Dijaki so nam povedali nekaj splošnih podatkov o Norveški, potek potovanja, eden izmed njih pa nam je ob spremljavi kitare zapel pesem Pink Flojdov. Po končani predstavitvi obiska so nam postregli še z dobrotami, ki sojih prinesli s seboj z Norveške. Norveška leži na zahodnem delu Skandinavskega polotoka in spada med države Severne Evrope. Glavno mesto je Oslo, ki ima približno 600.000 prebivalcev. Sama država pa ima okrog 4 milijone prebivalcev. Norveška ima dva uradna jezika, norveščino in dansko norveščino. Obala je razčlenjena v številne fjorde, spremljajo pa jo mnogi otoki. Za Norveško je bilo pomembno obdobje od 9. do 11. stoletja, to je čas Vikingov (bili so znani pomorščaki). Naslednje pomembno obdobje pa je bilo 13.8.1905 - namreč konča se personalna unija Švedske in Norveške, ki seje začela leta 1814. Na referendumu v Norveški se je skoraj 100 % volivcev izreklo za neodvisnost. Kot zanimivost; Norvežani so največji bralci časnikov in britanskih okrog 118.700 prebivalci). In KAJ so nam dijaki povedali o kraju, ki so ga obiskali? Bili so zelo presenečeni, saj sojih učitelji tamkajšnjih šol, katere so obiskali, pričakali na letališču ter jih lepo sprejeli. Sledili so še razni ogledi mesta, gradov, sprejem župana s katerim so si izmenjali darila občin. Bili so tudi na otoku Halten, ki je 2,5 km oddaljen od obale. Tam so imeli tudi nekaj prostega časa, kjer so ga profesorice izkoristile za ribolov. Imeli so tudi glasbeni oziroma spoznavni večer, kjer so jim dijaki šol podarili znamenite volnene norveške nogavice in rokavice za hladne dni. Norvežani so na splošno glasbeno nadarjeni, ustvarjalni, saj se večina od njih že od prvega razreda uči kak glasbeni inštrument. V Bjugnu so piranski dijaki obiskali tri šole in vsaka izmed njih jim je pripravila program za dobrodošlico. Bili so tudi v Trondheimu, kjer so videli največjo cerkev Skandinavije, katero je večkrat uničil požar; muzej Jurezborg, spoznali srednjeveško protestantsko versko življenje. Srečali so se tudi s prijatelji, ki so hili v Piranu pred dvema letoma, toda žal, so imeli samo dve uri časa za klepet. Skratka bilo je poučno, zanimivo in koristno. Dijaki so se zahvalili vsem, ki so jim to potovanje omogočili, še posebej pa ravnatelju piranske Gimnazije, kijih je izbral, ter mu v zahvalo podarili sliko. Breda Krajnc KONCERTI Petek, 16. 11., ob 20.30, Gledališče Tartini Piran KONCERT CANTIGAS ESPANOLAS Vstopnina: 2.000 SIT (študentje, upokojenci 1.500 SIT) Sobota, 17. 11., ob 20.30, Avditorij Portorož GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven Primorsko dramsko gledališče Vstopnina: 2.200 SIT (študentje, upokojenci 1.900 SIT) Nedelja, 18. 11., ob 20.30, Gledališče Tartini Piran GLEDALIŠKA PREDSTAVA Nastopa gledališka skupina Brandl iz Turriaca (GO) INTRECCI in FERMATA D’AUTOBUS V sodelovanju z Italijansko samoupravno skupnostjo iz Pirana. Predstava je v italijanskem narečju. Vstop prost Četrtek, 22. 11., ob 20.30, Avditorij Portorož GLEDALIŠKA PREDSTAVA Gledališče Koper Andrej Jelačin: AGENCIJA ZA LOČITVE Režija: Katja Pegan Igrata: Gašper Tič in Nataša Ralijan Tič Vstopnina: 2.200 SIT (študentje, upokojenci 1.900 SIT) Petek, 23. 11., ob 19.00, Gledališče Tartini Piran NAGRADA ALOJZA KOCJANČIČA 2001 Nagrajenec Dario Marušič Vstop prost Petek, 30. 11., ob 20.30, Gledališče Tartini Piran koncert LATINSKOAMERIŠKE GLASBE Vstopnina: 2.000 SIT (študentje, upokojenci 1.500 SIT) KONGRESI Ponedeljek, 26. II., in torek, 27. 11., Avditorij Portorož ZVEZA RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV SLOVENIJE - izobraževalni seminar Četrtek, 29. 11., in petek, 30. 11., Avditorij Portorož Seminar podjetja CISCO SVSTEMS KINO Torek, 20.11., ob 20.30 VEČER ITALIJANSKEGA FILMA LE FATE IGNORANTI Rezultati zrePmja nagradne Križanke KesPavraa/e PrisPan Nagrade: 1. nagrada: vrednostni bon za 6.000 SIT za gostinske storitve v Restavraciji Pristan prejme Neda Kopitar, Ulica Svobode 5, 6330 Piran 2. nagrada: vrednostni bon za 3.000 SIT za gostinske storitve v Restavraciji Pristan prejme Adrijana Šuligoj Srebrničeva 8, 6000 Koper 3. nagrada: ugankarski slovar avtorja Šimeta Sučiča prejme Rozika Medvešček, Vojkova 7, 6330 Piran 1. in 2. nagrado boste prejeli po pošti, 3. nagrado pa lahko dvignete v uredništvu Primorskega utripa, Obala 125, Lucija do 15.12.2001. V Kavarni Loggia v Kopru IV. Mednarodna likovna kolonija Križanke 2001 Razstavo je pripravila galerija Squart Koper, odprli pa jo bodo v četrtek, 15. novembra ob 19.30 uri Z gotovostjo lahko trdimo, da seje kolonija, ki jo je osnoval Ljubljanski festival v Plečnikovih križankah, prijela. Osnovni koncept glede števila in sestave udeležencev se je izkazal kot pravilen, zato sem prepričan, da ga je pametno obdržati, je zapisal Tomo Vran. V Koper so povabili osem likovnih umetnikov. Letos so tako skupaj ustvarjali avtorji: Tomaž Gorjup iz Ljubljane, Torben Heron iz Koebenhavna, Gustav Januš iz Podrožce, Mira Ličen Krmpotič iz Pirana, Karel Pečko iz Slovenj Gradca, Andreas Schmid iz Berlina, Nicola Spezzano iz Rima in Vinko Tušek iz Kranja. Razstavo si velja ogledati. Slikarska razstava Kar štirje primorski likovni umetniki; Zvest Apollonio, Ljerka Kovač, Janez Matelič in Tomo Vran so v petek 9. novembra zvečer s pomočjo galerije Squart iz Kopra, v prostorih Hotela Convent postavili na ogled svoja dela. Razstava se odvija v zanimivem ambientu ankaranskega Conventa in prinaša pred gledalca slike štirih priznanih likovnih umetnikov - pregled njihovega najnovejšega dela. Razstava v Studio Galeriji Gasspar Piran V petek, 16. novembra ob 19.00 uri bodo v Studio Galeriji Gasspar v Piranu odprli skupinsko razstavo kiparke Urše Heller in slikarke Nataše Škof. Uršo Heller bo predstavil Iztok Premrov. Gostja večera bo pesnica Irena Kovačevič. Urša Heller se je rodila leta 1948 v Zuerichu. Šolo za oblikovanje je končala v Ljubljani. Sodelovala je že na številnih skupinskih in samostojnih razstavah. Nataša Škof seje leta 1962 rodila v Izoli. Od leta 1966 živi v Melbournu v Avstraliji. Diplomirala je na Likovni akademiji La Trobe university v Melbournu - smer slikarstvo. Za svoja delaje prejela že nekaj nagrad. V zadnjem letu živi in ustvarja v Izoli. 8§2Agencija »Lea«! Uresničite in sledite svojim sanjam, ŽELJAM, NE PUSTITE JIH NEIZŽIVETE. Poiščite si pravega življenjskega PARTNERJA Z AGENCIJO »LeA«. Zavrtite tel. št.: 031/739-998 040/328-499 V DVOJE JE LEPŠE IN BOLJ POLNO ŽIVLJENJE. Storitve Mitra BJs.p., Sl. Bistrica, PEMaribor NAROČAM Ime in priimek_ Točen naslov __ NAROČILNICA primorski uMp Poštna številka Sprejemamo nove naročnike za leto 2002. 12 številk 2.160 SIT Plačilo marca 2002 Datum . Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož fiOKpSKOP\ Avtor izdelave horoskopa: Štev 090 -44-2T OVEN Ž1.3.-Ž0.4, Zdravje: Malenkosti vas mečejo iz tira. Nimate pravega načrta, zbegani ste. Ne veste, kaj se sploh lahko zgodi. To je vzrok za vaše srčne bolečine in težave z želodcem. Ljubezen: Ubrali ste čisto svojo lastno pot. Odpor je velik, sledili vam bodo in na koncu vas bodo častili. Resna veza. Posel: Ne primerjajte se z drugimi. Vi ste unikat in tudi tako delujete. Samo, če boste izvirni boste uspeli. BIK, Ž1.4.-Ž1.3. Zdravje: Vaša slaba volja, jeza, boleči želodec niso nič drugega kot vaše sovraštvo nase in na ves svet. Prenehajte s tem in se začnite imet radi sami sebe. Če ne, pripravite se na bolnišnično zdravljenje. Ljubezen: Vaša zmeda, ki jo imate v sebi, jo sejete in jo oddajate v okolico in to tudi dobivate nazaj. Ni čudno, da ste venomer sami in tudi zagrnjeni. Posel: Bolje se morete potruditi, postaviti se zase, drugače vam bo podpis pogodbe o prodaji hiše spolzel pod prsti. Nevarnost, da se vas prevarajo je zelo velika. Postavite se zase. Odločnost. DVOJČKA ŽŽ.5.-ŽI.6. LEV ž3.p.-žž.q. Zdravje: Ne pretvarjajte se, daje vse O.K.. Le pojdite na preventivni pregled celotnega prebavnega trakta. Lažje boste spali in imeli boste bolj miren spanec. Ljubezen: Energije okolja bodo poskrbele, da boste prijetno presenečeni in povrh se boste še zaljubili v blondinko malo mlajšo od vas. Ali ni to čudovito. Posel: Vi poznate svojo rdečo nit delovanja. Drugi vas obsojajo, vi ste mirni, ker veste, da pravilno ravnate. Le tako naprej. 3TRE1EC žž.ii -21.12. -^3 Zdravje: Bodite pozorni na ’ . jM vse , kar se dogaja okoli vas. S JU Sedaj jc vam vse nejasno, nerazumljivo in ste žalostni. Jutri bo boljši dan, novi srečen dan. Ljubezen: Ne domišljate si, da ste edini na svetu. Vse lahko izgubite s svojim ravnanjem. Pogovor bo potreben. Posel: Vezanost na stare običaje vas močno omejuje. Morate sprejeti in ravnati po novih običajih, pravilih igre. takrat bo uspeh. Staro stran v celoti. DEVICA 25.&-2Ž.9. KOZOKOq22.12.-m1. 0 V Zdravje: Čas je, da si malo oddahnete. Živci so napeti, želodec razdražen. Trmoglavite. Odnehajte in pojdite na krajši dopust. Ljubezen: Preveč razmišljanja , premalo delovanja iz srca. Prepustite srcu srčne zadeve, razumu pa logiko življenja.. Veselje bo večje. Posel: Nase se najbolj zanesete. Nezaupljivi ste, to so izkušnje življenja. Ali ste sposobni izpeljati zamisel do konca? Da ali ne? KAK 22.6.-22. p. Zdravje: navdušenje je lepo, a le pazite, da boste pravočasno spoznali, kdaj morete preusmeriti svojo pozornost na realnost življenja. Lahko se zgodi, da bo veliko žalosti in otožnosti. Za prazen nič. Ljubezen: Poglejte to s svetle plati. Partner potrebuje nekaj svobode, da lahko uredi svoje poslovne zadeve v podjetju. Ljubi vas, vi pa naj pritiskate, omejujete ga, umaknil se bo, če ne boste prenehali s tem. Posel: Načrt je čudovit. Sami ga ne boste zmogli realizirati. Partnerju ne zaupate. Odločite se že enkrat, neodločni ste 100 na uro. Zdravje: Predolgo ste odlašali z odločitvami za vaše življenje. Sedaj ste končno naredili prvi korak, zbegani ste, kar je povsem razumljivo. Le pogumno. Ljubezen: Čas je, da napravite nekaj za svoje srce in tudi za dušo. To ne pomeni beg od ljudi, temveč pojdite v družbo in spoznali boste sorodne ljudi. Avantura ni izključena. Posel: Potovali boste, uživali in hkrati sklenili ugoden posel. Priliv na račun bo novembra in decembra obilnejši kot je bil septembra in oktobra. Prijetno s koristnim. TEtiTNICA 23.9.-22.10. Zdravje: Potrebni ste več gibanja. Primerni je krajši : pohod za vikend v bližnjo planinsko točko. Prijetna j družba, kondicija in prijetno počutje bo vas preplavilo. To je nalezljivo. Ljubezen: Spremembe odnosa še ne bo tako kmalu. Lahko pa se zgodi, da boste ostali čisto sami. Sami, če se ne boste v sebi čisto spremenili. Kajti, to veste že nekaj časa že sami, sami da se še odločili niste. Sedaj je čas. ŠKOKFUON 23.io.-2i.il. Zdravje: Prehitevate po levi strani. Le zakaj se vam tako mudi. Želodec vas izdaja, vi pa še kar naprej divjate. Umirite se. Ljubezen: Sedaj ni pravi čas za intenzivno akcijo. Opazujte dogajanje in se v sebi, v duši pripravite na aktivnosti. Posel: Ne iščite samo ene resnice, ne zadržujte se. Razširite pogled, obzorje duha. Materialna blagajna je odvisna tudi od vašega duhovnega bogastva. Jing in jang. Izola v znamenju plesa Plesni klub Fredi Izola v soboto, 17. novembra 2001 od 14.00 ure dalje že drugič po vrsti organizira kvalifikacijski turnir v latinskoameriških in standardnih plesih. Plesna prireditev bo v športni dvorani Kraška 1 v Izoli, kjer pričakujejo 100 plesnih parov iz vse Slovenije. Ples je najlepši način sporazumevanja med ljudmi in prepričani smo, da boste uživali ob gledanju nastopov mladih v latinskoameriških plesih (samba, rumba, cha-cha-cha, pasodoble in jive) ter v standardnih plesih (angleški valček, dunajski valček, tango, foxtrot, quickstep). Športni ples plešejo plesni pari, ki so razvrščeni v starostne kategorije; pionirji, mlajši mladinci, mladinci, starejši mladinci in člani. Tekmovanje se bo začelo s standardnimi plesi. Tekmo bo sodilo šest sodnikov, sojenje pa bo tajno. Za prva tri mesta v vseh kategorijah so predvidene medalje. Za predšolske otroke je ogled tekmovanja brezplačen, sicer pa si obiskovalci lahko kupijo vstopnice že v predprodaji v Agenciji Capris Time v Kopru ter v Turistično informativnem centru (TIC) v Izoli ali pa neposredno na prireditvi. Cena vstopnic v predprodaji za odrasle je 1000 SIT, za šolarje 500 SIT Na dan prireditve 1200 oziroma 700 SIT. Zdravje: Energije ste obnovili. Prijeten oddih vam je dal ugoden polet naprej. Zdravje O.K.. Ljubezen: Izsiljujete ljubezen. Ljubezen je ali pa je ni. Prepustite se, ničesar ne zahtevajte. Vse ob svojem času. Zaupajte. Posel: Razprite krila svoje svobode. Prihaja plačilo za vse storjene usluge, delo zadovoljstvo bo obojestransko. Polni račun. VODNAK 21.1.-20.1. £ Zdravje: Vaša modrost je na mestu. Znate zadržati in obnoviti energije v telesu. Občasno imate bolečine, so le občasne. Nič resnega. Ljubezen: Ste raziskovalec, svobodomiseln tip. Spoznali boste sorodno dušo, ki vas bo dvignila v zrak v pozitivnem smislu. Rahla zmedica, ki bo prav kmalu izginila. Posel: Ne zadržujte se. Povejte kar mislite in čutite. S tem boste razčistili vse nejasnosti, ki vas sedaj držijo nazaj in ste v finančni krizi. K/B! 19.2.-20.3. £ Zdravje: Obdajajo vas lepe energije. Ni vam se treba bati v tem tednu prehladov in drugih stresnih situacij. Ljubezen: Rahlo posezite v odnos s partnerjem. Nekaj ni v redu, to veste že sami. Ugodni trenutek. Posel: Narava ljubi nihanja, lepo-slabo ali tudi vaš žep ljubi nihanja. Najbrž ne. Sposobni ste usklajene akcije na področju financ. Ugodno prodamo poslovni prostor 47 m2 v središču Pirana. GSM: 031/851-240 STROJNI OMETI Naročila: Delana d.o.o.. Dogoška 68, Maribor tel: 02 461 22 49, 050 630 130 Prodamo Golf VW diesel, generalna, letnik 84 v dobrem stanju, metalno zelene barve, trenutno ne registriran. Cena 150.000,00 SIT Tel.: 041/697-725 Ste osamljeni in iščete partnerja ali partnerko za občasno ali resno zvezo, pokličite Agencijo za stike -Laura na tel.: 031/733-122 (24 ur) in skupaj bomo poiskali partnerja ali partnerko po vaših željah in osamljenost bo minila. Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tei: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 Piran: Veteranom so podelili medalje in priznanja Ob deseti obletnici vojne za Slovenijo in spopadov na Primorskem, so pred nedavnim v glavni dvorani občinske palače v Piranu najzaslužnejšim veteranom podelili 74 medalj in priznanj. Med prejemniki priznaja je bil tudi Sluga Gordon, znani kabelski operater iz Lucije, ki je v kriznih trenutkih deloval na centru za obveščanje. Priznanja veteranom je podelil Vlado Ličen, predsednik veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Istre. PU Koper predstavila zaključke preiskave o mamilih Direktor PU Koper Emil Čebokli s sodelavci je za sredo 14. november v sejni dvorani PU Koper sklical tiskovno konferenco, na kateri so kriminalisti podrobnejše predstavili zaključek preiskave v prehodnem postopku in uspešno prijetje skupine, ki se je ukvarjala s preprodajo mamil na obali. Na zdravje prazniku Po uspeli osrednji prireditvi ob občinskem prazniku občine Piran v Gledališču Tartini v Piranu, v soboto 13. oktobra 2001, kjer so podelili tudi občinski zlati grb in priznanja, so obiskovalce zunaj že čakali pečeni kostanji, iz sodčkov pa so prijazni sponzorji točili sladek mošt in vino. Takole sta nazdravila prazniku predsednik uprave portoroškega Casinoja Aldo Babič in županja Vojka Štular. FOTO: FK-Primorski utrip. m ■ ^ ^ METROPOL RESORI | NOVO •”' NOVO FRIZERSKI SALON PERMANENTNI »O.K.SJ. styling« Žensko, moško, otroško striženje in barvanje! Make up- Tattoo - ,® ODPRTO VSAK DAN TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH GRAND HOTEL METROPOL (95^699-1960 Ul.__(05) 690-1950 Prazniki so že skoraj pred urad. Re pozabite na objauo čestitke v Primorskem utripu. Cel.: 05 6777 140, 6770 185 Celefaks: 05 6770 185, 6777 139 £-pošta: informa.portoroz@siol.net 1 STANOVANJSKO VARČEVANJE KJE PA JE VIS KKEDIT DOMA {C Banka Koper (& Banka Koper d.d, Poslovna enota Piran; Obala 114a, 6320 Lucija; Tei: 05 677 17 00, Fax: 05 677 17 99; http//www.banka-koper.si