62. $tev. Poštnina plaöana t Rotovini. Celje» pondeljek 5. avgusta 8929, Lato XL Ixhaia v pofldejek In petek. Stane mesečno Din 7 — s» inozenistvo Din 20-—. ^•ameins čtevlika I Vlio. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666, Uredni&tvo In upravniätvo i '¦>«!• Strobsmayerjtva ulica 1, pritHčie. Rokoplsov ne vračamo. Ogiaal po tarifu. Telefon Int. štev. 65. Komitska akcija iz Albanije Zaunjič smo razpravljali o. našein vazmerju do Bulgarije. Znano pa je, da rovari zloglasni makedcnski ko- mite ne le ob bulgarski toimveč tud!i ob albanski uneji. V tej zvezi je za- nimiv sledeč članek, posnet iz beo- grajske »Pclitike« z due 1. avgustii: »Priprave za komitske in kača.ske akcije iz Albanije na grškem in ju- goslovanskeni czemlju so do.sti obsir- ne. Kljub vsem albanskim uradnirn izjavam, da na albamskem ozeiiilju ni n.iti komitašev niti kačakov, se kcm.i- ta.ski napad pripravlja ter morata Giiika ilri Jugoslavija z njim raču- nati. Vcdje makedonskega koinileja, irakcije Protcgerovcev, so v stalnih stikih z vcdji kosovskega (albanaške- ga) komiiteja, v katerem. se osob.ito opaža delovanje Bari bega Mahmed- begovica iz Peči in zloglasnega ka- čaka Feriza Salkoviča, katera so Al- banci napravili za oficirja, ki dobiva- ta redno svojo mesečno plačo. Albanski in makcdonski kamite se dogovarjata in ukrenjata zadnje pri- prave za pohcd v Makedonijo. Spo- razmnela sta se tako, da naj severni del Južne Srbije vznemirjajo kačaki, ki jih ima opremiti kosovski komite, na jugu pa naj prično »akcijo« oboji, kamitaši in kačaki. In toliko, toliko, da se to vznemirjanje naših mej že ni pričelo. Opaža se že več ko mesec dni, da prihajajo iz Bulgarije v Albanijo razni ljoidje, ki se jili je najelo za znane »tlvojke« in »trojke«. Še pred 10 dnevi jih je šlo 15 z bulgarskim c-astnikcni Borisom Bunevim. Vsi ti Ijudjo gro.do v Albanijo proko Bari- ja. Tja pa pridejo aii preko Dunaja ali pa po morju, vsi z rednimi bul- garskiini potnimi listi in pravilnimi uradnimi vizi bulgarskih in albanskih konzularnih oblasti. Njihovi potni listi glase na trgovce, delavce, tr.gov- ske potnike itd. Iz Barija se prepe- ljejo v Drač, odtam pa v Korčo, kjer je središče komitaške organizacije na albanskem ozemlju. V Korči jih opremijo z orožjem, obleko in drugi- mi potrebščinami in jih tako pripra- vijo za »terensko akcijo«. Ti oboro- ženi ljudje gred.o potein v Bliglište, Podgradec, Borovo, Vrlinik in ilruga albanska obinejtia gnezda, odkocler ni daleč na grško ali jugoslovansko ozemlje. Organiziranje koiinitasev O'Skrbujejo v prvi vrsti Bulgari kakor pop Hristov, ,Peter Mandanov, Tan Hristov, Peter Trajkov, Nauinče Jo- sipov in drugi komitaškj vojvode. V.sü tu L)iijn'avc «u vr«e itrod ociui albanskih oblasti in velik je čudež, da cne vsega tega ne vidijo. In mno- gi znaki kažejo, da albanske ob.mejne oblasti celo pomagajo pri posiljanju komitov preko meje, odnosno jim nu- dijo oivoro pri povratku . . .« V resnioi je zadnji čas, da se ta roparska romantika okrog naših mej konai. Gospodje in hlapci . •. »Med nenemškim našim domacim ljud.stvoin i.n neinžkiinU priselj^nci«, .piže »Kciroski Slovenec«, se je tekoia let izcimilo prav čudno razxnoi'jo. Najsi /j nemžki doseljenec v z:idnji dcinači vasi trgovec. uradnik, uOitelj ali rokodelec, vsem tem nedomačinom je lastno to, da gledajo na r.oneinski domači rod. ki jih navadno tudi mo- ra vzdrževati in podpirati, kot gct- spod na svojega hlapca. Kadar jim je domačin potreben, jim je dober in sei mu prijazni, če ga pa ne rabijo, jim je zanj lo malo ali prav nie iit?.n\ Tako so je poeasi ustvarilo mnenj^ o manjvrednosti nenemšikega ljudstva. Kot da bi bilo naše ljudstvo maiij na- darjeno, njegova vzgoja bolj zane- marjena. Najsi je sedaj v tej ali oni panogi deželnega ali državnega urad- n.Lštva, v tej ali tani s!iužbi, povsod najdeš nenemžke sodeželane kvečje- mu v najnižjih vrstah: pri železnici kot zaviracc ali poinetače, poštne slu- ge, mestne postreščke in enako. Je-li naše ljudstvo tako proletarsko, zmož- | no sattiio za službe slug in zaviracov, ! je-Li krivo tt-mu slabemu družabne- ! mai stanju s:a.mo, ali pa leži krivda ! na drugi strani? Da bi hilo to ljud- j Ktvo, ki je na sebi t-ako dobro in ta- lontirano, saiino krivo svojernu pr.d- rcjenennu položaj:u, ni mogoče, če ti v tujini v popolni svctoodi pokaže iz- i vanredne zmiožraofiti za niesta velikih | županov in žkofov! Saj slutkno vsi, I kjo da je krivda temu, da ostanemo donia sa'mo ubožcd. Namesto, da bi se skrbclo, da se v.zigoji za naše ljudstvo domace uciteljstvo, se sili nemške uči- telje k ucenju slovenščine. Koliko do- mačih proses or jev štejejo iz naže ne- nG'ms'ke Koro&ke naiše arednje sole? ()c jc kaj resnice v domovinski ljubez- ni neinžkiili gospodov, potein naj jo j vendar gojijo predvsem s tern, da pri- | znajo vseniu nenemekemu narodu na I 'Koroškem popolno ejiakopravnost v ,j vsakeni. .o«i,ru, NerazumjjiVo in ne- | varno je, če se hioče v deželi vzgajati gospode in hlapce in če se zadnjim duslediio zabranjujo dos tap v višje službe. Mord a se hoce na ta način cfati naštvniu ljudstvu nezaupnica ali izraziti neziinesljivost.« .. Kako pa je z nemško gospodo in slov.enski.ini lulapci pri nasV Da, z dr- žaviiim precbratom smo danes poli- tieni gospcdarji v deželi, tcda gospo- de se še ne cutiino., dostikrat se celO' ne cutiino ravnopravnih z bivškui nemžkiuii tlacitelji. Primeri leže na dlani . . . 25 letnica „besede" slov. dijakov in I. shod $lov. stenografov v Žaicu dne 13. avgusta I 1899. — Sestavil in izdul profesor Anton Bezenšek. Na- tisnil Drao. Hribar 1900 v Celju. Kakor nalasč za tridesetletnico mi je prisla drobna knjižica z gornjim naslcvcin v roke. Prebral sem jo po dolgih letih zopet z veseljem v srcu in se sponiinjal .lepe avgustove nedelje pred 30 leti v Žalcu, k,jer sem se kot sedmošolec udeležil bosetle in 1. sho- da. slovenskih Stenografov. Ta beseda jüjbila prirejona ob 25-letniei besede, ki so jo napravili slovenski celjskt dijaki v po&itnicah leta 1874 v Žalcu. Predsednik pripravJjalnega odbora te 1. besc-de je bil takratni abiturijent Aii ten Bezenšek, pozneje profesor v Plovdivii; po pravici imenovan »oče slovenske s;tenografije«. Ta-je združil uti'le cum tlulci in priredil ob jubilejni slavnosli v Žalcu shed slovenskih ste- nografov. Shcdu je predsedoval teda- nji kčiteh-et celjske gimnazije, šctlski svetnik prof. Ivan 'Krušič. ki se ga pač Vvsakdo, ki ga je poznal, spominja 7. g"lobokim spoštovanjem. — SI oven- .ska Stenograf ija se tedaj na gi 21111a- zijah ni poučevaJa, to bi ne bilo v skladu z izrazito nemškim značajem todanjih srednjih sol, pac pa so ob- stojali na gimnazijah takozvani »slo- venski stenografski vent'ki«;. Dijak, ki se je sam dobro izvežbal v sloveli- ski stenografiji. je predimet učil, in sicer v šoli, seveda pod nadzorstvom kakega proses or ja. Prvi Stenograf ski venček so si ustanovili slovenski ghn- nazijei v Mariboru leta 1895/96. Ljub- ljanski gim.nazijci so si ustanovili ste- nografski venček 1. 1896/97 in marca meseca 1. 1896. tudi dijaki celjske gimnazije. Prvi dvo leti je bil vodja venčka g. Anton Benetek. Od profe- sorskega zbora je venček nadzoroval nedavno umiii g. profesor Matej Su- hač. Knjižico zakJjučujc prof. A. Bezen- šek z beseda mi: »Cela slavnost pa je pridobila mnogo posebn,o s tern, ker se je te udclezilo v znatnam stevilu nase vrlo dijaštvo višjih in srednjih sol, med njimi tudi mnogo abituri- jentov. 2elimo vam, mladi prijatelji, da bi tudi Vi srečno dočakali 25-let- nico ter da .bi jo ravnotako krasno in vest'lo praznova.li, kakor smo jo mi v prijaznem in rodoljubnem trgu Žal- cu.« jNo, za 25-letnico se je pritiho- tapila 3()-letni!ca, njej- naj velja U>. spomin, pa tudi vsem onim — in mnogo jih je —, ki slave ta jubilej na onem svetu. »Ehou sugaces, Postume, Postume, labuiitur anni.....« Domace vesfi. d Krst tretjega kraljeviča je dolo- con po poročilih z Bleda 11. avgusta. Angleskega kralja kot kuma bo za- stopal angleski poslanik Kenard. Na dan krsta bo objavljen velik ukaz o amnestiji, ki bo obsegal civilne in vo- jaške eßebe, na to pa ukaz 0 napre- dovanjih in oUikovanjih kakor so jib predlagala posamezna ininistrstva. Krst bo najbrže opravii protohijerej Jankovič iz Ljubljane. Kraljevic bo- de dobil slovensko ime, ki pa bo raz- glašeno še le na dan krsta. d Dvajsdletnico mature so obhajali v sobcito, 3. t. m. slovenski abituri- jenti celjske višje gimnazije iz 1. 1909. V kavarniški sobi Celjsk. doma so se zbrali gg. dr. Radovan Brenčič, in- tend a nl mariborskega Narodnega gledališca, Ferdo Ceplak, kinopodjet- nik v Celju s soprogo, Jože Gobai, taj- nik Jugoslov. sokoJsk. saveza v Ljub- Ijani, Franc Gorecan, sodnik v Ljub- ljani. dr. Franc Kloar,, odvetnjtk v Kozjem, s soprogo. inž. Fr. Kopriv- šek, profesor na kmetijski šoli v St. Jurju ob J. ž., Fr. Križanič, zasebnik v Celju, Anton Medved, kaplan pri Novi cerkvi, Franc Samec, sreski ve- terinar v Gornjem gradu, s soprogo, Konrad Skoflek, finančni Inspektor v Ljubljani in dr. Ivan Vrecer, vladni tajnik pri velik em župaiistvu v Ma- riboru. Eden tovari«, dr. Jože Hudi- na, major-auditor v.Beogradu, se je opravičiH. Zanimivo je, da so vsi to- variši tega letnika še živi, kljub temu, da so bill na vojni, štirje celo prosto- voljci, ki so se udeležili zmagovitih bojev na solunski fronti. Sestanok sta počastila s svojo navzoenostjo tudi gg. prof. Kožuh in A. Cestnik. Bilo je več lepih govorov in spominov na lepa Oče KoDdelik id ženin Uejuara Ceski spisal Ignat Herrmann. 82 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stank0 Svetina. Gospod Bečka je bil prim ncvesti- na, gospod svetnik ženinova. »Kaj pa malostranski?« se je spomrula gospa 'Kondelikova na rod- bmo Vejvarovega strica strugarja. »Tudi) ponue pojde voz naravnost c}d doma«, je odgovoril Vejvara. In je pristavil: »Morda niti ne pridejo vsi . . .« Skoro bal se je inalo, da bo njego- vih sorodnikov .nekoliko prevec. »Kaj iakega nam vendar ne bodo siapravili!« je zaklicala gospa Kon- ^likova, kakor bi uganila Vejvaro- v° misel. »To bi bila huda!« Ni bilo vzraka joziti se. Malostran- ^ki so prišli prvi in vsi. Stariši in de- ^letci. Nastalo je pozdravljanje, sta- ri Vejvara je objemal brata in gospo ?yakinjo, prisreni pozdravi necakinj, ^ «te bili v začetku malo boječi. Toda ^alu je zmagala njih prava, priro- Jeila narava in čoz nekaj časa sta so ^iali obe deklici nekje v kotu ka- s.Or zvoivoki. Govspa Vejvarova jü je PaGf ^rot^a s stroghni pogledi, ki so *e malo časia učinkovali. Ob pol štirih so se pojavili skoro istocasno gospod Bečka, Vonasek in Slavioek. Slaviček se je komaj pred- stavil, pa je takoj hitel nazaj po stop- njicah, da bi privedel svojo družico. »Kdo pa privede gospo Miškovo?« je vprašala gospa Kandelikova. »Obe ne moreta v en voz, sicer bi si Malka pomeckala obleko . . .« Moral se je napotiti Vejvara in je oddmil v drugem vozu po družičino ma tor. Sedaj, ko je teta Urban ova videla, da se vozijo vsi gostje, ji je bilo žal, da se ni po obedu pod kakršnokoli pretvezo vrnila domov. Tudi ponjo bi biili prižli, cela hiša bi bila pokonci. To je zamudila. Domov jo bodo naj- brže cdpeljali, toda to bo ponoči, ko je ne bo nibče videl. Ob tricetrt na stiri so bili zbrani vsi gostje. Delovodja Jedlicka, ki je bil povabljen kot reprezentant delav- cev, je prišol peš. Ni pustil, da bi pri- šel ponj voz. Na stanovanju je nastala gnjeca. Drug drugcniu so se ogibali in se za- devali. j Sedaj ni smel mojster Kondelik več j čctkati. Hitel je, da bi se oblekel v ! »frak« — čez nekaj trenotkov pojde- jo v cerkev. Mudil se je nekoliko dalje časa v spalnici in naenkrat se je zaslišal njegov glas skoro tesnobno: »Beti!« Gospa je hi tola za soprogom. »Za božjo voljo, Beti, prosim te, če- gava pa je ta suknja? To ni moj >'frak« . . .« »No, to je ležalo tu, kakor je pri- nesel krojač, stari! Saj1 hlace in te- lovnik imas na sebi.« »Da, toda »frak«! Ta ni moj! Po- glej, v temu sem kakor v pasti. To je »frak« kakega enoletnega prostovolj- ca . . .« »Moj Bog, Kondelik, zakaj nisi prej pogledal na to! Od jutra leži tu. Sleci to torej in vzomi salonsko suknjo — ta je kakor nova . . .« »Sleci! Toda jaz ne moreni tega zvleči raz sebe! Poglej, jaz sem v tem. kakor v žoleztni devici.« »Torej pusti to, stari, saano pojdi v cerkev, potein pa pojcleš domov in se preobleceš . . .« »To si mi ti zopet napravila lepo reč, to si mi ti zopet napravila!« se je jezil malodušni mojster. — Omo- žim edino hčer in moram iti k temu v tuji suknji. Jezus Kristus; vc žen- skc.. . .« »Kondelik, tole je tvoja stvar!« se je postavila v bran gospa. »Sedaj pojdi in ne gobezdaj1, čez eno uro boš zopet tega prost . . .« »Sani'o če bo še cela — jaz se ne niorem v nji niti . . .« Žalosten se je vrnil mojster v sobo. Na srečo ni imel casa misliiti na to. Teta Urbanova je bila že pripravila klecalnik za ženina in nevesto, da hi sprejela blagoslov staršev. »Hčerka! Fran! —« DajLje gospa Kondelikova ni niogla. Besede so se ji stopile v solzah. Vsa se je tresla, ko je vsakega posamezno pokrižala; in ko je obii poljubila, je sanio še zdi- hovala: »Imejta se vetlno tako rada, kakor danes, in bodita sreena!« Potem je pristopil mojster Kondelik in oče Vejvara, ki je po starodavni se~ gi opravii ta obred in je dal vsakemu svoj blagoslov. »In v imenu odsotne matere vaju blagoslavljam, ljuba otroka, in kli- eem na vaju bozji blagoslov.« »In jaz za vse ostale sorodnike«, je hitro pristopila h klecalniku teta Ur- banova, predno sta zarocenca vstala. :Mrvn "j NGVA DOB A. Jy -_ 6 3_ gimnazijska leta. Razpodoženje je bilo izvrstno. Restavrater g. Ciril Majcen je poskrbel na spLošno zadovoljnost za izbomo kuhinjo in vina. Drugi dun so se udeleženci scstanka peljali na Dobrno. Na vesclo svidenje vseh tova- rišev ob petindvajsetletnici! d Velika nesrzča v Mariboru. Vče- raj popoldne se je odpe|jaf]a gospa Olga Jesenkova, soproga celjskega adravnika g. dr. Jeseruka, s prvim br- zcvlakom na obisk k svoji sestri v Gradcu. V Mariboru je izstoplla, da kupi neke drobnarije. Ko se je vra- čala v svoj vlak, jo je zgrabila na prejsnjem tiru lokomotiva budimpe- štanskega brzovlaka in podrla vznak na tla. Stroj je vlekci truplo pred oč- mi mmogoštevilnega občinstva na pe<- ronu še kakih 20 m naprej, ker loko- motive seveda ni bilo niogočc takoj ustaviti. Truplo je bilo strašn.o zmeč- kano. Došli železniški zdravnik je mo- gel koii'Statirati samo snirt. PolAcija je takoj .obvestila domače v Celju, na kar se je cdpeljal v Maribor sin, inž. Edmund Ungar-Ullmann, ki je pre- vzel nakiit in prtlngo pokojnice im ukrenil potrebno. Truplo prepeljejo danes v Celje. Soprog ponesrocene gospe se nahaja na potovanju v Nem- čiji. Užaloščeni roidbini naše prisrčno sožalje! d Prireditveni odbor Jugoslav, ma- tice in Soöe v Celju bade v soboto, 10. t. m.., ob 8. uri zv. v rdeei sobi Nar. doima likvidiral raeune v juniju pri- rejene veselice na Glaziji. V ta namen so pismeno povabljeni k zborovanju častiti sotrudniki in sotrudmce. Ko bi pa kdo ne prejel vabila, lepo pro- simo, naj- tega ne smatra za prezira- nje, anipak kot neljubo pomoto. Mestni kino Celje Povratek Lars Hanson, Difa Parlo in Gustav Frölich d PoHtnVska kolonija celjskega Zdravstvenega do ma se je po pet- tedenskem bivanju v krasnem Vita- nj.u vrnila v Celje. Otroci so se dabro odpočili in so se vidno popravili; naj- več jih je pridobilo eden do dva kilo- grama na teži. Bili so v izvrstni oskr- lii in pod dobrim nadzorstvoni. Sta- riši so vodstvu celjskega Zdravstve- nega doma za trud in skrb zelo hva- ležni, žolijo samo, da bi se drugo leto vzelo v Vitanje po možiMJsti uinogo več otrok. d Gene za goveje meso so padle — seveda ne v Celju, temveč v Mariboru. Ob tej priliki bodi povedano, da ima- mo. v Celju neznosno draginjo vseh. življenskih potrebščin, izvzemši zna- biti km hi, ki stane sedaj toliko kot v Mariboru, cenejši je pa za 50 para ko v Ljubljana Zelenjava je pa v pri- meri z M&riborom in Ljubljana po- vprečno za 40—50% dražja. Dragi- njo povzTOca deloima velik tujski pro- met v mestu in bližnjih toplieah, naj- voe ])a slabo zalaganje celjskega trga vobče. In sedaj se bo se poznala to- ča. Vprašanj^, kako pcmnoziti dovoz na celjski trg. bi se moralo pri kömi- petentniii einlteljiih resnc prestudfi- rati. d Zadnje neviltte so napraviie v Celju in okolici pa tudi drugod vsled tq:le \eliko škoclo. Zl'asti v celj'skem Vkcdišu so poskoclbe katastrofalne. Po mestu so uničeni vsi vrtovi, po okolici vsa polja. Naša bolnica na pr. je imela v svojih k ras no cMelaniW vrtovih celo premoženje; sedaj je vse zbito v tla. To bo zelo otežkočilo pre- hrano bolnikov. Tudi bulgarstki in d.rugi domači vrtniarji j/majo veliko škodo. Krasna polja proti Skofji vasi in Teharjem so tako unicena, da člo- veka boli srce, če gloda to grozovito razdjanje. Oskodovance opozarjamo ob tej priliiki znova na nove predpise o odpisu davka ob elementarni škodi, ki so objavljeni v »Uuardnem listu« z due 18. decembra 1928 in sicer v »Uredbi o odpisu davka ob elemen- tarni škodi«. Najvažnejša določila te uredbe so sledeča: Osnovni davek po- škodovane parcel« se sine deloma od- pfckSati, c.e je ibtina pošikodavana za vec nego četrtiiio. Žkodo je treba pri- javiti s točno označitvijo poškodova- ne pa reele in navesti občhio, vas in tivij, kjer leže požikodovane parcele najdalje v osmih dneh po nastali ško- di. Prijave je nasloviti na pristoijno Ifatasirsko upravo (sedež geanotra), brez takse. Ge vloži obcina prijavo, je treba navesti, kateri in koliki del okolice je oškodovan. V vsakem pri- mieru iniora navesti vložitelj prijave čas in vrsto elementarne nez.gode ter prijavo podpißati. Katastrska upra- va odredi ocenitev škode na lieu me- sta. Škodo ugotovi komisija, ki jo se- stavljajo delegiran uradaiiik katastr- ske uprave kot predsednik in dva strokovna člana oibcine,, ki ju doloei vsako leto cbcinska uprava. Priso- stvuje župan, lahilco priisostvuje tudi oškodovanec. Če se ugotovi, da se je vjožila prijava; fekode nc»ipravičen.o, mora plačati dotični vložitelj stroske delegiranega uradnika. Če se elemen- tarna škoda dcgO'Ji neposredno pred žotvijo ali med žetvijo, naj obeina sa- ma vpričo 2 oilbornikcv ugotovi z za- pisnikcm začasno na lieu mesta ve- likcst skede, prizadete vsaki parccli. T;i zfiiii.snik predloži obeina kaliistr- ski upravi. Beli zobie Mestni kino Celje Lars Povratek Hanson, Dita Parlo Gustav Frölich in d Uwrla sta v celjski javni bolnici: ! 2. avg. delavec Eg id Šerdoner iz Pot- ! lul, ki je pade.1 istega due jdi'l beljenju | hiše g. Janiiča v Oosposki uJlici po I lastni neprevidnosti z lestve in se tež- ' ko po.skodoval, in istega dne 22-letni vojak Izo Borancič na sušici. Veselila se je na ta trenotek oeli dan. In začela se jo pot k vozovoin. Za to je irael skrb stavbenik gospod Bečka, ki je vse vodil in ki je bil v tej stvari kakor izsolan. Mojster 'Kondelik, ki se je trudil, da bi se v nesrecneni tu- jejn »fraku« nekoliko stanjšal, je spoznal, kako dobroto mu danes iz- kazuje izkušeni prijatelj aranžer. Sam ni bil znwzen ničesar. Pari so odhajali, soba se je prazaii- la. Pepica je gledala vprto predse. Ko se je man j sal sunn okrog nje, ko so se odda'ljevali in zamirali na liod-niku in na stopnjicah glasovi, jo je zgra- bilo siiioma za srce. — Glej, to živ- ljenje se sedaj za njo konča. Prišel je njegov poslednji trenotek. Za vseliej odhaja. Ni plakala, toda cela njena postava je bil jok. Bila je bleda in ustna so se ji tresla. Neskoncna za- lost nad nekaj zapadajočim se je je polastila. Hotela se je ozreti, toda ni mogla gatniti z glavo. »P>oC