Dopisi. lz Šmarskega okraja. (Nasvet.) Šole 80 se v mestih zopet odprle. Stariši dajajo svoje nadepolae aiaove učit zato, da bi si mogli eakrat svoj kruhek ležje alužiti. Nameae imajo atariši dobre, pa tega ae premislijo dosti aaprej, da staae učeaje veliko. Se ve, da je ta ajih aevednoat po eai straai dobra. Veliko bi menj miadiae študiralo, ko bi pozaali naprej muke, pomaajkaaje, britke solze v šoli, pri borai (ali prazai) mizi. Pisalcu tea vrstic se je tudi tako godilo. Pa zakaj je pripustil dobri, usaiiljeai Bog, da ao aekateri, ki imajo dobre glavice, tako revai? Gotovo zato, da bi si drugi premožaeji z usmiljeajem aekaj za aebesa zaslužili, kakor pravi sv. Avgaštia. — Revčeki, da revčeki so dijaki. V. življeaji letos 1. sept. umrlega goapoda Fošaerja 8e bere, kako alastno jim je dišalo, 6e so kje kaj dobili. Kakor volk ao hlastali. Po cele dai so stradali ia ajih večerja je bila: mialili so si kos kruha ia poleg aamišljeaega kruba so vohali pred bogato kuhiajo. Marsikateremu dijaku se godi še zdaj eaako, posebao odkar je ljubezea zapustila veči del vse mestjaae; ae marajo aašim siroraačkom dajati betvico kruba ali ostale jedi. Ta ajibova trdosrčaost je zbudila aovo ljubezea med Sloveaci ia med takimi Nemci, ki še ljubijo Boga ia bližajega ia ž ajihovo poraočjo se je aaredila ndijaška kuaiaja." Koliko darujejo dobrosrčai, radodarai rodoljubi, to veaio iz pogostib zapiskov. Placilo jim ae odide. Nekaj bi ae še pa dalo iz ljubezai še več atoriti. Naj bi se v krčmali naatavile škatljice ali pušice s primeraim vabilom; p. za uboge dija6ke, za dijaško kubiajo, ali kako drugače. Tu sem, v puaice bi aaj devali radodarai pivci svoje doaeake. če pi pa ae hotel ali ae mogel krčmar pušice aastaviti, pa aaj goati med aeboj pobirajo v ta aamea; vsak krajcar bo priael prav; ia edea aaj odpošlje vae ali da zaaesljivemu možu. Na ta aačia bi velikim pripomogli aekoliko, da bi se le ia lepo ueili, ia bi se vdeležili vsega dobrega, kar bojo izučeni dijaki storili tudi kje v drugem kraji, Iz Kostrivnice. (Pogreb.) Rajni goapod župaik so več časa bolehali ia že dolgo je bilo pričakovati, da jih bo akoro stiaailo. Mirao zaspali so v petek dae 20. sept. Ostalo ai aa ajih, kakor kost ia koža. K pogrebu je prispelo aa stotiae Ijudstva ter 20 duhovaikov ia 5 bogoslovcev. V slovo so jim govorili domaSi gospod dekaa gialjive besede. Hvalili jih aiso, ker ajim, so rekli, moja hvala aič ae pomaga. Kar je hvale vredaega aa fljih, to jim je že pravičai Bog poplačal. Ako pa bom, so aadaljevali, o ajih kaj takega povedal, kar diši po hvali, storiai za to, da bi jim bili farmani srčao hvaležai. Da ste jim dolžai hvalo, aa to vaa opomiajajo trojua zaameaja aa trugi. — Ko so goapod dekaa o treh zaameajih dosti povedali, obraejo se do žlahte ia jih resao opomaijo, da se aaj obaašajo pošteao; aaj bojo zadovoljai s tem, kar dobijo; je poatea, varČBO prihraBJea deBar od malih dohodkov ia velikia stroškov. Pravice prave Bima žlahta do aobeae reči; vse dobijo le iz dobrote; za dobroto aaj bojo hvaležai, ae pa kleti ia se prepirati za ostalino. Po teai koristuem poduku so se zahvalili vsem duhovaikom ia ljadstvu za zadujo prijazaost aad grobom, rajaega gospoda so priporočili vsem v blag spomia ter koačali z besedami: Bog jim daj večai mir in pokoj, večaa luč jim naj sveti, aaj počivajo v miru. Iz Vitanja. (Slau a. — Sneg. — Letiaa.) Po aekaterih časaikih se je pretečeao poletje prerokovalo, da letos iaia že zgodaj naatopiti jeseaako vreme. Ker so aamreč čebele Beaavadao zgodaj jele moriti zole ali trote, je bila ta okoliščiaa aekaterim vremeaakim opazovalcem zaameaje zgoduje jeaeui. Temu so sicer čebelarji strokovnjaki oporekali, češ: čebele morijo po oaih paBJih zole, kjer kraljuje mlada matica ia se toraj gotovo ae bojo več rojili. No, aaj si že bo, kakor hoče: prav mrzlo jeseasko, skoraj bi rekel, zimako vreme je aastopilo po aašia plaaiaah letoa aeaavadao zgodaj. Včeraj, dae 16. ia daues 17. aeptembra smo imeli tukaj hudo slaao, ki je pobelila aaše polja ia večiaoma pokoačala ajdo, murke, cvetlice itd. A po silao mrzlem vetru drvile so se daaes popoldue saežnobele megle po aaših hribih: v tem pa, ko črez pol ure zasije zopet zlato solace, gledali smo vra Pohorja hiše, ajive in gošče s auegom pobeljeae! — Z letošajo letino aiamo zadovoljai. Žito je pleajalo alabo, krompir grozao gajije, po aekod ga zavoljo gajilobe uiso aiti izkapovali; sadja aimajo po aekaterih okolicab. celo aič po drugih zopet prav veliko. Nekateri aaših kmetov, žal, da jih je malo število, so ga prodali po lOOškafov: kaj pa, da po viaoki ceui! Kakošaja pa bo letošaja trgatev, to si že lahko zdaj izračuaimo. V Vitaajski župBiji imamo sicer le še edea aam viaograd: nekdaj jih je baje bilo več. Toda po naši soseski je traje popalil smod ali pa je perje posušila atrupeaa roaa, deloma je viaograde pokleatila toea: viaa bo torej malo ia to ae bode aajbrž nič preveč sladko. Kmet ai toraj težko poaiaga, k večjemu oai ahajajo, ki imajo še kaj sekati po goščah. Kdor v aašem okraji Be živi prav varčuo ia trezao, pride kmalu jna. bobea. Iz Ljubna na Gornjem Štajarji. (Slov. delalci.) Naše mesto je sicer Bemško, veadar pa aaj aazaaai avojim bralceai Vaš list aekaj iz ajega. Precej uas je Sloveacev tukaj, posebao pri rudokopih jih je aa tiaoče. Imeli smo tudi tukaj strike ia je trajal celih 8 dui. Sedaj se aam je aekaj poboljšalo plačilo, toda sila malo. Kar aas pa aajbolj peče, je to, da moramo tudi v aedeljo v jame. Kdor aoce iti, inora pa pla6ati kar po 1 gld. kazai. Strike bi bil brž ko ae dalje časa trpel, toda alov. mladeaiči so si aajeli sv. mešo iu so šli v procesiji v Maria Heilbruaa, prosit zmage. Bog pomagaj Sloveacem aa aemških tleh! V uedeljo bi se človek aajrajši zjokal, ako pride v meato. Tam vidi mizarje, tesarje, krojače, s kratka rokodelce vsake vrste tudi v aedeljo pridao pri delu. Bog ae usmili teh, ki ae zaajo, da je aedelja dea Gospodov, dea službe božje iu počitka! A. H.