TWaJ I.
V Gorici, v pelek (.1 septembra I8«7.
lil«t 39
DOMOVINA.
L J H T
likaj* v«ak potrk
Ntra{*iiu< (loltnino irW»iii >• rrlo UU> 7 fold . aa fnl )•!•
puiikjiju iitduiiliu.
mihih lllll m |>>u<l>|<|0 %
Tin |»ri buliarji ^ hnkkr| Tratniku y.. 4 aold«
za primorsko-doželno, pa tndi sploh slovonsko zadevo.
Vredništvo: na Travniku Jl.177.1. mililr (on* •krtki tudi ia rai|iallljaiij«llaU) l'r*j<imajua<i (<|iUiMo tgakoii •u omami« lutli • nr»lo« miaka« l«ukil.
1'laAa ar ii *aaki> ualiano vialo 3 ki., A« a« oanauilit aanao r.nkrat natiinr, Aa drakral, I ki . U lokal. Il> ki ». ». — l'o»ili trga k« »aak kiat 7.0 kr. ia llcmprl|
. poflobno
V FMENA IN PRIIMKI
(Oaljfl. II. 5S. In 55 )
V	pojasnilo iincmitva t p Lih sum sklonil razvili, kolikor Ča« pripusti, Četvero imenskih svilkov: prvi bo obsegal pregled Iti t in ak i h, .dragi etarogrikih, tretji germanskih in 4. staroslooenikih in splob sLivaiukih imen.
Preden se pa tega lotim, naj sledi t Ca kratek zgo-do vinski pregled imen in sedanjih priimkov.
Oaobaka lastna imena se razdelujejo na predime-na, krstna imena ali imena sploh in ua družinska ime, na (rodovinska imena) ali priimke.
V	atarodavnih časih jo imela vaška oaoba lo eno »amo ime, kterega jo zs drugo zamenjala, čo jo kako posebno znamenito in slavno delo doprinesla, in sicer bilo jo. to novo imo takšno, da jo spominjalo na zgodbo, ktera jo bila vzrok preimenovanja. Znano je, zakaj jo Bpg Abramu ime sprcmcuil v Abraham, zakaj jo Kristus Simonu ime Kcphas dal. Da so muihi io pa-
ficži preimenujejo, ni mi potreba praviti; opomnim naj o, da prvi papež, ki seje preimenil, bil je Sergi IL 1. 844, Sergi 111. 1. 904 ah pa Janez XII. J. 96«. Se cclč pri visoko izobraženih Grkih no nahajamo, kot po eno ime. Drugači jc bilo pri Rimljanih; pri njih nahajamo po vel imen, namreč: praenomen, namen in cognomen (predime, ime, priimek). Kar so tiče začetka in izobraženja imen pri germanskih in slovanskih ljudstvih, niso imeli priimkov v sedanjem pomenu no Germani no Slovani. Krstnih imen po sedanji Šegi, da so otrok po Mvctzjikib šmcnsjc, tndi niso poznali. Današnja š?gn., da ae krščcncu imo daja, nastala je še lc ačasoma; v prvih časih krščanstva ni od tega skoraj ne duha ne slana in preteklo jc gotovo več slo let, prodno so začeli (tndi odsraslim) pri Krstu novo ime dajali. Ignaci, Ter-tulnan, Ambrož, Origen in drugi cerkveni možaki so ta imona žo pred krstom imeli. Kdo bi verjel, da Sa lurninua, Jupiter, Ilacchus, Apollinaris, Palladiua itd , da ta imena —pravim— po kterih so se verni klicali, ao krstna imena? Tndi pozneje, ko ao žo začeli pri krsta dajati imena, 8o menda Še vedno navadna doma ča imena upotrcliovali, kajti zgodovina spriČujc, da ho prišla ptuja imena šo lo za ecaarja Friderika II. in »i-cer it pobolnosti v navado; zatorej ao začeli io Io v polovici l'J. alolelja dneve v listinah po cerkvenih praznikih in svetnikili zaznamovati p „fer. 'J. poni fe-atum a. Gcorgii" „Sahbato poat Laetarc" itd.; v vaeh poprejšnjih listinah nahajamo dnovc po starorimskem koledarji zazuamljcne- (p. 6.ta kaJ. febr.) V imeniku rimsko-nemških ccsarjcv jo Maksimilijan prvo ptujo i oic.
Pri Germanih, kakor pri atarib Grkih jo dobil o trok eno samo ime, ki ao ga vsak krat navlašč iznašli, si jc umislili; to jo bilo prava lastina otrokova, lastno
nne v pravem pomenu, Pri Slovanih pa, kakor bomo pozneje videli, za pa/nje m o v pntrouimskih ( po očetu izpeljanih imenih) sbirojudovaki (Simon bar Jona) in deloma starogrški šegi podobno navado imenovanja. Grški, slovanski in ataroncinški jezik 8o za izpeljava nje iu pomnožcvanje izvirnih imen nosebno pripravni Po tem edinem imenu todaj, bi je j«; dobila, bi la jc oseba dovolj določena in zaznamIjena, da ao je le redko kteri krat primerilo, da a« je več oseh a ti stim imenom klicalo; vendar pa ho Nemci včasih, ka kor stari Grki, otroku starega očeta imč urlJevali. Sta novitnost lakih imen v tej ali nni rodovlni ali družini je pohijšcvala zasledovanje rodA.
/.a Karola Vel. ko nahaja oh R&nu lo malo rim škili imen; prikazujejo hc pa žo neklera svetopisemska imena; Imenom Apoaleljuov so se pridružila pozneje imena nemških Ap., oznanovavcev krščanske vere, in ta so pot pripravljala imenom Svetnikov sploh; trajalo, pa jc kakor sem žo omenil, šc dolgo, predno bo izgi nlla stara domača imena. Veliko teh imon jo prišlo t koledar, mnogo so jih je ohranilo v poznejih priimkih. Kar se tiče "Starih slovanskih imen, jc uearečno razkol ništvo krivo teg«, da razun Bolealava, Vcncealava (Va dava) Stanislava, Kazimira in Ljudmile, imamo te malo slovanskih imen v katoliških martirologijih ; toliko več pa jih živi v priimkih raznih alovanskih norodov.
Potem, ko jc šega, da ae otroci po Svetnikih i-mrnnjojo, splošna postala, in ko ae jo več oseb po istem Svclniku klicalo, morale ao nastati tndi zmote o idpntiiati n»nl». in potreba posebnih priimkov io prihajala ztniraj živejša in očitnejša — Naj atareji priimki ho nastali na Nemškem po uradih, ki ao jih L. i. „rm materialom kralji, knezi, škofje in opati v fevd po delovali. Še le v XII. stol. so sc začele plemenite dru žine imenovati po prebivališči ali rodu. Tako bi se p. na rfinskem Pa rake m težko našel kraj, ki bi tej ali tej družini no bil dal imena. Od tod nemški ,, von" podoben slovanskemu „ski", in nekdaj hi ae. bilo zdelo ameš no predstavljati „ von" takim imenom, ki niso krajna imena. V mestih, kjer jo atauoralo po več plcmcnitni-kov, so jih klicali iu razločevali po mcslnih delih, kjer ho atanišče imeli, ali pu po hišnem izvesku ali grbu. I'o vaseh, kjer ho se bile plemenih) družine razcepile na več vej ali vrhov, ho si prilnHtovali posamezni vrhi posebne priimke, in InJatj grA inkuti začetka in izvirku pravih priimkov « dannhijam pomenu. Proti koncu J'2. ntol. so prišli vitežki gradovi v nnvndo, in skoz <-.eln tri stoletja jc vladalo viUŽlvo, posebni značaj onih ča sov. Takrat ho nastala v nemškem imena „ licrg" m ,.Burg", „Stein" in „Pela", s kterimi ao ac sklepali zmaji (drakoriij, orlolcvi in sokoli, volčjo in medvedje. Volčjo pravico Železna pest je tlačila tinte čase, v kte rib jo veljal prigovor: ,, Kdor je jačji, tlači"' Priča si
rqjuk. šeg in l**vad, in debelega, noufcaarvegp hmImu*
k*banka imena. Pri rtom tem pa ni. ao hlaaovitamti v priimkih. S posestvom »red ao bo tndr priimki spremonjavali. Kazni, sukcosivni lastniki istega gradd ao se po njem tudi imenovali; pa kaj, a m ludi variri in oskrbniki, kutelani (gradkaki) m* ti grilasla-vali enaka imena! 6e le r XV. sbol nafcajtiaM in. itanavitao priimke, zakaj pofrejAuJ. m bi K Io htij gole osebne iizuamb«.
(/>priAijl
GOSPODARSKE SKUŠNJE
llra»tova »vlloprejka (boinl>yi farna innl) In K nit o nr r«'<tt.
(l)>uc{ f|. i. m hi 59)
7.	pride poslednja doba, namreč č;ia po prc Htanem četrtem levljcnji, dokler so zapredejo, kar ka kjb IG dni lupi. Co so pod milim nebom, pod mrežami ali v zračnih prostorih, ju irebu čez vuo na mnoge sovražnike paziti in akrboti,. da imajo sviludi dovolj jostL
8.	Zapredejo se pa. med dvcina ali tremi u svil-nicai nitmi V Jtodobi jame ali votline zvezanimi peresi. Mešiček pa delajo precej počuui; za Lega voljo so no. *mo pobrati valj/ista galeta pred 20. dnevom po tem ko so. šli prešli. Ker so pa mešički pod milim nebom y vodni nevarnosti, poberejo se lahko z vejicami vred' že čez en teden,, pa prav providno, (vejo so s Skorja mi odreznjojo) in se prenesejo v koših v kako- zračno: «obo, tsr so ttL aa raztegnjeno vrve« obesijo. V 14' dneh je vsa. opravljano;. odberqjo naj so mešički zaror jo, drugi naj se pomorijo za mptanjo.
ft. Za seme noj m no odbere prav nar debelejša galeta, ampak nar močnejša in nar lepša. Tisti inošič-, ki, ki ao nar težji,, so samice, loiji so navadno samci. Da metulji izle*ojcy je. treba djati mešičke s listno od-dojo v kak. kofi ki ima pokrov,, ali pa v kako kletko, (fiajho) ogjjnjeno z. mušjb mrežo,, ia š&ropiti jih vsakdan- z mlačno vodo.
10. čez 26,. o hladnem vremenu pa še lo čez 35 in Šo v*<5 dni od takrat, ko so se bili zapredB, izleže-, jo metulji. Da se spojajo, denejo sc metulji zjutraj v preooj prostorno s tančico (organtinom) preoblečeno-omaro iz remalnov. Ker samioo,. ki. so d»jo lahko spo.-, znali pot ozkih tipavnicah in po večih prezornih „ očesih" na perutih. jajČA* n»ir rnj^i ss^ hrastovo listje izležejo, treba je napraviti v omari več za palec debelih hrastovih vrhov, s kratko prerezanimi vejami brez listja. Metulji se ne spojajo vselej koj, in samo po nočiza-teg* vpljft. ao morajo, puatiti pari nar manj štiri dni skup. Tudi j^jca počasi »nesejo; zarad tega naj se. samice ne odpravijo,, dokler niso Že mrtve.
12.	Konce dvoh dni se jnjčca počasi in previdna, poberejo in razširijo v prostorni škatljici; v kakih 10 ali
14 dneh n*l se denejo za eno uro čaBa v situ na topel dež, iu naj se n$ pijočem popirjj ali na kaki bombažovini '., |K>sušč (tako kakor smo Že iz prva povedali.) Jajca, na, hrastove vejice znesena naj so pustijo na njih in naj oata-uujo čez zimo tako, kar ima to dobro, da sena spora/ laa kedar bo imajo djati valiti, koj (veljn) na mlado, vejice obesijo^ in da ni torej treba sitic ali Česa tacega.
13.	Tista galeta,. ki je. za prejo odmerama, d& ao nar boJje pomorili v navadni peči (za kruh), ki moip biti 66 j topilu R- gorka; mešički my se skoz. 6 ur notri pna|ija.
Metanje (vlačenje) svile jo pri t<y sorti galete ravno, tako lahko,, kakor pri navadni od murvovih svi-loprejk, ;#da ao. ie <3, mešički za eno trdho in lepo svO-^ nonit,«iibttl. *	,	, '
(Wbchbl i. lUunr, Znihegee.). .
(l5«^, <f»,*rompi'r nt (ptfij*.} il**h|a v t* namen neftaftnA apno. Znano jo, da živo apno rado ula go (fajhtndst) na-so vlečo. Co so teduj, kedar še krompir v klet spravlja, sred kupu apno deno ali pa tud pod ali na. kup, brani ono krompir suh jn zdrav. Po (^n^aMh •'poiakušadnlreo jo pokazuln, da jo a«tal m*nmr„ fl'Utofit*a»'Jo t£ko ravnalo, zdrur, v (w b i* d»«£| «mJt- krtopic^ V'ktorem pa id bilo tirogfc ap m	ga#l. D«; * karu.i upna no dotika, naj M
JbiMr^vuils.oim tega klaiHne, rožja (fašiu) «Ji rezanj • ali pa naj se dene apno v kak aoi ali Šakelj la aittr v koseb za peat dobelih. Kedar ne ve« krompir odtaa^ me, porabi so apno lahko Ao za apnjenjo (gnojenja)' njiv, in, kdor misli apno za gnoj poruhiti, stori dobro, čo ga žu jeseni napelje in poprod za koruu, potlo xa na polji porabK
(1'Vuuendorfer JtUtUer).
- (Kako te da tiara tr.dn (jnjat (jperfoit) o dveh urah mehko skuhati?)— TVd&-siuru gnjat m\j se ovijo z dohelini platnom in -jnkopi on tovclj globoko v zemljo, ki pa no s<ne biti no premokra, ne prosuha .V pol drugi ali dveh urab s« lahko izkoplje fn kuhat done. Po tukom ravnanji postano gniut iu vsa!k'q drugo meair od v«eh živali popolnoma mqbko In dobrdi '
(ZeitscJir. f. I<brtt- u. IsbidvirtlLt.) '
. Reja svinji —• Po neki nkuštijl v. Holgtojnu so nam pripoveduje; dir sirotlcft doflbtili mdlznih &txv odebeli odraslega prcŠjSiČa t* 4' mescih toliko., da,tuhta 290-300 fintovi/00 ao ttj sčhioma- pridna 200ftiut. do-lrofa aomletega! ječmena. Da se, da pre»čl«f b*lj; rOdijtr iir pitajo, se- žolči pTiptiročaTa vefikjT»ttio 'ktipaitJfr. Bfčjrb bi morali biti po ?«tu hfadirfi po zimi: pa nikdar tako mrzli, da bi oblodta zinrzovala; tla naj- bodo pokrU»a; škrlami ter vfaijb naj na stran,, da se gnojnica- hthko odteka, Akoi je slame po malbur, ravni nab ile .varfiho-s stcJjoj sahro treba paziti, da so trd' gnoj: večbr^r r, vodtf iapott prešČLČev poplahne. Glstoča jp tndi tukaj več, vredh^, riegto najbnlja krma>. ker posebno prf pre-ščicih iina koiob hlapetijb velik, nplji^ nSt zdi-a^)^; Aktr si vkuni! mlade proščiče, ktbri bl itaen'kra«t«f. po kofl;. treba ds jih odpraviš s kako ščetko in žsjfb (iniljom). Meao s sirotka pftityti preičlčev jo mehko, špeb (si»-nina) pa ttrdl' Se posebno'bel. <Anualen der I>andmrt»-
(Kako te da vreme ta pol leta prerojeavatit). O tem podučuje en' vremenuslovski sestavek v madž. čk-Hnikff „ Vas, Ujs^' ogerske kmetijiske gospodarje takor -lo': „fttrovi Vlečejo skož' celega ppf let* qd5tiste strani, od ktefe so pJhaJL o ^tsit, ko sta; <Jan in\noč enako dolta (i j' od IT. do 25 marca in od t-7. dO 25. Bepteioora)-" Upira da se ta prerokba na Šfcstdfesctiet--no Aišnjo- auglofkjh kmeto'vavo'ev; fn Če vlečte veter od serer}^ da bo vreme mrzlo, Če od jug»„,gorko, če od izhoda^ snho, in od zahoda deževno. (Pri na« zna biti td Jrugači: dež nanr prinaša jug, in ne podsolhfi^' ni k (tahodui veter) Vr.T
(PoHtiMU-)'
DOMACfc TUSTI.
> •	^ L- ■
(Po lin dva i a e tletiifca'.- dal jej Po mali so se podali jilM-lanti v semsniščino dvorano, kiecjp g, prof. .Kooiančtff kratkim latihikim nagovorom JO- ekstj. pfevzviš. nadškofu lep,, v rndeff fluher reap	itročit »kdškof ao oii to prevzeti Maedo; tfi Išak^atti Uko 16 govori-
li, kolikor to nam beta^^ «jjpominu: JubiLmum fuit Habrcuiia fettivita« magit poUtica ^ RccUtvit, c.hri-»tianme Jiibllh*uv> tM&mn*t,ioti ^Iffni^iUrttart. 'Atbptando <fuiliOtC «rmt**imui annma; Hcriiur ^uihijttogeltimui erat juimlasmv, jhhUa trictairn^u t^ri(itif etturidem quitibet dnuMM auinlua *mtu»; Ab a{t(]inA-ditnit cthrm *ačer-doUm ftthladmm ardotti a</A''in plmribut dioMonibut agate 4ol*M] 4t &*Li /pt\uyuniftritnvm ptc»bift*ratHa Jui 1 pauci aJ(trt#*ra ■ ar) fant, ViceJtimrinv amntum mi-mmt ad hot aoligurd. Vo* auoqtir atic viufatia, ad u»i num jubilarem	aacnrdotil fteatri agtiidum, r.t qui-
dim quod ntaxima apjtrobo uoli at vianducnndo r.l jit>-lando tmtjn/t itimsiijatii, and ut Peo Ojtlimn Muruno (jracioa agotii promultit votii* concoaei* buneficiin, nt ut oretia prti - tljfmtuiia voatria cvtidiiHpuliu tff*/«, c.hu riaainti ji^bilarca, ego voliti evnintimo c.ordn gratulor!" ')
Klere besddn so vsem globoko v sroe seglo. •*
Ob oni' url po- poldne je bil' Oltedf; sam prevzvi-floni nadškof so s svojo priAajočuoHljo jubilmite počastili. 1'osabjjoiu. sp bUfcvsi uukda|oi profesorji in pred-ntojaiki gOsptoib*. /uhihuiiov; Iti sn iudi Mili rar.im cnc ^ ki ni otopel priti, pričujoči, namreč gg iiuJui Ju-no«, Anton Cnflbfl, Jožef Crobatb, Jakob Jerič, Alojzi Zangnslo, Miireiua Franu«, Mrak Aadrej; patent seino ' ni/Uu,.vodile^ in pa. boffoalbvci,. ki ao pri slovesu! ma. Si stregli. Ko jo zučel Šampanjec, pokali, so vzdigne g. Filip Tomšič, in v imenu jubilantov Nj. ekso. nad-ik«lW'likpij«. PteFtfrta. nadškof ift potem viHfgnejo in UOtaTtkkd' le jpo^odjii (škoda; da niBmo cčToga govora v SpOfikfau «bd*iaIj,T}: Primv Chrltiiani, tnal* aocra tierip-trnam^ swhwmi' ortuiL: eratt anim oredmtium car ttnum-et anima tma. Quum CorintftCinter 'fifetet ackismata arOx' MlhU^J^aMp dinkrati . ttibj. Pefi"^ aliua «ro:. Ego mm- Cbrut\, (fliua: Ego aum PouU^ W' JC-fO. mm imlU,M*ttm Fapbu> eor rapnhnmitbab, rtumebaimar ut Uma otMtHr +Cttmi tmtiartfipk CMtehinb- atriitornm tf čo*ttrf&uf adftuc multo. fndgfa necAaiarCa. est inter aaCerdiUa CKriati. Voa, cliarvaaimit hoc watro congratMU ama#diam^ Xp*ate- aat mtar vorr opnv dgmoneiratify /piod cjmMfitnm -mitoma anftnariim utMarh- trmnen taccr&otet imifrter jtob, vibditir, •J.To fo	smo rekli1, la
kriikk postfotaki daljoga govora; Glromorki Vioall aie-del j a I* besede:.	>
' ns»<»a1o se jedaijeNji eksc. prevrr. nadškofa,- fl. g. Filip tv)mŠllf je napil č. g. jtfbildntom m vodju slovesnosti č. g. A. Sutfu i. t. d. Ppsebno ^inljivo je bilo vi-deti, ČaatiUjive'jifve starčke,.' nokduojo profesorje med ■»oiimi tt«lf(fjrnjinii nč^ilr.l. srce so. Jim jo gotovo »ar dosti topilo,. Videti,, aa kako dobro zemljo so njib duhom* zrna padala, kak«1'blag obilen- sad so t petirr-dvajsetib letin obrodila;' ptftijdf hvaleinfor njih očeneem so loteo- v oči silili, ker šo se jim v podobi prijaznih starčkov pouarljale vse sreftae. ur«; ktare ao preživeli pod- ajib vodilom^ te enkrafse> je ve» kolegij, rekel bi,
t) JuMuJ > bU B«br«,M»> >H>U poliU««n> irunik. »U M 'iiko o*fi«T j« jubiloj cerkvena «lo»rioo«t. Nekdaj je bil jiabilcj. '»»i* ato Isfci poaoaja f«. faako	poUai »aako In in u>da«ele io ►le.l-
njiž vsako pet in d»»J»aip UU>. NaLolik«. tal- taaa aa aai*li Uidi duhovni t MMpili iWljah(Jiibilal avt^ga inaMit>« aJaHU; ia kat malotle-ri »Jaka ^aUaaataci lau »rojog« dukumiitva, ai odtudujajo v lo p«t 10 AltitaMt Jelo. T-udi Vi nla so igrali ki k »j, da preaimjeto fnrtud»ij-»ellaloicci Vjiefa duiiO»nill»», (Ur telo odoSr**«n) iar mc*r tm. da med jedtru iu	Irtliie, l»mvrA,.d» i« Bugu. Uobrtaau itiN«J~
vUerau xa ranogn dubrola; ki Vatn Ji ti |f> piirfelil, ubvaiil* m <J» molit« l« karta Vat« *o«Aence.. Zalo Vain,	juuiUali, ia da« mujag*
hm, l'ečo	\
S) pm knaljani ao bili, kakor nam ar piama fnfmjo, r»tf d«-ba: UM a* naoireo »af»i-aree m ene Uuln, Ko ao u med Ko ruitilkiaoi aarmki raikotniitva pokaiala in ao nekleri trdili: Iti •am>8a-traj,.^r<iMi.jm. j>»» [iB-frWi©a, e^e« diOt' jaa-aam P»*id»t ali. Ju irrn ApotloT, jih je a*. 1'evet poav*«<l ofienii<Oal, da-aa| »ariiato »(»»rr, iiio mjaiijp. Smjraiuia^enje >. »lolpoat Je P*/*, taliko boJi polfcbna ms^Maoval K>i«|»vi»i! a. ie« Vali«. aKoafom t duaii katat« »loto, ki tflrtaVed Vall^ dLlu a* »aL dukoraL v Um- iifladu dub^ao* eJi-ooati arcalili. Tedaj fivitol
i ponovil io po vrtal; Utm g)*{flr ptU4t? Veselje je bilo olično, neknljeno, kakoršno ai človek samo misliti xamo-ru pri bratih,.ki so uiso to.inla fltfjgp..njidpU^.ft/i
—	1'roA. f, Anton Kavčič, doscd|y fttj^šl^jr išcraviikej,, gon^ prido za fu.jizolira v tbov^jfl. JV^u^ hinmviška ju razpicana do, 3(1. t. m-	„f(<1i,
b.) Ileinotdre.	■" ari'
-	V uodeljo 1L'i. t. m. se slovesno (Mlpra'alo»eo-nk« čitavnioa v Učah; vabijo ae vsi rodoljubi, da bi h« prav v obilnem štuvilu poiuuaijivo sloveanostk «drl«ftilt.
OGLED ~P0 SVETO.
PolitiAko poljo joše zmiraj suho, kakor kmetovo. Doma v Avstril imamo šo zdaj tista silna breranpeAna po^ajattja obeh dcpulacij; zare« lepa z.narnenja' bratov-ske sloge obeh polovio, v ktero nam- iu „ energični" piujco kraama domoviao razkrojit, Utko, d» jo bo Ijne kdo več aeelil. (Igerskor (reote Ma^jari)- bi nrto plavalo: v morju pravic, ktore na) bi jim eislajtanskt krvavi, A tli ji varovali^ ono bi se rad/i malo poigralo,, k«« vele v last, ali v ta namen hoče z mozgom cislajtanskiaa svoje nenasitno prazno kaše polnili. Ni tednj čudo, da gro v tajnih sojub- dqi«tacij. vse kritem in vprok. Govori se celo, da misli nai lhančni minister odstopiti, ako. Magyari ne postanejo volneji Kar stn sijala- to- ia-ujet«!—- avg. so pripeljali iz Dunaja v Prago-8ve-tovaclovsko korono česko. Sinovi obreze iz Abrahamovega rodu so divjo tulili, lajali in razsajali na kraljeve svetinje, ki so so nekdaj na glavah slavnih carjev luskctale; pa vendar neso mogli vgasitl neštevilnih kresov^ ki so koroni na čast, po vseh gorah krasne Cehi jo piamancli; pa. vendar neao mogli vdušiti bsrnega veselja^' k kterim j« k zid« prMmiieni rod sveto svojo insignije aprejol. Gromovito je češki levše enkrat mo-gotoo zsrujovel tar proglasil preščanja in vriflč juz^ov-hksga nopirja. Gotovo bo ajegor aemljctreani glaa tndi tju predrl, kjer enar«k» milijonom Hročo-kuj«, in-povrnjeno bo češkemu levu- častno mcBto v bratski zvezi nv-strijanskih dežel. — Na Dunaju ser poBvctoje zbOjr av-slrijanskih ljudskih učiteljev, kako bi se dalo narodno uuileljstvo vsestrano r,boljšati. Inglejtsl visoko, uekleri učeni tubtarji so brž radikalni Ick vsemu hiranju znaj d-li. Šola naj so loči od cerkve, pravijo, pa bo vae ua boljcm Beata simplicitas! — Pruska so kaj jezi, da so ji saleburški pogovori neznani in grozi z rusko avozo. 7, d«m?ko vlado so sopet prijazno gledate. — Lokavi Kmpercur na vse strani mirne vesti trosi v tolažbo nedoraslim, sam bc pa ua vrat na nos oružuje.— VGoufu so bc zbrali slavoi učenjaki, d* hi pogoje vseavetaieg«miru iztubtali. Počastil ju shod s svojo pričujočnoatjo tudi Garibaldi, kterega ho- celo Častnega predsednika vo^ lili. Kaka irouijaJ — NaŠpaujakem jo boji uttaj^ potla čcua ali nikakor zadušena. — Na Kaudiije klanje malo prenehalo. Pišejo, da bo med narodna komisija pritožbe ua otoku, preiskovala. Ubogi, junaški rud! liirek to uicsarl z jeklom, enropejska diplomacija pit z hinavskim jmplkjom.— VBolgarii vstaja krepko iiaprodiuo. Itabolj Midhaf paša bo imel še veJiko opraviti s sivimi sokoli na Balkanu. Hbg podeli našim bratom kmalo zlato svobodo f — Srbija pošlje ostro grozivno noto v Carigrad, v klerej zahtoVa zadostcujo za undajno bestiulno djanjo tur skih vojakov, ki so v KuAčuIru na auetrijanaki ladli „Ocr manla" enega rumunske^a in enega, srbskega popotnika neusmiljeno timorli m razmcrfarili. Ta dogodek bi vteguil vneti vsoobčni požar na balkanskem polotoku.
sj Ifektari ee nleo le orlih ss let videli. star pa1 rmnimi/ popravili puaMlo *?' poiledejem liatm, i4«r ia l*»bLr mrd imaska duhovnike uvratan. On je ia l'ore<ke ikollja. ii Trlilk« italije »i kit« no&«a«y vprido, kaj- j*ff> )nliile»<ea« aieea «rd*o vvaatja n*w tiko kalilo.
BAZNE DROBTINICE
1 Korani kara na I>ana|l 12. sept.: Mctzl-'
liaues ©7:60; narodno posojilo CG:40; London I23:6Ž; adžjo srebra 121; cekini 5:89»/,
Llktnlca vrcdnlilva. c. M. v. » t Ziiolio f
biioe, Ttigrno irann«, »mo morali Vai dopia odloiili.
Hagllinski obliž (flai(cr), ■
ienaiel ga V. Tokcu, dober za rane, idrsa (tureJ ozebline. "'.i' Ta flaitcr ima med vsemi enakimi nar veči zdravilno moč in ^o vreden, da so fitejc za pryefca med dt}-mkčirai zdravili; nobena hiša bi ne smela biti brez njf»-ga-— Posknšnjo, ki so bo delale s tim obližetn po pqj'. ujšnicah/ so poknzalc, da so dnjo ž nJim ▼ kratkem času za dobro in brez Škodljivih nasledkov ozdraviti ne lo vsakorfinc rime, tcmGč tndi občasna olesa (kronični tari), če jih kdo io tndi ^0 do 15 let ipn-rr Ravno tako bo je izkazala posebna moč teri ot?lila tddj pri nar hujfiih ozeblinah. Tari, kakorftni koli, smo; lika (žlezni olčk) in tnko imenovani črv ne potremOft-jo. ČO So" ta flaitcr rabi^ kot malo dni, da dozorč In!®' človek ozdravi. — Glavna zaloga ža nafto kraje Jo' gosp. Lmdovik KMriurjeci lekarnici (apoteki) v Gorici na 7Vatwwha. —ve£i ko.$ velja 60 saldom, en am#-ti 36 voiio*	22L
(Itipkiovanje kaloKiamttva ~v zadihati h drfrtbak
trverMe Aš*trrike) v poslednjih 27 letih jo čudovito. Lata 1830 je bilo vseh alanovavcev 12 milijonov Klifitav.-ifent in 20, med njimi 45 tavioAt katoličanov, t j.
in dvajseti dul varili prebivavcev; I: 1840 med lfl milijoni duA, IHX) tisoč kntoličillov aH OBemnajfltl d«rt j' 1 1860 milijouor ljudi, katoličanov 2 milijona Zli euajsti dol; 18(iO 31 V« milijonov, katoličanov 4'/, mil. ali io skor sedmi del vseh stanovuvoev. l'o toin lakok »o. /e vsakih deset let število katoličanov več ko noi-volilo. Če se bodo kaioličanjo po tej razmeri tudi lo na dalje množili, bode jih v letu 1H70 8 mil. iu pol, i. j* frst»*a stanovavpov* — Prva rimskokatoliška škofija jo kila baltimorska, uslauovljmia I. |7DD. Danda-našimi štojeino v tdruioaih držuvah 7 nadftkofij, IVJ Škofij, 81 nadiuašnikov (dekanov ali lajmoštrov), 3833 da-hovaOv; 72 duh. semenišč, J 400 Šol iu vseučilišč, in v njih 30,000 učencev, iu 3000 eorkva, cenjenih da 37 milijonov dollarjov. Povrh tega še veliko uamosta- I nov ia> vsakoršoib katoliških zavodov in naprav, pod I vodstvom kat. duhovščino alt kat. redov.
Uradni oznanilnik
5. ofcl, S no». In 7. dec a» ho po otilni dralbi prodala hll< 3<«>ger-jeTa It. 103 -r Uonr.i, |iri o. k okr . and »agoriik; — C. k. okr. | •o4*4* » K-*""« *»l'i uprnk-i njjncega JoleU llandela u Uabrovio <la Saj »toje liijalta 15. okL pri raturarj u z>pui£nini uaiaatiijo, — c. k. okr. »od. Kaiulaka apon.» Jot. r«&iniil u f-abiiuikaga, kot up/arljivaa Ut uu porta»i tlal. Kahiana; kot humorja.
Umrli v Gorici:
SfjB Jolef Rlml^ek 13 d., kme&i otrok, za bolJajtjo; ljVFn^ fteMM. 43 I , 6«rljar. u rodiuiiro: tfi Joiofa Koon, 8 d., n. pano« bfc, ta bol)»ti]o; Ana ttrogant. 1 n., kmfčki otrok, za grilo; 3j0 Jol^la V oliko nj a i I, kmečki oteok, za grtio. 4j9 Hanja Itijavia 0 I., dmnaZa hči, u grižo; OiO Ile«ocalo Ueikul 01 I., uami(Jeai liral, * mrrlvudoa; 6j9 Anton Cotid, 47 I., km*t, za vodenico; 1)9 Katarina ZuUioni, 40L, koraka Vi, ia plju^-nco; 7j0 Karol Zuehiat, 33 !., pek, (a plju^nt^di Iraa Zwer<*az, 10 I, juriat, ta pIjMmiic i; Iran (lalJ«rar.f, f5 1., pa-njočaik » prodjjjloici, ta pljučnico; Pj9 MirJa Fraainelli, SO I., uradniku ti udora, za aUrotljo; Valentin Trarinn, 47 I., ktoal, z« r«ko« pa utlaicak.
no ka vkrao ^ Amis". TOMU prav. pogostem* zupajaa, np zdo
stit^ mojo gosppd^
^ L rn odpr* p,odplwni dooodaj-imkrvm f>Gqfo Uzdoo, čaftito goppodo, d# hi ga Ocravpo no ho .zprava, no jfOlp hIHMkiv.M M« vendar v t skfW"^ Z^iapgel bom Ča-
r,	"^boljšo kavo ;brqfc
primešan«]'	* rs»4ilmi jjkvprl iu pijača ,
mi po najniii rcpl.poolažiti. - . .. „ . lir,.
S poslovanjem	, ... . v.yv C- a»...
. -j^lf^ ... ■-'■ " "...- ' '' ,—I .■	'■'.' VT'. .
Dttchat	Publiflftliont t.<
Ilo Vorlav 4tr a*firtisUf Aa^mjl ara«k^«t l>t*fM. ff|VMaa «ia aikaaau aall SM >a>lasM»l»l««»mw *¥rm|ta,
. .j . i .11 >' .ii
(iillerie slavlscher Zeil|Mima
bilden uad ansser don slavlsehon uud de;i berahmtosien llltnnem der WiMena«IMitf^ der Literatur and Kanst, dio bsrvorrageodtten slavMken Hcldon, Staatsmlnner und hohšn VVBrdentriferUmfhs • sen 1*lrd.	T-
, rUfiml m»4 fmil r*ieXtr Fm-m/Am/ inlMt^iWf-immdem, tolri MOO Ptrlrtllt tntkml**, mtloka •• 4m t>»i 0tmUik*tr»
Dat AHum,
Aulltr* m ach itr S m tur n>fii»tm+e%, mi &Uf*m MiUIms^*-
k.til l$lri/t, mirhlttru	iVfglmHem *>*r4mL jMtHMrrt
»tiri mu f dar MMtaaita m	UMprafbiaeka **la+4 J*-' *M**f-
ftnia* ParOjiflh^kMH nUkaftan. ■ , ,{ , ^
tam rrmOM arwtwminf
MM0t»Hud,itm4mttgimuham m» mmr wm*a«Mf t
*mrek a* ima« Itmd lakkaftt %aaf^kit varaftkarij mile 81»vim jadtm Matia»s(am, dma tarnatmtama . ^ lickieii **d gmtmmiMftUHfk^t ffritrUjšm Vmi***mtfi ftfdMrm'	*' •'•• "■*' • ■ >"
Dia aafkrtifta AmHmU, toeieka T»ii (kr*r hm	1991 «r».
falftam GMvmj iM tVerka d»r Ular.lMr. «n4 nam lieaa, «e»a MŠ.dia mriataM daa. friatlam Baifilbjrfi+Ua* a,Md auf derLanda-AMtilettMMt daa draMme* K*MljraW$[ *U-mthi.^ r^ltih, mtd ■ftUt^amian-mit- mM »MaHtM JMMKm (der kBchttrm ^uuMm/l mrimHH mmlM, Hkr /Br [akta hoekat elaMMMia, Amaitttmns Ja* Altmma atmd /Ur Mt tiafMMm aamd ror^^^^^^^amia fir & MiehU^Ht daajis-
"' -Dia SiOterifHpM teird am letotam BafUmkar 1BŠ7 gt-iszštr Jim imitirlilrimm tpfrmmm nur meuiat aa»w fUra uukr araifftiaat. mMd daa Athm rtiri i* dam š><* umd itunMh*md'nngrn mek* Mm varkaafm aaim. ' ••
t,frafkiaJkZ SSS^ff1,t3nffiPii.fi ht*
•eitif mit dtr	frmtk, e/iauuAa .a£md.' Daraufk M
arfrlft. Hm Maauduka <Ui' Mmmt mH SO	DU U
rt.en i#0 r*rtriiiH'm*rdiM i* 4rt*	JJafarmmmm m
SO Partraita aeatmdot, f dma fiamma fiiJal/MiHr MaO iu daM Mrnitm dar p. t. A*maAmar ari* mirt, Jadar dur iral Pt
truitUeflMrmmfeu *aird dar B#rdf 9— lO. fi. 4. »Mekf»44mmf.i ■■•'• '	-	' ' '''
9. Dia Veraamdmnp dat- luiaeriUnaM Brnampim-t arfšlft jfumuMack dau atmtuufimdam fiukacriftauau.
4-iJedar riavitrka Patriot, majekhr Miak dar H4* dia 8mmm»lmt ban Sutacrihutan mmiermitham mili, erkilt fšr Ja i* nukatriUrte Rx*mpiura rim FrritmampUr. DmOuelU it mMek altom Bučk-und Kmmatkmmdl»Maam pamakrt, tmd dmam aim Makall ven aa/(Tt iruilHf*.. Dmt Alkrnm ksuu mkar mmr	*»sr
Inhii mar de m. 4 OamL. mrird miehtt f t »aferi.
6.	Dar Nmme umd W*krl dtr m. t. Mukaeirikamtam metle dautlick fttekHakaM mardam, de mm t kel dar Varaamdmmp krima
7.	mSmSa'Li+nampam udar Fartrrita um*tM> rntaktmk-
eeriftiarnakatrmp kajaka mmm frm