n I ' CA UiJ •Zasavski tednik* glasilo SZDL občinskih odborov SZDL ri bo vije, Hrastnik. Zagorje ln Litija - Urejuje uredniški odboi - odgovorni urednik Stane Suštai -Naslov: Uredništvo Id uprava »Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 -TelefOD 80-191 - .-tačun pri Komunalni banki Trbovlje soo-m-1-14« - Ust Izhaja vsako sredo - Letna naročnina «80 din, polletna £40 din, četrtletna 120 din, me sečna 40 dlD - Cena izvoda v kolportažl 10 din • Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja •DELO* v Ljubljani ** Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek »jutra] - Nenaročenih rokopisov in fotografij oe vračamo. Slov. TRBOVLJE, 21. septembra 1960 fVn? If> r1»n leto XIII PRED LETNIMI KONFERENCAMI ORGANIZACIJ SZDL JUGOSLAVIJI Živahna politična aktivnost Po v. kongresu SZDL Jugodje v Beogradu se je aktiv-organizacij usmerila na Rajanje sklepov tega kongre-?> ha priprave na letne kon-^nce organizacij SZDL. na JVlagajanje organizacijske jtakturc sodobnim družbeno-™»iomskiim pogojem ter na “iprave na republiški kom-Socialistične Skoraj po SZDL so že takoj po pe-kongresu pričeli skrbno rajati sklepe tega kongre-Pri čemer so posvečali naj- zveze, vseh organiza- ^animanje za prihod PREDSEDNIKA TITA V NEW YORK Ljka sedeža Organizacije zdru-narodov vlada veliko za-za prihod predsednika ki je prispel v New Y»rk tg-Ji- Domnevajo, da se bo u-slovesnega začetka 15. red-nasedanja Generalne sknp-Kta® Organizacije združenih na-*ku.?* Zanimanje za prihod pred-Tita se je povečalo zla-Zaradi ponovne ameriško — ‘ jptske zaostritve, o prihodu nika Tita dosti pišejo v :em tisku. Združenje no-I pri OZN je pa poslalo .'s^o predsedniku Titu, v kate-Sa prosijo, naj ih obvesti, če Uk*0 priredijo sOGvesno kosilo v čast. Is. ga prosijo, naj jih obvesti, če V s,- nehru odpotuje ?,EW YORK 24 SEPTEMBRA, JOVOTNV IN GOMULK.A j“ta pa že odpotovala Kj^tisko ministrstvo za zunanje toOi® Je uradno spo,rOčilo, da bo L Delavske stranke Vladislav ru,”Uilk . .... „„ .. ncdeijo zjutraj e z letalom na kih držav v New večjo pozornost novemu statutu oziroma delu za organizacijsko prilagoditev Socialistične zveze novim pogojem. Ni dvoma, da ti dve nalogi, ki časovno sovpadata, pospešujeta že tako živahno politično dejavnost organizacij SZDL, ki dejansko, ni popustila od priprav na V. kongres SZDL Jugoslavije. Po vseh občinah našega Zasavja so že izdelali načrte za novo organizacijsko strukturo organizacij Socialistične zveze. Konkretizacija teh sprememb so priprave za formiranje krajevnih organizacij SZDL. v katerih bodo člani Socialistične zveze in ostali državljani iahko širše in aktivneje delali in sodelovali pri reševanju najvažnejših vprašanj v življenju komune, naselja, vasi in stanovanjske skupnosti. Najvažnejše je, da nova, prožnejša organizacija omogoči vsem državljanom, da bodo lahko sodelovali v družbeno-politič-nem življenju po svojih interesih, nagnenjih in potrebah. Kaj torej hočemo doseči z novo organizacijsko strukturo Socialistične zveze? Predvsem obsežnejše zajeti probleme in pritegnili večje število ljudi k reševanju teh vprašanj. Problemi stanovanjske skupnosti, vasi ali zadruge Rpstajajo sedaj vprašanja krajevne organizacije SZDL. ki se tako — povezujoč delo podružnic — trud; najti vsakokrat tisto rešitev, ki bo najboljša oziroma najprimernejša. Krajevne organizacije SZDL bodo omogočile. da ugotavljamo skupne interese svojega področja in jim dajemo prednost — prav tako Pa tudi, da borno pravilno vsklajevali interese podružnic krajevnih organizacij in posameznikov. Nekateri menijo, da se s tem zavira iniciativa podružnice, ker bo njeno delo usmerjeno k nalogam, ki jih sprejme krajevna organizacija. Ta pomislek je pa neutemeljen, ker podružnica s temi deli ne bo utesnjena ali ovirana v svojem delu. Nasprotno: ugotavljanje problemov na območju stanovanjskih skupnosti vasi ali za- ranju novih vodstev in sploh stvamejšemu razporedu družbenih delavcev v komuni. Ko je tako tovariš Tito govoril na petem kongresu Socialistične zveze o reševanju kadrovskih vprašanj v SZDL, je poudaril. da je treba v praksi zagotoviti sestavo takih vodstev, da se bodo lahko popolnoma posvetili svoji Osnovni nalogi in da bodo tudi po svojih drugih sposobnostih lahko zadovoljivo vršile svoje dolžnosti. Predvsem je treba poudariti, da morajo biti nova vodstva delovna in operativna telesa. V njih ne sme več biti častnih funkcij. Prav tako je treba odpraviti kopičenje zadolžitev. Vsaka funkcija namreč zahteva danes celega človeka. Dosedanje priprave ta razgovori so nadalje jasno pokazali, da je dosti uglednih ter za druž-beno-politično delo sposobnih ljudi, zlasti še med delavci. Ponekod je bilo vse do danes še premalo delavcev v vodstvih organizacij Socialistične zveze. Izvolitev delavcev v nova vodstva organizacij SZDL bo ugodno vplivala tudi na idejno-politično raven vodstev teh organizacij. Pri tem pa je treba paziti, da ne b; kje zašli v drugo skrajnost ter morda sedaj volili v nova vodstva izključno nove ljudi. To bi bilo škodljivo in bi otežko-čilo delo novih vodstev, če med novimi člani vodstev ne bi bilo izkušenih političnih delavcev, ki znajo usmerjati in navajati svoje tovariše na delo ter študij in reševanje problemov v organizaciji. V težnji za boljši in pravilnejši izbor kadrov je že sedaj v praksi opaziti večjo prožnost. Važno je namreč, koliko je kdo sposoben in koliko ima smisla za družbeno-politično delo. Razprave d prostorih, ki jih potrebujejo organizacije SZDL za delo, so postale nujne th-koj, ko so začeli resneje raz- mišljati, kako naj bi Socialistična zveza po petem kongresu razvila široko dejavnost. V zadnjem času je vsepovsod opaziti pomanjkanje prostorov, primernih za delo organizacij SZDL. Zato bo treba proučevati. kako tešiti to nujno vprašanje, zlasti še ob čedalje živahnejši politični razgibanosti in dejavnosti ter vedno večjem zanimanju državljanov za politične dogodke v komuni. Socialistična zveza oz. njene organizacije pa ne more sama rešiti tega perečega vprašanja. Za to je potrebna organizirana akcija in podpora vseh. Pri tem se da mnogo napraviti s prostovoljnim delom članov, s skupno akcijo državljanov itd. Umestno bi bilo že sedaj razmišljati, kako naj se lotimo rešitve tega vprašanja za daljšo dobo, kako si zagotoviti potrebna denarna sredstva, ta za to vprašanje vzbuditi zanimanje tudi pri drugih organih. Teden boja proti tuberkulozi Tudi letos organizira Rdeči križ Jugoslavije — sekcija za boj proti tuberkulozi v dneh od 18. do 25. septembra po vsej državi »Teden boja proti tuberkulozi*. Organizacija Rdečega križa bo skupno z zdravstveno službo pregledala gibanje tuberkuloze med prebivalstvom ter uspehe svojih naporov za izkoreninjenje te bolezni. Četudi smo v preprečevanju in zdravljenju tuberkuloze pri nas dosegli zadnjih petnajst let pomembne uspehe, je ta bolezen še vedno eden izmed najbolj perečih problemov naše zdravstvene in socialne službe. Še pred kratkim je bil naš boj proti tuberkulozi usmerjen pretežno le na zmanjševanje pogostega umiranja. Danes pa ob razvoju socialističnih odnosov in stolnem dviganju življenjske ravni prebivalstva že z uspehom odpravljamo, da prebivalstvo množično oboleva za tuberkulozo. Dosedanja s oc i a lnome di c in sk a proučevanja so pokazala, da nastanek tuberkuloze povzroča več različnih činiteljev. Le-ti so specifični za razne poklice, za rame socialne sloje in za različna starostna obdobja. Boj proti tuberkulozi je obenem tudi boj za pravilno prehrano, za higienska stanovanja, za urejene medsebojne razmere, je skrb za čimboljšo fizično in psihično kondicijo ljudi. Tuberkuloza je socialna bolezen. Današnji program boja proti tuberkulozi pa zahteva, da se proti njej borijo razen r Iravstvene službe in organizacij Rdečega križa zlasti tiste družbeno politične sile, ki na široki fronti ustvarjajo boljše življenjske pogoie delovnega človeka, ki v njem oblikujejo zavest proti zdravstveno škodljivim navadam, usedlinam zdravstvene neprosvet-ljenosti. Jugoslovanski Rdeči križ poziva na sodelovanje " boju proti tuberkulozi vse svoje aktiviste in vso naše družbeno-politične organe, kajti tuberkuloza je še vedno pereč zdravstveni in socialni problem. PLODNO DELO RDEČEGA KRIŽA V ZAGORSKI OBČINI V skrbi za sočloveka Med približno 50 društvi ta društvenimi organizacijami v zagorski občtai. lahko štejemo za zelo dejavno tudi občinsko zrvezo Rdečega križa, kot tudi vse njene krajevne organizacije RK. Navadno ocenjujemo dejavnost te človekoljubne organizacije samo enkrat, dvakrat na leto, zlasti tedaj, ko dobijo številni občani lističe, s katerimi jih vabijo na oddajo krvi za sočloveka, čigar zdravje ta življenje je v nevarnosti. Vendar je dejavnost RK razsežnejša, četudi sodi PROSLAVA 45-LETNICE ELEKTRARNE TRBOVLJE IN lt-EETNICE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Praznik elektrarne Kolektiv trboveljske termoelektrarne je praznoval v soboto, 17. septembra, 45-letnioo obstoja svojega podjetja ta 10-let-nico delavskega samoupravljanja. Ze okrog 8. ure zjutraj so začeli prihajati gostje iz Ljubljane, Zagreba, in Soštajna ter predstavniki trboveljskih podjetij. Med gosi smo opazili tudi sekretarja občinskega komiteja ZKS Trbovlje Janeza Železnika. Ob devetih dopoldne je bila slavnostna seja delavskega sveta Elektrarne Trbovlje, nato so si pa gostje ogledali novo tovarno zraven termoelektrarne, namreč tovarno zidakov, kj bo še letos dala svoje prve proizvode opečnih enot. — Po ogledu nove tovarne so si vsi povabljenci ogledali še na novo preurejen obrat družbene prehrane za kolektiv Elektrarne. Obrat je poplnoma predelan In sedaj da- SfS-arMrt, t^etegacij svoji! Statl:.IKM NOVIH ČLANIC j, V OZN ODLOŽEN le?®6«jo da je predlog, ki ga riški delegat postavil na izrcnijiega zasedanja Ge-skupšMne, naj bi takoj ‘»avali sprejem novih čla-OZN, vzbudilo veliko prc-ic, Jj®»je med delegacijami. Trdi- - so bili generalni sekretar in drug Že samo nakazuje. Za ka-itevane delegacije, vštevši (€re probleme se je vredno za-fOTl.a,W5.Si vzeti in katerim je treba dat nameri pet min k ta >ln Delegacija 4 in}** afriških držav, obveščeni bt^Mški nameri pet minut pred k - Om seje. Delegacija Gvineje „ Predložila nasprotni pred-katerem naj bi sprejem *> Članic odložili. Ta predlog izglasovali. v. ZAHOD sjAj B.I se POSVETOVAL kpauakj S še Dred 15. zasedanjem Ge- SE vladni krogi želijo, da Ilir jv se pred 15. zasedanjem Ge-skupščine Združenih na-jkih. scsli zunanji ministri ZDA, Vi6 Britanije tn Erancije ter VTfe repubUke Nemčije. Ta 4c-S^lJi na potrebi p« »kupil ss*ailšču zahoda na General-StofuMčlni ker je zahodno ll Vlada sporočila pobudo. Zahod solidno pripravil bil odpor vroti deležen dati prednost. Podružnica bo tako imela v okviru svojih možnosti široko področje dela in bo njena iniciativa lahko prišla do svoje prave veljave. V občinskih in krajevnih organizacijah SZDL posvečajo sedaj posebno pozornost izbi- TUDI V ZAGORJU EKONOMSKA CENA MLEKU Od 1. septembra veljajo tudi ▼ Zagorju ob Savi za mleko ekonomske cene. Zagorske potrošnike preskrbujeta z mlekom samo kmetijska zadruga Izlake (ki prodaja pasterizirano mleko) in kmetijska zadruga Cemšenik. Kmetijska zadruga Izlake prodaja odslej mleko po 46 din za liter, kmetijska zadruga Cemšenik pa po 42 din (obe zadrugi prodajata nevstekleničeno mleko). Kljub temu, da mleka v predelovalnem obratu kmetijske zadruge na Izlakah ne manjka (saj polovico odkupljenega mleka predelajo v maslo in sir), se mnogokrat dogodi, da zmanjka mleka; in to potem, ko zagorski potrošniki še v vrstah čakajo nanj. Razumljivo je, da je treba kritično stanje s preskrbo mleka — na katerega zagorski volivci stalno opozarjajo in ga pristojni činitelji tudi skušajo urejevati — spraviti v red z nekaterimi novimi organizacijskimi oblikami, hkrati pa zagotoviti in uvesti enotno ceno mleku, uvesti prodajo pasteriziranega, vstekleniče-nega mleka, povečati Izbiro mlečnih izdelkov in določiti ustreznejši obratovalni čas prodajaln, da bodo poslej prodajale mleko tako, da ga bo mogoče dobiti že v zgodnjih jutranjih urah. leč na okoli ne najdeš tako lepo opremljenega gostinskega obrata. Iž Elektrarne so se gostje odpeljali v center Trbovelj, kje. so si ogledali 25-stanovanjsko moderno stolpnico, v kateri so razen stanovanj predvideni še drugi prostori, tako na primer klubski prostori za kolektiv, nadalje bo v tei stavbi otroški vrtec, ljudska knjižnica in še drugi lokali. Gostje so imel; namen, da si ogledajo še druge zanimivosti in novosti v kraju, vendar je to preprečilo slabo vreme. Kljub temu so pa v teku dneva tekmovali športniki Elektrarne Trbovlje, Šoštanja in Zagreba. Pomerili so se v namiznem tenisu, šahu, kegljanju, streljanju in odbojki. — V namiznem tenisu so zmagali člani kolektiva Elektrarne Trbovlje, v šahu Šoštanj, v kegljanju, strelstvu in odboj -ki tudi člani kolektiva Šoštanj-ske Elektrarne. Prvo mesto v tekmovanju si je osvojila Elektrarna Šoštanj s 14 točkami, drugo Elektrarna Trbovlje z 11 točkami, tretje pa Zagreb s 5 točkami. Popoldne pa je imel kolektiv trboveljske Elektrarne v domu Svobode Trbovlje II zaključno proslavo 45-letnioe podjetja in 10-letnice delavskega upravljanja. Referat na proslavi je imel predsednik sindikalne podružnice v podjetju tov. Ivan Rozina, ki je orisal zgodovino razvoja trboveljske električne centrale ter uspehe desetletnice delavskega samoupravljanja. Zatem sta pa direktor Elektrarne Trbovlje tov. Peter Kos ter predsednik delavskega sveta tov. Franc Zakrajšek razdelila med člane kolektiva, ki so že preko 20 let v službi podjetja, lepe spominske albume ter zapestne ure. aNto je sledila še razdelitev pokalov zmagovalnim športnim ekipam medobratnega tekmovanja ter troboja med Trbovljami, Šoštanjem ta Zagrebom. krvodajalstvo med najvažnejše akcijske dejavnosti te organizacije. Vsi tisti, ki kakor koli prejemajo podporo ali pomoč RK, pa 23iajo ceniti delo te organizacije z drugačnimi očmi. Kot rečeno: kljub temu, da je zagorski RK delaven nfi mnogih področjih družbenega življenja, pa opravlja vendarle najbolj humano delo, ko vabi ljudi na krvodajalsko akcijo, jim dokazuje ogromen pomen te akcije in podobno. Lani so krajevne organizacije RK skupaj z občinskim odborom RK zapisale v svoje anale kar 480 odvzemov krvi, nekateri občani so Pa vpisani trikrat, petkrat ta celo večkrat, da so pomagali v sili sočloveku. Le-ti se dejansko zavedajo, da s svojo krvjo rešujejo življenje in zato ne pomišljajo dc^ti. kadar je treba oddati najdragocenejšo tekočino — kri. Tudi te dni se občinski odbor RK s svojimi krajevnimi organizacijami pripravlja na krvodajalsko akcijo, ki bo od 28. septembra do 1. oktobra. Pravkar so občani dobili vabila, naj priglasijo k zdravniškemu pregledu in oddajo kri. Občtaski odbor RK je prepričan, da se bo letos število krvodajalcev povečalo ta da bo tudi tokrat akcija uspela. M. V. ☆ TRBOVLJE. — V ponedeljek je v Trbovljah govoril tovariš Sergej Vošnjaik o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih. TELEGRAMI !***(&'■r, £« bl Bundcnsvvehra Podpore v Združenih na- J>«^oSl*CEM Sl£.w Vork Times« piše. da bo >ji,> Mvša francoska kolonija, zahtevala, da francoske St £tau»te njihovo ozemlje ln Sn>a*klh letališč. Ta ukrep vlada lahko sprejela jfiju Franclje, da prizna ne-k^l Senegallje, ki je Pr®i" "il »lesec izstopila Iz federacije l< JUŽNOAFRIŠKE UNIJE polittč- V r V GANO S I?«*) je Pkiv «s°K.‘h4 =k ggl „ »Ov v Južnoafriški uniji. CŠiel.1"1 s» Člani Afriškega naci- JW;Ka Kongresa, vseairlškega Jlltae . In Liberalne stranke J! »e ^»letali so se v Akro, da bi v južnoafriški uniji 'taji _ prvi govornik S(Ni . taUSKIH DEŽEL fw,<''ln.iu Generalne skup-bo ganski predsednik -is?, (u. prvl govornik afriških Tvoril ho o vatnih prob-(,1 h« Afriki. Posebno pozor-nusvrt.il Kongu, razen te-Sr0 lila. tohteval, da obsodijo SiS?!« J4'"»nacijo v južnoafrl-S?**!, - Sproti] bo tudi problem Vtaotv,, " Afrike, ki Je pod )i. »It . 111 Južnoafrl žte unije, .Vtab* «M«to tega skrbništva 'C " Pač |ia »I prilašča *h« ''kn kolonijo kot svoji* »zemlje. LJUBLJANA. — Na seji dramskega sosveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije so potem, ko so analizirali letošnjo revijo dramskih skupin v Kopru, sKlenili da bo prihodnje leto revija dramskih družin Slovenije v novem Delavskem domu v ZAGORJU OB SAVI, mladinska dramska revija bo,pa na Jesenicah. Razen tega so pa še razpravljali o pripravah na občne zbore društev in kongres Svobod ta prosvetnih društev Slovenije te,r o prireditvah v počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. LITIJA. — Na 19* seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti dosedanji upravnik Kmetijsko gozdarsko poslovne zveze Litija, ing. Franc Prijatelj. TRBOVLJE. — V Strojni tovarni Trbovlje se pripravljajo na prehod na obračun po ekonomskih enotah. Vse ekonomske enote so skončale priprave za prvo fazo -obračunavanja. Da bi stvari proučili še bolj konkretno, bodo organizirali poseben seminar. HRASTNIK. — Hrastnik dobi v kratkem prvo srednjo strokovno šolo. Ob sodelovanju Delavske univerze iz Hrastnika bo Ekonomska srednja šola iž Tr bovelj odprla v Hrastniku večerno ekonomsko srednjo šolo. Sola bo v osemletki Ivana Cankarja. Delavska univerza uvaja letos prvič tudi tečaje za kan didate. ki se nameravajo vpisati v razne šole, pa morajo oprav- 1 n’ JE PLANINSKI DOM NA GORAH (PREJ SV. JURIJ) - TO JE POSTALA PRILJUBLJENA IZLETNIŠKA TOČKA DELOVNIH LJUDI HRASTNIKA IN OKOLICE. 1 j aitl sprejemne izpite. alf dopolnilne HRASTNIK. — V soboto, 24. septembra, bo v Hrastniku prvič gostovala Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Predstavila se bo (dvakrat, ob 15. in 19.30 uri) e Horst-Bad j titanovimi »Dvanajstimi porotniki«. ZAGORJE OB SAVL — Danes bo v Zagorju skupščina podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, na kateri bodo obravnavali poslovno poročilo za prvo polletje letošnjega leta. LITIJA. — Poročali smo že o praznovanju 10 letnice delavskega samoupravljanja v Predilnici v Litiji. V okviru tega praznovanja je v nedeljo gostovalo v Litiji Mestno gledališče Iz Ljubljane in dvakrat uprizorilo za člane delovnega kolektiva litijske Predilnice ih za upokojence iz Predilnice Cvetka Golarja komedijo »Vdova BoS-linka«. ZAGORJE OB SAVI. — V okvi.ru krvodajalske akcije bodo v Zdravstvenem domu v Zagorju ob Savi v dneh 28., 29. im 30. septembra od 7. do 14. ure odvzemalj kri krvodajalcem T-območja zagorske občine. VREME ZA CAS OD 22. SEPTEMBRA DO 2. OKTOBRA: Nestalno š pogostimi padavinami. Razjasnitve ne bodo trajale več kot dva dni zaporedno. — Najmočnejše padavine pričakujemo okrog 26. ***ptem ki Je bila zgrajena v naših ladjedelnicah* NEZGODA ZARADI POLIVINILA V konfekcijskem oddelku »Jugoplastlke« v Splltn Je pred kratkim omedlelo 15 od sto delavk, ki so de' lale v tem oddelku. Tudi ostale so se počutile slabo. Ugotovili so, da so se ženske onesvestile bržčas zaradi močnega vonja po mandeljnih, ki ga Je vsebovala pollljka surovin, spet drugi pa pravijo, da gre za psihološki moment in da so delavke omedlele, kes se Je to zgodilo eni Izmed njih. 5 6 REKORDNA PROIZVODNJA V TOVARNI CE& »DJURO SALAJ« V VIDMU-KKSKEM Jjj Pretekli mesec so delavci Tovarne roto papirja »DJuro Salaj« v Vldmu-Kr«kei>‘ lzV0" svojevrsten rekord. Dosegli so maksimalno v c«" njo, kakršne tovarna še ni doživela. V ®Di? t0« Sl lože so Izdelali dnevno povprečno tudi po .. l*d*KJi luloze ln po 8-9 ton loms papirja. TapIrJ* rcKOfl«B ^avgustu več kot 3(ioo ton, kar Je P^*vto^Jrnl Pj, «1* uspeh. Mesečni operativni plan so v za 4*/*, kar pomeni, za pretekli mesec proizvodov. ODPRAVA NA RDEČE MORJE Z ladjo »Piran« ki Je last Splošne plovbe I* rana, Je pred kratkim Iz Pirana odplula biološka ekspedicija »Raziskovalec«, ki dela v okviru kluba raziskovanje morja ln kopnega, v odpravi, ki Je na-menična na Rdeče morje v Etiopiji, sta biologa Savo Frelih In Jože Štirn ler Majda Stovlček. Tam bom' preučevali favno In floro na kopnem I11 pod vodo. Meseca novembra se Jim bosta pa Se pridružila Marijan Rihtar, snemalec RTV Ljubljana ln Inženir iv»“ Krnit, skunni hnHn v vodah Rdečega morja postte« Kralj. Skupaj bodo barvni film. Kako je s preskrbo z ozimnicami v Zasavju JE ŽE TAKO: GOSPODINJE RADE TOŽUO. ŠE POSEBEJ SO VSA ZADNJA LETA SEM NEGODOVALE ZARADI SLABE IN NEZADOSTNE PRESKRBE Z OZIMNICAMI LANI JE BILO S PRESKRBO Z OZIMNICAMI ŽE BOLJE. KAKO BO PA LETOS: NAŠ NOVINAR SE JE POZANIMAL O TEJ STVARI V RADEČAH, HRASTNIKU, TRBOVLJAH, ZAGORJU IN LITUl. UPAMO, DA SE BO NAPOVED ODGOVORNIH ZA PRESKRBO Z OZIMNICAMI, DA BO LETOS VSE V REDU, URESNIČILA Slaba in nezadostna preskrba revirjev z ozimnicami v zadnjih letih je razumljivo pustila pri gospodinjah določen občutek negotovosti pri razmišljanju, kje naj si vendar preskrbe potrebne ozimnice. Zato ni nič čudnega, če se je že pred leti večje Število gospodinj odločilo in odšlo naravnost k kmetom, da si tako preskrbi vse potrebno za ozimnico. Razumljivo je, da so kmetje to odvisnost gospodinj izkoriščali sebi v prid in navili cene, tudi po par dinarjev več, kot so bile ozimnice v revirjih. To podražitev so zagovarjali s pristnostjo in kvaliteto blaga. Sicer gospodinje zaradi cen niso imele bistvenih pripomb in tako je še sedaj v »modi«, da precej gospodinj kupuje ozimnice neposredno pri kmetih, pa čeprav se je zadnja leta — še posebej zadnje leto — preskrba z ozimnicami znatno izboljšala in je tako mogoče dobiti zadostne količine ozimnic skozi vso zimo in pomlad. Sicer je res, da še tu in tam nastopijo razne trenutne Slabosti in težave, ker je v Zasavju še premalo prostorov za vskla-diščenje in so zato preskrbovalna podjetja primorana, da vozijo kmetijske pridelke od drugod po potrebi v Zasavje. Tako se zgodi, da dan ali dva, določenega kmetijskega pridelka ni mogoče dobiti. Računajo pa, da se bo tudi to v prihodnje izboljšalo, saj so občinski ljudski odbori vsekakor pripravljeni pomagati, da se enkrat dokončno uredi problem vskladiščenja kmetijskih pridelkov. V Trbovljah je ta problem že rešen, treba pa ga bo urediti še v Hrastniku in Zagorju; v Radečah in v Litiji pa zaradi obsežnega kmečkega zaledja (in nakupa ozimnic doma pri kmetovalcih ali pa dogovora, da kmetovalec pripelje ozimnice na dom potrošniku) preskrba z ozimnicami in vskladiščenje teh ne pomeni posebnega problema. jeseni. V HRASTNIKU bodo pripravili za ozimnico približno 345 ton krompirja, v kratkem bodo sklenili še pogodbe za dobavo jabolk. Ozimnice bo mogoče dobiti tudi čez zimo. Ne vedo pa še, kaka bo cena ozimnicam čez zimo. Trgovsko podjetje »Vitaminka« iz TRBOVELJ ima že zaključene pogodbe za dobavo 800 ton krompirja, 30 ton zelja in 40 ton jabolk. Podjetje ima možnost vskladiščdti dovolj kmetijskih pridelkov čez zimo, tako da jih bo mogoče dobiti v zadostnih količinah vsak čas. — Ko smo se zanimali za cene ozimnic čez zimo, so nam povedali, da bo veljala pozneje ista cena kakor sedaj. Tudi v ZAGORJU imajo že sklenjene pogodbe za dobavo ozimnic v takih količinah, da jih bo dovolj čez zimo. Problem pa je le še pomanjkanje zadostnih skladiščnih prostorov, kar znatno otežkoča preskrbo s kmetijskimi pridelki v kraju. V LITIJI bo trgovsko podjetje »Preskrba« oskrbelo okrog 30 do 40 ton krompirja, ki ga bodo pozneje tudi vskladiščili čez zimo. Na voljo bodo imeli tudi ostale ozimnice. Zvedeli smo še, da se litijske gospodinje v glavnem oskrbujejo s kmetijskimi pridelki zaradi močnega kmečkega zaledja pri kmetovalcih. Zategadelj v Litiji problem preskrfbe z ozimnicami nii tako pereč, to pa tudi iz razloga, ker jih razen trgovskega podjetja preskrbuje tudi kmetijska zadruga. Podatki, ki smo jih zbrali, dajejo upati, da bo preskrba s kmetijskimi pridelki v Zasavju letos boljša kakor vsa zadnja leta. Razumljivo je, da bo treba v prihodnje storiti še več, da se čimbolj ugodi potrebam. Predvsem bo treba še poskrbeti, da bodo vsi kmetijski pridelki čez vso zimo In spomladi naprodaj in da. se ne bodo spreminjale cene, kot je to bilo v zadnjih letih, ko so bili nekateri kmetijski pri- ----— ----nn----* V t ' '' UPlf ! ------ vsako sredo in soboto intervenira kmetijska zadruga brezice na trboveljskem TRGU S SADJEM, KI JE LEPO IN TUDI POCENI V Zagorju in Hrastniku bo treba čim-Prej urediti vprašanje skladišča za kmetijske pridelke, saj so sedanji — premajhni prostori — neprimerni za vskladiščenje In se zaradi tega ob nenadnih spremembah vremena pokvari precej pridelkov. V Zagorju so na primer na svetu za blagovni promet pravočasno razpravljali letos o Preskrbi s kmetijskimi pridelki' in ugotovili, da je gradnja skladišča potrebna In nujna. Tamkajšnje preskrbovalno podjetje s kmetijskimi pridelki »Povrtnina« je zadnja leta dobro organiziralo preskrbo z ozimnicami, vendar pa nastopajo včasih trenutne težave zaradi tega, ker ni primernega skladišča. Razumljivo je pa, da Pomanjkanje tega ali onega kmetijskega Pridelka — a čeprav samo za en dan — Povzroča negodovanje gospodinj, ki so odvisne od nakupa kmetijskih pridelkov v trgovini, ker nimajo doma primernih ali zadosti velikih prostorov za vskladišče-nJe pridelkov. Prav je, da so se na izkušnjah in problemih iz preteklih jeseni zasavska preskrbovalna podjetja s kmetijskimi pridelki, kakor smo izvedeli, dpbro pripravila za letošnjo preskrbo s kmetijskimi pridelki. Tako imajo v RADEČAH že sklenjene vse pogodbe za dobavo ozimnic. Čebulo bodo dobili iz Prekmurja, krompirja pa bodo imeli na zalogi okoli 70 ton. Krompirja bo dovolj tudi čez zimo, enako tudi °®talih pridelkov, cena krompirju bo pa čez zimo večja za 1 do 2 dinarja kot sedaj v delki čez zimo vsak teden dražji, kvaliteta istih pa ni bila vedno najboljša. In cene letošnjim ozimnicam? — Na to vprašanje — razen v Radečah in še tam nepopolno — nismo dobili odgovora. Vsa zadnja leta je mogoče opaziti, da so v zasavskih revirjih — čeprav so oddaljeni le okoli 30 kilometrov — različne cene kmetijskim pridelkom. Razumljivo je, da so cene kmetijskih pridelkov v znatni meri odvisne od aktivnosti trgovskih podjetij za preskrbo s kmetijskimi pridelki, predvsem še od pravočasnega sklepanja pogodb, sklepanja pogodb s kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi posestvi in pa vpeljava takšnega načina nakupa kmetijskih pridelkov, da se med nakupovalcem in prodajalcem izločijo posredovalci. Zategadelj je nujno, da sveti potrošnikov in sveti za blagovni promet občinskih ljudskih odborov večkrat razpravljajo o preskrbi s kmetijskimi prideki ter skušajo svetovati in odpomoči v težavah, ter sodelovati pri reševanju problemov. Le tako bo mogoče doseči solidno organizirano preskrbo s kmetijskimi pridelki. Pri tem pa bo nujno, da bodo tudi cene pridelkov nižje kot doslej, in kar je še važnejše: potrošniki se bodo prepričali, da se lahko preskrbujejo s kmetijskimi pridelki v celoti po preskrbovalnih podjetjih, odpadli bodo tudi razni individualni izgovori o nakupu in prodaji ozimnic med potrošniki in kmetovalci, ki sedaj samo višajo cene kmetijskim pridelkom. DANAŠNJE KAPACITETE STROJNE TOVARNE SO PREMAJHNE Porast proizvodnje Vse večje naraščanje potreb na domačem tržišču zahteva, da se proizvodnja Strojne tovarne Trbovlje za opremo naših rudnikov in premogovnikov v bližnjih petih letih poveča za okoli 10 milijonov ton letno, to je na 32 milijonov ton izdelkov. Za tako veliko povečanje proizvodnje so pa današnje kapacitete te tovarne občutno premajhne. Za povečanje sedanjih stoje pred njenim kolektivom velike naloge, predvsem še, kar se tiče mehanizacije jugoslovanskih rudnikov. Kolektiv bo storil vse, da se naši rudniki čimprej in v čimvečjl meri mehanizirajo. — Eno izmed glavnih vprašanj bo sedai seveda pravočasna dobava potrebnih strojnih naprav, za katere ima pod jetje že sklenjeno pogodbo z dvema zahodnonemškima P-od- Do leta 1-965 ima podjetje STT v načrtu, da skonča I. fazo svoje rekonstrukcije, nato bo tovarna prešla v II. fazo rekonstrukcije svojih proizvodnih naprav. Potrebe jugoslovanskih rudnikov po mehanizaciji bodo pa v bližnjih petih letih tako velike, da bo treba v Strojni tovarni Trbovlje z rekonstrukcijskimi deli pohiteti. V načrtu :e: izdelava nove obdelovaln'- V VELIKI HALI STROJNE TOVARNE V TRBOVLJAH JE VES DAN ŽIVO, VSAK NA SVOJEM DELOVNEM MESTU SKUSA, DA IZVRŠI SVOJO DELOVNO NALOGO IN JO TUDI PRESEŽE zmogljivosti STT je podjetje dobilo kredit za nakup potrebnih obdelovalnih strojev v 'vrednosti 421,636.000 din. To posojilo bo omogočilo, da Strojna tovarna Trbovlje poveča vrednost svoje letne proizvodnje od sedanjih cca 3 milijarde din na 4.5 milijarde. Namen vseh teh nakupov pa ni samo povečanje proizvodnih kapacitet, ampak tudi izpopolnitev tovarniškega strojnega parka s kvalitenimi stroji/ ki bodo omogočili proizvodnjo boljše kakovosti. Perspektive Strojne tovarne v Trbovljah so torej svetle ter jetjema, in sicer tovarno Eick-hoff iz Bochuma za izdelavo dvoverižnih transporterjev, nadalje firmo Schwarz Iz Watten-scheida za izdelavo jamskih jeklenih stojk. Za izpolnitev nalog kolektiva STT je pa kajpak važno tudi to, da bo trboveljska Strojna tovarna pravočasno dobivala potreben domači reprodukcijski material, zlasti kar se tiče oskrbe tovarne z jekleno litino, odkovki in elektromotorji, saj je bila preskrba vsega tega materiala vseskozi kritična ter za sedaj tudi še ni upati, da bi se kmalu izboljšala. SPREJETA STA NAČRT O URBANISTIČNI UREDITVI LITIJE IN GA BREGA SAVE V LITIJI ce, novo skladišče, nova priprava materiala, novi toplotni obrati, nov oddelek za izdelavo jamskega oporja, nova orodjarna in še drugo. Strojna tovarna v Trbovljah se bo morala v na slednjih letih predvsem preusmeriti na proizvodnjo rudar ske mehanizacije, da bo zado stila vsem potrebam jugoslovanskih rudnikov in premogovnikov. S tem v zvezi so pred kratkim na zasedanju delavskega sveta STT sklenili, da sprej mejo petletni investicijski natri podjetja in da vsa dela v zve NAČRT O ZAZIDAVI DESNE- Več, hitreje in načrtno Izobraževalne sekcue pri orgaoizaclah SZDL vain° irn° na PraEu izobraže-terivf sezon®. ki se je v nekateri, 0kčlnah že pričela, predla /i oblik večernih šol hib jQ[US*e a*> večernih politifi- Slede na to, da so red-Veu ,°Wike v glavnem zaži-o ’ treba sedaj razmišljati mislili11 ih oblikah. Predvsem cenJ V?° tu na predavanja po 8tgr* , ih vaseh, na šoto za tV 'n *a iiv)jenie iP*1- Delnv u 80 sevefia Izdelale bjio slt0 univerze, vendar bi ^anp ahtevao- nalagati tem t>ropa^aiJ organizacijsko tn delo^‘al1° v-ebino c.cblli £rputi 'J obsežnih pro-v Delavskih univerz. Prav to nalogo bi morali sprovajati preko krajevnih organizacij Socialistične zveze. V tem pogledu bi bilo torej nujno potrebno, organizirati izobraževalne sekcije po krajevnih organizacijah SZDL, ki naj bi po svojem sestavu zajemale vse organizacije na posameznih področjih. Te sekcije bi v polni meri lahko sestavile konkretne programe izobraževanja za posamezna področja, ki naj bi bili tudi že rokovno določeni. Te sekcije bi preko zastopanih organizacij lahko zraven organizacijske izvedbi opravljale tudi vso propagandno de'o, ki Je tudi zelo važna kra- naloga na področju izobraževanja, seznanjala članstvo o predvidenih oblikah, ga obveščale o posameznih predavanjih, mu svetovale področja, v katera naj se vključi ipd. Sekcije za izobraževanje pri krajevnih organizacijah čakajo torej zelo važne in pomembne naloge. S formiranjem teh sekcij bomo odpravili vrsto pomanjkljivosti, ki so bile lansko sezono prav v tem pogledu. Solidno pobudo v tem smislu je dalo vodstvo Svobode II v Trbovljah s sklicanjem celotnega aktiva na tem področju, vendar mislimo, da bi morala glede tega prevzeti na-ogo nase organizacija SZDL, n vodi to akcijo, če jo lahko ako imenujemo, za bližnjo sezono. Le ob koordiniranju dela na področju izobraževanja bomo izpolnili naloge, ki jih je na ;em področju začrtal V. kongres SZDL Jugoslavije. Način o urbanistični ureditvi mesta Litije in načrt o zazidav’ desnega brega Save v Litiji sta bila dana v javno razpravo že v letošnjem aprilu; o njem so razpravljali volivci iz Litije na zborih volivcev v mesecu juniju ju organi samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. Udeleženci teh razprav so predlagali, naj se ponovno prouči vprašanje gradnje nove šole ter lokacij za objekte za telesno vzgojo in rekreacijo delovnih ljudi. Za ureditev levega brega Save v Litiji je bil 1956. leta izdelan načrt in se od tedaj dalje ta predel mesta po njem zazidava. V zazidalnem načrtu levega brega Save v Litiji so predvidene še gradnje nove upravne stavbe ObLO, poštno poslopje (v katerem bi bila tudi avtomatska telefonska centrala), gradnja samskega doma litijske Predilnice, gradnja prostorov za obrtna podjetja, gradnja nove osemletne šole. predvidena je nadalje preureditev sindikalne- . ga doma za potrebe družbenih ta prosvetnih organizacij, gradili bodo še garaže, nekaj prostora pa je predvidenega tudi za individualno *n zadružno stanovanjsko izgradnjo. Za te gradnje so načrti zvečina že zgotovljenl ali pa v izdelavi. Ni na še načrtov za gradnjo trgovske hiše, upravne zgradbe občinskega ljudskega odbora in poolopja nove osemletne šole. 2e dalj časa se v Litiji poraja želja, da bi ustanovili okrajno sodišče, vendar so pa ključni problem prostori, ki jih ni. Možno bi bilo dobiti prostore za okrajno sodišče, kadar se bo ObLO preselil v nove prostore. Gradnja novih upravnih prostorov za potrebe ObLO je v zazidalnem načrtu za levi breg Save v Litiji itak predvidena. Razumljivo je, da' je bilo treba za zazidavo levega brega Save rešiti več vprašanj, tako oskrbo prebivalstva z vodo (ure juje se že vodovod za potrebe Litije in Smartna, težave pa si s preskrbo cevi), urejuje se kanalizacija (ki je bila doslej 1< delno urejena) ln vprašanje preskrbe z električno energiji (novo cmežje) za novo naselje Pri predvidenih gradnjah nt desni strani strani reke Sare pa stopa v ospredje problem finansiranja gradnje ' objektov družbenega standarda. Seveda b bilo treba za rešitev tega vpra Sanja zainteresirati delovne ku lektive in organe družbeneg-ln delavskega upravljanja. Razumljivo je nadalje, da je bil treba za pričetek gradnje sta novanj na desnem bregu Save rešiti več vprašanj. S temi pripravami so zagotovili nemoteno stanovanjsko izgradnjo za sedaj za dobo 5 let. Nov zazidalni načrt pa je izdelan za razdobje 15 do 20 let i-n računa, da bo imelo novo naselje na desnem bregu Save okoli 2.100 prebivalcev. V novem naselju bo — kot predvideva zazidalni načrt — nov kulturni dom, otroški vrtec z internatom, stavba za usluž-nostne obrti in trgovski center s samopostrežno trgovino, mesnico ter prodajalno kruha. Menijo. da bi bil načrt uresničljiv v 10 letih, seveda če bo na razpolago zadosti sredstev. Vzporedno z gradnjo Zasav- ske ceste je v Litiji na začetku novega naselja na desnem bre gu Save projektirana gradnja mostiu čez Savo, ker bo sedanji most postal sčasoma tesno grlo v prometu med Zasavjem in Ljubljano ter obratno. V ostalem so pa z načrtom urbanistične ureditve in z zazidalnim načrtom predvidena na desnem bregu Save v Litiji tudi rušenja in adaptacija nekaterih stavb. Razumljivo je, da dajejo v Litiji prednost novim gradnjam in računajo, da bodo v razdobju 30 let opravili predvidena rušenja ’ In ureditve stavb, ki so v glavnem začrtana na Valvazorjevem trgu. ZE PRIHODNJE LETO ZASAVJE V PROSPEKTU Prejšnji teden sta bila v Trbovljah in Hrastniku sestanka zastopnikov turističnih društev iz Zasavja, ki ju je vodal tajnik ljubljanske Turistične zveze dr. Fran Vatovec. Razpravljali so o izdaji turističnega prospekta Zasavja, ki naj bi izšel že prihodnje leto. Domenjeno je bilo, da izide turistični prospekt »Zasavje« (Od Litije do Radeč) v nakladi 15.000 izvodov s slovenskim, francoskim in nemškim besedilom, založila pa ga bo ljubljanska Turistična zveza. Zraven spremnega besedila bo v prospektu nešteto posnetkov zanimivosti Zasavja pa tudi nekaj vinjet. Prospekt bo zajel Litijo z izhodiščno točko, kočo na Jančah, Vače, Medijske Toplice, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most in Radeče. Dela pri izdelavi prospekta so poverili tovarišu Viktorju Šoštariču od Turistične zveze Slovenije če bo šlo vse po sreči, bo prospekt izšel že do konca meseca aprila prihodnjega leta. zi s tem Investicijskim elaboratom skončajo do konca letoi-ntoga leta. Perspektive Strojne tovarne v Trbovljah so torej velike. Treba bo vložiti vse sile, da se ta načrt tudi v celoti Izvede. Zato pa ne bo dovolj samo prizadevnost celotnega kolektiva STT, temveč tudi pomoč drfigih zainteresiranih, ki žele, da bi bili rudniki Jugoslavije v prihod njih petih letih čimbolj mehanizirani. TEDEN VARNOSTI NA OBMOČJU ObLO TRBOVLJE Na pobudo stalne konference a varnost pri delu pri republiškem svetu ZSZ za Blovenljo bomo v merilu naše republike organizirali Teden varnosti, ki bo v času od 16. do 23. oktobra 1960. Teden varnosti bomo pripravil! z namenom, da kar najbolj zagotovimo in izboljšamo varnost pri delu in prometu, s tem pa znižamo število nesreč prj delu na minimum, ki so huda nadloga v našem gospodarstvu in življenju. Težišče izvedbe tega Tedna varnosti je v podjetjih in komunah. Neposredni proizvajalci so tisti najbolj odgovorni čini-telji, ki naj kot gospodarji proizvajalnih sredstev skrbe tudi za lastno varnost pri delu, za svoje zdravje in delovno sposobnost. V Tednu varnosti bo treba opozoriti organe delavskega samoupravljanja, vodstva podjetij, zbore proizvajalcev In sploh vse tiste, ki delajo na tem važnem področju, da ne samo v tem tednu ampak stalno, nepretrgano kar najbolj sistematično in še v večji meri delajo na tem, da bo delovnih nesreč čim manj. Komisije za higlensko-tehnič-no zaščito v podjetjih, poklicni varnostni tehniki ter referenti za higiensko-tehnično varnost so dolžni, da vse zaposlene seznanijo o stanju te zaščite v posameznih kolektivih — koliko in k?j je bilo do sedaj storjeno za zmanjšanje števila nesreč, za izboljšanje delovnih pogojev, koliko sredstev je bilo potrošenih za nakup osebnih varnostnih sredstev, napravijo analize o vzrokih nezgod pri delu s posebnim ozirom na nesreče, ki se pripete na poti na delo in z njega, Itd. Takšna široka ln globoko zajeta problematika bo služila vsem zaposlenim, da dobe vpogled v stanje, ki je za nas vse velike važnosti in da se bodo kolektivi ter posamezniki začeli resneje zanimati za ta problem kot doslej. V merilu občine Trbovlje se pripravlja za izvedbo Tedna varnosti zel0 obsežen program, s katerim naj bi zajeli vse gospodarske organizacije in forume ter jih seznanjali o problematiki delovne varnost). Občinska komisija za higiensko-tehnično varnost izdeluje obširen spored za Teden varnosti. Pripravljajo obsežno posvetovanje pod okriljem zbora proizvajalcev, na katerega bodo povabljeni vsi predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov, vodstva podjetij, predsedniki sindikalnih podružnic, komisije za higiensko-tehnično varnost iz naših gospodarskih organizacij — skratka vsi tisti, ki se ukvarjajo ln ubadajo z vprašanjem varnosti dela. V Tednu varnosti so nadalje v pripravi prireditve širših predavanj s prikazovanjem ustreznih filmov za člane vseh naših kolektivov. Predavanja bodo imeli naši najboljši strokovnjaki s področja HTZ ter bodo le-ti obravnavali med drugim nevarnosti električnega toka na delovnih krajih, delovno varnost v gradbeništvu, zaščito pri rudarskem, podzemeljskem delu, v strojni industriji itd. O nadaljnjih pripravah na Teden varnosti v naši občini ln v posameznih gospodarskih organizacijah bomo še poročali. J. J. POGLED NA DEL LITIJE VELETRGOVINA -PREHRANA« IZ LJUBLJANE S SAMOPOSTREŽNIMI TRGOVINAMI SE LETOS V ZASAVJU Pet samopostrežnih trgovin KAR 22 SAMOPOSTREŽNIH TRGGOVIN BO LJUBLJANSKA VELETRGOVINA -PREHRANA« OPREMILA IN ODPRLA LETOS IN PRIHODNJE LETO; OD TEGA TUDI 5 V ZASAVJU Znaten promet in zadovoljstvo potrošnikov s prvo samo postrežno trgovino v Ljubljani, ki jo je uredila in opremila ljubljanska veletrgovina »Prehrana«, je dalo zamisel, da *o začeli misliti ha ustanavljanje oziroma odprtje samopostrežnih trgovin tudi v okraju in drugod Pogovori mimogrede ALOJZIJA LENART NA PRAGU STOLETNICE Jesenski dan me je zvabil v Jablaniško dolino pri Litiji, da pozdravim najstarejšo litijsko občanko, Alojzijo Lenartovo, ki se te približuje stoletnici. Našel sem jo še vso čilo in živahno, sredi treh vnukov. Sedli smo. Mamka je zagrebla v spomine. Rojena je bila kot Hauptmanava, po domače Lavtrihova v Jablanici. Oče je bil brodnik ter ji je mnogo pripovedoval o splavarjih in o vožnjah z ladjami in volovskimi vpregami. Ko ji je bilo 15 let, so ugotovilij da je že sposobna za delo. Najprej je odšla v rudnik Sitarjevec, kjer je odbirala svinčeno rudo. Potem, ko je začela obratovati litijska Predilnica, je dobila službo v njej. Lojzka je bila zaposlena v tkalnici, ali kakor so takrat rekli, v »veberi-ji«. Dnevno so delali po dvanajst ur ali še več. V topilnici pa je bil sobotni »šiht« daljši, od sobote do ponedeljka, ker niso smeli ustaviti peči. Lenartova se še spominja, da so izletniki iz Litije že od nekdaj radi prihajali v Jablaniško dolino. V starih časih je zato nastala tudi pesem, ki jo Lenartova Še zna peti. Pesem je zapela tudi meni, glasi se pa takole: Ni lepšega kraja kot so jablaniške vasi, tu so ozke stezice do mrzle vodice. Nedaleč od ceste studenček vrši, litijska «gospoda» po njem hrepeni. »■Kdaj ste najbolj veseli?*', sem še vprašal mamko. Hitro je odgovorila: >Kadar se zbere vsa družina. Takrat pride skupaj kar pet rodov, imam namreč že tudi prapravnuke.*> Iz spominov Alojzije Lenart bi se dala napisati zajetna knjiga, in sicer vse od tistih časov, ko je v hudi zimi gazila sneg in šla na delo. Litija in okolica se je od tedaj precej spremenila. Tako se je razra-»tla, da jo častitljiva že-j\ica že skoro več ne pozna. J. Zupančič Trboveljska kronika po Sloveniji. Tako bo že letos do konca leta. oziroma prihodnje leto veletrgovina »Prehrana« iz Ljubljane odprla kar 22 novih samopostrežnih trgovin v Sloveniji. Med temi tudi pet v Zasavju. 29. novembra bodo odprli v Zasavju že prvo samopostrežno trgovino »Prehrane«, in sicer v Hrastniku. Do konca leta bodo V Trbovljah sta pričela pretekli teden z delom dva oddelka večerne politične šole po programu, ki sta ga izdelala občinski komite Z-K in delavska univerza. Sola deluje kot preteklo leto v okviru delavske univerze. Zanjo je izdelal ustrezen statut imenovani šolski odbor in upravnik. Sola bo trajala do sredine meseca aprila 1961. Predavanja bodo dvakrat tedensko Predvidene so tudi praktične ekskurzije, obiski zasedanj de- KNJIGOVODSKI CENTER V TRBOVLJAH Na pobudo Splošnega čevljarstva v Trbovljah so trenutno v kraju v teku posebni razgovori o ustanovitvi Knjigovodskega centra V Trbovljah, ki naj bi opravljal knjigovodske usluge manjšim podjetjem. Pobuda je vsekakor hvale vredna, saj je splošno znano, da prav v manjših gospodarskih podjetjih primanjkuje knjigovodskega kadra, ki bi bil sposoben dati organom samoupravljanja in upravi gospodarske organizacije jasne in konkretne finančne analize o stanju podjetja, o tržnih razmerah itd. Doslej so se pobudi Splošnega čevljarstva tudi že pridružile krajevne Brivnice. Krojaštvo in šiviljstvo ter Tapetništvo. Iniciativa je pa tudi naletela na razumevanje in ustrezno podporo posameznih organov občinskega ljudskega odbora. Kisovcu nad Zagorjem. V prihodnjem letu pa bo ljubljanska veletrgovina »•Prehrana« odprla še po eno samopostrežno trgovino v Litiji, Zagorju ob Savi in Trbovljah. Za uslužbence samopostrežnih trgovin bodo priredili poseben tečaj oziroma seminar. Da bodo pa lahko hitreje pošiljali samopostrežnim trgovinam že vna lavskih svetov, občinskih ljudskih odborov, svetov Inp., Muzeja NOV. da bi slušatelji pre davano snov čim globlje spoznali. Predvidene so tudi razprave o nagrajevanju po kolektivih itd. Oba oddelka večerne politične šole bo obiskovalo 66 slušateljev. V naslednjem tednu pa nameravajo pričeti še s tretjin« oddelkom, in sicer za prosvetne delavce, ki pa ima nekoliko spremenjen program, ustrezen stopnji izobrazbe slušateljev. Tudi ta oddelek bo obiskovalo okrog 30 slušateljev. Prejšnjo nedeljo so v Radečah zaključili praznovanje krajevnega praznika. Vrsta kulturnih dn športnih prireditev je pokazala lepo aktivnost, zlasti športnih in telesnovzgojnih društev v kraju. Izredno lepo akademijo je pripravila Svoboda s svojimi odseki. Ob tej priložnosti so bili domačini še posebno zadovoljni, ker so po dolgem času spet čuli svoj moški pevski zbor, ki je pod vodstvom tov. Steblovnika ponovno zaživel. Radeška in zidan-moška godba na pihala sta celotnemu praznovanju dale svoj lep prispevek s samostojnimi koncerti in sodelovanjem pri vseh ostalih prireditvah. Zaključku zborovanja, kateremu je prisostvovalo precejš- Ljubljani na Masarykovi cesti uredila 'posebne oddelke za pripravljanje (pakiranje) blaga. ZASLUŽNI ČLAN KOLEKTIVA STT ODŠEL V POKOJ Večkratni predsednik DS in UO Strojne tovarne Trbovlje, Herman Kolar, je zapustil dolgoletno delo v tovarni in odšel v zaslužen pokoj. Na zadnjem zasedanju delavskega sveta STT v počastitev 10-letnice delavskega samoupravljanja se je tovariš Kolar poslovil od članov delavskega sveta, od kolektiva pa že prej. Delovnemu kolektivu tovarne je le-ta zaželel obilo uspehov v nadaljnjem delu in razvoju podjetja. — Lepo spominsko darilo kolektiva STT pa mu bo prijetna spodbuda, da bo pripravljen, kadar bo potrebno, tudi sedaj, ko bo užival zaslužen pokoj, pomagati kolektivu, s katerim je vedno solidarno delal za napredek podjetja, z izkušnjami in nasveti. V KIOSKU PODRUŽNICE »DELA« V TRBOVLJAH JE VEDNO POVPRAŠEVANJE PO DNEVNEM IN TEDENSKEM TISKU nje število prebivalstva, je prisostvovala tudi republiška poslanka tov. Mirna Zupančičeva. O pomenu praznovanja krajevnega praznika in o razvoju Radeč je na tem zborovanju govoril tov. Ferči Miler, o gospodarskih uspehih in perspektivnem razvoju občine pa sekretar ObKZK tov. Marijan Orožfen. Le-ta je med drugim poudaril vlogo in pomen stanovanjskih skupnosti, družbe-no-političnih organizacij in predvsem proizvajalcev samih pri gospodarskem razvoju kraja in občine. Hkrati s tem so pa Radečam ta dan praznovali tudi otvoritev nove asfaltne ceste skozi mesto, ki daje kraju mnogo lepšo podobo. -Ut- NA DNU odprli verjetno samopostrežno prej pripravljeno blago, bo ve-trgovino (če bo vse nared) tudi letrgovina »Prebrana« v preure-v okviru potrošniškega centra v jenih dosedanjih skladiščih v POLLETNA KONFERENCA SINDIKALNIH PODRUŽNIC V TRBOVLJAH Te dni so se končale prve polletne konference sindikalnih podružnic na območju občinskega sindikalnega sveta Trbovlje. Te konference so doslej opravile naslednje sindikalne podružnice: Elektro-Standard, Strojno mizarstvo, Odpad, Elektro-Trbovlje, SGP Zasavje, Elektrarna Trbovlje in STT. Na teh konferencah sindikalne podružnice analizirajo delo od občnega zbora do danes ter sprejemajo ustrezne programe za prihodnjo sezono. Namen konferenc je predvsem, analizirati zaključke občnih zborov, in sicer ugotoviti, v koliko se tl izvajajo; oceniti uveljavljanje sindikalne organizacije v podjetju oz. ustanovi kot ■ mobilizator dejavnosti v delovnem kolektivu; ugotoviti izvedbo nagrajevanja po delovnim učinku in kakšne naloge še čakajo sindikalne podružnice na tem področja. Skratka — namen polletnih konferenc, v kolikor jih lahko tako imenujemo, j«, dat; nov impulz sindikalnemu delu v podjetjih in ustanovah po sezoni dopustov oz. ob pričetku novega poslovnega leta, v kateri bodo tudi sindikalne podružnice posvečale večjo pozornost izobraževanju delavcev in ostalim problemom v kolektivih. PRIČELA SE JE VEČERNA POLITIČNA ŠOLA SLOVESEN ZAKLJUČEK KRAJEVNEGA PRAZNIKA V RADEČAH m (fataCci nam pišejo IZ L1TUE IN OKOLICE Živahna gradbena dejavnost v Litiji. - Kakor drugod po Zasavju, je letos živahno tudi na gradbiščih v litijski občini. Se letos bo tako dograjen stanovanjski blok na Stavbah, štirista-novanjska zgradba za učitelje v Gabrovki in upravno-stanovanjsko poslopje Komunalne banke ter podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Do tretje faze bodo pa letos dogradili stanovanjski blok Lesne industrije Litija, stanovanjsko stavbo v Grmačah, stolpnico v Litiji in poslopje za novo osnovno šolo v Šmartnem pri Litiji. V litijski občini je 12 DPD Svobod in prosvetnih društev. - Na področju litijske občine deluje 12 delavsko prosvetnih društev Svoboda in prosvetnih društev, ki imajo skupaj 34 sekciv Med najmlajše je ‘ šteti nekatere sekcije PDD Svoboda iz Litije, delavsko prosvetno društvo Svoboda Šmartno pri Litiji In prosvetni društvi lz Jevnice in Polšnika. Sodelovanje vodstev teh društev s Šolami in mladinskimi organizacijami je bilo uspešno in je bilo tako v sodelovanju prirejenih precej prireditev. Tudi za letošnjo sezono imajo litijska DPD Svoboda in prosvetna društva pripravljene obsežne delovne načrte. Nastope domačih društev in skupin bodo v Litiji dopolnili z gostovanji poklicnih skupin. Pred kratkim so tako že podpisali pogodbo z Mestnim gledališčem iz Ljubljane za 9 gledaliških predstav. Litijani bodo ob občinskem prazniku — ob koncu decembra -lahko videli Cankarjev a narodov blagor«, najmlajši Litijani pa ob Novoletni jelki mladinsko igro. Naj še omenimo, ,da sta nedavno tega pevski zbor in godba na pihala DPD Svoboda Litija dobila nove obleke za nastope. Dobri učni uspehi v šolskem letu 1959/1960 na šolah v litijski občini. — V zadnjem šolskem letu je obiskovalo pouk na 18 osnovnih šolah v litij' ski občini 2397 učencev in učenk. Ob koncu šolskega leta je uspešno končalo šolanje 2211 učencev in učenk (ali 94,14 ?/o), 33 učencev pa ob zaključku - iz opravičljivih razlogov - n1 bilo ocenjenih. Tudi šolski obisk se je v pn* merjavi s prejšnjimi leti znatno izboljšal in J6 znašal 95 Vt Litijsko Glasbeno šolo je obiskovalo v šolskem letu 1959/1960 96 gojencev; 20 gojenoev j« pa med šolskim letom izstopilo iz šole. Otroški vrtec — katerega zmogljivost je v normalnih Drilikah 50 otrok - je pa obiskovalo za4r nje šolsko leto 139 litijskih malčkov. Polletno poročilo o proračunskih dohodkih in izdatkih občinskega ljudskega odbora. - Na zadnji seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija so odborniki poslušali in razpravljali o polletnem poročilu o proračunskih dohodkih in izdatkih in o poročilu o anuitetah proračunskih obveznosti. Čeprav je bil polletni plan proračunskih dohodkov — iz objektivnih razlogov — dosežen le s 44,3 %, pa računajo, da bo letni plan proračunskih dohodkov v celoti dosežen. V razpravi so odborniki sklenili, da naj bi svet družbeni plan in proračun ObLO Litija pripravil poročilo o proračunskih dohodkih in ia&atkln tudi za tretje tromesečje letos. več let) In pa v starosti od 65 do 74 let. visoka Je tudi umrljivost dojenčkov, ki dosega glede na živorojene kar 36,9 •/♦. Pomembni akciji. — Hrastniška zdravstvena služba je v minulem letu izvedla dve pomembni akciji, fluorograflranje prebivalstva in flUorizadJ* zobovja otrok. Fluorografska akdja je zajela 9605 oseb. od katerih je bilo ponovno pregledanih 390 ljudi. Na novo Je bilo odkritih 60 primerov obolenj tuberkuloze, 7 silikoz in l manin-gitumor. Fluorlzacijska akcija je pa zajela 198* šolskih in 297 predšolskih otrok. IZ RADEČ Ustanovitev šahovskega kluba. - Prejšnji teden so radeškl šahisti ustanovili svoj klub v okviru DPD Svobode. V Radečah je namreč prav lepo število šahistov, ki pa do sedaj niso bili organizirani. Pričakovati je, da bomo kmalu čuli tudi o njihovih uspehih, ki Jih bo strokovno vodil in Izpopolnjeval neutrudni šahovski strokovnjak tov. Hočevar st. Po ustanovitvi kluba je mojstrski kandidat prof. Niko Hočevar odigral simultanko na 5* deskah in Je po triurni borbi zmagal z rezultatom 25:5. Taborniški večer. - Rod »Savskih brodarjev' v Radečah je prejšnji torek zelo lepo pripravil množično tekmovanje svojega člana v taborniških spretnostih. Več kot sto pripadnikov rodu se je po vodih pomerilo med seboj. Na zaključku so pa pripravili taborni ogenj. -Ut- PARIZA Smo s soncem začeli in z dežjem nehali ta teden septembra. Zdaj vreme se kisa, kot sredi novembra. V svobodah so sekcije z delom pričele. Občne so zbore vse že imele. Programi za novo kulturno sezono obetajo mnogo zabave. Upam, da mere so vzeli sl prave: »Ne več naložiti, kot da se pojesti, potem pa v težavah toniti in bresti« . Komunala je naša verjetno zagrešila napako v objavi, kjer nam pravi, da podnevi bo vozila od slej smeti v Odpad. Športniki so v nedeljo vsi kompletni nastopili. Žogobrci so za las ušli, da niso izgubili, saj za svoj neborben stil bi zgubo zaslužili. Košarkar Je prvi točki dve pospravil, močno igro je popravil. Kar se tiče rokometa, tu se mesto nam obeta — republike prvaka. Odred sp pošteno namočili ln ga za seboj pustili. Sc en Jubilej smo v dobi tej slovesno proslavili, petlnš tiri desetletnico so elektrarnarjl slavili. Za lepo lice Trbovelj so jubileju v čast »nebotičnik« otvorill. 80-191 kliče 02 •Trbovlje 92 Dne 15. t. m le pcšlo do prometne nesreče, ko Je motorist Franc Fele vozil pravilno iz smeri železniške postaje proti domu Zasavja, Na mostu pri domu je prečkal cesto pešec DJuro Tubin. ne da bi pogledal, če je cesta prosta Pri tem je dobil pešec lažje poškodbe, na vozilu je pa precej škode. Istega dne ob 12.16 je voznik osebnega avtomobila S-17447 vozil po Savin)*!«!, cest! proti Trgu Franca FaAclna Pri hiši št. 19 se Je z desne zaletel vanj motorist x motorjem S-17076. Skoda Je neznatna poškodb ni bilo. Na področju postal LJudskth milic Zagorja. Hrastnika in Radeč ni bilo nesreč. S postajo ljudske milice v Litiji nismo moji do zaključka rednikolde dobiti jRefonske zveze., »S Hudičevega otoka? Ali ni tam robija za težke zločince?*' »Seveda je. Ampak jaz nisem tak zločinec! Ženo sem zalotil v postelji z nekim fičfiričem. Ker sem bil malo vinjen, sem se razburil in ga takoj poslal na drugi svet. Ali je morda to težek zločin, če ubiješ prasca, ki se valja po tvoji zakonski postelji? No, in zato sem se pokoril petnajst let na Hudičevem otoku. Sodnikom privoščim, da bi se jim vse žene spečale z golobradci, potem bi že videli, kako poštenjaka to razkadi.*> Tisti trenutek je pomaknila k Primožu svoj ■ stol pijana vlačuga, mu ovila roko okrog vratu, še preden se je mogel temu izogniti, in mu za-gostolela v uho s hreščečim glasom: »Ljubček, kaikor vidim, se dolgočasiš! Zabave se ti hoče, kajneda? Z menoj pojdi, pa jo boš užival. Ne veš, kako znam biti sladka in ljubezniva! Navadila te bom takih stvari, da se boš počutil kakor v devetih nebesih — in vse to samo za pet frankov!*' »Deveta nebesa za pet frankov! — Blaženi Pariz!« si je na tihem mislil Primož. »Nenetta, pusti gospoda pri miru!« je zarohnel robijaš. »Saj ni znorel, da bi še s teboj!" S temi besedami je prenesel stol z zapeljivko vred nazaj k sosedni mizi, Zenska ni ugovarjala — očitno se je «reditel)a» bala. Ta se je vrnil k Primožu in mu zašepetal: »Nekaj imam za vas — take prilike ne najdete zlepa.« Iz žepa je potegnil zmečkan papir in izmotal iz njega kos stekla. Nato je izvlekel izza srajce vrečico, stresel ven kupček drobnih diamantov kakor prqso in podrgr\il z enim ob steklo. »Ali vidite? Pravi diamanti! Po dve sto frankov vam jh dam, ker potrebujem denar. Vredni so dvajsetkrat več. Ne bd vam žal. Ali pa poglejte tole.« Izmotal je iz vrečice še zlato uro in nekaj prstanov. (Dalje prihodnjič) Ubogi Primož, ki je bil tolikokrat slišal praviti, da je v Parizu zvečer poldne! Naj bo že kakor koli, v kakem hotelu si bo plačal sobo za eno noč in drugi dan bo iskal dalje. Vprašal je v hotelu na vogalu bulvarja Des Italiens: »350 frankov za eno noč —* tout compris — vse vračunano.« — Ohoj čedalje lepše/ »Ne, tega pa ne,« si je mislil. »Se grem pa že raje pošteno najest, čeprav bo drago.« Zavil je v znameniti restoran Poc-cardi. Kakor kaže, bo moral prenočiti kar pod milim nebom, zato se bo raje dobro okrepčal. Privoščil si je izdatno buržujsko večerjico in šel vsem prilikam navkljub poslušat godbo v kavarno »Du Globe«. Kdo bi mislil samo na sobo in si trapil izmučene živce! Primož je lepo počasi srebal čokolado, užival tedaj priljubljeno melodijo »Valencio« in ogledoval pisano družbo Parižanov in tujcev. Kar prijetno se je počutil, dokler ni godba zaigrala znane popevčice »Sous les porvts de Pariš«, ki ga je predramila: Sous les ponts de Pariš la mire et les petits... « (Pot pariškimi mostovi prenočuje mati z otročički) Kakor nalašč zanj! Tudi njemu se obeta nekaj takega. Hitro je plačal in odšel ven. Ura je bila pol enajstih. Kaj pa tista delavska prenočišča v okraju Marais? Odkorakal je po bulvarju Seba-itopolu navzdol in zavil na levo, in že je bil v Maraisu — v Močvirju«. Tam so se v srednjem veku zbirali berači in potepuhi na znamenitem dvorišču »Cour des Miracles«. Čudežno dvorišče so ga imenovali zato, ker so po končanem dnevnem »delu« slepi prosjaki spet spregledali, hromi shodili, gluhonemi spre-govorili. In tam, v ulicah Simon le Prane in Brise Miche, so se ie vedno tiščale skupaj trhle zgradbe, ki so jih podjetni špekulanti izkoristili za »delavske hotela«. Primož je vprašal za sobo takoj v začetku ulice Simon le Franc. »Za katero izmeno?« »Izmeno? Ne razumem vas.« »Tukaj oddajamo ležišča v štirih izmenah: od šestih do polnoči, od polnoči do šestih zjutraj, od zjutraj do opoldne in od opoldne do šestih zvečer. Tako pridejo na vrsto vsi delavci: tisti, ki delajo ponoči in tisti, ki delajo podnevi. Ležišče v skupni spalnici stane za eno izmeno dva franka.« »Kaj pa, če bi najel sobico samo zase?« »Takih sobic nimamo.« »In če bi plačal ležišče za dve izmeni, ker bi rad počival osem ur?« »To ni mogoče. Saj menda ne mislite, da bodo nekateri ostali na cesti zato, ker bi drugi radi malo dlje poležali?« »Ne zamerite, samo vprašal sem.« Pozanimal se je še v drugih takih »hotelih« in se prepričal, da imajo uveden povsod enak sistem. Kopičenje zaslužka z množičnimi, kratkotrajnimi »uslugami«. Da bi šel za šest ur na skupno ležišče? — Kaj pa, če se naleze kakega mrčesa? Ne, ne, sprijazniti se je treba z dejstvom, da je šlo zadnje upanje po vodi. Sicer pa — ali je to taka nesreča, če prebiješ noč v Parizu na cesti? Primož se je spomnil tistih kričečih reklamnih napisov pred potovalno agencijo v bližini opere: »PARIŠ LA NUIT — PARIŠ AT NIGHT!« — »Pariz ponoči! Nočno ogledovanje Pariza v skupinah pod vodstvom izkušenega vodnika.« — Edinstven užitek, ki odtehta eno noč spanja! »No, tore)! Kaj bi se pritoževal?• je pomislil Primož. Čaka me edinstven užitek boljši od spanja. Sicer ne bom vključen v »skupino pod vodstvom izkušenega vodnika«, a rato se bom lahko še svobodneje gibal. Nekaj mi pravi, da bo nočni obhod zanimiv. Mudi se mi pa nikamor ne. Tamle na vogalu hodijo ljudje noter in ven skozi nizka vrata z rdečimi stekli. Morda je tam kavama, morda pivnica — ali oboje: tja grem malo pogledat. Odprt je vrata in se znašel v precej velikem, okajenem in zanemarjenem prostoru■ Ni dvoma, da je zašel v pariško beznico najnižje vrste! Precej časa je trajalo, preden se je skozi oblake dima nekoliko razgledal. Pod nizkim stropom v ozadju se je za široko pregrado šopirila zavaljena ženska in podajala polne steklenice stražajka m, ki so jih hitro odnašale nestrpnim gostom. — In kakšnim gostom! Okrog neštetih mizic se je gnetla pisana druščina capinov, beračeih clochardov* in vlačug. Le ob spodnjem delu pregrade je stalo nekaj krepko raščenih možakarjev v modrih platnenih delovnih oblekah in se pogovarjalo z rdečeličnim človekom v zavihanih rokavih, z lastnikom te beznice. Pili so kar stoje. »Ali niso tistole postavni fantje?« se je nenadoma oglasil tik Primoža človek s precej divjim obrazom, ki je neslišno prisedel k njegovi mizi tačas, ko je on gledal delavce ob pregradi. »Veste,« je nadaljeval, »to so noši coltineurji.« »Kaj je to, «coltineur»?« »To so izbrani delavci, ki preno^ šaj o v Hallah stokilske vreče, zasl**' mansko malo. Večinoma so biv*t gi. No, saj drugi zaslužijo prek*®', manske malo. Večinoma so bi*>" atleti, ki so prej razkazovali svojo moč v cirkusih in na sejmih. mogrede pa vseeno 'radi pridejo sp** sem!e kak kozarček. Vas še n‘s<*L videl .tukaj, gospod! Ali morda P* šete za časnike?« »Ne«. »No, saj me to nič ne briga. Moda ste ravno tako brezposeln kakor jaz. Odkar sem se vrnil s j vega otoka, ne morem nikjer dob* službe.« * Chlochar — pariški brezdoiri ’ za katerega nihče ne ve, od česa»i vi. Daši je velik siromak, se ^ z.višenega nad navadnim beračem’ »LAVOLOK ZMAGE V PARIZU OD SIREDE DO SREDE RADIO Prve točke-prvi spodrsljaji Preteklo soboto ln nedeljo so rudarjevi športniki polno zaposleni — košarka, rokomet, nogomet _ in pri tem dosegli tudi rjPp uspehe — domala ves razpo-J^jiv takupičeik. Ves športni pro-^aim )e bil sicer nekoliko okr-kaiti ženska ekipa Rudarja jaradi zamude Mladosti iz Kranja 2i odigrala predvidene tekme 2?fg®Sa kola republiške lige. v5lh,Ve .P® na P°tek dogodkov JtftSi ° slat>0 vreme, sad so na-nel^be zamude, igralci so r* nastopili pod težavnimi pogoj! toro gotovo vplivalo na njihovo w,' J®*3 košarkarji in zlasti ro-»ometaši so se kljub temu potru-„1 cesar pa -ne moremo trditi ‘^nogometaše. Zato v taboru no-5_r'®tasev gotovo niso dobro razpoloženi. kajti s plehkim remt-lem res ne morejo biti zadovoljni. bVE TOČKI ZA KOS AR K Ah JE 3m° v soboto zvečer so odi-srali precej kasneje, kot je bilo ojaivljeno saj . p močan naliv :r~at"karjem prepreči pravočasni **as>pp. Zato m Čudno, če se je z? igrišču zbralo samo okrog 50 Sieaaicev — (kar je za naše pri-r£e menda »rekord«), ki pa so 5“* vsaj zaradi požrtvovalnosti domačih igralcev lahko zadovolj-*b- Nastop v lužah ln s težko “Pblako žogo -grelcem ni dovoljeval kakšnih posebnosti — pač pa J® se morali omejiti zgolj na bor-?9 l'd žogo pod koši in v polju. V so pa prekašali nasprotnike ■ž Medvod in povsem zasluženo SJjsegli zmago z rezultatom 46 • 37 Sr8-®). Koše so dosegli; virt 10, Velkovrh 6. Otopal 21, Pinter 1. favzeJ; 2 in Sčurk 6. V petorki gostov je btl najboljši Beline, ki J® sam dosegel skoro polovico točk. Zenska ekipa Je gostovala v Ljubljani in dosegla proti Svobodi časten rezultat 26 : 28, ter s tem točke. RUDAR : ODRED 18:10 (10:4) , tekmo z lansklip prvakokm tii k tl o veliko zanimanje saj je “Uo navzočih kljub slabemu vremenu 500 gledalcev. Igr« obeh nasprotnikov je lahko navdušila Jlubitelje rokometa, kaiti kljub nenormalnim pogojem smo lahko videli nekaj uspelih akcij. Fizično močnejši gostje so zaig-precej ostro, zlasti v obrambi, Jfioa to ni oviralo domačih napadalcev, ki so se taktično prilago-gbdill njihovi Igri in z duhovitimi “®Padt dosegli 4:0. Ves Han prvega dela so bili boljši v obrambi, Wer se je izkazal vratair Lopan, *«kor tudi v napadu. Po oddihu so gostje napeli vse ,jn res hm je uspelo da so bližali razliko na 3 gole. To pa Je ~8o tudi vse, kair so zmogli, kad-“ Rudar je zatem zaigral ponovno v Prejšnjem stilu in razlika se ;e »*e bolj večala v njihovo korist. so taktično boljši lin požrtvo-Vainejši ter tako zaslužili visoko “bego Gole so dosegli: Papež C •sever 2 m Čretnik 2 za Odred, za ghdsnja pa Ačkun 5, Jekoš 1, Škrinjar 6, Klančlša.r 1 in Žagar Jt Sodil je Brumen iz Maribora, k* le s v o. o nalogo dobro opravil. v sredo 21. t. m. se pa bosta nasprotnika ponovno pomerila v Jekmt za pokal FLRJ. in sicer bo J®,polfinale v LRS. Ce bo vreme ®plj naklonjeno, bomo videli obe ekip; v pravi luči. Zato bo pa *®kma v sredo zvečer na stadionu Rudarja verjetno še zanimivejša. NOGOMETAŠE V SCL — SA-Mo TOČKA tJbJub-telii nogometa so gotovo «<0 pričakovali začetek jesen- dela Prvenstva v SC ligi. tuni 0 50 to nedeljo startalii č ut nogometaši ln borba za toč-Dr,,se Je pričela. Rudar Je imel v si je s starti na prvo žogo pridobil rahlo premoč in že nekaj minut zatem dosegel po Marinčku svoj prvi gol. To jim je pa vlilo novega poguma in vztrajno so naipadali. V 82. minuti je pa sodnik dosodil prosti strel okrog 20 m od Rudarjevega gola. Domači so postavili zid, toda Vodeb ;e z močnim nizkim strelom poslal žogo mimo zidu in nemočnega vratarja v mrežo — 2:2. Sodnik Komič je sodil zadovoljivo. Pred okrog 800 gledalci sta moštvi, ki jih je zlasti ovtral spolzki travnati teren nastopili takole: Kladivar; Cafuta, vodeb, Cdkilič, Štor, Marinček, Stedl, Sindelfeld. Kokotec. Hočevar, Hribernik, Kadunc; Rudair: Zagorc. Kravogel, Proštov, Bostič (Knez), Sorel, Zibret, Mak, Breznikar, Knavs. Irt, Opresnik. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali Kladivarja s 6:3 (4;1). Gole so dosegli; Vodenšek 2 Valant 2, Pajer in Sabo po 1. PRIČETEK TEKMOVANJ V LNP: ZMAGA PROLETARCA... Zagorski Proletarec se je v prvi prvenstveni tekmi sešel z enajsterico Slovana iz L.ubljane. Lahko bi rekli, da Je bila nedeljska tekma v Zagorju tekma zamujenih priložnosti (zastreljana je bila celo enajstmetrovka). Kljub temu so domačini zmagali s 3:1 (1:0) z goli, ki sta iih dosegla Kordiš (2) ln Prašnikar za Proletarca in Šakal (v 89. minuti) za Slovana. Tekmo je dobro sodil Savo Belinjar. V predtekmi bi se morali srečati mladinci obeh društev, ker pa ni bilo na igrišče mladincev Slovana, je sodnik odpiskal tekmo s 3:0 za Proletarca. IN RUDARJA IZ HRASTNIKA V krajevnem derbyju so v Hrastniku na igrišču za Savo pred približno 400 gledalci zmagali nogometaši Rudarja nad Bralstvom s 3:2 (1:0). Igra je bila hitra, vendar so pa imeli igralci Rudarja več od nje in so s stalnimi napadi onemogočali obrambo Bratstva. Za Rudarja so blii uspešni: Vrtačnik, Biderman (ž zadetkom iz obrata) in Zorčč, za Bratstvo sta pa dosegla gola Jager in Ocepek. Sodnik ni sodil nat bolj e. V predtekmi so Igrali mladinci Rudarja in Bratstva 4:4 (0:2). KAKO PA LITIJA? Do zaključka redakcije nismo uspeli dobiti poročila o nastopu litijskih nogometašev v prvem kolu tekmovanja LNP. NASTOPI OSTALIH ZASAVSKIH ŠPORTNIKOV BOKS: v Zagorju ODRED (Ljubljana) : PROLETAREC 17 ;3 NOGOMET; v Kisovcu; prijateljska tekma TOS (Ljubljana) ; Svoboda 3:2 (0:2) ODBOJKA; v Črnučah Partizan (Črnuče) : partizan (Hrastnik) 3:1 KOŠARKA: na Jesenicah JESENICE : PROLETAREC 20:21 (14:15) v Šmartnem ŠMARTNO . LOGATEC 36:40. PAP1RNICAR (RADEČE); POŠTAR (LJUBLJANA) 0 : 6 (0 : 3) V prvi prvenstveni tekmi so Radečami v nedeljo razočarali številne gledalce. Po nezanimivi igri so odšli z igrišča poraženi z visokim rezultatom. Celotno moštvo je igralo izredno slabo, delno sta zadovoljila le Ravnikar In Ribič. Gostje so pokazali tehnično dovršeno igro m je njihova zmaga zaslužena. Sodnik je bil prepočasen v svojih odločitvah. Predtekme med domačimi in leisovškimi p »ni rji ni bilo, ker gostje niso prišli — ik— ŠPORTNO TEKMOVANJE DELOVNEGA KOLEKTIVA ELEKTRARNE TRBOVLJE NA STADIONU RUDARJA V POČASTITEV 45-LET-NICE PODJETJA IN DESETLETNICE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA MANJŠI OD TRANZISTORJA Japonci so pač mojstri v »miniaturnih umotvorih«. Ze navaden tranzistor je v elektroniki pomenil »revolucijo«, saj so mali elementi začeli zamenjavati velike elektronke. Skupini jaopnskih strokovnja kov je pa sedaj uspelo Izdelati »še manjši ln boljši« element, ki bo zamenjal celo sedanje drobne tranzistorje. V tem ko laponski strokovnjaki čakajo, da jim japonski in mednarodni patentni biro zaščiti njihovo novo »revolucionarno odkritje«, je ne ki japon skl gospodarstvenik izjavil, da bo novi elektronski element že v kratkem začel Izpodrivati tranzistorje. VABILO Delavsko prosvetno društvo Svoboda-Center Trbovlje vabi članstvo in prijatelje društva na redni letni OBČNI ZBOR ki bo v sredo, 28. septembra 1960 ob 17. uri (5. url popoldne) v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah. ODBOR Rojstva Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00 , 8.00, 10.00, 13.00, 16.00, 17.00 in 10.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.16. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravil a jo« ob ponedeljkih, četrtkih m sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo »Dobro jutro dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. SREDA, 21. septembra 8.05 Poje učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« p. v. Jožeta Hanca; 9.00 Radi bi vas zabavali (spored zabavne glasbe); 10.10 Monologi in arije; 11.30 Družina in dom; 12.00 Igra Trio Avgusta Stanka; 12.25 Zabavni orkester RTV Beograd; 12.40 Otroci pozdravljajo; 13.50 Četrt ure z ansamblom Maurice Larcange; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mate; Mihelič; Saj nisem nalašč (ponovitev); 15.40 Zabavni zbori; 16.00 Novost na knjižni polici — Renato Vtgono- Neža gre v smrt; 17.10 Deset minut iz naše beležnice; 16.2) Slovenski samospevi: 20.00 Melodije raznih dežel. ČETRTEK, 22, septembra 8.25 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu: 9.25 Izbrali smo za vas; 10.10 Od melodije do melodije; 17.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Grupa Dalmatincev iz Zagreba pred našim mikrofonom; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.50 Napevi za mesto in vas; 16.20 Parada plošč; 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18.30 Športni tednik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 22.15 V ritmu današnjih dni. PETEK, 23. septembra 8.30 Melodije za razvedrilo; 9.55 Segava klaviatura; 10.40 Popevke na tekočem traku; 1,1.00 Petnajsti minut s Kmečko godbo; 12.00 »Dobra volja je na | bolj a«; 12.25 Hammond orgle v ritmu; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem okusu; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo _ Janez Dokler; Pajac in Peter; 16.00 Humoreska tega tedna — Larry Harris: Najstarejši motiv; 16.40 Zabavni orkester Monia Liter; 17.10 Razgovor z volivci; I8.00 Pozdrav z gora; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 24. septembra 8.05 Poje Paul Anka; 8.40 Petnajst minut z Ljubljanskim oktetom; 9.25 Za .prijetno razvedrilo (Spored zabavne glasbe), 10.10 Za vsakogar nekaj; 11.30 Pionirski tednik; 111.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 12.00 Pojeta Danica Filipič in Franc Koren — spremlja Avgust Stanko; 12.25 Zabaven opoldanski spored; IS 30 Venčke domačih igra ansambel Srečka Dražila; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Z melodijami čez kontinente; 18.00 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 18.20 Zvočni kaleidoskop; 20.00 Z domačo glasbo v sobotni večer: 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 25. septembra 7.16 Igrajo godbe na pihala; 8.00 Mladinska radijska Igra — Milivoj Mutošec. pustolovščine Petra Zgage; 8.40 Iz albuma otrp-6kih pesmi; 9.45 Ljudske pesmi raznih narodov poje Slovenski oktet; 10.00 Se pomnite, tovariši.. . Polde StuikeU: Četa brez orožja; 11.00 Izbrali smo za vas; H1.30 Nace Grom: Sodoibno zdravljenje TBC bolnikov (reportaža); 13.30 Za našo vas; 18.45 Koncert pri vas doma; 16.30 Igrajo Beneški fantje: 16.00 Melodije kot so vam všeč; 20.05 Glasbeni variete; 22.115 Ples ob radijskem sprejemniku. PONEDELJEK, 2«. septembra 8.05 Poje Nat »King« Cole; 8.20 Za otroke; 10.10 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov; 12-00 Veselo skozi vas . ..; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Jesenski motivi v narodni pesmi; 15.40 »Med Brice«; 15.00 Naši popotniki na tujem — Štefka Štiblar: Pismo iz Kana; 17.10 Šoferjem na poti; 18.40 Kulturni glo bus; 20.00 Trikrat deset; 22.1o Iz naših studiov. TOREK, 27. septembra 8.35 operetni zvoki; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Za vašo varnost; 9.25 Poje mariborski ženski vokalni kvintet; 10.00 Ura za optimiste (ponovitev); m.25 V tričetrtinskem taktu; 12.00 Pesmi dobre volje; 12.25 Klavir t ritmu; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Pojo naši pev el; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Ing- Jože Dolničar. Globoko v morje; 15.45 Lokov ška polka in druge domače; VM Razgovor z volivci; 18.00 Zanimivosti lz znanosti m tehnike; 18.60 Človek in zdravje; 20.00 Pote Pevski »bor »Branko Krsmanrovič« K Beograda p. v. Bogdana Babiča. PREKLIC Preklicujem žaljivke, ki sem jih Izrekla zlw>er Zvoneta L»-puža, Trbovlje - Vodenska 53, in se mu zahvaljujem, da je odstopil °<1 tožbe. — Ana Lesar, Trbovlje, Vodenska 53. BREŽICE: Marijana Peterkovih, Črne 11, hčerko; Ivanka Ferlin Brestanica 42. hčerko; Marija Medvešek. Mrčna sela 24, sina; Katarina Murko, Leskovec 1H1, hčerko; Elizabeta Frankovih, Avguštine 4, sina; Terezija Omrzel, Križe 31. hčerko; Angela n 2erjav, Buikoček ©l, hčerko; Olga Florjančič, Sentlenatrt 73, hčerko; Aleksandra Gregorič. Brežice, sina; Justina Pavletič, Leskovec, 126, siina; Anica Blatnik, Leskovec 107 hčerko; Slavica Debogo-vič, Kraj donji 1, hčerko; Antonii a Vučajnik, Gafberje 47, hčerko; Neža Kovačič, Osredek 7. sina; Genovefa Deddvanovič, Bregana 36, sina. Poroke BREŽICE: Martin Plltaver. delavec in Krške vasi 58 in Terezija Vretič, poljedelka iz Brežic. HRASTNIK: Rafael Najdenlč rudar lz Hrastnika 375 in Silva Zorčlč, telefonistka iz Hrastnika 343; Luka Ribič, krojaški pomočnik lz Hrastnika 225 ln Anica Cešnovar, krojaška pomočnica z Dola pri Hrastniku St. 35. ZAGORJE: Silvester Zupančič, delavec iz Hrastnika in Jožica Vahtar delavka lz Zagorja; Franc Ost rožnik, kovač lz Kisovca m Frida Zmrzlak. gosp. pomočnica iz Colniš. , Smrti BREŽICE- Ana Bokalič. Lenart 53, stara. 85 let; Anton Peter, Osredek 25 star 65 let; Jela Han-zir, Laduč 7. stara 86 let; Ivan Golob, Globoko 50. star 73 let’: Janez Milar Stolovnik 37. star 55 let; Janez Voglež. črne 10, star M 'C*- . . ,, ZAGORJE: Jožefa Ostrožnik, roj. Bergant. Loke 36 stara 79 let.’ MALI OGLAS Prodam motorno kolo »Viktorija«, 350 ccm, letnik 1952 (sprednji in zadnji amortizerji, zelo dobro ohranjeni). — Roman Go-šte, Kisovec 38, Zagorje ob Savi. Poštni predal 82 Pred dnevi smo prejeli od našt_ naročnika Franca Jerebičnika iz Studenca 22 pri Hrastniku pismo, v katerem sporoča nekaj pripomb k članku »4564 oseb prejema pokojnino«, ki smo ga objavili v 36. številki našega lista dne 31. avgusta. Med drugim piše: »Izračunano je v številkah, da znaša povprečna osebna pokojnina na trboveljski podružnici 19.387 din, družinska pa 8.459 din ... Sam imam, brez vojaščine, polnih 36 let delovne dobe kot kvalificiran strojnik — kurjač, zaposlen pri rudniku v Hrastniku. Upokojen sem bil 1948. leta in prejemam 12.350 din pokojnine (11.300 din in 1.050 dinarjev v bonih) .. . Nekateri pa prejemajo tudi do 36.000 din in 40.000 din pokojnine. Mislim, da je to prevelika razlika in bi bilo zato nujno treba vsklajevati te razlike ... Želim, da bi na to, kar sem jaz napisal, prejel odgovor...« Ze v 36. številki Zasavskega tednika smo pri poročilu o skupščini podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah zapisali, da so na skupščini posebej obravnavali vprašanje vskladitve pokojnin, to je odpravo starih in novih upokojencev, kar je bilo še posebej poudarjeno za rudarstvo. Naj omenimo, da trboveljska podružnica Zavoda zs socialno zavarovanje sestavlja odločbe za osebne in družinske pokojnine. Sicer je bilo v letošnjem prvem polletju vloženih manj novih zahtevkov za priznanje osebne pokojnine, zato pa temveč — nad 250 — zahtevkov z^ odmero pokojnine po višjem zavarovalnem razredu. Največ zahtevkov so vložili prvoplsani kopači, za katerih delovno mesto je po tarifnih pravilnikih rudnikov Trbov-lje-Hrastnik in Zagorje ob Savi predpisana strokovna izobrazba visokokvalificiranega delavca. Mislimo, da obstajajo razlike v pokojninah in tudi bodo, ker pri določanju pokojnine vsekakor upoštevajo delovno dobo, strokovno izobrazbo in delovno mesto, na katerem je tisti, ki želi biti upokojen, zaposlen. Razumljivo je tudi, da je vaša pokojnina glede na to, ker ste bili upokojeni že 1948. leta, nekoliko nižja od pokojnine tistih, ki so odšli v pokoj v zadnjih letih. Kot smo že zapisali, že razpravljajo o vskladitvi pokojnin. V kolikor pa smatrate, da vam vsi pogoji, ki so potrebni za določanje pokojnine, pri odmeri le-te niso bili upoštevani, pa vložite zahtevek za prevedbo osebne pokojnine! Pripominjamo pa, da je danes osnovna pokojnina kvalificiranega delavca s polno delovno dobo (35 let) 12.800 din. Pričeli so z delom Pretekle dni so z novim šoi skim letom pričeli s številno udeležbo delovati večerni oddelki za odrasle pri Delavski univerzi v Trbovljah. Tako se je v ponedeljek 12. septembra, začel pouk v prvem semestru I. letnika Ekonomske srednje šole za odrasle s 35 priglašenci, prav ‘tako nadaljuje učenje H- letnik te šole, ki je zaključil s 40 slušatelji. Tud; na Tehnični srednji šoli. strojni oddelek, se je pričel po uik. Drugi letnik nadaljuje v svojem prostem času 35 slušateljev. V I. letnik te šole se je vpisalo 35 slušateljev, ki so opravili sprejemni izpit kot ir kaz znanja, potrebnega za študij obsežnega učnega programa Letošnje leto smo doživeli v kraju otvoritev še enega novega oddelka za odrasle Elektroteh niške srednje šole. ki ga obisku je 26 slušateljev. Pripomniti je. da vsi ti od delki delujejo v organizacijski izvedbi Delavske univerze v Trbovljah, medtem ko matične šole vodijo skrb nad vsebinsko platjo programa, kj je določen za oddelke za odrasle. Tako vodijo skrb na večernem oddelku ESS redna Ekonomska srednja šola v Trbovljah, na strojnem oddelku Tehniške srednje šole istoimenska šola v Ljubljani, medtem ko vodi matično skrb na elektrooddelku večerne šole Elektrotehniška srednja šola v Lj ubljani. Na Delavski univerzi smo tudi Izvedeli, da je le-ta prejela odločbo OLO Ljubljana o ustanovitvi večernega oddelka enoletne Administrativne Sole Ljubljane. P0 sprejetju učnega programa so sedaj v teku po trebne tehnične priprave, s poukom bo pa šola pričela okrog 1. oktobra t. 1.. ln sicer z odde' kom za administrativne kadre v gospodarstvu, posebej pa še za kadre v javni upravi. Prav tako nameravajo v teh dneh pričeti s poukom na od delku za odrasle prj osemletki. - t. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV NAGRADNE NALOGE ZA PIONIRJE IZ 37. ŠTEV. Pravilna rešitev naše nagradne naloge, ki smo Jo prinesi, v 37. številki našega lista za naše pionirje, se glasi: Druga najvišja gora Jugoslavije je Golemi Korab, ki je visoka 2764 m (Makedonija). Žreb je prisodil nagrado za rešitev naloge Miji MAROLT, učenki 4. razreda osnovne šole, Velika Stanga, pošta Prežganje pri Litiji. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE BESEDE (vodoravno in navpično)' 1. časovno obdobje 12 mesecev; 2. arab skl knez; 3. madžarska reka; 4. zemljiška ploskovna mera. ČRKE: A A, EE, II, LL, M, OO, RR, S, TT. Televizija SREDA, 21. septembra Zagreb; 18.00 Oddaja za otroke; prenos iz cirkusa -Adrija«; Beograd: 18.45 Svet v znamkah; 19.00 -Cas, ljudje in dogodki« — reportaža; 20.00 TV Dnevnik; 20,15 TV reklame; 20.30 Večer v Orfeumu — zabavna oddaja, prenos iz varieteja; 21.30 Portret pesnika Jureta Kaštelana. ČETRTEK, 22. septembra Ljubljana: 18.00 Risani film za mladino; 18.10 Kuharski nasveti: Kaj jemo V septembru; 18.30 »Sivolaso dekle« — TV film iz serije Interpol; 18.00 Obzornik; Beograd: 20.00 TV Dnevnik; Ljubljana: 20.17 TV kiosk - reklamna oddaja; 20.30 Celovečerni film: Bele noči - ital. celovečerni film. PETEK, 23. septembra Beograd: 20.00 TV Dnevnik; Zagreb: 20:17 Revija sodobnega oblačenja — prenos z Velesejma. SOBOTA, 24. septembra Beograd: 18.00 Prenos lutkovne predstave iz gledališča »Boško Buha«; 20.00 TV Dnevnik; Ljubljana: 20.17 TV kiosk - reklamna oddaja; 20.30 Koncert gostje iz Italije, pevke Nille Pizzi - prenos z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani; 21.30 Serijski film. NEDELJA, 25. septembra Beograd: 9.30 Kmetijska oddaja; 10.00 Serijski film za mladino »Lassie« — Popoldne morebitni prenosi športnih dogodkov - 20.00 Sedem dni... zanimivi dogodki doma in po svetu; Zagreb: 20.30 »Kronika o siromašnih ljubimcih« — celovečerni film. Rešitev magičnega kvadrata nam pošljite čimprej na uredništvo lista. Kot nagrado za rešitev uganke imamo pripravljeno lepo mladinsko knjigo, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto ln kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO KINO 97. — Skočili so, kot bi jih kdo pičil. In stekli k obali, ki je bila nasproti mesteca. Razmaknili so grmovje In kukali čez vodo. Mali parnik je bil približno kilometer pod mestecem in je plul s tokom po vodi. Zdelo se je. kot da je na krovu polno ljudi. Celo vrsta čolnov je bila v bližini parnika, vendar dečki niso mogli videti, kaj delajo ljudje v njih. 98. — Zdaj sc je parniku lz boka izvit bel dim in ko se je razširil, se le dvignil v neznaten oblak in do njih Je spet segel zamolkel grom. »Zdaj vem,« je zaklical Tom. »Nekdo jr utonil!« — »Tako je!« je potrdil Huck — »Presneto! Rad bi bil z njimi na krovu,« je dejal Joe. — »Tudi jaz,« je pristavil Huck. »dal bi, ne vem kaj, če bi vedel, koga iščejo.« Nenadoma je pa Tom vzkliknil: »Fantje, vem, kdo j« utonili — Mil« 99. — Zmagoslavje jih je prevzele Pogrešajo jih! Žalujejo za njimi. Zaradi njih se lomijo srca. Tako so s; mislili. Najbolj Imenitno se jim je pa «delo, da je o njih — izgubljenih dečkih govorilo vse mesto, in da so bili pred met zavisti vseh fantov. »Sijajno!« so vst v en glas zavriskali. »Končno sc je le obneslo, postati pirat!« Tako so kdove kako dolgo zrli v parnik. 100. — Ko se je jelo mračiti, jc odplul parnik po svoji običajni poti čolni so pa izginili. Naši pirati so sc spet vrnili v taborišče. Slavili so po-losno zmagoslavje spričo skrbi in ne-nira, ki so ga povzročili v mestecu. Nalovili so rib, skuhali večrejo. pojedli in nato ugibali, kaj neki mislijo o njih. Kmalu jih je prevzel spanec, počasi sta Joe in Huck omahnila in zaspala, le Tom... Kino »Delavski dom« Trbovlje: 21. in 22. septembra argentinski film »Dva brez sonca«; od 23. do 26. septembra francoski vistavision film »Sleparji«; od 27. do 29. septembra italijanski film »Zaljubljeni«. V nedeljo, 25. septembra, ob desetih dopoldne matineja slovenskega filma »Ka’>«. Vstopnina 30 din. Kino »Svoboda« Trbovlje II: 21. septembra ameriški barvni film »Zlalo v džungli«; od 23. do 28. septembra amer. barvni cinemaskope film »Mlada kraljica«; v nedeljo 27. septembra ob 10. uri matineja filma »Naprej stric VH*« (vstopnina 20 din); 27. in 28. septembra ameriški barvni cinemaskope film »Areviderci Roma«. Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 21. septembra ameriški barvni cinemaskope film »Dolina nasilja«; 22. in 23. septembra ameriški barvni clnemaskpp. film »Helena Tro-ianska«; od 24. do 26. septem« bra italijanski' barvni cinemaskope film »Kraljestvo sonca«; 27. ln 28. septembra ameriški barvni cinemaskope film »Pekel pod ničlo«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 21. in 22. septembra ameriški film »Obremenilna pričaj; od 24. do 26. septembra amevškl barvni CS film »Jez na Pacifiku«; 28. in 29. septembra amerški barvni CB Od kod senzacionalna vest? »DAILY EXPRESS« JAVLJA, DA SO V SZ ŽE POLETEU ASTRONAVTI 96 km VISOKO LIST MENI, DA BO TO JAVIL HRUSCEV OB SVOJEM PRIHODU V NEW YORK - ASTRONAVTI SO SE BAJE VRNILI BR EZ KAKIH ZNATNIH POŠKODB še: »Sovjetski načrt, o k»ierem stavlja, da je zamisel, poslal Ped naslovom čez celo prv*o stran: »Hruščev bo sporočil novo Sovjetsko zmagoslavje: da bi bili utrpeli rosne poškodbe.« »Daily Express« niti najmanj prvi ljudje vesolja so se živi ne omenja, kako je prišel do in zdravi vrnili, potem ko so teh informacij. se je včeraj govorilo, obstaja preprosto v kratkem poletu — v poskusu, da se človek v kapici rakete izstreli približno 100 milj v vesolje in da se takoj zopet pokliče nazaj. Toda prvega človeka na kratek P0" skusni polet, pravzaprav ameriška. Domneva se, da hpdo Američani poskušali izvesti t» zamisel prihodnjo pomlad. Težko je reči, če je veit dosegli višino 96 km«, je objavil »Daily Express« (neodvisen konservativni list) članek svojega znanstvenega sodelavca Chapmana Pincherja. Članek navaja med drugim: »Ruski astronavti so uspeli pripraviti Hruščevu še eno izredrao prvenstvo, ko so se dvignili 96 km v vesolje na sovjetskih raketah ter se nato živi vrnili. Pričakuje se, da bo Hruščev vest javno objavil med svojim bivanjem v New Yorku. Prvi vitezi na raketah, sami sovjetski astronavti, so bili odposlani v vesolje drug za drugim v kabinah, pritrjenih na spremenjenih vojaških raketah. Zajeli so jih zopet, ne Konservativni »Daily Mail« navaja mn/enje angleških je vec elementov, p© katerih »Daily Expressa« oprta na k®* je moč domnevati, da bo prva sovjetska izstrelitev človeka v znanstvenikov, da bo mogoče vesolje obstajala v popolnoma SZ v prihodnjih dveh dneh pravilnem poskusu, da se sporočila, da je poslala prve- astronavt postavi na krožni) ga človeka v vesolje. List pi- pot okrog Zemlje.« List do- ka realna dejstva ali Pa je ne' kak »poskusni balon«. Vsekakor bomo kmalu videli, ali b® Hruščev res kaj objavil med svojim bivanjem v New Var-ku ali ne. V BEOGRADU BO III. MEDNARODNI' FESTIVAL MODE Moda v svetu V času od 1. do 9. oktobra bo v prostorih beograjskega sejma III. mednarodni festival mode — »Moda v svatu« z razstavo tekstila. Jugoslovanske knjige v tujini Na* festivalu »Moda v svetu« bodo razstavljali tkanine in drugo tekstilno blago ter nove modne modele ustvarjalci in proizvajalci iz 12 držav: Francije, Italije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Belgije, Avstrije, Japonske, Polj- je precej spremenjena od prejšnjih. Znani orkestri i“ pevci zabavne glasbe bodo nastopili tudi med samo revijo in ne samo v odmorih in bodo spremljali manekene. H a* zen tega je pa še za vsak večer predviden nastop »gosta Moskovska založba »GIHL« je objavila knjigo »Pesniki so razstavljavci tekstila istočasno tudi organizatorji prikaza modnih novosti, bodo ... . „ . obiskovalci III. mednarodne- lekcije »Študije o tu i m pri- festivaia mode imeli'primerjalni književnosti«, znan- ^ ske, Grške, Češkoslovaške, večera«, znanih umetnikov Madžarske in Belgije. Čeprav igralcev, pevcev, prvakov ba- leta, instrumentalnih solistov in drugih. ložnost videti modele najbolj poznanih evropskih modnih hiš. Tako bodo ponovno pri- »Branko Krsmtmovič« v Severni Ameriki Akademski študentski zbor Dalmacije v dobi preporoda — stveno delo prof. francoske XV. in XVI. stoletje«. Pred književnosti na filozofski fa-kratkim je založniška hiša kulteti v Skoplju dr. Rudolfa ponovim p«- »LincoS Pragom« v Londonu Maixnera. »Charles Nodier in fazani modeli poznanega mo- beograjske univerze bo P Ilirija«. dnega sredisca^ iz Milana (ki vodstvom dirigenta Bogdana je sodelovalo že na prejšnjih Babiča 22. septembra odpeto* POCITEK V SENU PO NAPORNEM DELU SE KAR PRILEZE izdala v angleščini »Pesmi” Oskarja Paviča. V kratkem bo v angleščini izšla iudi knjiga Vekoslava Kaleba ' »Lepota prahu«. Ugledna pariška založba »Didier« je objavila te dni kot 37. zvezek svoje ko- dveh festivalih), Diora in drugih, po vsem svetu znanih modnih hiš. Na festivalskih večerih Iz filmskega sveta Se VEDNO VALENTIN — Film govori o bataljonu nem- GARV COOPER OZDRAVEL serije filmov z ameriškega Za- ^ ol w Pred kratkim je bila vita- ških kaznjencev, ljudi iz vojnih t k ž , DOznani In prl. hoda in obdeluje že v vseh va- d* X pTe7lanskim "ustrelil de-« dara. 2aO.ua slovesnost je bil^ druge strani. Glavni mošfcl vlo- Babilona«. Novica, da je gi igrata slovenska igralca Bert *-*arF zbolel, je zaskrbela mno- pred hplly vTOodskem Memorial Par- sotl&r in Stanislav Ledinek. vrnil v svojo ožjo domovino, da bi se posvetil mirnemu trgo-ge ljubitelje in oboževalke tega vanjiu in si s poštenjem pridobil ugled med domačini. Toda IZPRED POROČNEGA URADA Urša: — No, Marjana, ali ku. Tokrat sta bila govornika Medtem ko nam je prvo ime Ulmskega zvezdnika. V Parizu bil ugled med domačini. Toda ^sUšala da je miličnik zfliana umetnika nemega filma znano že iz našega filma, je je na primer neki večji kine- ti ga zaradi očetove preteklosti včera- sosedovo Katro drago, vsaj pri nas, še nepo- matograf takoj pričel s predva- še vedno sovražijo in mu sku- iZpred poročnega urada? janjem filma »Komu zvoni«. fjb Valentinova prijatelja, Ja- D»es Kirkwood jn Belle Martell. znano. Stanislav Ledinek ,je Jkidi tokrat, že tretje leto za- danes član berlinskega »Schiller povrstjo, ni bilo na tej slove- Theatra«, razen tega je pa še inosti znane dame v črnem, ki je, kot mano, po smrti Rudolfa Valentina vsako leto prihajala Ba grobnico s šopkom rdečih rož. STRAH PRED B. B. — Robert Wagne,r bo snemal v Pa filmski in televizijski igralec. »BRIDKA DEDIŠČINA« — celo ropa v banki, toda vse se Film »Bridka dediščina« je iz končno dobro izteče. šajo na vse načine onemogočiti Marjana: — Za vraga, kaj življenje v knp;u. Obtožijo ga pa je napravila? Spela: —Prau nič — za že- Hude posledice zaradi tekočine Nenavadna nesreča se je pripetila v neki vasi bLizu Bel-rizu film z Brigitte Bardot. Ta- forta. Zaradi megle je vozač ko j, ko je bil podpisan dogovor, neke avtocisteme na ovinku jo Wagnerjeva žena, holly- izgubil oblast nad vozilom, ki Wc»odska igralka Nathalia Wood, je treščilo v vogal kavarne v Izjavila: — V Pariz potnjern začetku vasi. Trčenje je bilo sen. Kakih 50 oseb, ki so stanovale tam blizu, je bilo treba odstraniti, ker bi jih plin lahko zadušil. Pridružila Pa se je še nevarnost ognja. Kislina je nam. v bolnišnico. Med reševanjem je pa bilo še nekaj oseb poškodovanih. Z OTROKOM PADEL s Šestega nadstropja no jo je vzel! ZAKONSKA Zdravnik: — V katero zdravilišče pa naj pošljem letos vašo ženo? Mož: — Kamor hočete, samo v Bohinj ne, kajti tja bom šel letos jaz! KAKO SE NAPRAVI MREŽA »kupno z možem. Ne želim, da tako močno, da je cisterna po- '-e^ nekje uničla električni ka-bi bil sam. Razen tega sem sli- čila in se je iz nje razlila šala nekaj neprijetnih zgodbic o močna kislina, ki je bila na-tej Brigitt. Nesreča nikoli ne menjena neki tovarni v Alza-pečiva! Lahko bi prišlo do ciji. Vozač je postal prva žr-»kratkega stika« v trenutku, ko tev nesreče. Ni se mogel rešiti sta objeta in se poljubljata. Mo- iz kabine in kislina ga je taja prisotnost bi bila v tem uri- ko močno poškodovala, da je meru dobrodošla, ker s tem lah- v groznih bolečinah umrl, ne ko pravočasno preprečim večjo »nesrečo«. BERT SOTLER SPET V FIL MU — Nemški producent jo mi- da bi mu mogli reševalci še pravočasno pomagati. Ljudje se Pa tudi niso mogli vozilu približati zaradi dušečega plina, ki se je dvigal iz kisline. bel ter povzročila kratek stik. Plameni so že zajeli del hiše, v kateri so ljudje spali. Po nesreči je gospodinja stopila v lužo kisline in so jo morali takoj težko poškodovano odpeljati y bolnišnico. Kislina je pa oškropila še štiri potnike v avtomobilu, ki je privozil za avtocisterno prav v trenutku, ko se je pripetila nesreča. Vozač tega avtomobila jesicertu- Učitelj: — No, Janezek, ali Da bi bolje iY^cJl®*1 ^JRirine yeš, kako se napravi mreža? Janezek: — To je pa čisto ognje, se je neki 35-letni železniški uradnik povzpel v šesto nadstropje neke nedokončane stavbe. S seboj je imel dveletnega otroka. Stopil je skozi vrata, za katera je mislil, da drže v stanovanje, v resnici so pa bila vrata k dvigalu. Padel je v votlino in potegnil s seboj še otroka. Pri padcu je bil na mestu mrtev, medtem ko se je padec za otroka na očetovem telesu nulo leto snemal v Zagrebi Kislina, ki je tekla Po cesti, je di dobil opekline, vendar je še ublažil. V bolnišnici so ugo-film »Kaznllniškl bataljon«, napravila zrak že kar nežno- uspel prepeljati ženo in sinova tovili, da bo‘otrok ozdravel. enostavno: najprej vzamemo vse polno lukenj, potem jih pa zvežemo skupaj — in mreža je narejena! NAMESTNIK Meta: — Tvoj mož je zdravnik* a navzlic temu večkrat za dalj časa odpotuje. Kako to? Rezka: — Saj si dobi vselej kakšnega namestnika! Meta: — A tako! Potem ti pa ni nobene sile! {j&u& ptoftcntedigej^^ Je že vrag, če je ponoči tema in če ne najdeš prave telefonske številke. Zato je razumljivo, da ga je zadnjič polomil tudi Pepče. Zamenjal je telefonske številke (v temi je namreč težko najti pravo telefonsko številko v imeniku, tudi če imaš vžigalice s seboj) in zato tudi ni mogel doklfcati nikogar pri Elektro-Trbovlje. Zato je bila tudi tisti večer tema v hiši na Trgu revolucije, štev. 11, ker ni bilo nikogar, da bi popravil električno napeljavo. Z gasilske veselice v Gabrovki, kjer sem se zadel ob kip, ki je bil bolj podoben hudičku kot pa angeljčku, sem jo ravsnil v Litijo v restavracijo in poučil strežno osebje, naj ne skopari tako hudo s k-uhom in žemljami, kakor je v torek, 6. septembra popoldne. Kšeft Je kšeft. Zato sem tudi sam v nedeljo dopoldne na igrišču kisovške Svobode skušal nagovoriti sodnika, ki Je bil določen, da sodi tekme, naj jo sodi, ko Je že prišel v Kisovec, pa ni bilo uspeha. Popoldne sem v Zagorju pomagal nekaterim prenapetim navijačem Proletarca psovati sodnika, a sem se zadnji hip spomnil, da zaradi tega lahko »fašem« kakšno odločbo sodnika za prekrške. Zato svetujem tudi tistim, ki so se v nedeljo drli, da Je bolje, če prihodnjič ne store kaj takega, ker... Saj veste! Ko sem pomagal spraviti vozniku »fičota« iz vode v Stopah na cesti Zagorje-Loke, kamor Je zapeljal v nedeljo dopoldne kij: b temu, da Je bilo na vidnem mestu razglašeno obvestilo c nevarnosti vožnje, sem šel v Hrastnik pomagat iskati bolnikom še tisto edino stranišče, ki je dlka in ponos vseh brastr ških ambulant. Ko sem ga našel, sem bil kar vesel. V Trbovljah sem motal ob zadnjem dežju skakati čez stopnice, ki drže k Delavskemu domu, ker je voda drla čez nje kot \7 škafa. Potem sem se še spomnil oglasnih omaric na Trgu revolucije, še posebej tiste, ki že nekaj časa sameva brez šipe. Ker sem že pri šipah, bi prosil še restavracijo na Vodah, naj po več kot enem letn nadomesti še manjkajočo šipo pri vratih v veliko dvorano, ko so Jo tako lepo na novo »premalali«. C e šipe ne dobe nikjer, naj se oglasijo pri meni, jo bom Jaz »zrlhtal«. Ko sem jo pa mahnil v gostišče Svobode II v Zg. Trbovljah, da bi povedal tistim staršem, ki še ob 9. uri zvečer sedijo v gostilni in ne pomislijo na otroke, ki jih imajo s sabo, da jih je treba spraviti spat, bi se mi bilo skoro pripetilo, da bi nasproti slaščičarne zdrknil v potok. Tam so namreč polomljene planke, da lahko telebneš v Trboveljščico v druščino rib, ki so jih zasadili v potok pridni domači ribiči. Na srečo v domačem potoku Še ni morskega volka, To bi bila senzacija, če bi me pojedel li pa odgriznil nogo. Do prihodnjič vsem lep pozdravi Vaš Pepče KOM IN V N ADAUEV AN.III' 42 Skrivnost dveh bratov »Leslie!« S tesnobo v srcu je splezal navzdol. »Leslie!« Le posmehljiv odmev je slišal iz male dupline na koncu tega prostora. Moški in ženska, ki sta se pred nekaj minutami tu borila, sta izginila... »Leslie!« Ves zahripan od bojazni za dekleta je Dick klical in klical njeno Ime. Zraven postelje je opazil par ženskih čevljev! spodaj pod jaškom »o pa ležale tri izpraznjene patrone puške. Ko je Dick Alford nato posvetil navzgor — je opazil v jašku vzidane železne kline. Po tej poti sta torej izginila...! S skokom je Že pograbil za prvi klin in pričel plezati kvišku. »Ne, beg skozi jašek je nemogoč,« je dejal ves skrušen Gilderju, ko se je Dick upehan vmil k njemu. »Na vrhu jaška je železna mreža. Nedvomno je miss Gine, ko je skozi odprtino opazila nebo, streljala skozi mrežo.« Gilder si je ves obupan segel v svoje osivele lase. »Toda kam sta, za božjo voljo, odšla...?« Medtem je prispel tudi Puttler z nekaj ljudi Scotland Yarda. Vsi so začeli obtrkavati stene in tla, centimeter za centimetrom;. Nikjer pa niso naleteli na kak votel odmev. Nikjer ni bilo n j ti najmanjše luknje, z izjemo neke približno petnajst centimetrov široke špranje, sikozi katero je odtekala iz neke skale prihajajoča voda. Tudi pod mizo, na kateri je ležala debela plošča, so hoteli Iskati, toda niti vsi Itirje je niso mogli premakniti za las. »Čudno!« je dejal Gilder, ko je gledal ta neroden kos pohištva »Zakaj plošča ne leži vodoravno?« Tedaj so opazili, da so bila tla rahlo nagnjena. Ker se je medtem že pojavil naročeni kovač, je Alfred predlagal, da najprej zlomijo ozka vrata v zgornjem prostoru. Z vlomilnirn železom in dletom, drogovi in vzvodi so vsi delali kot pol ure, preden je ključavnica z zamolklim pokom popustila, ili so v prostor, ki je bil po obliki in velikosti podoben pre- več kc ▼»to-pi štoru, ki ga je odkrila Mary Wenner. Toda tu so manjkale kamnite klopi, a zarjavele verige za roke in noge. ki so jih v prostoru našli, so pričale, da je bila tu nekoč ječa. V kotu je še stal medlo bel človeški skelet. Kdo je pač bil tisti nesrečnik, ki je moral v tem podzemeljskem prostoru poginiti tako grozno...? Sredi prostora je bila velika, okrogla luknja, iz katere se je slišala kapljajoča voda. »Vodnjak!« je dejal Dick Alford, ko je s svetilko posvetil v luknjo in jo počasi spuščal v globino. Kakih petnajst metrov globoko je bila gladina vode. Stari zidarski mojstri so tu opravili odlično delo, kajti zelenkasto zidovje je bilo še popolnoma nepokvarjeno. Tedaj je pa Dicku srce naenkrat prenehalo biti: iz neke na videz cele stene se je pokazala neka roka — bela, ozka roka, na kateri se je zasvetil briljant, ki ga je fant predobro poznal. Vrv se je izmuznila Iz njegovih trepetajočih rok, svetilka je padla v vodo, zacvrčala in ugasnila. »Hitro ml dajte drago svetilko!« je zavpil Dick. »In vrv. Hitro!« Da je potrebna še druga vrv, nato prej ni nihče mislil. Tako je trajalo celo večnost, preden je Puttler prinesel z gradu drago vrv. Ko so konec vrvi navezali na dolgo vlomilno palico in jo pričvrstili na okvir, se je Dick spustil po njej v globino. »Stojte!« Na mestu, kjer se je pokazala Lesliejina roka, je bila majhna, štirioglata odprtina... Takih lukenj je bilo vzdolž sten vodnjaka še več. Najbrž so bile to zračne odprtine za hodnik za zidovi. »Dajte mi vlomilni drag!« Ko je Dick držal ročaj svetilke v zobeh ter z rokami in drogom poskušal odprtino v zidu povečati, se je kmalu prepričal, da je njegovo delo nesmiselno: te skale razstreli lahko samo dinamit! »Umaknite se od zidu - poženite se stran!« je tedaj zavpil Gilder Dick Alford je tisti trenutek zagledal zamazano roko, ki se je pokazala iz neke luknje, in opazil še, kako se je zabliskalo neko jekleno rezilo.'Občutil je. da je vrv začela popuščati, ker jo je nekdo prerezal. Začutil je sunek — in že je zdrvel v globino, v ledeno mrzlo vodo. Ko je ves premražen spet pokazal glavo iz vode, je videl, da nekdo spušča drugo svetilko v globino. Gilder je zavpil: »Oprimite se vrvi svetilke, da se boste lahko držali nad vodo Drago vrv takoj dobite!« Dick Alford je mehanično ubogal, kakor mu je bilo naročeno. Z očmi je strmel proti tisti odprtini v steni, prav tako Puttler, ki je zgoraj ležal na trebuhu, z glavo In rameni slonel preko roba zidu vodnjaka, z revolverjem v roki pa meril proti mestu, kjer se je prej pokazala zamazana roka, ki je prerezala vrv. Konec odrezane vrvi je prispel do njega, toda Alforda Je prevzemal občutek, da bo v tej temni luknji poginil. Ledeno mržla voda je hromila njegove noge in čutil je, kako se mraz približuje njegovemu srcu... »Dick!« je zašepetal neki glas iz odprtine prav nad njegovo glavo. »Dick, oprimite se moje roke!« ( . Na pol omoten je Alford iztegnil roko, čutil, kako se je nekdo oprijel njegovega zapestja... Potem se je pa onesvestil. Ko se je spet zavedel, je ležal že zunaj pod nebom v tople*11 siju jesenskega sonca. »Kje je Leslie?« je vprašal, naslonjen na komolce. Vsi, ki so stali okrog njega, so se vprašujoče spogledali. Ali ** mu blede...? »Puttler, kako sem prišel venkaj?« »Gilder je šel po vas. Po vrvi smo ga spustili za vami.« »Toda Leslie me je vendar držala za zapestje!« je zaklical vzn®* mirjen. »Saj ste to vendar lahko opazili od zgoraj, Puttler!« Detektiv je zmajal z glavo. »Videl sem le, da ste se z levico oprijemali zidu.« • S težavo je Dick vstal in se utrujen prijel za čelo: ali je sanjal. Je bil morda to začetek agonije, ko mu je nekaj samo priigralo 1^®“ oči? Toda prstan! Priseže lahko, da je bil na roki, ki se mu nudila v pomoč, Lesliejin briljantni prstan! Saj ga je vendar vid^r Ne, ni se mu sanjalo. Da, doli, globoko pod zemljo je ženska, ki J" ljubi — ne more pa za njeno rešitev storiti ničesar... 57- bo Leslie Gine je vedela zanesljivo, da prečni hrastov tram . popustil. Tvegala je, da je sedla, vendar sl je z očmi mašila u5®a(j da ne bi slišala tistega strašnega divjanja nad seboj. Podoben naP v je moral imeti Harry po umoru Thomasa, ko je razbil pohist*' 0 svoji sobi, potem pa«-v paničnem strahu zbežal v svoje podzemelj®^ skrivališče. Počasi so se ji roke povesile, Hvala bogu, da je besn« nad njo končno ponehalo. Cula je samo še stokanje in vzdlhova ki pa ga je na srečo le še nekako prenašala. , uri Oddahnila se je in pogledala na uro. Bilo Je poldne. Ob tel ^ so ljudje prav gotovo v parku. Vstala je, da Izvede premišljen a «0 Ko je stala pod jaškom, je izstrelila tri krogle skozi paličasto n’ 0jj vrh jaška. Tretji strel je oplazil eno izmed železnih palic, ki 3 udarcu krogle zamolklo zabrnela ..jgja V zgornjem prostoru je bilo vse tiho Naenkrat je pa ®aS Harryjev glas. Bil je tih, proseč. »Leslie!« Da bi ga laže razumela, Je šla na stopnice. nis®*19 »Ljudje prihajajo, Leslie! Kaj ne, da boste rekli, da vam hofel storiti nič žalega?« , »Seveda, seveda!« mu Je vneto pritrdila. Refti Takoj nato je bilo slišati zgoraj hojo korakov In ropot-Je dejal: »Halo, Dick! Upam, da se nisi preveč bal za naju. kaj YVfVjnjJtl (Dalje prlh0° /