GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO LETNIK VII UREDIL ING. STANKO SOTOŠEK 1948 LJUBLJANA Izdala; .Ministrstvo za gozdarstvo in tesno tsdustrtjo LR Slovenije Natisnila; Mariborska tiskarna v Mariboru VSEBINA Razprave AH se je naše podnebje spremenilo, dr. in^. Vlado Tregubov (Ljubljana) , ................, . , , 13 Ceškosiovašito gozdarstvo, ing, Kvžton Čei-mak [Praga — ČSR) - 173 Gozdarski institut Slovenije v prvem letu svojega obstoja, ing. Franjo S e v n i k [Ljubljana) . ..............- 137 Kako sekamo v prcbiralnih gozdovih, ing. Franjo J u r h a r (Ljubljana) U3 Kolofonijo in terpentinovo olje bomo dobivali iz domačih gozdov, ing. Stanko S o t o š e k (Ljubljana) ...........33 Lesni kombinat, ing. Vitazoslav Sprock (Bratislava — ČSR) . . 198 Malo krme na Krasu, ing. Marjan Sebenik (Nova Gorica) , . , 204 Naši strokovni-kadri, ing. Miran Brin ar (Beograd)......193 Ne kvarimo in ne razmetujmo lesa, dr. Maks Wraber [Ljubljana) 241 Ne kvarimo smrekovega lesa, ing. Lojze Ž u m e r (Ljubljana) ... 89 Nova taksatorsks premerka, ing, Mirko ŠuŠteršic (Ljubljana) , 251 Nova uporaba surove smole, ing. Branislav Pejoski (Skopje) - , 231 Nova vi-sla lesenih stavb, Anton Sedlar (Marioor)......?J3 Obnova gozdov na Krasu, ing. Vladislav B e 1 t r a m (Beograd) . . 65 Ob snovanju semenarske službe, ing. Hans Em (Skopje) . . . , 179 Ocenjevanje količine lesa, ing. Milan S t er (Krauj)......217 O čiščenju in redčenju naravnega podmladka in nasadov, ing. Stanislav C v e k (Postojna) ........... , . . , t45 O gojenju gozdov v Sloveniji, dr. ing. Vlado Tregubov (Ljubljana) 183 O gozdnih požarih, ing. Bogoslav Žagar (Ljubljana)......36 Optično merjenje razdalj brez instrumentov, ing, Viktor Klanj- šček (Tolmin)...................116 Podiranje -smrekovja, Lojze Piščanec (Ljubljana)......121 Pospešujmo gojenje macesna, dr. ing. Vlado Tregubov (Ljubljana) 76 Prenosne in mehanizirane žičnice, ing, Ivan K 1 e m e n č t Č (Ljubljana) 71 Resolucija druge konference kmetijskih in gozclarsldh strokovnjakov jn drugih ljudsko demokratičnih držav, MK — Üstav pro mezi- närodni spoluprdci v zemčdelstvi a lesnictvi (Praga — CSRj . 169 Vzroki hiranja jelke na Logaški in Rakitniški planoti, dr. Maks Wraber (Ljubljana) ...............201 Za enotnost znanosti in prakse, ing. Peter Ziani (Beograd) ... I Zatrimo lubadarja, ing. Jože Slander (Ljubljana)............i Obvestila Politika, organizacija in ekoDOmika ČesIcDsIovaSko gozdarstvo...............,173 Dajmo gozdovom sodobna spravila , ............107 Gozdarski institut Slovenije v prvem letu svojega obstoja , , , . 137 Lesni kombinat .................. . 33 Malo krme na Krasu..................204 Naši strokovni kadri...................193 Ne kvarimo in ne razmetujmo lesa ............241 Ne kvarimo smrekovega lesa . ................89 Obnova gozda na Krasu................65 Ob snovanju semenarske službe ....... ......179 Operativna evidenca v gozdarstvu ...................81 O gojenju gozdov v Sloveniji...............183 Pogoji Ea izpolnitev letošnjega proizvodnega plana v gozdarstvu in lesni industriji .............................99 Resolucija druge konference kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov slovanskih in drugih ljudsko demokratičnih držav , , . . 159 Umetni čisti sestoji so nevarni.......... , , . . 105 Ukrepi za varčevanje z lesom v Bosni in Hercegovini ^ , , , , . 237 Gojenje gozdov Gozdne rastline za larmaceutsko industrijo .........103 lag. Martin Cokl, Kako pogozdujemo, Ljubljana, 1948, Izdalo ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.......236 Kalcifikacija (peskanje) kislih gozdnih tal ....... . . , 256 Kako sekamo v prebiralnih gozdovih . ......... j , 113 Malo krme na Krasu .................20'1 O čiščenju in redčenju naravnega podmladka in nasadov.....145 O gojenju gozdov v Sloveniji...............183 Ob snovanju semenarske službe........... , , 179 Obnova gozda na Krasu.................................65 Odbira drevesnih vrst............ . . , , 16, 208 Ogljeni prah — gnojilo.................235 Pospešujmo gojenje macesna..............................76 Sajenje s sadilnimi meči pomeni racionalizacijo pogozdovanja . . , 108 Semenarska služba , , ................248 Stelja .......... I t I , I 85 Varstvo gozdov Bramor . , , ...............16, 51, 79, 80 Gozdarsko letalstvo.............^ . - . , 155 Kako sekamo v prebiralnih gozdovih -.............113 Letala v gozdarstvu . .................29 Ne kvarimo in ne razmetujmo lesa.............241 Malo krme na Krasu..................204 Ne kvarimo smrekovega lesa . . . ............89 O čiščenju in redčenju naravnega podmladka in nasadov.....145 O gozdnih požarih ................ ■ • 36 Obnova gozda na Krasu.................65 Poškodbe po miSih . . , . ..............83 Splošni zakon o varstvu gozdov pred požari.........53 Stelja............. r 85 Ukrepi za varčevanje z lesom v Bosni in Hercegovini......237 Zaščita gozdov pred požari . .......133 Zatiranje lubadarja............................59 Zatrimo lubadarja . . . . ...........................4 Umetni Čisti sestoji so nevarni . , ............105 Izkoriščanje gozdov Dajmo gffzdovom sodobna spravila . , ..........107 Eterična olja iz jelkovih iglic........ 96, 234 Izkušnje smalarjcnja v Slovenskem Primorju v letu 1947 . . , , 58 Kako sekamo v prebiralnih gozdovih , . . ........ , 113 Kolofoaijo in terpentinovo olje bomo dobivali iz domačih gozdov . 33 Letos bodo začeli prvič pridobivati smolo v Črni gori.....133 Ne kvarimo in ne razmetujmo lesa............241 Ne kvarimo smrekovega lesa ....................89 Podiranje na suš.............. 50, 124, 150, 151 Podiranje smrekovja....... ...........121 Prt gozdnih delih na Pohorju , . , ...............58 Prenosne in mehanizirane žičnice . ,...........71 Sečnja, izdelava in predelava bukovine....... 16, 50, 96, 123 Stelja ........... . ■ ■ I - ■ - t I. , t , ( 85 Tudi na Krasu so začeli smolariti...................133 Pridobivanje macesnove smole , ....... ......256 Gradbeništvo Dajmo gozdovom sodobna spravila.............107 Optično merjenje razdalj brez instrumentov.........116 Prenosne in mehanizirane žičEice.............71 Izntera lesa Jugoslovanski standard ... 30, 61. 86, 109, 134, 167, 211, 238, 251 Nova taksa torska premerka , ..............251 Ocenjevanje količine lesa................217 Urejanje gozdov Umetni Čisti sestoji so nevarni.....,.......105 Mebanična predelava Lesni kombinat . - ......... . ....... 198 Nova vrsta lesenih stavb...... . ........ . 03 Pomik hlodov skozi gater .......... 16, 97, 124, 148, 206 Kebraste deske ...................234 Sečnja, izdelava in predelava btikovine........50, 96, 123 Kemijska predelava Eterična o!ja iz jelkovih iglic ............. 96, 234 Gozdne rastline za farmaceutsko industrijo.........103 " " ■ ■ ' ..............33 133 231 237 27 58 256 Kolofonijo in terpentinov» olje bomo dobivali iz domačih gozdov Letos bodo začeli prvič pridobivati borovo sraolo v Črni gori Nova uporaba borove smole ............ Prva celulozna tovarna na Poljskem ......... Tovarna eteričnih olj ............. Izkušnje smolarjenja v Slovenskem Primorju v letu 1947 Pridobivanje macesnove smole......... . , Lovstvo Krvoločna, kuna ...................209 Ribolojna postaja v Kobaridu............ . - 52 VeLik razmah rečnega ribištva v Vojvodini.............85 Vzgoja kadrov Drvarski tečaj v Kotljah.............. , . 106 Gozdni delavci — udarniki v Gornjemgradu.........83 Gozdarski institut Slovenije v prvem letu svojega obstoja , , . . 137 Kako bomo zboljSali učni uspeh , , . ...........209 Milijon učencev v tehnikumih in srednjih specialnih šolah .... 84 Naši strokovni kadri................. , 193 Pot do višje izobrazbe .............. 206, 255 Proglasitev udarnikov na žagi Belsko 27 Proglasitev udarnikov v lesno-industrijskem podjetju.......133 Za enotnost znanosti in prakse.......... . . , . 1 Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa , . .......85 Književnost Članki iz lesne industrije v »Gozdarskem vestniku« , . , , 148, 150 Izvlečki razpra.v »Gozdarskega vestnika« v srbskem, hrvatskem in makedonskem jeziku .............. 234, 255 Ing: Martin Cokl; Kako pogozdujemo, Ljubljana, 1948. Izdalo ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.......236 Icg. MJrko Sušteršič; Tablice za enomerne sestoje in deblovnice, Ljubljana 1946 ....................................18 Ing, Mirko Sušteršič: Tablice za prebiralni gozd, Ljubljana 1947 . , 18 ^Narodni sumart IÖ47, letnik 1.............. . 166 Neredno prihajanje »Gozdarskega vestnika«........96, 98 prirodoslovni list »Proteus«..............................19 »Sumarski listo;, glasilo gumarskih sekcija Druätava inženjera in leh- ničara FNRJ, godište 71, Zagreb 1947 ....................165 »Šuraarstvo«, časopis za sumska privredna, organizaciona in tehnička pitanja, 1948 . , . . ....................236 Tablice za kubiranje lesa po dr. M. R. Presslerju. Priredil; ing. Mirko Sušteršič. Založila Glavna direkcija republišldh gozdnih gospodarstev LRS v Ljubljani. Ljubljana 1947 ....................187 Sindikalno delo Čuvajmo in večajmo ljudsko imovino............52 Kako in zakaj Tovarna papirja in cehdoze VevČe-GoriČane presega plan.......................155 Naloge zadružništva v drugem letu petletke ,........S2 O ideološkem delu..........« ..,,... . 152 Treba je mobilizirati vse delovne ljudi, da bodo aktivno sodelovali v zadružni akciji ..................................17 Uvedba prenosnih barak za gozdne delavce.........173 Varčevanje v državni upravi.................153 V sindikalnih domovih bo letos preživelo okrog 45.000 delavcev in nameščencev ...................133 Zakoniti pie dp is i Jugoslovanski standard...... 30, 61, 86, 109, 134, 167, 211, 23S O gozdnih požarih ..................36 Pravilnik o pripravniški sluibi, strokovnih izpitih in strokovnih tečajih za uslužbencc gozdarske stroke 157 Pregled pravnih predpisov O gozdarstvu od osvoboditve do pomladi leta 1948 , , . . ............... Splošni zakon o gozdovih . . , ............ SploSni zakon o varstvu gozdov pred požari........ 126 20 53 Razno Ali se je naše podnebje spremenilo , , , . ........13 Gozdarsko letalstvo.............., . . . 155 Gozdovi in lesna industrija v Sibiriji 28 Gozdna, jesenska in zimska proizvodnja v SSSR ■ , . . , r . 37 Izvoz lesa iz Poljske ...................237 Lesna industrija v Gorskem Kotarju ............85 Naša lesna industrija na svetovnih tržiščih ..........28 Pionirsko delo lesnih delavcev na sovjetskem severu......28 Posebne snovi rasti . , ................84 Razvoj gozdno-zagarske industrije na Hrvatskem 85 SODELAVCI Avtorji Beltram ing. Vladislav............ 51, 65, 235, 256 Cividioi ing. Rudolf............ 124, 150, 165, 234 Cvek ing. Stanislav . . . , ........145 Čermak ing. Kveton , , . . ,.............173 Cokl ing. Martin................. 236, 256 Dopisniki.............. 16, 50, 96, 107, 123, 148 Em ing. Hans.....................179 GabrovŠek Emil .. ^ i . ..............126 GaŠperŠiČ Ivan . , ..................58 Gradišek Lovrenc ...................58 Jurhar ing. Franjo . .............. . ■ , 113 Kaj;ba ing. Mirko...................50 KlajojšČek ing. Viktor..................116 Klemenčič ing, Ivan . . , ...............71 Knez ing. Anton...................97 Komar Anton....................148 Kranjčič Lavoslav....................81 Kromar mr, ph. Janez.........................104 Novak ing. Viktor...................18 Oraš ing. Igo...................79, 248 Pejoski ing, Branislav.............. ... 231 Piščanec RudoJf...................121 Potočnik Martin ..........1Ö6, 190 Sarnavka ing. Roman , . ............... . 150 Sedlar Anton.....................93 Sevnik ing, Fraojo...................137 Sgerm ing, Franjo .......................187 Simič ing. Milan ...................96 Sotošek ijig, Stanko 17, 27, 28, 29, 30, 33, 52, 61, 82, 84, 85, 86, 99, 109 133, :34, 152, 153, 154, 155, 167, 169, 191, 234, 236, 237, 238, 258, 264 Slander ing, Jože . . • . ..............4, 80 Šter iQg. ^lan.....................217 Straus Venčeslav..................9, 83 Štukl Josip.................. , , . 108 Sušicršič ing. Mirko..................251 Tregubov dr. ing. Vlado.......... 13, 76, 105, 150, 183 Turk ing, Zdravko.................. . 123 Ugrenovič dr. ing. ptoE, Aleksander 124 Uprava .....................' . 98 Uredništvo ........... . 20, 55, 151, 157, 234, 255 Wraber dr, Maks . .............. 19, 201, 241 Ziani ing. Peter...............................1 Žagar ing. Bogoslav....................................36 Žagar Marjan.....................255 Žnidar Franc....................107 2onta Edi......................106 Zumer ing, Lojze ..........89 Korektura Košar prof. Jože Stavljenje Eksler Franc, PerŠe Jože Kliseji Klišarna »Ljudske tiskarne« v Ljubljani Me te ur Spari Ivan Revizija Nič Srečko Tiskanje Eferl Viktor, Juder Avgust, Fišer Roza, Marko Pavla Vezanje Veber Ivanka Fišer Angela, Huber Ivan, Kranjc Marija, Pukl Fraiic, TelepeČek Marija, Razpošiljanje Perger Franc, Sttftar Franc, Tomšič Magdalena, Uranjek Amalija Prostovoljno delo Uredništvo; Bučer Ivan, Delak ing, Boris, Košar prof. Jože, Mo* žina ing, Ivan, Rainer ing. Franjo, Sotošek ing, Stanko, Tregubov dr. ing- Vlado, Wraber dr, Maks Uprava: Bučer Ivan, Fajdiga Marija, Firsov ing, Vasilij, gojenci nižje lesne šole v Ljubljani, Mazi Olga, Rupnik Tone, Slovnik Ines, Sotošek ing. Stanko, Stiglic Neda, Spacapan Vera, Vodušck Ivan Za enotnost znanosti in prakse Ing, Petar Ziani [Beograd) Gospodarski razvoj naše države označujeta prehajanje proizvajalnih sredstev v družbeno last, in planska proizvodnja, ki koristi celotni družbeni skupnosti. Plan razvoja Ijttds-kega gospodarstva povezuje različne panoge proizvodnje v celoto glede na materialne izvire in možnosti. Razumljivo je, da je uresničenje plana v mnogočem odvisno od njegove kvalitete, t, j,: kako se posamezne postavke in obseg plana, na podlagi Česar se vrŠc načrtovanja, določene in izračunane ter kakšno Gotovost imajo. Zidanje zgradbe na tleh z nepreiskano nosilnostjo, pogozdovanje neke površine s semenom neznane provenience in kaljivosti, poljedelske kulture, za katere tla in klima niso dovolj preiskana itd., so sama dela, v katerih uspeh moramo dvomiti,. Čeprav se na videz taka dela tudi posrečijo, se je treba za tak uspeh po navadi zahvaliti raznim slučajnim okolnostim, ki ostanejo vedno neznane in jih zato pri ponavljanju takega dela ne moremo upoštevati. Praksa nam kaže mnogo takih primerov. Mnoga ponesrečena in propadla dela so priče takih nezadostno ali slabo proučenih osnovnih postavk, na katerih temelji neki delovni proces, Plansko gospodarstvo mora odstraniti vse negotovosti v domnevah in povečati gotovost uspeha do največje meje možnosti. Najmočnejše orožje v borbi za dvig kvalitete plana je nedvomno znanost in znanstvena raziskovanja. Razvoj znanosti in pravilna uporaba znanstvenih rezultatov v praksi jamči za razvoj gospodarstva, odstranjuje izgube, olajša dela in s tem zagotavlja blagostanje ljudskih množic. S tem je znanost postavljena na svoje pravo mesto; v službo ljudstva. Skrb, ki jo imajo oblasti za razvoj znanosti in znanstvenih ustanov, ni zgolj naključje. Številne šote, fakultete in znanstveni instituti so že danes — tri leta po osvoboditvi — stvarnost, o kateri ni razpravljanja. Toda znanstveno delo ni več privilegij posameznikov. Vedno obsežnejše naloge, ki se postavljajo pred znanost, zahtevajo sodelovanja vse večjega števila znanstvenih delavcev — pravih znanstvenih kolektivov, A to Še ni dovolj. Delo znanstvenih ustanov rodi šele takrat uspeh, če ga podpira in mu pomaga celotna praksa; sato je smisel za eksperimentaino^t in raziskovanje ter medsebojno sodelovanje, ki ga pozna zlasti mlajša generacija strokovnjakov v praksi,, prav posebno važen za razvoj znanosti. Znanost se bo pravilno razvijala samo ob povezanosti in svoji enotnosti $ prakso. Gozdarstvo je gospodarska panoga, ki so ji prav posebno potrebna znanstvena raziskovanja. Vzroki za to so najrazličnejši; PrviČ: sam karakter gozdnega gospodarstva; ker zavzema velike površine, zahteva obsežna raziskovanja in detajlno poznavanje funkcionalnih razmerij raed klimatičnimi in pedološkimi pogoji ter razvojem -sestavin. Drugič; današnje stanje naših gozdov vsiljuje probleme, ki zadevajo obnovo opustošenih gozdov, uvajanje hitro rastočih in tujih vrst, produkcijo semena, tehniko saditve in setve itd. Tretjič: v gozdarskih raziskovanjih smo bolj zaostali ko drugi; pred vojno pri nas nismo poznali orfanizacijskega in sistematičnega znanstvenega dela v gozdarstvu; v kolikor je bilo, je bilo sporadičnega značaja In brez močnejše povezanosti s prakso. Pri vseh raziskovanjih praksa lahko nudi in tudi mora nuditi vso pomoč znanstvenim institutom, ki vodijo ta dela. Napačno je mišljenje, da je za vsako znanstveno delo takoj potreben laboratorij in poseben instrumentarij. Nedvomno je, da moderna znanost ne more biti brez eksaktnega laboratorijskega dela, toda v gozdarstvu je obširno področje raziskovalnega in eksperimentalnega dela, ki ga lahko vsak strokovnjak na terenu vrŠi brez posebnih pomožnih sredstev; terensko primerjalni eksperimenti, n, pr. pri katerih se z menjanjem posameznih faktorjev dobiva optimalni rezultat, se pri pogozdovanju uporabljajo vse bolj, ker dajejo rezultate, ki so zelo važni za prakso. Vrednost teh eksperimentov se nedvomno poveča, če se izpolnijo še s pedološkimi in drugimi raziskovanji. Dalje se morajo razni eksperimenti in načini dela, ki so znani iz literature, na drugih tleh in v drugi klimi ter z drugimi vrstami drevja ponoviti in preizkusiti, da sc izognemo presenečenjem in izgubam pri izvrševanju operativnih nalog. Vzemimo za primer eksperiment, ki je bil izvršen v Bolgariji*}, Zastavljena je bila naloga; pogozditi zeJo zapleveljene požganine s semenom rdečega bora. Obdelava tal je bila izvršena tako, da so trato na I m" tal prevrgli tako, da so dobil! 2 ni° površine, na kateri so posejali seme rdečega bora (glej sliko)) To so delali v razdalji 3—4 m. Setev je zelo dobro uspela tako na odkriti zemlji kakor na obrnjeni ruši. Opazovanje v prvem letu ni ugotovilo nikakršne razlike v dolžini debele in korenin med borovčki na obrnjeni ruši in odkriti zemlji. Drugo leto so opazili, da se rastline na ruši mnogo bolje razvijajo kot one na zemlji, medtem ko je bila tretje leto ta razlika že precejšnja; Dolžina debele na ruŠi je bila za 26 % večja od onih na zemlji, dolžina koreninic v ruši je bila za 41 % večja od onih na zemlji; za to se je treba zahvaliti tvorbi hranljive plasti humusa med obrnjeno rušo in tlemi, ker se je plevel, pokrit z rušo, kakor je bilo ugotovljeno, zelo hitro razkrojil, in rastline na ruši niso trpele zaradi konkurence plevela, ki je bil poleg rnše; na zemlji so propadli zaradi konkurence plevela samo obrobni borovčld. Ta eksperiment je pokazal; 1, da je pogozdovanje s setvijo semen na zapleveljeaih pozga-ninah sorazmerno ceneno, ker je obdelava zemljišča in setev semena na 1 ha veljala okoli 700 dinarjev; Lesovodska Misal, J947. V,—VI„ Sofia. 2. da je hitra rast rastlin zaradi močnega razvoja korenin omogočila uspešno borbo s plevelom in prihranek sredstev, ki so drugače za to borbo potrebaa. Vrednost tega eksperimenta je posebno važna, če upoštevamo težave pri pogozdovanju zapleveljenih površin in starih požganin, ki jih je pri nas precej. Eksperiment Bi bil še bolj eksakten in Še več vreden, ko bi se izvršil pod različnimi pogoji z raznimi vrstami drevja, tal, klime in obdelave zemljišča in bi posamezne rezultate nato primerjali. To priznava tudi eksperimentator. Nadaljnja znanstvena obdelava takih teYenskih eksperimentov je že naloga instituta, ki sestoji n. pr, pri prej navedenem eksperi- -l'O « 'l'O m Setev rdečega bora (Pinus silvestiis) aa raziskovalni ploskvi v Bolgariji, — TLa so bila močno zaplev«I]ena. Na 1 m Urokih pasovih ao izkopali ru5e in jih prevrnili na sosednji üapleveljerii pas, Tako so dobili 2 m široke setvene pasove. Ze druga leto so pokaaali borovčlti na obrnjenih riiSah boljäo rast kot pa aa odkriti zemlji, S stalnim opazovanjem, merjenjem in potoianjera prispeva terensko osebje k uspešnemu delu znanstvenih institutov, (Ori^,) mentu iz snemanja pedoloških profilov, opazovanja klimatskega faktorja, merjenje količine vlage v tleh itd. Ni težko spoznati, da lahko izvrši takšne in podobne eksperimente vsak strokovnjak, tudi logar, z lahkoto in brez velikih sredstev, s svojim delom pa nudi veliko pomoč praksi in znanstvenim institutom. Toda sodelovanje prakse z znanstvenimi ustanovami ne sme biti anarhično in samovoljno. Načrtnost mora odlikovati tudi znanstvena dela v naši državi, prav zato pa mora biti vsako pomožno znanstveno delovanje povezano s svojim znanstvenim institutom. Tovariši gozdarji, inženirji, tehniki in logarji, uresničimo enotnost znanosti in prakse v naši stroki: za izvršitev našega gospodarskega plana, za napredek naše države! Zatrimo lubadarja! Ing, Jože Slander (Ljubljana) SKUSNJE V LETU 1947. S polaganjem lovnih dreves za IIL generacijo je bila v letu !947, kampanja proti lubadarjera zaključena. Akcija se bo nadaljevala letošnjo pomlad, ker ta goadui škodljivec Še ni zatrt. Ce bomo spomladi z zatiralno akcijo zače«!! pravočasno, če bomo na vsem ogroženem področju, delali strokovno pravilno, intenzivno in množično, poiem lahko računamo s tem, da bomo v letu 1948, na lovnih drevesih, ki jih bomo položili za II. generacijo, mo^li konstatirati, da je nevarnost lubadarjev odstranjena. Ministrstvo za gozdarstvo je 1. 1947. akcijo za zatiranje lubadarjev pravočasno organiziralo in zadostno^ s primernimi navodili v brošurah in okrožnicah pripravilo. Delo po teh navodilih in uspehi so pokazali, da so v skladu z načinom življenja lubadarjev, torej pravilna in praktična. Ugotovilo pa se je, da se je vk[jub temu ponekod delalo na terenu drugače, kar je akciji za zatiranje lubadarjev škodovalo, V naslednjem hočemo navesti nekaj najznačilnejših napak, ki so v nasprotju z znanostjo ter prakso in so se vršile pri izvajanju akcije za zatiranje lubadarjev. Neko gozdno gospodarstvo je naročilo svojim upravam, da podrejo lovna drevesa tam, kjer je opaziti več lubadark, dalje da se lovna drevesa oklestijo, ker ostanejo na ta način dalj časa lovna. Nekatere gozdne uprave so odredile, da se sortimeoti iglavcev zimske sečnje belijo samo v pramenih, češ da takih objektov lubadarji ne napadajo, če jih pa napadejo, potem se v teh ne morejo razviti do popolnosti, — Zelo razširjeno je mišljenje, da sortimentov za tesanje sploh ni ti'eba beliti, — Ponekod se je uvedla praksa, da vejevje ne zlagajo na kupe, temveč ga razmečejo po poseki, da se hitreje posuši, češ da suhih vej lubadarji ne napadajo. — Marsikje je razširjena praksa, da puste podrto drevo neokleščeno, ker se baje na ta način les hitreje suši. —V nekem poročilu čitam, da je brez vrednosti lovna drevesa podirati, dokler niso izdelana vsa po lubadarjih napadena drevesa, — Nekateri strokovnjaki so že 1947, leta govorili o degene-raciji lubadarjev. Da so pravkar navedena mišljenja ne samo napačna, marveč tudi škodljiva, naj potrdijo sledeča razmotrjvanja; NAVODILA ZA LETO 1948 1. Število lovnih dreves Vzemimo sledeče: Neobeljeni hlod, položen kot lovni objekt za velikega smrekovega lubadarja (Ips typographus) dolžine 10 m, srednjega premera ok. 30 cm, ima površino ok. 1000 dm"; 1 samec tega lubadarja oplodi 2 samici; vsaka samica položi 50 jajčec, dve torej 100; zarod teh dveh Slika 1. Žarišče lubadarjev v privatnem gozdu na. Dolenjskem (Cadrale pri Novem, mestu). Drevesa brez iglic in z redkimi obrSami so iubadarlte, Lubadarji so z rovi v ličju med skorjo in lesom prekinili dotekanje hrane in drevesa sc sušijo. Iz vsake luba-darke bodo zleteli stgtisoči hroščev na sosedno zdravo di'evje, če jih ne borao pravočasno in docela zatrli, (Foto: M. Mehora) samic, torej 1 črvotina potrebuje za svoj popoln razvoj površino 1 dra'; Številčno razmerje med satnci in samicami') je kakor 1 :2. Pri popolni zasedbi hloda po velikem smrekovem lubadarju in ob pogoju, da se bodo iz vseh jajčec izlegli hrošči ter se do popolnosti razvili, se bo na tem hlodu zaplodilo 1000 zarodov, t. j-100.000 hroščev ali ok. 33-000 samcev in 66.000 samic. Ker so lubadarji poligamni, odreja število samcev število zarodov in črvotin. Pravkar dozoreli hrošči bi torej potrebovali za razvoj svojega potomstva 33 zgoraj opisanih hlodov. Lubadarji pa imajo sovražnike. Ti jih zrejo aH na drug način uničujejo, torej Številčno reducirajo. Poleg tega uničimo mnogo mrčesa tudi z beljenjem dreves in sežiganjem lubja. Ako vzamemo, da se na ta način uniči °/io lubadarjevega zaroda, ostane za daljnji razpJLod še vedno ^/lo hroščev, t. p okoli 3300 samcev in 6600 samic. Ta množina lutadarjev pa potrebuje za razvoj svojega potomstva 3300 dm' površine deblovine, torej tri prej opisane hlode, Tako račun! Mislili pa moramo na to, da znanost do danes Še ni niti približno ugotovila, kakšno vlogo igrajo prirodni sovražniki lubadar-jev. Posamezne vrste teh so sicer znane, vendar pa znanost še ne pozna njihovega delovanja, Da ličinka Clerus formicarius L. žre luba-darfe, da razne ose (najezdniki — Ichneumonidi) svoj zarod razvijajo v lubadarjih samih kot zajedale! (paraziti), je znano, Vendar ni znano, v kakšnem obsegu, Je pa še cela vrsta drugih parazitov, ki se zanje samo domneva, da uidcujejo lubadarje; toda njihova biologija nam fe še premalo znana, Zato ne moremo trditi, da je zgornji račun točen. Veliko vprašanje je namreč, Če se zares uniči °/io lubadarjev. Če to ne drži, potem je množenje lubadarjev še intenzivnejše, kakor smo zgoraj predočili. Popolnoma jasno je torej, da predstavlja že ena sama lubadarka veliko nevarnost za bližnji sestoj. Zato mišljenje, naj se lovna drevesa podirajo tam, kjer je opaziti več lubadark, nikakor ne more biti pravilno. Število lovnih dreves se ne da niti predpisati niti šablonizirati. Preveč je faktorjev, ki to število odrejujejo, ti faktorji pa so v vsakem sestoju drugačni. Število lovnih dreves more torej odrediti samo dober strokovnjak, ki budno spremlja gibanje lubadarjev in njihov razvoj, O. Schneider — Orallf Udi (»Schweizerische Zeitschrift iür Forsf-wfesen«, 19<7,, str. lOO), da je iteyilo samic velikega smrekovega lubadaria približno enako številu samcev. Takoj sem pomislil, da ta trditev ne more veljati xn naäe raimere. tm res; pregledal sem dvesto kar po£ez odbranih črvin v Dobravi pri Brežicah in ugotovil: firvine / 1 glavnim rovom (Isaiuica) , , . . 27 črvtti črvine z 2 glavnima rovoma (2 samici] , , . 141 črvia črvine a 3 glavnimi rovi (3 samice) . , < . 32 crvin 2- Ali naj lovna drevesa klestimo Nekateri strokovnjaki so za to, da lovna drevesa klestimo in sicer zaradi tega, ker po njihovem mišljenju ostanejo okleščena drevesa dalj časa v soku, torej lovna, medtem ko se neoklešČeno drevo prehitro posuši. Znani entomolog dr. K. Escherich') pravi sledeče; »Trdijo, da se okleščena drevesa hitreje sušijo ko neokleščena. To je samo deloma 'toČHo, V senci in pri. vlažoera vremenu tranxpirlrajo listi na Slika 2. Tipična črvina ene rodbina velikega smrekovega lubadarja (Ips typographus) iz Dobrave pri Brežicah, RadoČno ie videti tri glavne (matične) rove samic in številne stranske rove, ki [ih izgriiejo ličinke. (Foto: M. Mchora) podrtih drevesih vsekakor Še nekaj Časa in na ta način beljavi debla odtegujejo vodo. Na mestih, ki so izpostavljena soncu in vetru, pa Hsije in iglice prav kmalu ovenejo, zaradi česar preneha transpiracija, tako da se takemu drevesu ne odteguje več vode ko pa drevesu, ki je okleščeno in je na istem mestu. Poleg tega pa veje neoklešče-nih dreves zasenčujejo precejšnjo površino deblovine. Zato ostanejo neokleščena lovna drevesa dalje lovna kot pa okleščena drevesa«, ') Dr. K. EschericK; Die Forstinsekten Mitteleuropas, IL, Berlin 192^, Str. 457. I Skoro isto pravi tudi znani entomolog dr, Otto Küsslin^: »Na podlagi lastnih in tujih izkustev irdim, da ni nobene razlike med okleščenim in neokleščenim lovnim drevesom. Brž, ko listi in iglice ovenejo, preneha transpiracija. Na drugi sirani pa je obrša največje važnosti, ker privabi Številne lubadarje, ki napadajo drobne sorti-.mente. Važnost teh lubadarjev se nikakor ne sme podcenjevati. Zato je velika tehnična napaka, Če lovno drevo oklestirao,« Mišljenje teh entomologov je jasno in točno. Strokovnjaki, ki zagovarjajo kleŠČenje lovnih dreves, pač ne mislijo na one lubadarje, ki se razvijajo v tankih sortimeotih (predvsem v vejah, vejicah in vršičkih, če pa, poterri važnost teh lubadarjev podcenjujejo. Iz svojega izkustva vem, da morejo lubadarji, ki napadajo obršo, uničiti samt tudi najdebelejsa drevesa (Ips calchographus, Ips Vo-rontzovi, Myelophilus minor itd,), O tem se more prepričati vsakdo, ki se bavi z zatiranjem lubadarjev, 3, Beljenje iglastih sortiraentov Potreba, da se iglasti sortimenti belijo, je dovolj jasno utemeljena v Članku »Zatiranje lubadarjev^t, in v brošuri »Zatirajmo luba-darje«. Da pa beljenje v pramenih ne predstavlja nikakega preventivnega ukrepa za varstvo gozdov pred lubadarji, naj dokažejo sledeča dejstva; Dne 19, VII. 1947 sem v Krakovem pri Sevnici pregledal skladovnico hmeljevk, ki so bile obeljene v štirih pramenih. • Čeprav so bili na teh hraeljevkah prameni skorje ozki, se je vkljub temu v njih naselil mali smrekov lubadar (Ips chalcographus), kar more potrditi tudi logar ŠepuJ lyan, ki je bil tedaj prisoten. Šolski praktikant Barič Jože mi je poslal kos smrekovega lesa, izrezan iz hloda, ki je bil v pramenih obeljen. Pod njegovo skorjo se je razvil zarod velikega smrekovega lubadarja do popolnosti, čeprav je bila skorja samo nekoliko centimetrov široka, Na žagi v Bršljinu pri Novem mestu sem pregledal v maju 1947 skladovnico smrekovih neobrobljenih desk. Vsaka deska je imela lubje, V vseh teh deskah sem ugotovil ličinke velikega smrekovega lubadarja (Ips typographus). Deske so bile sežagane v marcu iz hloda, ki od lubadarja še ni bil okužen. Ta dejstva potrjujejo umestnost predpisa, da se morajo vsi iglasti sortimenti letne in zimske sečnje popolnoma obeliti. Švica je prepovedala'] uvoz vsega iieobeljenega tehničnega lesa. Tako tudi Madžarska. Na področju državne go-zdne uprave v Novem mestu sem pred 10 dnevi ugotovil, da les, namenjen za izvoz v Madžarsko, temeljito belijo (ne samo v pramenih!), medtem ko ostali Dr, Otfo Niisslin: Leitfaden der For-^tinsekienkunde, Berlin igi3,, sir. 223, 'O o. Schneid er-Orelli; »Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen« 1947., Str. 90, nejo Sortiment! za domače potrebe ncobeljeni in se v takem stanju tudi prevažajo. Popolnoma jasno in razumljivo je, da sta Švica in Madžarska prepovedali uvoz ne obeljenega lesa samo zaradi zaščite svojih gozdov. Nekateri gozdarski strokovnjaki so mišljenja, da so v nevarnosti samo smrekovi sestoji, ne pa tudi borovi in jelovi. Zato lahko vidimo marsikje borove in jelove Sortimente, ki niso beljeni niti v pramenih, Slika 3. Ličnata [nalranja) stran smrekovega lubja, ki so jo izgrizli hrošfii in liSinke velikega smrekovega lubadarja [Ips typographus) v gozdu blizu Rdečega kamna pri Kunčah na Rogu, Pripominjamo, da ni niti eoe Srvine samo z enim matičnim ali glavnim rovom, kar pomeni, da je priSlo na enega samca največkrat po dve, pa tudi po tri samice — primerjaj pripombo na str. 6. (Foto; M. Mehora) Da to mišljenje ni pravilno, naj dokažejo sledeča dejstva: Dne 13, V. 1947 sem na žagi KLO v Mirni pri Trebnjem ugotovil na borovih hlodih močan napad velikega borovega lubadarja (Ips sexdentatusj, kar moreta potrditi tedaj prisotna ing. Bogoslav 2agar m gozdar Mihev, Dne 4, VII. 1947 sem na žagi v Celju v prisotnosti ing. Dominika Oberstara ugotovil nenavadno množino velikega borovega lubadarja na bo-rovih hlodih. Na žagi v Čepovanu sem dne 7, VIL 1947 na jelovih hlodih ugotovil velikega jelovega lubadarja (Ips curvidens), Prisoten je bil ing, Bogomir Šinkovec. Ta dejstva naj zadostujejo! 4- Tesanje iieobeljenih iglastih sortimentov Mišljenje nekaterih gozdarskih in tudi drugih strokovnjakov, da sortimentov, ki se bodo tesali, ni treba obeliti, temelji na domnevi, da se trske hitro posušijo, zaradi česar se v njih lubadar ne more razvijati. Da to mišljenje ne more biti točno, dokazujejo že dejstva, ki so navedena pod 3. To trditev pa naj podkrepi še sledeča ugotovitev; Dne 5, IX. 1947 sem na Črnivcu .pri Gornjem Gradu pregledal kup trsk. Vse so imele lubje. Da se je tesanje vršilo že pred daljšim časom, se je videlo iz tega, ker so trske že potemnele, V teh trskah, ki so ležale na odprtem mestu, torej na soncu in vetru, so bili živi mladi hrošči velikega smrekovega lubadarja, kar more potrditi tudi tedaj prisotni gozdar Žagar Jože, 5, Zlaganje vej in v.rhačev Tanjši iglasti material napadajo sledeči lubadarji; Smreke : šesterozobi smrekov lubada|^(Pityogenes chalcographus), mali smrekov lubadar (Pityophthorus micrographus), srednji smrekov lubadar (Ips amitinus). Jelke; mali jelkov lubadar [Cryphalus piceae), mali smrekov lubadar (Pityophthorus micrographus) Ips Vorontzowi. Bore: mali borov strženar (Myelophilus minor), šesierozobi borov lu^dar (Ips aciiminatus), mali borov lubadar ((ferphoborus minimus). 2e zgoraj je omenjeno, da morejo ti lubadarji sami uničiti najmočnejše drevo. To trditev naj podkrepijo še sledeča dejstva: y gozdu »Trnovo« pri Gorici sem dal 1947. leta podreti jelko-lubadarko [zeleno), ki je bila prepolna malega smrekovega lubadarja. To moreta potrditi tedaj prisotna ing, Cvek in ing. Saša Cvetko. Državna gozdna uprava v Idriji je ministrstvu za gozdarstvo, poslala 3 kose smrekove skorje z raznih lovnih dreves iz leta 1947. Na teb skorjah je točno videti, da je ličje teh lovnih dreves popolnoma razjedel šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes cTialcographus). Upbšteva-H pa moramo na eni strani mnogoštevilnost teh luba-darjev (v eni rodbini celo do 12 samic!), na drugi strani pa njihovo lastnost, da morejo biti tudi primarni, t, j., da morejo napasti in uničiti tudi popolnoma zdravo drevo. Četudi napadenega drevesa vedno ne uničijo, vendar ga dovedejo v hirajoče stanje in na ta način pripravijo napad večjih iubadarjev- Te lastnosti lufaadarjev drobnih sortimentov pa moramo vsekakor upoštevati, če hočemo z zatiral no akcijo us.peti. Zato moramo tudi tem lubadaijem nastaviti objekte za njihov razvoj, torej lovna drevesa z obrSami in lovno vejevje. Potemtakem je razmetavanje vej po posekah popolnoma napačno in nestrokovno, ^^azpietane veje se prehitro posušijo in postanejo nesposobne za razvoj, lubadarjeve zalege, Če pa objektov, sposobnih za razvoj lubadarjev ni, napadajo ti tudi ,zdrava drevesa, ki morajo zaradi ogromnega števila tega mrčesa Ttončno omagati. 6, Sušenje podrtih dreves z obrŠo Precej' razširjena navada v Sloveniji je, da ostajajo debla podrtih dreves, neprežagana, obrŠe pa neokleščene, češ, da se deblo na ta način hitreje posuši. To mišljenje je. napačno, postopek sam pa brez vsake praktične vrednosti. (To je dovolj jasno dokazano pod 2.) " , Razen tega si oglejmo to ravnanje z drevesi se z druge strani, t. j. s stališča varstva gozdov pred lubadarji. Vsako podrto drevo z obršo je lovno drevo v pravem smislu besede. Z gotovostjo niorarao računati s tem. da tako drevo načnejo hibadarj!. To pa nikakor'ne bi motilo, ko bi drevo pravočasno oklestilj, obelili ter veje in lubje sežgali. Tako pa se ne dela. Tako drevo oklestimo, obelimo in razžagamo šele tedaj, ko je deblovina dovoij suha, ne pa tedaj, ko bi bil čas za zatiranje lubadarjev- Popolnoma jasno je, da'^ tak postopek ni v skladu z zatiralno akcijo. Še veči^S ^kim ravnanjem-z drevesi lubadarja gojimo, ne pa uničujemo. 7.'JC dsa i še .polagajo l,o v n a-d&e.v e-.s-a- Ce bi lovna drevesa podirali Šele tedaj, ko so izdelana vsa po lubadarjih'napaSena drevesa, po^em :ne .jfeil^ipeii Jia uspsh akcije za zatiranje lubadarjev. Te trditve ni težko dokazati, Lovna dreSfesä' so'edino učinkovito SEie'dStvo; za zatiranje lubadarjev, Da pa bodo čim bolj učinkovito lovna, jih je treba položiti viä^v2-^3-'tedne .pr^d. za'Setk-onl- fijjeiija:M:ui»ädai^jev,. LutödarJ^e pa lahko izdelujemo do samega začetka rojenja in tudi Še pozneje. Ako pa vzamemo primer^ Öä Mšrao uspeli pravočasno podieti in pravilno izdelati vseh lubadark, potem moremo situacijo rešiti samo na ta način-, da položimo-v-okoliei-lubadark še-pred-zaČetkoEi rojenja lubadarjev ustrezajoče število lovnih dreves, ker je gotovo, d?, bo Šel lubadar v ta lovna drevesa. Na ta način smo lubadarja, ki je bil v neizdelanih lubadarkab, »blokirali«. Mišljenje, »da je brez vrednosti, lovna drevesa podirati, dokler niso izdelana vsa po lubadarjih napadena drevesa«, je torej hraz vsake podlage in absolutno nestrokovno ter škodljivo, 8. Degeneracija Itibadarjcv Leta 1947, sem nekoJikokrat slišal mišljenje, da lubadar ni več nevaren, ker je že degeneriran, Na vprašanja, kaj utemeljuje to trditev, nisem dobil odgovora. Opozorjen na ta eventualni pojav, sem opazoval lubadarje tudi s tega stališča. Domnevam, da je pri jlubadarjih glavni kriterij degeneracije zmanjšano Število potomstva. Ugotovil pa sem sledeče; Da je zelo malo Število zarodov velikega smrekovega lubadarja z eno samo samico, da jih je več s tremi samicami, največ pa z dvema samicama (70?o). Pri tem lubadarju sem nadalje ugotovil, da je en matični hodnik dolg 16 cm in da ena matica položi tudi celo 76 jajčec. Pri šestozobnemu smrekovemu lubadarju (P, chalcographus) sem ugotovili v eni črvotini celo 12 matičnih rovov (torej 12 samic). Ti pojavi pa nikakor ne morejo biti v skladu z degeneracijo lubadarjev, temveč prav nasprotno. Akcija za zatiranje lubadarjev se nadaljuje, Še v tem letu moramo te gozdne Škodljivce zatreti. Zatrli pa jih bomo le tedaj, Če bomo delali strokovnjaško, Uvaiaimo norme Vzdržujmo delovno disciplino Pospesujmo socialistično tekmovanje Popuiarizirajmo udarnike in novatorje ^ Rocionalizirajmo delo in stroje Borimo se za vsakdanjo izpolnitev celotnega plana Ali se je naše podnebje spremenilo Dr. ing. Vlado Tregiibov fLjubliana) V zadnjem Času opažamo vrsto toplih in suhih let. Cuje se mnenje, da se nase podnebje spreminja, nekateri vrenienoslovci celo trde, da stojimo pred napreduj o čini spreminjanjem ^eoiizičnih pojavov. Treba je poudariti, da na podlagi krajše vrste izrednih let — suhih in toplih ali vlažnih in hladnih — še ne smemo sklepati na podnebne spremembe večjega obsega in trajnega značaja, kajti za takšno trditev je potrebno dolgoletno sistematično preučevanje zanesljivih meteoroloških podatkov. Profesor dr, Vajda je v Zagrebu predaval o zanimivem pojavu, da je zadnjih 30 let opažati v slavonski ravnini večje število suhih let in da se je srednja letna toplota za spoznanje zvišala. Po predavate- ' Ijevem mnenju naj bi bilo to neznatno zvišanje letne temperature eden od vzrokov za močnejše pojavljanje gosenice zelo škodljivega metulja gobavca (Lymantria disparj, ki pustoši slovite slavonske hrastove gozdove in povzroča njihovo sušenje. Toda ia ugotovitev ni osamljena. Toplejšo periodo z manjšo količino padavin so opazili najprej v srednji Evropi, in sicer najbolj v Alpahi kjer ledeniki stalno nazadujejo, to se pravi, da se njihove spodnje meje umikajo navzgor, Čim večji je ledenik, iem očitnejši je pojav njegovega umikanja (retrait des glaciers). Pisec tega Članka je sam opazoval nazadovanje alpskih ledenikov in preučeval progresivne serije vegetacije, ki je postopoma osvajala tla, oproščena težke ledene odeje. Eden največjih alpskih ledenikov, Glacier d'Argentfere v skupini Montblanca, se je v zadnjih 50 letih umaknil za več sto metrov, O preučevanju tega važnega klimatoloäkega pojava se je nabrala Že obširna literatura. Slovenski planinci opazujejo v zadnjih letih nezadržno manjšanje in ginevanje triglavskega ledenika. Zelo zanimivi in važni so podatki o spreminjanju podnebja, ki jih najdemo v raznih strokovnih razpravah, objavljeni 1- 1947 v časopisju ZSSR, Tako ugotavlja proE, Djerzejevskij, nosilec stalinske nagrade, da se je v zadnjih 30 letih povprečna letna temperatura najmočneje dvignila v severnih obtečajnih predelih. Če primerjamo podatke, ki jih je zbral zn'ani raziskovalec Severnega tečaja Fritjof Nansen na svoji polarni ekspediciji z ladjo »Fram« I. 1894—95, z opazovanji, ki so jih izvršili -sovjetski ražiškovalci aä ladji »Sedov« 1, 1938—39 v približno istih predelih, ugoto-vimo važno de stvo, da se je srednja temperatura za posamezne mesece zviŠaJS ce o za 9,5''C, medtem ko znaša zvišanje srednje letne temperature' ce e 4® C, kar pomeni izredno kHmätöldskö spremembo. Primerjava podatkov treh najsevernejših* iiieteOroloških postaj; Jakutsk in Turuhansk v Sibiriji ter TertHeirk na!>pplotoku Kola, ki so delovale v istem Časovnem razdobju, kaž^, akb vzamemo' srednje triletne temperature, da se je zvišala letna -temperatura V Jakutsku za 0,5" C, v Turuhansku za 1,2® C in v Teriberku za 1,5® G, Iz zemlje/3 pisne lege navedenih krajev je ^razvidno, da narašča razlika. ..v letni temperaturi od vzhoda proti' zahodu/ " Premeščanje toplih zračnih mas od zahoda proti vzhodu povzroča istočasno ohlajevanje v sosednih predelih. Posledice toplotnih sprememb se kažejo tudi pri nastajanju ledu (ledenih ploščj v Ledenem niorju: v nekaterih pasovih ga je več, v drugih manj. Ti pasovi so po podatkih sovjetskega učenjaka V. S. Nazarova razporejeni navzkriž glede na severni tečaj. Sovjetski vremenoslovec Rubinstein navaja v svojem najnovejšem delil, da se je temperatura v zadnjem desetletju zvišala skoraj na vsej zemlji, aH prav tako ugotavlja, da je istočasno nastopilo v nekaterih zemeljskih predelih ohlajenje. Ta navidezna sprememba podnebja povzroča posledice, ki so 'ogromne važnosti posebno za severne dele Sovjetske zveze. Kakor • osvaja v Alpah vegetacija prostor, la je bjl sproščen ledene odeje, podobno se opaža v polarnih pokrajinah Sovjetske zveze, da gozdovi osvajajo obsežne obtečajne tundre, kar pomeni ogromno gospodarsko vrednost, S tem zboljšanjem podnebnih razmer bo tudi velika in velevažna severna morska pot, ki obsega in veze vse severne predele Sovjetske zveze, mnogo bolj odprta. Pojavlja se vprašanje, kakšni so vzroki spreminjanja podnebja in ali so nastale spremembe trajnega značaja. V tem pogledu so SQvjet.ski učenjaki zelo molčeči. Treba je predvsem naglasiti, da trajnih in stalnih klimatskih sprememb, ki bi bile odločilne za razvoj vegetacije na zemlji, ne poznamo od zadnje ledene dobe, to se pravi vsaf 20,000—30.000 let. To se da s precejšujo gotovostjo sklepati iz paleontoloških dognanj in iz podatkov o mejah zemljepisne r^širjenosti živalstva in rastlinstva, Razen tega . nam povedo zgodovinski .podatki, da so se tudi v preteklih vekovih pojavljale vremenske spremembe z ekstremnimi pojavi. Tako nam poroča zgodovina, da je L 1620. led pokril Črno morje, Bospor, Dardanele, jadransko in de! Sredozemskega morja, L I011,,,pa,ie.celt>jzmrzn!l Nil, Iz 14. in 1,5. veka imama-poročila o tako hudih;sušah,,da.,s0,._sej posušile velike reke. V pojavljanju suKihiin vlažnih ozir. vročih^iri hladnih let so iskali v^-emp'noslByci neko 2ap,orednpst (periodičnost) in zakonitost., P6-staviiii so.iiY,, tera,_,pqglfedt:^ razne te,orij,e, ki imajo večjo ali manjšo yerjetijOÄtjfÖineiqb^^^e^naje Brucknerjeva teorija, tci je irriela.doslej ijajveČ SIc^i^naj-preučevanj^ slojev v alpskih lede-gjJ^h/in^^vdr^gili ,poja|yih. Po tej teoriji znaša razdobje, Y ,k.% t,e t,em § e suh ^ ^ in vfaž na 1 e t^a^ p^eri od i čn o p p n ay 1 j a j p, 35 let. Podoba pa je, da so t,ajn vse drug^erteqrije-.v povejšem Času odpovedale, ker i®Jse jai^};^io-suQa,le.ta j (^aljšili razdobjih. Z%tß?nödic%%,spfemmjaaje .'C^Gififfinje) podnebnih (pojavoy, rki ssfk.^? v-le^^kraj^^ su|erQ2. xU'g®' j.^ v^etop ve2"yzr,okov. Morda živiiRg-jPtrav mi hv .m, sir. 59 io 60! JUGOSLOVANSKI STANDARD tpHi mi NEOBDELAN LES RAZVRŠČANJE IN MERJENJE JS 1001 Neobdelan les je ves okrogli les, izdelan v gozdu, kateremu je prištevati iudi les za kemijsko predelavo in. les za kurjavo. 1 RAZVRŠČANJE 11 Drevesovina je lesna masa drevesa, ki (o delimo na deblovino, vejevino, vrJjčkovino, tanko vejevino in panjevitio. 111 Deblovina je lesna masa debla in rogovil brez vej in vršičkov. Panja ne računamo k deblovini- 112 Vej'evioa je lesna masa vej, debelih nad 7 cm z lubjem. V lesno maso vejevine računamo tudi lesno maso onega dela vrhovine, ki je debel nad 7 cm. 113 Vr§ičkovma (tanka vejevina) je lesna masa vej m vejic, ki so tanjše od 7 cm z lubjem. 114 Panjevina je lesna masa panja in debelih delov korenin, t. j. tistega dsrevesnega dela, ki ostane praviloma po podiranju navadno v zemlji. 12 Po načiau porabe O delimo les na les za tehniško porabo (tehniški les), les za kemijsko predelavo in les aa kurjavo. M 121 Tehniški les so daljši ali krajši deli debla odnosno debelih vej; S delimo ga na okro'gli les in cepljeni les. (K ^ 121.1 Okrogli les delimo na hlode, okrogli gradbeni (stavbni) les in tanki tehniški les. < « 122 Les za kemijsko predelavo je les, iki ga predelujemo s kemij-< skim 'ali mehaničnim postopkom za pridobivanje celuloze, taninskih ekstraktov in raznih derivatov suhe destilacije. 123 Les za kurjavo je samo tisti les, katerega ne moremo porabili g za tehniški les in moremo od njega porabiti le njegovo ogre- O valno silo. iä ^ NndaljeviLDf« fitr. 2 [S Obveznost t&jfa stand&rda je prcdptsana z ^ odlofbo pre.däcdnikA Ztclu^ fkUpake ko-cntaiife iL 6S/7 1947 ISlužHeai V^t FNÄJ, H. 3Ä/I947 Sinn 2 JS 1001 NEOBDELAN LES — RAZVRŠČANJE ?N MERJENJE 13 Po debelioi razvjsčamo v debelinske razrede in podrakraiie le hlode in okrogli gradbeni les. 131 Debelinski razredi so 1. razjed do Viključno 19 cm srednjega premera brez lubja 2. razred od 20 do vključno 29 cm srednjega premera brez Lubja 3. razred od 30 do vključno 39 cm srednjega premera brez lubja 4. razffed od 40 do vključno 49 cm srednjega premera brez lubja 5. razred od 50 do vključno 59 cm srednjega premera brez lubja 6. razred od 60 cm naprej. Nadaljnji debelinski razredi in omejitve v debelinskih razredih morajo biti v dobavnih pogojih posebej naznačeni, 132 Debelinski podrazredi V 1, 2 in 3 debelinskem razredu so predvideni se sledeči pod-razredi; 1. a podrazred do vključno H cm srednjega premera brez lubja 1, b podrazred od 15 do vkljuGno 19 cm srednjega premera brez lubja 2, a podrazred od 20 do vključno 24 cm srednjega premera brez lubja 2. b podrazred od 25 do vključno 29 cm srednjega premera brez lubja 3. a podrazred od 30 do vivljučno 34 cm srednjega premera brez lubja 3. b podrazred od 35 do vključno 39 cm srednjega premera brez lubja Nadaljnje razvrščanje v podrazredu mora biti v dobavnih pogojih posebej naznačeno. 14 Po Času sečnje delimo les na 141 zimsko sečnjo t. j. les sekan v času od L oktobra do 15. aprila in 142 letno sečnjo t. J. les seltan v času od 16. aprila do 30. septembra. Nadaljevanje aa str. 3 I Sirm ! JS 1001 NEOBDELAN LES — RAZVRŠČANJE IN MERJENJE 2 MERJENJE se vrši 21 pri tehniškem lesu 211 za hlode in okrogli gradbeni les: 211.1 Hlode in okrogli gradbeni les dobavljamo po kubičnih melrih plm). Merimo jih tako, da izmerimo posamezne' dolžine in premere ter ugotovimo kubaturo iz teh podatkov na dve deselinki (decimalki). 211.2 Dolži-no hlodov in okroglega gradbenega lesa merimo na najkrajši razdalji na cele decimetre, zaokroženo na nižje (t, j. tako, da ne priraČuna.vamo delov decimetra). Običajnega pri-robka (iprida, nadmere ali »Špronca«) pri računanju kubature ne priračunavamo. 211.3 Premer merimo brez lubja sredi hloda ali okroglega gradbenega lesa navskriž (praviloma največji in najmanjši) na cele centimetre zaokroženo na nižje, nakar izračunamo aritmetično sredino, ki jo zaokrožimo tudi na nižje. Ce je sredi hloda ali okroglega gradbenega iesa na mestu merjenja grča ali oteklina, merirao premer navzkriž pred tem in za tem mestom v enakih razdaljih ia iaračunamo 'aritmetično sredino. 211.4 Za hlode in okrogli gradbeni les, dolge nad 6 m, je ugotoviti kubaturo po sekcijah na zahtevo prodajalca ali pa kupca, 212 Za tanki tehniški les; na prostorne metre (prmj, na kose (komade) odn. na butare ali svežnje določenih dimenzij. 22 pri lesu za kemijsko predelavo in pri drveh: po teži ali po prostornih metrih t, j. skladovnicah po I m višioe, širine in dolžine, zloženih pazljivo s čim manjšimi vmesnimi prostori. Kolofonijo m terpentinovo oije bomo dobivali iz domačih gozdov Ing, Stanlto S o t o S e k (Liubljana) Pridobivanje borove smole iz domačih gozdov pomeiü v razvoju slovenskega gozda'rstva po osvoboditvi jugoslovanskih narodov revolucionarno dejanje. Ker ozemlje Jugoslavije pokrivajo obširni borovi Spretne roltc lončarjev so izdelale desetisoče lončlcov za borovo, smolo. — PiEkmurski lončar v Filovcih oblikuje lonček (Foto: M. toki), . f ■■ f , v gozdovi, so bili že pred desetletji dani vsi naravni pogoji za smolar-jenje. Nekateri strokovnjaki so že takrat poznali sodobne delovne' metcfde tehnike pridobivanja borove smole j ki ne pomenijo prav nobene škode niti za zdravstveno stanje borovja niti za tehnično vrednost borovine. Napori nekaj posameznikov, ki so predlagali in doka^ zovali potrebo predelave domače borove smolfe v kolofonijo iii terpentinovo olje, takrat niso rnogli uspeti. Naleteli so na nasprotovanja in neraztimevanja. Tedanja oblast je. izvrševala voljo tujih in domačih kapitalistov, ter skrbela za njih bogatitev- Njihovi sebični računi so zahtevali uvažanje, tudi te suro'vine iz inozemstva, da bi tako jugoslovanski narodi ostali v vsestranski polkolonialni od- visnosti, Gozdnim posestnikom so preko svojih plačancev razlagait, da pridobivanje smole škoduje borovim gozdovom in da postaja po smolarjenju borov les manj vreden. Ljudstvo ni bilo dovolj poučeno in je po navadi verjelo takim »dobrohotnim« besedam. Nasedali so jim tudi mnogi strokovnjaki. Istočasno pa so dopuščali nabiranje smrekove smole z zasekavanjem smrek, ki pomeni pustošenje gozdov in s tem škodo posameznikom in skupnosti. Samo na Slovenskem je bilo vsako leto nabranih več vagonov smrekove smole, poškodovanih več kot stotisoČ smrek, ki so postale leglo lubadarjev in drugega mrčesa ter raznih glivic, s Čemer so se bolezni in pustošenja širila še na preostalo zdravo drevje. Tako je takratna oblast dopuščala, da so se gozdovi pustošili, dosegljivi dohodki zmanjševali in novi viri za donosnost naših gozdov zanemarjali. Vse to je pomenilo veliko škodo za naše ljudstvo. Študije in ugotovitve o pridobivanju borove smole v LRS, ki so biJe uvedene takoj po osvoboditvi, dokazujejo, da je mogoče ob pravilnem delu dvigati iz naših borov dragoceno surovino, ki je nujno potrebna naši industriji. Lani in letos Je dobila naša industrija z« precej kolofonije in terpentinovega olja iz domače smole,') Danes Je uvedeno smolarjenje v državnih gozdovih Prekmurja, Dravskega polja. Gorenjske in Krasa, 2 doseženimi uspehi pa ne smemo biti zadovoljni. Smolarjenje je treba razširiti v vse borove gozdove državnega, zadružnega in privatnega sektorja, kjer koli so dani za to objektivni pogoji. Splošni zakon o gozdovih zahteva v čL 20, da podiramo borove sestoje praviloma po smolarjenju^). Zato je potrebno vsaj do začetka pomladi v smolarskih gozdovih odbrati in pripraviti za smolarjenje vse drevje, k) je zrelo za sečnjo v prvih petih letih, nato pa vsako leto postopoma določiti letni posek. To je tudi zahteva petletnega plana"). Direkcije gozdnih gospodarstev vključujejo v skladu z nalogami planskega gospodarstva v smolarjenje vedno več borovja. Njim bodo gotovo sledile tudi uprave nedržavnih gozdov. Vsako leto bodi vedno manj zrelih borov, iz katerih ni bila pred sečnjo pridobljena dragocena snov! Sedaj je množina takih dreves Še ogromna. Samo desettisoč borov, debelih nad 25 cm, bi lahko dalo ob petletnem smolanenju pred sečnjo okoli 50^—60 ton smole in nudüo Industriji okoli 35—40 ton kolofonije in 5—6 ton terpentinovega olja. V Jugoslaviji pa dozori vsako leto za sečnjo več stoiisočev takih borov, v predelih, ki imajo vse objektivne pogoje za uvedbo te za nas nove gozdne proizvodnje. Zato se bodo vsi, ki so zavestno vključeni v petletni plan gozdarstva, zavzeli z vso voljo in znanjem za to, da ne bo še vnaprej zgubljeno vsako leto stotine in stotine ton marsikje nenadomestljive industrijske surovine. Aktivisti bodo pre') Primerjaj Industrijski vestnik 1^46, str. 94, =■) SploSni zakon o gozdovih (Ufadni list FLRJ, 1947, ät. 106/778, LRS, 1947, 5t- 31, čl, 25. in 27. io Gozdarski vestnik 1947, str, 1981. Zakon o petletnem planu LR Slovenije (Uradni list in Gozdarski vesfoik 1948, str. 221. pričali tudi kmetske gozdne posestnike o potrebi in donosnosti pridobivanja smole, ki ga je možno marsikje organizirati na zadružni osnovi. Način pridobivanja more in mora biti tak, da bo dvigal vrednost in dcmosnost gozdov, ne pa jih pustošil in zmanjševal njihovo donosnost Zato moramo uporabljati le metode, katerih koristnost je že dognana. Vsako temu načinu nasprotno delo, bi nujno zaviralo dviganje naših gozdnih zakladov. Današnja, na tečajih poučevana in v Zastopniki Tanjuga, Tiskovnega urada LRS, Radia, Ljudske pravice id Slovenskega poročevalca ogledujejo na Ravnam polju prve baze, ki dajejo novo domačo surovino naSi industriji (Foto: Tiskovni urad LRS). praksi vpeljana metoda, je dobra. Ob povezanosti znanosti s prakso se bo metoda smolarjenja vedno bolj racionalizirala in izboljševala; novatorji bodo sčasoma odkriU vedno bolj popolno in uspešno organizacijo ter tehniko dela. Na območju LR Slovenije dela po osvoboditvi že precejšen kader novih gozdarskih delavcev — smolarjev. Na tečajih so si pridobili z vestnim in požrtvovalnim delom v praksi, Nekateri so to novo znanje podali tudi tovarišem v drugih republikah. Za uspešno delo jih je bilo v letu 1947, že nekoliko pohvaljenih in nagrajenih, V drugem letu petletke in nadalje se bo Število novih strokovnjakov še povečalo, Med njimi bodo gotovo mnogi udarniki, racionalizatorji in novatorji, ki bodo razvijali novo panogo gozdarstva na vedno viŠjo stopnjo. o gozdnih požarih Ing, Bogoslav Žagar (Ljubljana) UVOD Važnost gozdov je ze vsakomur več ali manj zuana, vendar se človek v vsakdanjem življenju tega premalo zaveda. Zato hočemo na kratko opozoriti na osnovne naloge, ki jih imajo gozdovi v vseh naprednih deželah. Gozdovi vplivajo blagodejno na splošne, klimatske, zdravstvene in turistične razmere neke pokrajine, uravnavajo splošni obtok vode, varujejo naselja in poljedelska zemljišča poplav, vetrov in viharjev, skratka vplivajo odločilno na rodovitnost posameznih krajev in dežel. V prvih povojnih letih morajo naši gozdovi dati znatne količine lesa in drv našemu ljudstvu za potrebe obnove celotnega gospodarstva, ki je bilo med štiriletno vojno tako zelo uniqeno, predvsem pa; za zgradbo his in gospodarskih poslopij, za izdelavo pohiStva in orodja, za razne obrti, za gradnjo poslopij, tovarn in drugih industrijskih naprav, za mostove, železniške proge, ladje, za naše rudnike, za proizvodnjo celuloze in papirja, za oglje, tanin itd. Razen tega so les in njegovi izdelki najvažnejši artikli našega izvoza v inozemstvo- Na ta način bomo dobili potrebne devize, ki nam bodo omogočile čimprejSnjo industrializacijo in elektrifikacijo naše države. Če si pomislimo vse to, potem šele lahko uvidimo, kolikšna je vrednost gozdov za nase narodno gospodarstvo- Zato ni dovolj, da znamo obnavljati, negovati in izkoriščati gozdove, temveč jih moramo istočasno znati tudi obvarovali pred mnogimi nevarnostmi. Poleg živalskih, rastlinskih in Človešldh gozdnih škodljivcev- ter ujm je ogenj oz. požar eden najnevarnejših uničevalcev gozdov, VZROK GOZDNIH POŽAROV Večina gozdnih požarov nastane zaradi neprevidnosti ali malomarnosti ljudi: izletnikov, gozdnih delavcev, pastirjev, nabiralcev gozdnih sadežev in otrok, ki netijo ogenj na prostem v bližini gozda ali celo v gozdu samem; na jasah, posekah ali ob poteh. Tudi lahkomiselno odmetavanje neugašenih ogorkov cigaret fn vžigalic na tla, je povzročilo že mnogo gozdnih požarov. Škodljiva in nepotrebna je tudi navada, da pašni upravičenci ali njihovi pastirji požigajo razna grmovja na pašnikih ali v obrobnih delih gozdov, da bi izboljšali in razširili pašnike. ■ V navedenih primerih povzroča človek gozdne požare nenamerno. So pa tudi primeri, ko povzroča človek požar s tem, da pod- Ukne ogenj v gozdu ali v njegovi bližini zato, da bi lastniku povzročil škodo. Vendar so taki pojavi pri nas na srečo redki, često pa povzročijo gozdne požare iskre ali ogorki iz lokomotiv javnih in gozdnili železnic ali iz dimnikov drvarskih koč in drugih stavb v gozdu aii iz tovarn in industrijskih naprav v bližini gozda. Le poredkoma nastajajo požari v gozdu zaradi strele, Na pojav in širjenje požara vpliva v veliki meri tudi letni čas. Največja nevarnost je v zgodnji pomladi {od marca do maja), ko skopni sneg in se zemeljski pokrov (trava in drugo rastlinstvo) osuSi, a se ne ozeleni Spomladi so tudi cesti vetrovi, ki šc povečujejo to nevarnost. Tudi sušno poletje in zgodnja jesen (september) je nevarno za gozdne požare, medtem ko normalna jesen že ni več, ker je zaradi teščib padavin zemlja navadno dovolj vlažna in ne more tako lahko nastati ogenj. (Predlansko in lansko jesen, ko je bila izredna suša, smo imeli precej požarov v mesecu septembru). Razen letnega časa vpliva na širjenje. požara tudi dnevni Čas. i^ožari se ponoči, ko nastane hladnejše in brezvetrno vreme, v splošnem umirijo, proti jutru, ko posije sonce in navadno tudi zapiha jutranjik, pa zopet vzplamte. To je važno, da vemo, ker moramo na to opozoriti gasilce ali požarne straže, da budno pazijo na navidezno že pogašen ogenj, ki se zjutraj ponovno vžge in vzplamti. Zaradi suŠe in toplote se širi najhitreje požar na slabih nižinskih tleh ter na južnih in zapadnih pobočjih, v strminah pa od spodaj navzgor. Raztrgani gorski tereni z jarki niso tako ugodni za širjenje gozdnih požarov. VRSTE GOZDNIH P02AR0V Gozdne požare delimo na štiri vrste; L talni (nizki, prizerani) požar, pri katerem gori zemeljski pokrov, t, j, suhljad, listje, mah, trava, štori in humus (zemlja-črnica) na zemeljski površini; 2. drevesni (debelni), če gori posamezno drevo, navadno suho ali od strele zadeto; 3. vršni (visoki) požar, ko zajame plamen deblo in obršo, torej ceio drevo; 4. p o d z e m n i p o ž a f, t. j, če gori pod gozdno zemeljsko površino. Talnipožar Talni požar je najnavadnejši in najčešči gozdni požar, Vsak gozdni požar se začne pravzaprav s talnim požarom. Talni požar je najškodljivejši, kadar se pojavi v mladem igličastem gozdu in sploh v mladih iglastih neprečiščenih sestojih) ker zajame, če je ua tleh suho listje, iglice tn dračje, hitro ves gozd in ga v kratkem Času uniči. V starejših sestojih se razširi v obrše (vrhove) dreves in če ga ne pogasimo, se pretvori v vršni (visoki) požar. Slika 1. Gašenje talnega pä^Eara, (Ori^.) -f- — požarna straža 9 = gasilci pred požaront Ž = žaiiSSe porara A == fiasitci ob boltu požara Drevesni požar pri katerim gorijo posamezna, večinoma suha ali že votla debla. Taki požari so redki in nastanejo zaradi strele, se pa lahko tudi razširijo zaradi sušnega ali vetrovnega vremena ali zaradi nepazljivosti v visoke požare. Vršni (visoki) požar ali požar v obršah se pojavi torej, če talni požar zajame veje mladih dreves, ki rastejo pri tleh, ali pa, če se povzpne preko suhih vej do obrš. Vršni požar je vedno škodljiv, ker uničuje posamezna drevesa in cele sestoje. Iz obrš se lahko in hitro širi — obramba je zelo težka, zaio je te vrste požar o-b sušnem in vetrovnem vremenu n a ) -nevarnejši. Mogoče je tudi, da surovih dreves, ki so v soku, ogenj ne uniči v takt meri, da jih ne bi bilo mogoče le izdelati in uporabiti. Podzemni požari se pojavljajo bolj poredko in v splošnem niso nevarni. Nastanejo lahko tudi iz talnih ali vršnih požarov. Kakor že ime pove, pri podzemnem požaru gori oziroma tli pod zemeljsko površino, n, pr. n& kraškem svetu v votlinah raed skalovjem, listje, korenine ali hu-možna zemlja (Črnica), ki nastane iz preperelih rastlinskih snovi, na barjtt suha šota i, dr. Tak požar traja cesto po več dni in tednov, ker se ne da tako lahko opaziti niti pogasiti. ŠKODA Gozdni požari povzročajo neposredne ali direktne škode na ta način, da se poškodovana ali ožgana drevesa posušijo ali da se mladje (podmladek) uniči. Redkeje pa uničujejo požari samo lesno tvarino (les), ker jo Ščiti več ali manj skorja. Posredna škoda pa nastane zaradi poslabšanja (podivjanja) rastišča (tal), zaradi visokih stroškov za ponovno pogozdovanje in zaradi povečane nevarnosti pred gozdnimi insekti (mrčesu). V planinskih in strmih krajih pa povzročajo gozdni požari lahko usodne in za več človeških rodov nepopravljive posredne škode zaradi delovanja vodnih sil in 'snega. Ob pogostih nevihtah priteče nezadržano deževnica s strmih, zaradi požara ogolelih pobočjih v dolino v takih množinah in s tako silo, da odnaša in zasipava poljedelsko zemljo in ogroža domačije siromašnih hribovcev. Prav tako je v teh krajih večja nevarnost usadov in snežnih plazov. Nevarnost požara je odvisna od množine in vrste vnetljivega materiala na tleh in drevesne vrste v gozdu. Najbolj ogroženi so od požarov igličasti gozdovi, od teh pa predvsem borovi, nato smrekovi in macesnovi, najmanj pa jelovi. Borovi gozdovi so redko sklenjeni, zato je na tleh mnogo trave in iglic. Imajo pa tudi razmeroma največ smole. Smrekovi gozdovi so v nevarnosti v dobi drogovja (do 20 cm debeline), ko imajo največ suhih odmrlih vej. Najbolj pa so ogroženi mladi smrekovi nasadi, ki so nastali z umetnim pogozdovanjem in so enakomerni [iste starosti). Gozdove listavcev v splosoem požar najmanj ograža, ker se zeleno listje oe vnema rado, Najrajši se pojavi požar v redkih hrastovih gozdovih, kjer so tla pokrita s travo, medtem ko v bukovih gozdovih ie nevarnosti ni, ker navadno ni trave na tleh. Požar Škoduje seveda v splošnem mladim, gostim gozdovom, starejsim pa ne, ker imajo debelo skorjo, ki jih dobro Ščiti pred požari, v kolikor nc nastane požar v obršah. Mešane gozdove iglavcev in listavcev (n, pr, bukove in jelkej najmanj ograža. GAŠENJE GOZDNIH POŽAROV Po zakonitih predpisih je dolžan pomagati gasiti požar vsak državijan. Najvažnejše je, da se gozdni požar Öim prej ugo-tovi in javi na mcrodajno mesto: posestniku, gozdni upravi, KLO, NM, gasilcem itd., ter se začne takoj gasiti, da se preveč ne razširi, Prj pojavu gozdnega požara moramo ohraniti hladno kri in, se ne sinemo prestrašiti. Navadno se zdi požar nevarnejši, kot je v resnici. Vendar se je treba potruditi, da se njegovo- širjenje prepreči takof v začetku s tem, da kolikor mogoče hitro odstranimo vnetljiv material: suho travo, veje, trske, raafa in dr, ier odvračamo požar od gozdnih nasadov ali mladih gozdov. Pravilno orodje, oprema, obleka in okrepčila so zelo važni». Gasilci naj bodo po možnosti lahno oblečeni, vendar zavarovani prati iskram. Za gasilce je preskrbeti dovolj pijače. Priporočamo mrzlo ali toplo kavOj čaj ali pa sadne sokove z vodo, kar je pač najlaže nabaviti. Alkoholnih pijač gasilec ne sme pod nobenim pogojem uživati. Tudi za obvezilni material je treba skrbeti. Za gašenje požara je potrebno sledeče orodje: krampi, rovnice, vile, grablje, lopate za prekopavanje ta! ter za zasipavanje in napravo zaščitnih jarkov. Za sečnjo drevja in grmovja so potrebne sekire in žage, za odstranitev trave, praproti itd. pa srpi ali kose. Uporaba orodja je odvisna od terenskih razmer, kjer se pojavi požar. Posebno dobra sredstva so tudi aparati za gašenje požarov sploh (n. pr, Minima-v: i, dr.), Če so na razpolago. V Času, ko preti nevarnost požarov, morajo biti osebe za gašenje po možnosti vedno pripravljene (to se pravi: zaposlene pri takem delu, da jih lahko takoj zberemo in pošljemo na goriŠče). Vodja gašenia mora biti za vsak primer že prej določen fpri gozdnih upravah, KLO, gasilskih četah itd.) Pri gašenju požara mora vladati disciplina, gasilci morajo ravnati po poveljih voditelja in morajo drug drugemu tovariško pomagati. Razni načini (tehnika) gašenja Gašenje ognja se vrši na dva načina: neposredno in posredno. Neposredno gasimo, če z vejami a)i z zasipavanjem s peskom in z zemljo ogenj udušimo. Posredno pa gasimo ogenj na ta' način, da z odstranjevanjem gorljivih snovi, n. pr. suhljadi, trave itd., s prekopavanjem tal ali s kopanjem jarkov, z napravo presek in dr. zaustavimo in preprečimo njegovo Širjenje. Manjši požar lahko pogasi vsakdo, Če pohiti takoj na mesto ognja. Najenostavnejše in najboljše orodje za gašenje ognja na tleh je približno 2 m dolga zelena veja ali vrh igličastega ali listnatega drevesa, ki ga med potjo najlaže odsekamo. Dobre so veje ali mlada drevesca smreke, bora ali bukve, breze itd., lä jih najlaže odrežeš, Slika. 2. Gašenje vršnega požara. (O'^iS ) Z = žarišče požara -f- = požarna stcaia A = j£as)Ici ob boku požara 9 = gasilci pred požarom Če jih poprej upogneš in na upognjenem mestu poševno zarežeš. Pri gašenju ognja je najvažnejše, da mu odvzamemo zrak (kisik), ker na ta način takoj ugasne. Manjše požare lahko pogasimo zato tudi s tem, da ogenj pokrijemo s kako plahto (vrečo), suknjičem ali zasujemo z Zemljo i, dr, Najbolje gasimo talni ogenj na ta način, da ga s strani tol£e.ino oziroma pometamo v smeri vetra. Tolčenje oziroma pometanje ognja z vejami naj se vrši od zanaj proti notranjosti pogorišča. Da pogasimo tudi manjše plamene in polovimo' iskre, je priporočljivo, med tolčenjem večkrat zamahniti 2 vejo po zraku v vseh smereh. Ne smemo pa tolči od zgoraj v plamen, ker na ta način dovajamo ognju zrak in ga z letečimi iskrami nehote še bolj širimo. Pri podzemeljskem o^nju, ki ga zapazimo !e po smradu in slabem dimu, je treba tleča mesta poteptati ali zasuti z zemljo. Ce to ne zadošča, je treba razkriti ali razkopati tla okrog ognja in zemljo odstraniti, £e je slučajno v bližini voda, pogasimo odkriti ogenj z vodo, ki jo prinesemo v klobuku, če nimamo boljše posode pri roki. Posamezna goreča suha drevesa ali debla pogasimo, če zamašimo njihove odprtine z zemljo ali vejami, da tako preprečimo dostop zraka in s tem udušimo ogenj. V vseh drugih primerih pa sku-šajrao v bližnji okolici odstraniti ves gorljiv material kot travo, goreče drevo pa poderimo in tleče dele zasujmo z zemljo! Večje talne požare gasimo na isti način, kakor je spredaj opisano, 2 razliko, da jih mora gasiti večje število oseb ali gasilcev pod poveljstvom vodje gašenja. Ni dobro, da se razporedijo gasilci ob požarni liniji posamezno, temveč je potrebno, da gasijo skupno tri ali štiri osebe tako, da skušajo na posameznih mestih napraviti klin v požarno površino in na ta način pretrgat; požarno črto. Najbolje je, da moštvo tolče po plamenih hkrati in enakomerno na povelje vodje gašenja, S peskom ali z zemljo se da tudi uspešno gasiti in sicer tako, da mečemo z lopatami zemljo na široko v ogenj, podobno, kot kmet seje Žito. Če istočasno tolčemo z vejami in zasipavamo z zemljo, dosezamo uspehe zlasti pri gašenju ognjev, ki gore 2 visokim plamenom- Izkoristiti je treba vsak prirodni pojav za uspešnejše gašenje, n. pr. večerno ohladitev zraka, prenehanje vetra itd. Ko pa tak požar zajame večje površine, je treba poleg gašenja začeti tudi z odstranjevanjem vnetljivega materiala; trave, listja, dračja, vej, trsk i. dr,, dalje s posekom grmovja in mladih drevcic, da tako preprečimo njegovo širjenje in pretvarjanje v visoki aH vršni požar. Čiščenje in prekopavanje naj se vrSi v smeri vetra oz širjenja ognja v obliki prog. Namen tega je, da se ognju odvz:ime v primerni razdalji hrana in se po^ar tako pogasi. Cim širše so te proge, tem večji je uspeh. Seveda je treba računati s časom, ki je potreben za izvršitev tega dela glede na bliž-no vročine in dima. Mejna Črta take proge naj bi se izvedla v obliki kota (klina), katz-rega vrh je predviden za končno točko gorenja. Na primernih površinah je najbolje zorati te zaščitne pasove, ker s kopanjem in lopatanjem to delo prepočasi napreduje, Čas je zlato, posebno pri gašenju gozdnih požarov; zato bi bilo najbolje uporabljati ob požarih tudi traktorje ali buldožerje, če so le na razpolago. Slednji so za to delo odlično sredstvo. v Soviets Id zvezi in Ameriki gasijo nevarne gozdne požare z letali, s katerib spuščajo gasilce, ki so opremljeni s posebnimi aparati za gašenje, ali pa mečejo bombe, ki so napolnjene z ustreznimi kemičnimi sredstvi. V splošnem pa bo treba računati pri nas večinoma le z izkopavanjem in čiščenjem zaščitne proge x ročnim delom, ker so požari najčešči v oddaljenejših in terensko neprikladnih krajih in ker še nimamo za sedaj dovolj traktorjev ali biildoŽerjev na razpolago. fli—±. 50 -l100 m ir-;^ T ^ v - Pro/-/ X Vi fK \/ ogryu 500' 1000m Jx^^'^-A^Jji-A. (S /K Siika 3, Gaienje požara s protiognjetn, (Oriy.) + = požarna straža \ ^ proti ogenj Zato mora vodja gasilne akcije v primerni razdalji pred požarno linijo (ognjem) postaviti gasilno moštvo, upoštevajoč pri tem terenske razmere. Vsak gasilec naj začne na odrejenem mestu takoj kopati in sicer najprej le za širino lopate, toda zato v daljavo ob fronti požara, da obkolimo Čimprej celotno širino požarne površine, oziroma da jo na obeh straneh nekoliko prekoračimo. Nato na isti način kopljemo in razširjamo ta varstveni pas tako dolgo, dokler ne dosežemo poirebne širine proge, ki zadostuje, da se ogenj zadrži ali pogasi. | Razume se, da je treba iz take zaščitne proge odstraniti ves vnetljiv zemeljski pokrov, če hočemo z delora uspeti. Vodja mora gasilce [gasilno moštvo ali gozdne delavce oziroma prebivalce] že pred začetkom gasilne akcije, ko je predhodno proučil položaj in ugotovil velikost in nevarnost požara ter število gasilcev, razporedili za posamezne ukrepe in načine gašenja. Napraviti mora načrt za gašenje požara in če je potrebno, še zahtevati pomoči od ljudskih in vojaških oblasti. V glavnem mora določiti sledeča moštva (ekipe); 1. za gašenje ognja z vejami, 2. za zasipavanje z zemljo ali s peskom, 3. za napravo zaščitnih pasov ali presek, 4. za varstvo okrog požarne površine (pogorišča), da se prepreči širjenje ognja, Te skupine (moštva) gasilcev morajo pri nevarnejših in dolgotrajnejših požarih delati solidarno in hkrati vsak na svojem sektorju; Prva ekipa tolče ogenj z vejami v smeri vetra s strani in sicer napredujoč od zadaj, druge osebe morajo za njimi gasiti Še preostale manjše plamene in iskre ter paziti, da pogašeni ogenj zopet ne vzplamti. | Druga ekipa gasilcev mora pred fronto (sprednja stran) požara zadrževati ogenj z zasipavanjem z zemljo. To moštvo bi moralo imeti plinske maske zaradi bližine ognja, vročine in dima. Kgr pa teh navadno ni na razpolago, naj si navežejo pred usta in nos mokre žepne robce. Tretja skupina, ki čisti oziroma vzdržuje zaščitni pas, pa mora paziti, da se ogenj ne prebije preko in ga mora z lopatami in vejami zavračati. , ; i ??. i. ■ i *i !_) Letak »Varu/tno gozdove pred požari U [spomladi 1946 in spomladi 1947). Okrožnica vsem OLO vGozdui požari — preventivni ukrepi«, (G-IV-ät. 2250/2-5. III. 1947). Okrožnica vsem OLG, Upravi gozdnih gospodarstev LRS, Direkciji pošte, Direkciji la eksploatacijo državnih železnic in Direkciji za avtopromet »Splošni zakon o varstvu gozdov pred požari« (G-lV-št. 2250/2-17. IV. 1947). Okrožnica vsem OLG, Upravi gozdnih gospodarstev LRS in Upravi narodne milice za Slovenijo — »Preprečenjc gozdnih požarov, prepoved nelenja ognja in prinašanja ognja v gozd« (G-tV-il, 2250/3 — 29, IV. 1947). Okrožnica vsem Upravam goidnih gospodarstev LRS. vsem OLO, Upravi narodne milice ia Slovenijo in Komandi IV, Aimije JA — uNavöd'ilaaa izvajanje sploiaega zakona o varstvu gozdov pred požari |G-IV-St. 2250-1-9, IV, 1947), Okrožnica Upravi gozdnih gospodarstev LRS, vsem GLO, Upravi narodne milice za Slovenije, Komandi IV, Armije JA, Direkciji državnih želcznic, Mini- vsem okrajnim LO, podrejenim gozdnim upravam in Narodni milici S posebnimi letaki, ki so bilt razposlani okrajem., vasem, Šolam, raznim usianovani in množičnim organizacijam, se je opozarjalo vse prebivalstvo na nevarnost gozdnih požarov, V teh letakih so poudarjeni glavni vzroki gozdnih požarov in izdana jasna ter točna navodila, kako je ravnati in kaj je treba ukreniti, da se požari preprečijo, oziroma čimprej pogasijo. Razposlanih in nalepljenih je bilo več tisoč lepakov, ki so opozarjali na nevarnost gozdnih požarov, V predaprilski Jugoslaviji nismo imeli posebnega zakona o tem, temveč so bile določbe O' zaŽčiti gozdov pred požari obsežene v zakonu o gozdih- Šele naŠa ljudska oblast je čutila potrebo, da je izdala poseben zakon za varstvo gozdov pred požari m še posebno odredbo.^) Vrh tega se je vršila v času sušnega vremena, ko je največja nevarnost za nastanek gozdnih požarov, propaganda preko dnevnega časopisja in radia z večkratnimi opozorili in pozivi prebivalstvu. ŠKODA OD P02AR0V PO OSVOBODITVI Da si ustvarimo vsaj približno sliko o Škodi, povzročeni od gozdnih požarov po osvoboditvi, naj navedemo nekaj glavnih podatkov. L. 1945, je bilo v Sloveniji 35 primerov požarov na površini okrog 377 ha, ki so povzročili škodo v vrednosti 2,800,000 din, V 1. 1946 je bilo zaradi izredne in dolgotrajne suše 73 gozdnih požarov; v prvih treh pomladanskih mesecih {marec—maj) je bilo kar 60 požarov, K sreči je bila velika večina le talnih požarov, ki so se samo v redkih primerih povzpeli v vrhove obrš, ali zajeli cela drevesa. Največji površini sta zajela požara v Iškem Vintgarju (ok, 40 ha) in v Petačevem grabnu pri Polhovem gradcu (ok, 45 ha); tla so bila obraščcna zaradi skalovitega sveta le s travo in grmovjem in samo delno z nasadi in posameznimi skupinami koristnega drevja. Zaradi tega tu Škoda ni biia velika. Od vseh teh požarov so jih le deset povzročile železniške lokomotive, vsi ostali pa so nastali po neprevidnosti in malomarnosti ljudi. L, 1946. je bilo na vseh pogoriščih pri nas uničeno približno 400 ha gozda, nasadov, naravnega mladja in humusa. Posekati so moraD okoU 2500 kub, metrov ožganega lesa, strstvu za industrijo in rudarstvo LRS, Upravi za pogozdovanje Kraso, obCerou oddelku iti oddelku za naSrtovanje Ministrstva aa kmetijstvo in gozdarstvo — gozdarstvo — ^Pripravljertost proti gozdnim pažaromK (G-IV-It 4922/I85-t9. Vlit, 1947). Lepak — »Varujmo gozdove pred požaria (jeseni 1. 1947,). Članek — »Gozdai požari v Sloveniji 1, 1946.« (Ing. Bogoslav 2agar v »Gozdarskem vestnikti«, 1947, str. 30), Splošni zakon o varstvu gozdov pred požari — (Uradni )ist FLRJ, St. 29 — 3. IV. 1941). Odredba o ukrepih za. odvroilev nevarnosti goidnih požarov, ki jih utegnejo zanetiti lokomotive gozdnih industrijskih železnic in železnic lokalnega prometa (Uradni list FLRJ, It. S-I, 27. VI. 19^7). Celotna škoda, ki je nastala splošnemu ljudskemu imetju, znaša najmanj 3,000.000 din, V tej vsoti pa nismo upoštevali Škode na izgubljenem prirastku lesa, V letu 1947 pa je bilo zaradi še večje suŠe kot I. 1946. 108 gozdnih požarov, in sicer spomladi (april—maj) 50, poleti 8 in jeseni (september—oktober) tudi 50, Požgane a!i poškodovane je bilo površine 616 ha in 6.800 m' lesne mase v vrednosti 3,960,000 din, od katere se je dalo uporabiti le 4,100 m^ Po vrsti je bilo 64 lalnih, 30 vršnih ali visokih in 14 podtalnih požarov; človek je povzročil iz nemarnosti in neprevidnosti 89 požarov, zlonamerno so bili podtaknjeni 4, 15 pa jih je zanetila železniška lokomotiva. V preteklih 3 letih je bilo torej okrog 10 milijonov din Škode zaradi gozdnih požarov. To je znatna vsota, ki obremenjuje naše, v pretekli yojni težko prizadeto gozdno gospodarstvo. Spričo tega bo potrebno mladino v šolah in na sestankih LMS skrbneje poučevati o varstvu gozdov pred požarom kot do sedaj. Množične organizacije morajo, posebno naše delovno ljudstvo (kmete, delavce in pastirje) vzgajati in sčasoma tudi prevzgojiti v tem smislu, da bodo znali pravilno' ceniti in varovati naše gozdove, ki dajejo vsem stalne in nenadomestljive koristi. Prav tako je nujno potrebno, da množične organizacije poskrbe za pravilen odnos delovnega ljudstva do gozdov, ki so bili po osvoboditvi razlaščeni in so postali splošno ljudsko imetje. Odstraniti je treba ukoreninjeno predvojno miselnost, da so državni gozdovi le objekt izkoriščanja in da jih ni škoda uničevati. Le tedaj, ko bodo postali vsi državljani dovolj zavedni, nam bo mogoče preprečiti ali vsaj znižati število gozdnih požarov na najnižjo mero. Samo oblastveni ukrepi in predpisi ne morejo po dosedanjih izkušnjah preprečiti gozdnih požarov. DODATEK Da bi se v gozdovih povzročena Škoda v čim večji meri nadomestila, je spomladi i. 1947. zvezno ministrstvo za gozdarstvo predpisalo zavarovanje gozdov, lesnega materiala, žag in drugih lesnoindustrijskih naprav ter stavb v državnem sektorju proti požarom pri Državnem zavarovalnem zavodu v Beogradu, Večina gozdnih gospodarstev, gozdnih uprav in ostalih ustanov je- to zavarovanje že izvršilo. Potrebno in koristno bi bilo, da bi tudi gozdove, lesne zaloge in žage v zadružnem in privatnem sektorju zavarovali proti požarom, ter jih na ta način v bodoče obvarovali večje Škode. Varujmo gozdove pred požari Dopisna gozdarska in lesna posvetovalnica VPRAŠANJA 5. Podiranje na suš Že pred osvoboditvijo smo opazili, da so nuiogi gozdarji priporočali pri sečnjah smr&kovja in jelkovja podiranje na suš. Tako so delali tudi v državnih gozdovih, kar sem sam videl na Pohorju. Podrto drevo so okle-stili in obelili do vrha, ki je o&tal neokješčen. Deblo s takim vrhom so postili ležati v gozdu odnosno na poseki, dva do tri mesece. Potem so ga razžagali na hlode in jamski les in spravili v dolino. Zatrjevali so, da se na sus podrto drevo bolj enakomerno in hitreje suši (ker vlečejo iglice fieokleščenega vrha vodo iz debla) in da je &pravljanje zaradi lažjega lesa cenejše. Rekli so tudi, da tako suäen les manj poka in ne postane rjast. Ta oačin sušenja so prjpotočali zlasti za prebiralne in postopne sečnje na vlažnih pobočjih in v zaprtih oikih dolinah. Mnogi kmetje srao začeli delati po tem vzoru in delamo lako še sedaj. V zadnjem »Gozdarskem vestnikn« (1948, str, 11) sem pa bral, da je sušenje podxtih dreves z obršo napačno in v tubadars:kih letih — kakršna so sedanja — tudi Škodljivo, ZmanjSanje vrednosti 1 m' lesa za 10 dinarjev, pomeni samo pri poseku 500.000 m^* oSkodovanje ljudske imovine za 5 milijonov dinarjev. Vsi, ki hočemo dajati čim boljSi les za industrializacijo tiaSe dežele, želimo zvedeti, kdo ima prav in kako naj delamo. J. S,, Dravograd ODGOVORI* 1. Sečnja, izdelava in predelava bukovine Večkrat se dogodi, da izkoriščanje naše bukovine ni pravilno. Velike zaloge bukovine v naSih gozdovih iji njena vedno večja vsestranslca tehnična in kemijska uporaba nas primorajo, da z vso resnostjo uvajaino pravilen način njenega izkoriščanja. Bukovina nima nobene prirodne zaščitne snovi, kakor jo imajo n. pr. bor ali hrast, Posekana surova bukovina je podvržena občutnemu kvalitativnemu kvarn, pravimo, da se buikovina zaduši. Zadušitev bukovine imenujemo spremembe, ki jih bukovina pretrpi zaradi napada glivic v času po podiranju, še pweden izumrejo žive stanice. NezaSčiteno in svežo bukovino napadajo različne glivice, ki zaradi svojega delovanja v veliki meffi zmanjšujejo kvalitetne lastnosti bukovega lesa (Stereum purpureuin, Hypoxylon eoocineum, Bispora monilioides, Treinella faginea, Szhizophil-lum eommxne). Zaradi nevarnosti pred zadušitvijo je manipulacija z bukovino zelo težavna in samo pravilno ravnanje z njo v času od sečnje do od,daje v nadaljnjo predelavo jo lahko obvaruje Kako bomo torej ravnali z njo? Tako, da primarno Času sečnje izvršimo hitro in v določenem terminu vsa dela, potrebna za izdelavo lesa. Če torej podiramo v zimski sečnji od 1. oktobra do 15. aprila, moramo v.^e izdelane Sortimente oddati v nadaljnjo predelavo najikasneje do 31. maja ") Na vprašanja v leloänji prvi številki tiaSega iista smo dobili več odgovorov od razriih strokovnjakov. Objavili ilh bomo v naslednjih, ätevilk.ih »Gozdarskega vestnika«, ker ni v tej številki dovolj prostora za vse. Vprašanja so nastavljena vsem strokovoiakom (delavcem, fehntkom in mzemrjem) in naši odgovori bodo popolneiSi, čc jih bomo tudi v bodoče dobili od feim več strani, — Uredništvo. istega leta. Pri poletni sečjijt pa laora biti bu-liovma oddana in dobavljena najkasneje 4 tedne po podiranju. Bulcovino podiramo praviloma v zimski sečnji in le izjemoma tudi poleti. V skladu s temi kratkimi in jasnimi navodili mora biti sestavljen vsak načrt za sečnjo biikovine in nadaljnjo manipulacijo z njo; vse delo in sam obseg sečnje, izdelovanje, spravljanje, in izvoz lesa se morajo prilagoditi tem zahtevam. Kratko rečeno; posekati smemo samo toliko, kolikor se v celotni manipulaciji in v navedenem ter-Tniau lahko izdela; posekati ve6 bukovine, kakor se je da v pravem Času spraviti, je nesmiselno, ker se les goiovo pokvari. Tako nastala škoda je velika !n vsi stroški so isti, kakor če bi manipulirali z zdravim lesom. To naj bodo osnovna pravila za manipulacijo -s tehnično bukovino. Od teh pravil odstopamo le izjemoma pri izdelavi buikoviti drv za kurjavo v področjih, kjer nas o'kolnosti k temu prisilijo. Bukovino va^^ujejo pred zadušitvijo kratki termini za manipulacijo in zaščitno mazanje prečnih presekov, ki preprečuje glivicam dostop, za kar uporabljamo razna kemijska sredstva. Glede predelave bukoviae pa bomo dobili obširnejše odgovore v posebnih člankih. Zelo koristno je tudi, da iz bukovine izdelanih gozdnih sortimentov ne položimo prosto na zemljo, ampak jih podložimo; v gozdu izdelane bukove prage pa zlagamo v na-vskrižne skladovnice. Gozdni sortimeoti, točne predpise' o izdelavi, dimenzijah in kvaliteti ter dopustnih tolejancah za bultove Sortimente naj'demo v J-S (Jugoslovanski standard), ki ga je izdala Zvezna komisija za standardizacijo v Beogradu. Za izdelavo železniških pragov pa veljajo predpisi J2 [Jugoslovanske železnice). Za Železniške prage, ki se izvažajo vvinozemstvo, pa obstoje še dodatna navodila Jugodrva, izvoznega podjetja v Beogradu. Od osnovnega načeia, da iz bukovine prvenstveno izdehijemo tehnični les, brez nujne potrebe ne smemo odstopati. Izkoristiti bukovino koi tehnični les je naša velika naloga in dolžnost. Za-vedati se moramo, da je treba izdelovati drva za kurjavo samo !z onega lesa, ki se ne moore uporabiti kot tcihniSni les in pri katerem se .izkorišča samo "njegova ogrevnost. K pravilnemu, izkoriščanju naših bukovih gozdov spada zelo potrebna graditev gozdnih cest in drugih sodobnih prometnih naprav. Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da bode poti-eba po drvih za kurjavo vedno manjša, kar bo posledica načrtne elektrifikacije naše zemlje. Ta okolnost bo v mnogenj doprinesla k temu, da bo zastarela navada, delati iz bukovine drva, prenehala, izdelovali se pa bodo iz nje koristni drugi gozdni sorti- Vbdimir Karta 4. Bramor Bramor fpodjedlica) škodliivec, podoben veliki kobilici, ki pod zemljo vrta rove in pregrizuje korenine mladim rastlinam, se je v mnogih krajih razmnožil tako, da so ljudje -res zaskrbljeni. Za zatiranje bramorja priporočajo mnogo načinov. Najenostavnejši, a jako dober in preizkušen je tale: v zemljo, kjer bramor, zakopljite na vsakih tO m razdalje za dobro pest svežega konjskega gnoja, ki bramo-rju zelo diši in je prava vaba zanj. Gnoi razvija toploto, ki bramorja kmalu privabi. Gnoj zakopljite pbtvo in si označite mestO', da ga boste lahko vsakih 8 dni pregledali In škodljivca uničili. Ako to napravite 3 tedne pred setvijo, boste bramorja popolnoma zatrli. Recept je enostaven, poceni in uspešen. Poskusite! Ing. Vladislav B c I t r a m Sodobna vprašanja Cuvajmo in veČajmo ljudsko imovino ^Čuvanje in nenehno večanje ljudske imovine v vseh ajenih oblikah )e zares sestavni del borbe za plan. Ne moremo si misliti rodoljuba, ki ni zainteresiran na zaščiti velikanskega potenciala ljudske imovine kot gmotne baze za izgraditev socializma v naši deželi. Ta čut dolžnosti, ta obveznost, da čuvamo in po ran o žu jem o državno imovino, v stari Jugoslaviji ni bila znana. To je zdaj neloiljiv del novega jugoslovanskega patriotizma in ljubezni do ljudske drŽave, To je torej tudi ena izmed osno^vcih nalog Ljudske fronte in v nji vključenih množičnih organizacij, predvsem sindikatov, ker vprašanje zaščite družbene lastnine, zaščite z vsemi ukrepi in sredstvi, iki jih ima na razpolago ljudska država, ne moretno pojmovati ozko samo kot stvar' podjetij in organov oblasti. Ce so zdaj za izgraditev socializma potrebna osnovna gmotna sredstva last vsega ljudstva, je tudi stvar njihove obrambe pred tatovi vedno in povsod poverjena slehernemu sinu te dežele.« [iDelavska enotnost*, 3{>. januarja 1948.) O zločinskih pojavih/ ki jth moramo vnaprej preprečevati Udarniki, racicnalizatorji, izumitelji, prosto-voljci dela so pri nas že taki borci dela, ki vedo, kaj se pravi socialistično delati. Tisoči in tisoči, ki zavestno sodelujejo v Socialističnem tekmovanju, postajajo zavestni graditelji socializma, naše nove, lepše, srečnejše skupnosti in zato zavestni borci proti našemu skupnemu sovražniku — imperiaJističneinu kapitalizmu, proti zmaju, ki bi nas rad zasužnjil in näm vtraCaJ kot plačilo za naše suženjsko delo to, kar smo že uživali pod njim: nenehne bridke skrbi za jutrišnji dan. ' Tovarne in rudniki so danes naša skupna last. Zato delamo v njih vsi za vsakogar in vse, kar izdelamo, je naše. Toda med nami je še nfekaj pokvarjenih jjudt, ki nočejo o tej nasi skupnosti ničesar vedeti in ki postavljajo svoje osebne koristi nad koristi skupnosti: Primer v «Tiskaninin ni osamljen. No, vemo pa tudi, da v nekaj letih ni mogoče prevzgojiti vseh ljudi v zavedne patriote in da je stara družbena doba zapustila Še mnoge zločinske, nenravne in naši novi družbenosti kvarne posledice v ljudeh. Prav tako je znano, da vsi se ne znajo udarniško delati niti ne socialistično tekmovati in da so med nami še taki, ki bi radi na račun skupnosti sami dobro živeli v Izobilju, malo delali, malo storili — in segajo zato po zločinskih sredstvih, kot" jc to tatvina ljudske imovine, prisvajanje organizacijskega denarja itd. Tatvina v ljudski tova/rni pa je Še celo mnogo težji zločin, ker nisi okradel m s tem oškodoval izkoriščevalca, temveč državo, to se pravi domovino, in zato nas vse! (»Delavska enotnost", 30, januarja 1948,) Organizirajmo pravočasno oddajo dobrega gradbenega !esa za gradnjo Zadružnih domov Splošni zakon o varstvu gozdov pred požarom (Uradni list FLRJ, št, 29 — 8, IV, 1Q47.) I, Osnovne določbe 1, člen Varovati iozdove pred požaram je dolžnost vseh državnih organov, uradnih cseb, organizacij iri vsakega državljana Federativne ljudske republike Jugoslavije. 2, £len Voditi splošno nad/orstvo nad vsemi ukcepi, ki so potrebni za varstvo gozdov pred požarom, je dolžnost republiških ministrov za gozdarstvo. Voditi neposredno nadzorstvo nad izvajanjem vseh ukrepov, ki jili predpisuje la zakon za varstvo gozdov pred požarom, je dolžnost vseh gozdarskih organov in gozdnih gospodarstev. 3, Člen Ljudski odbori, ki v okviru svoje pristojnosti opravljajo zadeve, ki se tičejo (jozdov (njih čuvanje, sltrb zanje in nadzorstvo nad njimi), so zlasti dolžni varovati gozdove pred požarom. V (a namen vršijo med ljudstvom propagando in sami ter s pomočjo svojih gozdnih svetov vzbujajo ljubezen do gozda In pripravljenost zoper vsako nevarnost, ki utegne ianetiti gozdni požar ter organizirajo gasilsko službo. Ce se za to pokaže posebna potreba zaradi veCje nevarnosti požara, ki ogroža posameine gozdove, a zlasti ob su5i, organizirajo ljudski odbori posebne oddelke, ki naj hodijo po gozdu in ga varujejo pred požarom, II. Splošni varnostni ukrepi 4, Člen Netiti v gozda ogenj na prostem je prepovedano od 1. maroa do 15. novembra, Za ogenj na prostem v gozdu se šteje netenje ognja zunaj zgradb, delavskih barak, koč ali drugačnih podobnih zaprtih in pokritih prostorov, v katerih je pripravljeno in zavarovano ognjišče. 5, ilen Osebe, ki se morajo iz tehtnih razlogov muditi dalj časa v goudu (gozdni delavci, pastirji, kočarji in dr.), smejo z dovoljenjem pristojnega gozdarskega organa netiti ogenj na prostem, toda samo na odrejenih krajih in ob potrebnih varnostnih ukrepih. Določbe prvega odstavka tega člena o netenju ognja na odrejenih krajili in o potrebnih varnostnih ukrepih veljajo tudi za netenje ognja na prostem v času od 16. novembra do konca iebruarja (4. filen), 6, člen Ob močnem vetru je neteoje ognja na prostem v gozdu sploh prepovedano, v zaprlcm prostoru (člen 4) pa dovoljeno samo ob največji previdnosti in nadzorstvu nad ognjem. 7, člen V mladih gozdovih je splob prepovedano netiti ogenj ali pa ga vanje prinašati. Prav tako je prepovedano kuriti v kladah, votlih deblih in na Štorih. 8, člen ■ Brez posebne^, dovoljenja, ki se da po predpisih ljudske republike, ni dovoljeno v go/du ali v določeni razdalji od roba gozda graditi hi5 in hlevov, zgati oglja in postavljati apnenic, opekarn ter drugih podobnih naprav. 9. Člen Sežiganje lubja in vejevja v gozdu zaradi zatiranja škodljivega mröcsa Ler požiganja Skodl.ivcga grmovja, dračja in plevela zaradi izboljšanja gozdnih in planinskih pašnikov je dovoljeno samo ob mimera vremenu pod nadzorstvom jiozdarsltega uslužbenca, 10. člen Lokomotive in tnotorni vlaki, ki sc kurijo s trdnim gorivom in voziio skozi gozdove, morajo imeli pepalnike, ki se brezhibno zapitaio ter v dimniku dobre iskrolovce. Progovni čuvaji ali to posebno doiočene osebe gozdnih industrijskih železnic in železnic javnega prometa sa dolžni ob času suše |1], člen) neposredno po vožnji vlaka skozi gozd obiti progo in vsak tleči ogorek ali ogenj, ki se pojavi, pogasiti tskoj v začelku. Minister z^ kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ predpiSc v sporazumu z ministrom za promet in drugimi pristojnimi ministri vse druge ukrepe, potrebne Ka.odvrniiev nevarnosti gozdnih požarov, ki jih labko zanetijo Inkomotive :gozdntk industrijskih železnic in železnic javnega prometa, ki so večjega gospodarskega pomena, IK, Posebtii varnostni ukrepi n. člen Za, čas sušne dobe od 1. marca do 15. novembra sme republiški minister la gozdarstvo prepovedati vsako netenje ali prinašanje ognja v gozd ali na dolo^Ecio razdaljo od roba gozda. Prav tako sme odrediti, da se odpelje živina z gozdne pale. Te odredbe, ki se labko nanašajo na vse gozdove in gozdne komplekse ali samo na posamezne, morajo biti pravočasno objavljene, 12. člen Gozdovi, ki so v krajih, katerim posebno grozi nevarnost gozdnega požara ter gospodarsko važnejši gozdni kompleksi, se morajo razglasili za gozdove, ogrožene od požara, Tako odločbo iada za gozdove splošnega državnega pomena minister za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ, za druge gozdove pa republiški minister za l^ozdarstvo. 13. člen V gozdovih, ogroženih od požara, morajo posestniki teh gozdov ali organi, ki upravljajo te gozdove, 1, izpeljati potrebno mrežo primerno Širokih presek, ki jih je treba čistiti drevja in drugega lahko vnetljivega materiala; 2, bolj zgoda) in pogosteje redčiti mlade dele iglastega gozda ter obsekali neke suhe veje, zlasti oh robu gozda, ob presekah in poteh ter pospravljati dračje in suhljad; 3, pospeševati gojitev mešanega gozda, v predelih iglastega gozda pa zasaditi primcrno' Široke pasove lislovcev; 4j kraje, kjer se je sekalo, očistiti ostankov, trsk, suhih vej in suhega drevja, zlasti v iglastih gozdovih. 14. člen V gozdnih predelih, ogroženih od požara, se organizira gasilska in poro-čeva.lska služba in zgradijo potrebne opazovalnice. S predpisi ljudskih republik se predpiSejo podrobne doloibe o organizaciji gasilskih tečajev in gasilske službe, o poročevalski službi, o gradnji potrebnih opazovalnic ter o večjem varstvu in nadzorstvu gozdov ob suSi Ministrsvo za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ sme cFb času sušne dobe v sporazumu z republiškimi ministri za gozdarstvo pošiljati gozdarske uslužbence na delo iz ena republike v drugo, IV- Ukrepi za gašeaje požara, 15. čleo Kdar zapazi, da gozd ^ori, ie dolžan, če je to mogoče, ogenj sam pogasiti. Ce tega ne more, fe dolžan naiKtireje obvestiti o požaru m kraiu požara katoreiga koli gozdarskega uslužbenca, najbližji ljudski odbor, gozdno gospodarstvo ali kateri koli drug organ državne uprave, vojske ali milice in po potrebi uporabiti telefon ali brzojav, če tega ni, pa najprimernejše vozilo. Telefonske in telegrafske ustanove po.št in železnic motajo tem sporočilom dajati prednost. Stro.iSki za taka telefonska in brzojavna poročila gredo v breme republiškega ministrstva za goidarstvo-. 16. £leu Kakor hitro pristojni organi ali uradne osebe zvedo la gozdni požar ali opazijo, morajo po ljudskem odboru poklicati h gašenju požara gasilce in vse spostbno okoliäko prebivalstvo, Vsi prebivalci, ki so sposobni za gaSenje, so dolžni prekiniti vsako drugo delo, odivati se temu pozivu in s potrebnim orodjem in pripravami za gašenje hiteti na kiaj požara in storiti vse potrebno, da bi požar čim pref pogasili. Podjetja ia ustanove iz območja teh naselbin so dolžna v ta namen dati na razpolago svoje delavce, pnprave jn orodje ter vozila. Predstavniki ljudskega odbora, gozdarski uslužbenci in drugi predstavuiki nase^lbin, ki sodelujejo pri gašenju požara, so dolžni oditi na Icraj požara. t?, člen GaSenje požara vodi praviloma gozdarski uslužbenec ali predstavnik Kra-jevnoga ljudskega odbora, na katerega ozemlju je požar nastal, razen Če pristojni viäji drzavoi organi ne odrede drugafie. Vsi, ki gasijo požar, morajo izvrševali vse ukaze, ki jih daje voditelj gasilske akcije. Predstavniki ljudskih odborov in drugih državnih organov morajo vzdrževati red in gledati, da se natančno in o pravem času izvrši vse, kar odjredi voditelj. ] Ko se požar pogasi, mora ostati na pogoriSču straža tako dolgo, dokler ne preneha vsaka nevarnost ponovitve požara. 18. člen te se -požar tako razširi, da ga prebivalci krajev, ki sodelujejo, pri gašenju, ne morejo samL itdušiti, jira. morajo po zahtevi voditelja gasilne akcije in poz»vu ljudskega odbora priteči na pomoč tudi prebivalci bolj oddaljenih naselbin. Ce je treba, mora po zahtevi izvräilnega odbora Okrajnega ljudskega, odbora aH po zahtevi uprave gozdnega gospodarstva, na katerega, je požar nastal, najbližje voiaäko poveljStvo ali uprava Narodne milice, odseka za notranje zadeve, pri izvršilnem odboru Okrajnega ljudskega odbora dati na razpolago potrebno Število moštva za gašenja požara in vzdrževanje reda. O tem izdata minister za narodno obramba in minister za notranje zadeve FLRJ v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ posebna navod.ila. fie zgoraj navedeni ukrepi ne zadoScajo, se sme na določenem širšem ozemlju mobilizirati vse zdravo prebivalstvo, od 16 do 50 let. ter vozila in orodje. Tako mobilizacijo odredi na predlog izvršilnega odbora Okrajnega ljudskega odbora republiški minister la gozdarstvo. 19. £leo Tisti, ki gasijo požar, morajo gasiti vse dotlej, dokler se požar popolnoma ne pogasi. traja gašenje več dni, se morajo po možnosti menjati, 20. člen če je treba, lahko ustanovi republiški minister za gozdarstvo posebno komisijo, ki ima doÜnost, da spravi v sklad vse akcije in ukrepe, ki so potrebni za uspešno gaäenje gozdnih poiarov, V to komisijo pridejo poleg predstavnika republiJkega mioistrstva za gozdarstvo predstavnik vojske, predstavnik prometnega ministrstva in predstavnik ministrstva za notranje zadeve. Natančnejše določbe o delu te komišije predpiše republiški minister za gozdarstvo. i . ■ : 21. člen Ljudski odbor, v katerega območju se gasi požar, skrbi, da se organizira prehrana oseb, ki ostanejo pri gašenju požara več, kakor 1 dan. 22. člen Krajevni ljudski odbor, v katerega območju je nastal gozdni požar, mora nemudoma in po najkraiši poti obvestiti o tem izvrlilnl odbor okrajnega Ijud-iNtega odbora, ta pa o tem oujno obvesti viSji izvršilni odbor in rcpublUko ministrstvo za gozdarstvo, O nastanku in poteku večjih gozdnih požarov in o gasilni akciji mora republiško ministrstvo za gozd^stvo stalno obveščati ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ, 23. člen Pristojni gozdarski organi morajo oceniti vso Škodo, nastaio zaradi požara in pri gašenju ier pomagati, da se ugotovi vzrok požara, nato pa o vsem tem obvestili neposredno viäji državni organ. V. Povračilo škode 24. člen Za vso škodo, nastalo zaradi požara in v zveai z gašenjem ter za vse stroške gaSenja požara, za straienje pogorišča in za izvedbo vseh ukrepov, ki so potrebni za obnovitev gozda, je odgovoren tisti, ki je povzročil požar. Ce so povzročili požar pastirji ali delavci, so ta škodo in stroške skupaj z njimi odgovorni tudi njihovi delodajalci, če jih niso nadzirali, kakor je treba. 25. člen Če kdo pri gašenju ,^ozdnega požara zboli, dobi telesne poškodbe aH izgubi življenje, ima poštodovanec oziroma njegova rodbina pravico do posebnega zavarovanja (če nima drugače pravice do zaščite po zakonu o socialnem zavarovanju, po zakonu o mirovnih vojaških invalidih, po predpisih o invalidih Narodne milice ali po drugih predpisih). Vlada FLRJ predpiše z uredbo določba o tem zavarovanju. VI. Kazenske določbe 26. Člen Vsako dejanje ali opustitev, ki nasprotuje določbam lega zakona se kaznuje po predpisih tega zakona, kolikor nc spada gospodarska sabotaža pod zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene Špekulacije in gospodarske sabotaže 27. člen S kaznijo odvzema prostosti do dveh mesecev ali s kaznijo prisilnega dela brez odvzema prostosti do dveh mesecev ali z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje: ; 1, Kdor v gozdu ali na določeni razdalji od roba gozda neti ogenj brez dovoljenja pristojnega gozdarskega organa; 2, kdor neti ogenj v gozdu izven odrejenega kraja in v nasprotju s predpisanim načinom; 3. kdor pusti v gozdu ali na določeni razdalji od roba gozda neugalea ogenj ali kdor najde v gozdu ali na določeni razdalji od roba gozda zapuiSčen ogenj in ga ne pogasi; 4. kdor brez dovoljenja pristojnega, organa v gozda ali na določeni razdalji od roba gozda sezida hiSo ali hlev, ^ge oglje aH postavi apoenico ali opekarno ali drugo podobno napravo: 5. kdor požijJa liibje, vejevje, grmovje, dračje in pLevel v nasprotju z odločbo 9. člena tega zakona; 6, icdor se neupravičen, ne odzove, četudi je sposoben, splošnemu ali posebnemu pozivu nadrejenih organov, da. gasi gozdni požar, ali kdor se ne pokorava ukazom voditelja gasitae akcije ali kdor brez njegovega dovoljenja ali brei opravičenega razloga zapusti delo pri gašenju požara. 2 isto kaznijo se kaznujeta poraagač in zapeljivec, 28. člen S kaznijo odvzema prostosti do 15 dni ali s kaznijo prisilnega dela brez odvzema prostosti do 15 dni ali z denarno ka.zmjo do 1000 dinarjev se kaznuje vsakdo, kdor prekräi ukaze pristojnih organov, izdane na podlagi tsga zakona in z namenom, da se izvedejo njegove določbe, Če ni s tem zakonom za posamezne primere dolo£cna posebna kazen. Z isto kaznijo se kaznujeta potnagač in za^eljivec, 29. člen S kaznijo odv.£eraa prostosti do 6 mesecev ali s kaznijo prisilnega dela brez odvzema prostosti do 6 mesecev ali z denarno kaznijo do 20,000 dinarjev se kaZDujef ' 'Milili U Kdor v času, ko je to zaradi močnega vetra sploh prepovedano, ueli ogenj v gozdu na proslem ali kdor ga aeti v zapriib prostorih brez posebne previdnosti in nadzorstva nad njim f6, člen); 3. kdor neti ogenf v mladem gozdu a!i ga vanj prinaia ali kdor kuri v kladah, votlih deblih ali na štorih; 3. kdor ob času suäne dobe, ko je republiški minister lo prepovedal, neti ogenj ali ga prinese v gozd ali na določeno razdaljo od roba gozda tU člen); 4, kdor opazi, da gozd gori, pa ga ne pogasi, če je to mogoče, ali če ognja ne more pogasili, ne obvesti vseh, kakor je predpisaao v 15. Členu tega zakona. Z isto kaznijo se kaznujeta todi pomagač in zapeljtvec, 30 člen Požig gozda, povzročen naklepno ali iz malomarnosti, kaznuje se po kazenskem zakonu. Kdor požge go;^d zaradi razširitve poljedelskih kultur, se kaznuje s kazrufo odvzema prostosti do ä let. 31, člen Posestnik gozda in uradna oseba, ki ne ravnata po predpisih tega zakona, kadar bi morala tako ravnati, ali ki ne ukreneta vsega potrebnega, da se gozdovi zavarujejo pred požarom, se glede stopnje nevarnosti za družbo, ki }o ima za posledico taka opustitev, kaznujeta s kaznijo odvzema prostosti do 6 mesecev ali s kaznijo prisilnega dela brez odvzema prostosti do 6 mesecev, 32, člen Kazni za dejanja iz 21, ia 23, člena tega zakona izreka izvršilni odbor "krajevno pristojnega okrajnega ljudskega odbora, ozirom njegov gospodarski odsek. Kazni za dejanja iz 39. in 31. člena tega zakona izreka okrajno sodifče. Vn, Končne odločbe 33, Člen Ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati vsi predpisi, ki so z njim v nasprotju, Ljudske republiJie izdajo< na podlagi ia v okviru tega zakona natančnejše določbe o varstvu gozdov pred požarom. 35 člen Ta zakon velja od dneva objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije. Dopisi PRI GOZDNIH DELIH NA POHORJU V dneh od 15. do 19. oktobra 1947 sem bil na službenem potovanju v Gornjem Gradu, Luiah, Celju, Mariboru, Podvelki in Črni, Med drugim sera imel nalogo, da pogledam, kako napredujejo dela pri gradnji ceste Lutanja—Jur-žovo. S žoferjeni sva se na Jeepu odpeljala 19. oktobra zjutraj ob 5. iz Slovenskih Konjic proti Oplotnici in dalje v Lukanjo—Jurjovo. Ti kraji, kakor tudi cesta, so mi dobro v sponiinu ie iiia časov bivše Jugoslavije, It. Opiot-nice pa do Jur^ovega sem takrat hodil peš 3 Ute, Tedaj je bila cesta v zelo slabem stanju, za motorna vozila je bila sploh neporabna. Ta dan sem se ustavil z Jeepom nekaj sto metrov pred Jurjovlffl. Cesta je bila že vsa tlakovana na makadamski način s samim granitnim kamenjem, edino en pro-pust Še ni bil gotov. Manjkalo je ie nekaj dni do otvoritve ceste, ko bodo lahko vozili po njej aajvetji tovorni avtomobili s prikolicami. Na Jurgoveui skladišču je že iskalo na prevoz ve£ tisoč kubičnih metrov bukovih drv, Jur-Ižov prostor je glavno zbirališče lesa iz okolice Peska ca Pohorju, Vse izkope zemeljskih del je izvršila v poletju mladinska delovna brigada, Oporne stene U kamenja io tiakovaxijc ceste pa so odlično izvršili domačini in Jablančani, Ko sem ogledoval velika ialoge drv na Jurgovem skladiStu, sem ob stranskem gozdu opazil, da žgejo ogtje. Bilo je okrog 6. zjutraj. Ker me taka dela zanimajo, sem se približal kopi. Opazil sem, da so morali kopo pravkar isakuriti. Vrh velike kope je stala žena in 2 drogom ubadala v zemljo, ki je bila pregrnjena čez les, iz katerega se je žgalo oglje. Vsakokrat, ko je izvlekla drog iz zemlje, je puhnil dim iz nastale luknje. Vprašal sem ženo, kje so še drugi delavci; odgovorila mt je, da je popolnoma sama in da vse sama dela in vodi. Ta odgovor je vzbudil v meni veliko zanimanje. Vpraial sem jo, koliko bo oglja iz te kope. Odgovorila mi je, da dva vagona, «■Koliko časa pa ste deiaU, da ste napravili tako veliko kopo«, poizvedujem dalje, »Les sem pripravila v 16 dnah, z zemljo sem ga pokrivala teden dni, delala sem udarniško. Ko bi vsi tako delali, bi nam^ že danes bilo dobro. Delavci, ki delajo na dan, bogu Sas kradejo,« rai je odgovorila vrla žena. V bližini gozda so delali as kopi trije delavci tri ^edne, pa je bilo samo va^on oglja. Na vpraSacje, koliko dobi za kilogram oglja, mi je odgovorila, da dobi din 1,30, da je z zaslužkom zadovoljna., da dela kar noč in dat) in si hrano sama zbira in kuha, Čeprav so vaike trgovine zelo oddaljene. Ta nepoznana junakinja dela se piše J u r i č Martia in je stara 49 let; po poklicu je ogljarka in dela v tem poslu že 26 let. Med okupacijo je bila v partizanih, v Tomšičevi brigadi; po izdajstvu je pädia v ujetništvo ia preživela 13 mesecev v taborišču, G r a d i ä e k Lovrent IZKUŠNJE SMOLARJENJA V SLOV. PRI MORJU V L. 1947 Ce upoštevamo vse težkoče, katere smo pri sinolarjenju morali v tem letu pcebresti, lahko rečemo, da je rezultat po nekaterih smoliščih kar zadovoljiv. Težko je bilo nabavljati potrebni material, kakor lončke, žeblje, vedra itd,, križ je bil z delavci in kmeti, ki O tem niso biti Se niti najmanj poučeni, poleg tega nam je pa še nagajalo vreme z burjo, vetrom, sušo itd. Vso sezono nismo imeU niti tri tedne, ki bi bili zapovrstjo ugodni za smolarjenje. Za vsakim najmanjšim dežjem je prirogo-viiÜa burja, ki je trajala po tri, štiri ali pa še več dni. Teorija je dognala, da sta za smolar-jenjc najboljša meseca julij in avgust, kar je tudi praksa potrdila. Nam pa je avgust letos kaj malo nudili nastopila je suša, ki je trajala vse do konca sezone. V tem času do kraja oktobra je padlo samo sredi septembra nekoliko dežja, ki je suSo za nekaj časa nekoliko umiJil, Ob pregledu uspeha konec julija, smo ugotovili, da je bilo, pridobljene do takrat povprečno nad 60 dkg smole na drevo, kar je predvideno za polovico letne produkcije, če je letina kotiEkaj ugodna Letos smo se pa v računu prevarili, ker naja je druga polovica sezone vrgla komaj 3Qdkg od drevesa. Ne bi pa bilo prav, če bi kdo mislil, da so' teb slabših uspehov krive sarao vremenske razmere, Kljub vsemu smo v sinolisčih. Brezovica, Slope in DivaEa dosegü 1.05 kg od drevesa, medlein ko stno nad Zavrhkooi dobili le 0,60 kg, v Vipavi pa 0,78 kg od drevesa. Torej je razlika na posaiuezrdh smolii^ih 27 do 4S dkg. Povsem aemogoC« bi bilo, da bi bi! vzrok takih razlik samo na ta/ličnih legah smoliSč, posebno zalo, ker 30 bila drevesa iste debelosli, vrsta bora povsod ista in teren povsod hribovit in skalnat. Tudi lega gozda ni osnovni činitelj, ker vsakdo mora na prvi pogled ugotoviti, da bi morali proizvajati vefi snaolc v bregu, ki je nagnjen proti opoldanskemu soncu, kakor pa breg, ki je na odprtem ali pa visi cel6 proti aeveru. To vidimo takoj na vipavskem gozdu, ki je v zatilju ifi prisoji, pa je dal majij kakor pa oni, ki je na adprlem. Vse to navedeno nam priEa, da niso bite glavni vzrok slabih uspehov, kjei so bili, samo vremenske razmera — glavni vzrok bo menda v delavcu. Kjer se )C delavec zavedal in vestno ter požrtvovalno opravljal svoj posel z geslom »kdor skupiiosti ne da, mu tudi skupnost ne more«, je bil boljSi uspeh. Letos je izkušnja v Slov, Primorju pokazala, da bi s pravilno organisacijo, vestnim delavstvom ter z zarezavattjem dreves z nad 22 cm debeline letno pridobili od iA do 1.5 kg smole od drevesa pri količkaj ugodni letini, Pole^ tega bi morali biti ludi sodi za prevažanje srooic boljše napravljeni kakor v tem letu. Letos smo zaradi sodov izgubili precej najboljSe smole, posebno pri sodih zadaje poiiljke, ki so imeli pokrov ČEZ vso odprtino s tremi zapirači. Iz njih je pri prevoz« smola kar curljala. Da bi se pa godili čudeži pri pridobivanju smole, kakor smo Eitali v nekem članku, da na drevo pridobivamc lahko 4 in Se več kilogramov, to je p<( pretirano. Res, da smo Imeli tudi v letoSnjem letu nekaj dreves, ki so dala 5—6 kg smole, a na žalost je takih dreves kaj majhen odstotek. Bito jih je le kakih 10—15 na 1000. Bilo jih je pa 25'/n, ki niso dala niti 30 dkg. Zakaj nastopajo take razlike, tega seveda nismo mogli ugotoviti. Na videz se drevesa niso razlikovala drug od drugega, vse je bilo enako; leren, debelina, čmi bor kot črni bor — a vendar take lazlikel Ali se ne bi dalo ugotoviti, äe vendarle nimajo ti bori kakšne posebnost! in bi mogoie v ta namen sadili seme borov le od storžev takih, sroole bogatih borov? Go5persie ZATIRANJE LUBADARJA Se prej kot je ministrstvo za kmetijstvo ic gozdarstvo pri vladi LRS I2-dalo okrožnico, s katero je opozorilo na nevarnost, ki grozi naäim gozdovom pred enim največjih go/.dnih škodljivcev — lubadarjemi je izdala gozdna uprava v Idriji okrožnico štev. 133/1. 1946, z dne 9. H. 1946. in 10. IV.-46, z dne 12, 11, 1946, navodila o zatiranju lubadarjev vsem gozdnim Čuvajem in gozdarjem, šli smo na delo. Najprej smo začeli pospravljati na kupe in požigati vse smrekove in jelkove ostanke sečnje (n. pr, veje ia vrhove) iz leta 1945. Prebivalstvo mesta Idrija je na vse to kritično gledalo, Seä, gozdna oprava nepravilno ravna z drvmi, ki jih sežiga namesto, da bi jih dala na razpolago ljudstvu, ki bi jih spravilo domov. Toda vsi ti sečnji ostanki so bili polni lubadarja oziroma zalege in jih je bilo treba zaradi tega z gozdarskega stali-iča uničili. To pa je šele zadetek borbe proti lubadarjem. Takoj zatem oziroma še vzporcdn'o s prvo akcijo se je pričelo tudi s polaganjem, lovnih dreves. Do 24. IV. 1946. so bila posekana za prvo rojenje zadaja drevesa v oddelku '17b'I in 45e/I. Uporobljali smo namesto sveže posekanih lovnih dreves tudi smrekove in jelkove vrhove ter vaje iz zimskih sečenj. Prav tako smo postavili lovna drevesa za drugo in tretjo generacijo in ves Čas vršili skoraj vsakodnevna opazovanja, ki smo jih zapisovali v službeni dnevnik. Lovna drevesa smo vsakokrat izdelali in luba-darje oziroma njegov zarod uničili, kadar je bilo to z- vidika borbe proti njemu potrebno. Ves les je bil skrbno obeljen, lubje in veje pa sežgano. Panje smo večinoma obelili, lako da se lubadar v njem ni mogel razmnoževati, V kolikor pa jih nismo bili obelili, smo veje in Inbje sežgali in tako uničili lalcgo tudi v njih. Ko smo jeseni 1946 pregledali vse uaSe delo, smo bili trdno prepričani, da smo üspeäno izvräili nalogo in Äatrli lubadarja. Ostali pa srao pazljivi kljub temu, da je bilo tiaie delo dobro izvršeno, , ^ Ponovno je bilo treba napovedati äs ostrejšo borbo iübadarjem v 1. 1947. Ker je bila zima huda in dolga ter je sneg ležal skoraj do srede pomUdi, smo šele v tnesecti maju posekali aa področju revirja Idrija It za prvo generacijo 64 lovnih dreves, ia drugo 7., 8, in 9. julija 1947. 465 lovnih dreves in za tretjo 25, avgusta 5947 60 lovaih dreves, Pri spomladanskem, rojenju od-nosnb pri prvi generaciji je bilo opaziti, da so bila prva lovna drevesa napadena po 7—14 dnevib, pri drugi v edem tednu, pri trefji pa je biJo le tu in lam napadeno kakšno lovno drevo. Od skupnega ätevila lovnih dreves za drugo generacijo (465'| je bilo napadenih 3S7; točnejsi podatki so razvidni iz sledečega pregleda. močno napadenih 125 lovnih dreves, srednje „ 150 ,, „ malo .. 9J oič „ 99 Skupaj -465 lovnih dreves. mladku in skoraj ves dan v senci. Najbolj in oajprej so bila napadena lovna drevesa v južnih in sončnih legah, Tisti del lovnega drevesa, ki je bil izpostavljen celodncvni sončni pripeki, luba-darji niso radt napadali; zato lahko trdim, da liibadarji napadajo najraje taffli kjer nastopajo spremembe. Pri zatiranju lubadarja v lanskem letu so se najbolj izkazali pri točnem in preglednem zapisovanju vseli opažanj čuvaja Kušfrin Rudolf iz Pevca io Benčina Franc ii Bele ter praklikant Petkovšek Pavel, ki so vsi uslužbeai pri gozdni upravi v Idriji. Tudi prihodnje leto bomo morali posvečati temu nevarnemu gozdnemu Škodljivcu vso svojo pažnjo, če bomo hoteli obvarovati pred nepopravljivo škodo naše narodno bogastvo — gozd, Straus Venceslav Ves čas borbe proti lubadarju smo pri tej upravi bili mnenja, da ni dovolj podirati ovna drevesa in jih opazovati, ampak da je predvsem, važen gozdni red, ki se ga. je treba na vsak način držati. Gozdni delavci so bili o tem poučeni, pa so les, ki je bil posekan, takoj obelili; obelili so tudi vrhove; parobke so obelili vsaj v treh ali Štirih pasovih, vse veje so vedno spravili na kupe. Ker gozdna uprava ni imela dovolj delovnih moti na razpolago, je organizirala dne 27. julija t. 1. mladino iz Idrije na prostovoljno delo. Mladina je znosila na kupe vse ostanke sečnje na za to določena mesta, kjer jih je pod nadzorstvom gozdnih delavcev sežgala. Da se je lubadar razširil v tako veliki meri, je med drugim kriva škoda, ltr. IV [ stran IV JS 1002 NEOBDELAN LES — VSEBINA 113 TANKI TEHNIŠKI LES 113.1 Palice 113.2 Kolje za vinograde 113.3 Kolje za sadno drevje 113.4 Drogovi in preklje za hmelj in iobak 113.5 Obroči 113.6 Držala 12 CEPLJEN LES 121 Les za doge in ščetkarsko &brt 122 Les za lesno volno 2 LES ZA KEMIJSKO PREDELAVO 21 Celulozni les 22 Tamnski les 23 Les za suho destilacijo 3 LES ZA KURJAVO 31 Drva 32 Les za generatorje Obnova gozda na Krosu ItifJ, Vladislav ß e 11 r a m {Beograd] V času, ko prevzemamo večji del slovenskega Krasa v svoje roke, sprejemamo nase tudi veliko nalogo sanacije tega dela naše cloinovine, Id je kljub stoletnim pogozdovalnim poizkusom Še danes večinoma pust in zanemarjen, Poleg ostalih faktorjev bodo tudi gozdarji prevzeli nase velik del nalog in odgovornosti za uspeh bodočega nujnega kulturnega dela na Krasu, Legendo o težavah pogozdovanja golega Krasa moramo razbiti, K razčiščenju tega vprašanja naj nam koristno pomaga razprava prof. dr, A. Cieslarja; »Črni bor na tržaškem Krasu«. (Die Schwarzföhre am Triester Karst, Centraiblatt für das gesarate Forstwesen, 1922, Wien—Leipzig], ZGODOVINSKI NASAD NAD TRSTOM 2e v IS. stoletju se je pri avstrijski upravi porodila misel o obnovi gozdov na Krasu, kar dokazuje gozdni red, do-ločen leta i77L za Kranjsko, Pivko in Ilirsko Primorje, po katerem naj bi Kras po-gozdili. Toda šele leta 1843. so začeli s prvimi poskusi pogozdovanja s setvijo, Iii pa niso uspeli. Leta 1857. se je ustvarila v Trstu Komisija za pogozdovanje Krasa. Upravitelj gozdnega urada v Gorici J. Koller je na pobudo prav te komisije napravil leta 1S59. dva nasada črnega bora, ki sta iziemoma dobro uspela. Eden teh nasadov — »Kol-lerjev nasad« — je bil pri Bazovici nad Trstom. Ta nasad je pomenil hkrati mejni kamen v pogozdovanju Krasa, Dokazal je, da je pogozdovanje Krasa mogoče in da je na tem rastisČu Črni bor najprimernejša drevesna vrsta, To je bil prvi posrečeni nasad v kraškem kamnitem morju, ki so ga hodili občudovat ne le strokovnjaki tedanje monarhije, tejnveč sltoro iz vsega sveta, kjer koli so imeli težkoče s pogozdovanjem goličav. Nasad ie postal predmet posebne pozornosti in ljubezni prof. dr. A, Cieslarja. ki ga je večkrat obiskal in tudi podrobno ter znanstveno obdelal. Glede na to je vredno, da vsaj v skrajšani obliki prinesemo izsiedke dunajskega profesorja, kt so za nas tudi danes Izredno dragoceni in nam lahko koristijo pri pogozdovanju Krasa. Koller je leta 1859. uporabil dvoletne semenke Črnega bora iz gozdne drevesnice. Nasad v ravnini pri Bazovici, 370 m nadmorske višine, je bil v aprilu 1914, ko ga je Cieslar raziskoval, 56 let star. Teren je bil kamenit z nekaj rdeče ilovice, izpastavljen zimskim in pomladanskim burjam. Saditev je bila izvršena v kvadrat 2,3 m X 2,3 m. Za saditev so na površinah 1 m- prirejali teren tako, da so ga očistili kamenja in dovažali zemljo ter posadili sadike v skupinah po 3—4 tako, da je približno na 1860 dobro obdelanih mestih bilo zasa- jeno okoli 6500 sadik na hektar površine. To število sadik iia enoto površine je za naprej postalo pravilo pri kraškem pogozdovanju, z rasliko, da so bile sadike v bodoče ne več v skupinah, pač pa več ali manj pravilno posajene po vsej površini. Po ustnih izročilih je bi! nasad od saditve pa do leta 1914, že dvakrat preredčen. Leta 1914. redčenje ni bilo potrebno. Koliko lesnega materiala je odšlo ob redčenjih iz gozda, ni bilo nikjer mogoče ugotoviti. Spomladi 1914, je imel nasad 1133 dreves na hektarju površine. Namen raziskovanja je bil predvsem ugotoviti proizvodnjo lesa v nasadih črnega bora in spremembe, ki so nastale v tleh s tem, da je bil ta goli teren sedaj pod gozdnim zastorom, in nadalje možnost pretvarjanja čistih borovih sestojev v mešane gozdove jelke in bukve, PRIRASTEK LESNE ZALOGE Merjenje dreves na primerjalni ploskvi je pokazalo, da je znašala srednja prsna debelina borovih dreves 21.2 cm in srednja višina sestoja 13.8 TI). Temeljnica na ha je bila 42,23 m'', skupna lesna zaloga pa 443.51 m^, od česar odpade na dcblovino 345.97 m®. 2e same te številke dokazujejo, da je naŠel črni bor pri Bazovici za svoje uspe-vanje izredno ugodno rastišče. Primerjava z enako starimi sestoji črnega bora pri Dunajskem Novem mest» je pokazala, da ima nasad, pri Bazovici celo dvakratno lesno zalogo v primeri z nasadi iz Avstrije, Kollerjev nasad je sicer doživel ob pravem času dve preredčenji, vendar njegova večja višina [tudi nad SOV«) dokazuje, da mu rastisče nad Trstom bolj prija kot v Avstriji, ker je na Krasu prirastek v višino že v prvi mladosti močnejši. Razlika v srednji letni temperaturi med Bazovico in rastišči Črnega bora v Avstriji znaša 2"—4,2" C, fSr, 1. t, Bazovica 11,lo C, Avstrija 6,9—9!l() C). Po Cieslarju višja srednja letna temperatura in daljša vegetacijska doba odločilno vplivata na prirastek nasada na Krasu. Nedvomno pa je vaina tudi obilica svetlobe, ki dopušča nasadu večjo rast kot v severnih predelih. Se bol) zanimivi so podatki o padavinah, Iti so za Bazovico znašale povprečno po mesecih in skupno na leto; I II III IV V VI VII Vlll IX X XI XII 51 73 84 72 128 120 100 97 123 126 89 75 v letu 1138 mm dežja V času vegetacije od aprila do septembra pade 640 mm ali 56"'" letne množine dežja. Ta razdelitev je izredno ugodna in količina popolnoma zadostuje za bujno gozdno rast. Če gledamo podatke o padavinah s področja sestojev črnega bora v Dolnji Avstriji, vidimo, da v času vegetacije pade tam le 323 do 491 mm dežja. Cieslar sklepa, da so tako toplotne kakor tudi deževne razmere na Krasu nad Trstom (t. j. na robu kraške planote) za uspevanje črticga bora izredno ugodne in celo ugodnejše kot v notranjosti kraške planote, kjer je nekaj manj toplote. Njegovo mnenje je točno. Opažanja so pozneje dognala, da se črni bor na višinah nad Trstom izredno dobro širi sam z naletom semena iz starejših nasadov, medtem ko Nanoško planoto 800—1000 m nadmorske višine, osvaja drugi pionir — rdeči bor. Slika 1. Gozd ie potreben Itraškemu palniltu za varstvo pred burjo, (Foto: V, Orel.) VPLIV NASADOV NA KRAŠKA TLA, BODOČI GOZDOVI KRASA 2e nekaj desetletij po prvem uspelem nasadu črnega bora na slovenskem Krasu so gozdarji prišli do prepričanja, da nasad črnega bora ni povsod dokončna gozdna oblika. Preostanki nekdanjih gozdov iz davnih časov namreč dokazujejo, da so prvotni elementi na Krasu jeJka, smreka,- bukev, hrast in različni listavci. To so drevesne vrste, ki imajo večjo gospodarsko vrednost in ugodnejši vpliv na tla kot pa črni bor. Zato Cieslar predvideva pretvarjanje borovih nasadov v sestoje drugih vrst. V ta namen so po njegovem posebno prikladni bukev, jelka, jesen in zeleni (gladki) bor, ki jih podsejemo v 25letni nasad črnega bora. V Kollerjev nasad so v letih 1893.—-1898, podsejali najprej jelko, pozneje bukev. Setev so izvršili na obdelane krpice. Leta 1914. je bil jelkov podmladek srednje višine 51 cm. Kjer je bilo maJo več svetlobe, tudi do 100 cm. Posamezni poganjki so merili 32 cm, V gostejšem borovera sklopu pa so jelke bile visoke 20 cm io so imele nad 100 cm široko krošnjo. Tedaj je bil jelkov podmladek slar 20 let in je pokrival približno 1/10 tal. Bukov podmladek je bil v tem času star 16 let in tudi manj, srednje višine 178 cm in izredno lepe oblike. Okrog vsake bukve so bila tla na široko pokrita z bukovim listjem, pomešanim z borovimi iglicami. Nekaj let prej so bjli podsadili nekaj javorov, od katerih je Še tu in tam kateri ostal. Pojavil se je tudi naravni nalet črnega jesena, reŠeljike, gloga, trioteske, brinja, srebota in bršljana. Na kameiiitih tleh je bila povsod v sestoju bogata plast humusa. Odpadajoče iglice jelk Še niso prišle d9 veljave, medtem ko je bukov list, pomešan z borovo steljo, dajal debel, a rahel falni pokrov, ki pomeni močno zboljšanje zemljiščnih razmer. Podsetev jelke in bukve v sestoje črnega bora ima namen pretvoriti nasad v mešan sestoj in izboljšati talne razmere, Cieslar je raziskoval, kako bukov list vpliva na talne razmere, in je pregledal čisto borovo ter izmešano borovo in bukovo steljo Kollerjevega nasada, UgotoviKjc, da je razkrajanje Čiste borove stelje počasnejše kot razkrajanje mešane stelje bora in bukve, Zaiiimivo je tudi, da je sposobnost upijanja vode za 100 g popolnoma suhe stelje pri mešani stelji 352,7''/'[i nasproti 304.pri Čisti borovi stelji. Prst iz mešane stelje vpija torej skoro 1/6 več vode kot prst iz Čiste borove stelje. Ta razlika je v sušnih časih odločilne važnosti. Zato priporoča Cieslar pretvarjanje nasadov črnega bora v mešane sestoje, ki bodo dali boljši les in večji prirastek in so poleg tega domaČe vrste. Pretvorba se vrši s podsetvijo v preredčene nasade črnega bora v 25. do 35. letu starosti. Te pretvorbe so bile ponekod že izvršene z najboljšim uspehom. Danes tešejo 'jelove tramove, kjer je še pred 66, leti bila kamnita, žalostna in na videz brezupna puščava. Danes Kollerjevega nasada,Jii več. Zadela ga je ista usoda kakor znani »Boškeitt pri Trstu. Zaradi pomanjkanja goriva v Trstu so pričeli že leta 1942. nasad uničevati. Naslednje leto je prebivalstvo Trsta in okoliških vasi dokončalo delo. Uničilo ga je ljudstvo, ki je te nasade vse dotlej cenilo in varovalo. Borova drevesa so bila zares krasna; visoka 16—25 m, debela 25—40 cm. Jelke so imele enake mere. Bukve pa niso uspele. Leta 1928.—-1930, so takratne gozdarske oblasti bukve odstranile, ker jih je bor zatrl. Bukovje se ni moglo prebiti skozi borove obrše ter |C zatiralo naravni podmladek iglavcev. Manjkala je oči vidno pravilna in pravočasna strokovna nega sestoja. Pred 100 leti se je 7.delo pogozdovanje Krasa nekaj izredno težkega in brezupnega v prostranem kamnitem morju. Kollerjev nasad je razbil strah pred nepremagljivostjo Krasa. Ze leta 1914, in še prej je končno postalo razumljivo, da je mogoča obnova prvotnih kraških gozdov brez posebnih naporov. Do takrat je bilo že mnogo storjenega. Temni gozdni nasadi so vzdolž in poprek križali sivo puščavo. Po- vprečni letni prirastek 6,2 m-' deblovme v nasadu pri Bazovici v 56 letih, ne upoštevajoč materiala dveh redčenj, je pokazal, da so kraška tla daleč od tega, da bi jih lahko imenovali nerodovitna. To je bil šele prvi nasad po stoletjih, odkar je gozd izginil. Med tem časom pa je deževje izpiralo in burja odnašala prst, Kljub vsemu pa prcredčen Kollerjev 56-letiii nasad izkazuje 346 m^ lesne zaloge na ha. Po Feistmaiitel-Weissovih tabelah o zalogah lesa v sestojih pa ima 56-letni sestoj Črnega bora ob polni zarasti na prvem (od deve- Sllka 3. Pod 2aslcroni in varstvom Starega sestoja poganja bujen naravni podmladek črnega bora, (Foto; V, Orel.) tih) bonitetnem razredu le 334 m® lesa: »na rastišču, ki črnemu boru izredno ugaja, na rudninsko bogatih, precej globokih tJeh toplejšega podnebja in blage lege,« Taka je torej proizvodna moČ in bogastvo našega »ubogega in nerodovitnega« Krasa. Seveda moramo dati naravi priložnost, da svoje sile razvije in ustvarja bogastvo v naš prid. Preostali gozdni nasadi na robu kraške planote dokazujejo s svojim obilnim naravnim naletom semena, da je pogozdovanje Krasa ■ponekod prav lahko. Da v Časa 1914—194S ni bilo pri pogozdovanju nikakih večjih uspehov, ni kriva narava, Namesto pravega in požrtvovalnega strokovnega dela, ki je dalo na Krasu prve velike uspehe, je seldra fašistične gozdne milice udarila po bogatih lesnih zalogah nasadov črnega bora. Njeni poskusi pogozdovanja v majhnem obsegu, ki niso zajeli tega vprašanja ob neposredni zainteresiranosti domačega ljudstva, niso dali pozitivnih rezultatov, Stanje gozdov v Slovenskem Primorju je danes težje kot leta 1914,, ker je mnogo nasadov v času narodno-osvobodilne borbe po-žgal okupator, medtem ko so ostali močno preredčeni m izčrpani. Vendar so se razmere nad vse ugodno spremenile; oblast in ljudstvo sta istovetna; njun cilj je isti; ^ato bodo tudi uspehi bodočega dela povsem drugačni kot v preteklosti. Tehnična stran pogozdovanja Krasa ni mnogo težja kot v zaledju. Ne smemo pa prezreti njegove gospodarske strani. Vsak na novo pogozdeni hektar pomeni zmanjšanje istotako velike pašniške površine, Ni dovolj dokazovati, da je z gospodarskega vidika gozd bolj na mestu kot pa boren kraški pašnik. Kraški pašniki ne smejo ostati še naprej zapuščeni. Zaščitni pasovi gozdnega drevja, ureditev poti in stez za živino, izgraditev lokev, ci-^tern in napajališč, izgraditev pastirskih stanovanj, hlevov in gnojišč, uvedba reda na pasi, gnojenje pašnikov s hlevskim in umetnim gnojem ter izgradnja gospodarskih poslopij za mlekarstvo in sirarstvo so temeljni pogoji za ureditev pašnikov. Vsi ti ukrepi so cenejši kot nasilno in drago pogozdovanje, ki je v nasprotju s trenutnimi koristmi domačega ljudstva; zalo se je ljudstvo proti takemu delu borilo s tem, da je po nasadih paslo živino in podtikalo ogenj, Slika 3. Postojnsifa jama — podzemska kraslola in ponos slovenskega Krasa (Foto: M. Pfaifer) Prenosne in mehanizirane žičnice* Ini|, [van K 1 C m e n 2 i č (Ltubljana) ŽICNlCA ZA HLODE Lansko jesen sem videl v krkonoških gozdovih blizu Vrchlabi žičnico patenta Wyssen. 2ičnico, ki je bila kupljena lani v Švici, sD montirali v gozdu, kjer je posekano 1400 m' hlodovine. Posekali so drevesa zaradi smrekovega lubadarja, ki se je razširil v teh gozdovih. V prejšnjih letih so v teh gozdovih spravljali les s sankanjem na ceste v dolini. Teren je strm. Višinska razlika postaj je 380 m. Dolžina žičnice znala 1400 m. Posebnost te žičnice je v tem, da nakladalna postaja ni več fiksna točka, kot je to pri dosedanjih žičnicah, ampak se les lahko naklada ob vsej dolžini žične vrvi. Druga njena posebnost je v tem, da k tej dolgi nakladalni postaji žičnica sama privleče hlodovino z leve in desne strani na razdaljo 100 do 300 m. 1 o pomeni, da pri sečnji, ki je 1000 m dolga in 500 m široka 50 ha) lahko tä žičnica, montirana po sredi te poseke, sama spravlja les do nosilne vrvi in ga odpremlja do kamionske ceste. V tem je revolucionarna vloga te žičnice, ki mehanizira dosedanje s Človeško in živalsko silo opravljano delo. Na nosilni vrvi je voziček, ki ga je mogoče fiksirati na poljubni točki vrvi. Vlačilna vrv potegne les po tleh s poseke proti vozičku in ga nato dvigne kvišku do vozička, Čeljusti se avtomatsko zaklopijo in voziček se s tovorom lesa spusti po nosilni vrvi na spodnjo postajo, Nosilna vrv je lahko do 2700 m dolga in ima premer 22 mm. Sedaj grade Čehi novo 2500 m dolgo žičnico. Premer vlačilne vrvi je 9 mm. Les na poseki v dolžinah 4—-12 m se z vlačilno vrvjo poveže v snop, ki ima 1,50 nv'' kubature. Hlodi se zvežejo v zanko na debelejšem koncu. Na dan znak potegne motor vlačilno vrv, ki potegne hlode proti žičnici. Pri tem pomagajo drvarji s cepini, če se kje snop hlodov zatakne, Les nj privezan na dveh vozičkih, kot je to pri starih žičnicah, ampak 1«3 na enem; drugi del visi poševno v zraku. Pogonsko energijo daje Žičnici bencinski motor MAAG-Zuerich 2 učinkom 16 "ECS in s šestimi prestavami. Motor je montiran na nizkih, širokih sankah. Tako ga je mogoče brez cest spraviti po slabem terenu *) V temeljnih naloijah zakona o petlelnem planu LR Sloveniie smo sprejeli «niid drugim naloge; »V dobi bodočih petih ki bo Ljudska republika Slovenija na podlagi obcedržavncga in svojega republiškega gospodarskega plana razvijala in dvi;Jnila i mobilizacijo vseh ljudskih io materialnih sil svojo industrijo, kmetijstvo in druge proizvajalne panoge tehniko, znanost in prßsvcto ria višjo raven in s tem zagotovila dvig kulture in občega zivljeniske^a standarda slovenskega ljudstva.J [1- Elcnl ler »Racionalizirati in mehanizirati sečnjo in transport lesa I potrebnimi investicij am i i. (3, člen, 6, odsl.j Spravljanje lesa z goidov zahteva »aradi obstoječih zaostalih in nesodobnih spravilniVi naprav naporno delo gozdnih delavcev, mnogo delovne sile in znatne gmotne stroške, pri vodstvu pa otežko-Cenje planiranja in izvrSevanja plana. Razpravo objavljamo kot prispevek k racionalizaciji in mehanizaciji gozdnega deta, — Uredništvo, na mesto delovanja. Na motorju je valj, na katerem je namotana potrebna dolžina vlačilne vrvi, Pokrit je s platnom tako, da sta zavarovana mehanik in motor pred dežjem in soncem. Teža stroja je 800 kg. - Nosihia vrv je podprta na vsakih 1200 m in ima 28.000 kg nosilnosti, Za podporo uporabljajo na mestu rastoča drevesa, ki jih po dve in dve povežejo s povprečno gredo. Med spodnjo Lti zgornjo postajo je telefonska zveza. Državna uprava češkoslovaških gozdov je naročila v Švici JO žičnic patenta Wyssen. Do .sedaj je prejela 3 žičnice; motor z vozičkom in nosilno ter vlaČilno vrvjo stane kompletno 440.000 Kč. Žičnica spusti v 8 urah 40 m* lesa. Letna kapaciteta, če se dela pospešeno in upošteva pri tem večkratni prenos žičnice na nove poseke, znaša 10.000 m^. Obratni stroski znašajo na uro 240 Kč, Pri prevozu 5 m' na uro je to 48 Kč/m'. Če bi delavec vozil les na saneh, bi isto delo stalo 120 Kc, V 1 minuti se spusti žičnica za 100 višmskih metrov. Pri žičnici so zaposleni 4 delavci. Spodnja in zgornja postaja imata zasidrano nosilno vrv na hlodu, ki je vložen v l,5m globok jarek, ki ga nato zasujejo. Obenem pritrdijo na gornji postaji vrv še ob stoječa drevesa. Montiranja se izvrši v 6 dneh. Najprej potegne motor sam sebe na gornjo postajo. Delavec potegne del vlačilne vrvi po lepšem terenu pred motorjem ter jo zaveže na drevo. Motor začne navijati to vrv na valj in se s tem pomika na saneh navzgor. To se ponavlja, dokler ne pride na vrh. Nato potegnejo vlačHno vrv od motorja v dolino in navežejo nanjo nosilno vrv, ki jo potegne motor na vrh, Slično vlačijo ves material, ki prihaja v poŠtev pri delu. Razumljivo je, da dela žičnica lahko tudi v obratni smeri; da vlači hlode iz dolin na više ležečo cesto ali železnico. Kratkih sortimentov ni mogoče vezati na mali voziček, zato se drva, celuloza itd. spuščajo v čim daljših kosih ter se šele na spodnji postaji nažagajo v potrebne dolžine. Zaradi lahkega prenosa se žičnico izplača montirati že za 500 m' lesa. Potemtakem pri prebiralnih sečnjah prav dobro ustreza. Res je, da viseči hlodi udarjajo tu in tam ob vrhove dreves ter jih tako kvarijo. Zgodi se, da se kak hlod tudi izmuzne iz zanke in pade 7. vozička na tla. Ker se pa transport pomika iz vrha v dolino, je mogoče pokvarjena drevesa posekati ali izpadle hlode ponovno navezati in odpremiti. Pri vezanju se ne uporabljajo nobeni klini ali spone. S tem je delo hitrejše in kvarjenje lesa manjše. Strokovnjaki tudi razmišljajo, kako bi mogli isti motor uporabljati za proizvajanje električnega toka, ki bi gonil ročne električne žage pri poseku dreves in njih Žaganju na potrebne dolžine. Ročne žage na bencinski pogon baje niso praktične, ker se težko vžigajo in s tem zmanjšujejo učinek dela. Če se bo dala ta zamisel praktično rešiti, potem se bo mehanizirala sečnja, odsekavanje vej, beljenje debel, žaganje in spravljanje sortimentov do kamionskih cest ali železnic. Tako se bo pocenilo delo, ki * 3i('/eyc^cfc/ia!ce' c/ru i> ^asi^c^tj ^ /xiCffor Žičnica za drva pobira po goidu razlresenc skladovnice drv in jih spravlja k kamionski cesti (S. SotoSek)' predstavlja doslej okoli 30'^ stroškov, potrebnih, da pride hlod na lesni obrat. S tem bo mogoča znatna pocenitev proizvodnje in zmanjšanje števila delavcev ter vprežne živine. 2ICNICA ZA DRVA Žičnica te vrste (patent sLaso-Cable«, je tudi Švicarski izdelek) služi za spravljanje drv in celuloznega lesa, Hlodovine ne more prevažati, ker je dovoljena teža ene^^a bremena le 100 kg Žičnico izdelujejo v dolžini 2000 m ali 4000 m, Tu je le ena neskončna vrv (vrv v krogu], ki sluzi za nosno in vlačilno vrv. Premer vrvi je 9 mm. Poganja ali zavira jo motor 5 KS. Vrv je pritrjena na vsakib 15 do 30 m na posamezna rastoča drevesa s pomočjo konzol. Koiizole, težke 30 kg, se z dvema verigama okoli 2 m visoko od tal privežajo na stoječe drevo. Na kcnzolah so poševno nagnjena rogljata kolesa, po katerih polzi vrv. Na vrv se obešajo bremena s pomočjo malih verig, Vsaka veriga za vezanje tovora ima kavelj v obliki i^svinjskega repka«, ki omogoča, da tovor neovirano prehaja Čez kolesa na kon-zolah, Rogljata kolesa in svinjski repek so patentirana posebnost te žičnice. Delo se vrši takole: Traser povede vrv z mesta, kamor hočemo koncentrirati dovoz drv ali ostalih drobnih sortimentov, v gozd po predelih, kjer so drva zložena na posekah, jo nato zopet vrne na začetno mesto in tako sklene krog. Lahko jo vodi tudi v obliki elipse ali (:ikcakaste črte. V ta sklenjeni krog se vključi na ugodnem mestu motor. Ko je postavljena vrv na konzole, sprožimo motor in vrv začne krožiti. Pri motorju ni treba siakiega delavca. Delavci začno vezati poleno za polenom i« jih obešati na vrv, Na mestu koncentracije drv — ob cesti — delavec snema polena in zbira verige. Ko- se nabeve več verig, jih vrne po vrvi in tisti, ki jih potrebujejo za nadaljnje obešanje polen, jih snemajo, Na isti način pošiljajo po vrvi tudi orodje, hrano in podobno, Vrv se z lahkoto prilagodi delavcu, tako da mu ni treba polena dvigati visoko. Pri razkladanju je vrv položena nekoliko više od tal in zraven postavljen oder, na katerem delavec jztika polena in jih meče na skladišče. Vrv lahko nosi na stotine polen hkrati, samo ne sme na enem mestu imeti večjega. bremena od 100 kg. Zato je treba ob sečnji debelejša drevesa raz-žagati v celulozni !es ali drva. Sklenjeni krog žičnice pomikajo večkrat po terenu, tako da se vrv približa vsem skladovnicam drv. Če je oddaljenost ceste tako velika, da je žičnica ne doseže, se vrši odprema v dveh etapah. Najprej se odpremi z žičnico na eno zbiralno točko v smeri ceste, nato se premontira žičnica in od te toČke 5e odpremijo drva končno do ceste. Isto velja tudi za žičnico Wyssen. Kompletna žičnica »Lasso-Cable« stane 550,000 Kč. Montiranje žičnice se izvrši v 4 dneh. Kapaciteta za 8 ur dela znaša 80 prm drv. Pri tem delu je zaposlenih le 5 delavcev. Letna kapaciteta se pri ijgodnih razmerah ceni na 20.000 prm. V zimi 1946/47 so delali na žičnici pri snegu in mrazu —20" C nepretrgoma dan za dnem.'''] Žičnica torej ni občutljiva za vremenske spremembe, dela pa ■■) 2i£nico le vrste je preskusila državna ijozdna uprava v Stare Hory na Slovaškem ob neugodnem timskera času z rntazom 14—20" C pod ničlo. Pripravljalna dela in monSažo so začeli 9. dcccrrbra IS-lö, a ianiiarja 1947 je bila Žičnica že montirana V (cm času so spravili po žičnici 334 prm bukovih drv iz kraja, ki je bil 33Ü m nad cesto in 1 km daleč. Na vsak' prostorni meter odpade za montiranje žičnice 0.19, za donaiaaje, sptiSčanje in skladanje drv 0.27 in za dejnontiranje žičnice 0.05, skupno 0.51 delovnega dneva. Ob ugodnejših delovnih pogojih pa ne bi bilo težko zmanjšati porabo časa za polovico. IGlei Ing, Vojleb Bencko; Prenosna žičnica — tiZ-asso Cabet" v Polana 1947, str. 7a—80, Bratislava.) — Uredništvo. tudi v ravnem terenu. Uporablja se lahko tudi za prevoz kamenja in drugih bremen. 2a varstvo gozdov ima velik pomen pri čiščenju sestojev, ker bremen ne vleče po tleh, ampak jih prevaža po zraku in tako obvaruje podmladek. SKLEP Iz navedenega vidimo, kako malo so podobne te žičnice starim, okornim in dragim žičnicam. Okretnost, lahkota montiranja, velika zmogljivost, mala uporaba delovne sile, varovanje gozdnega pod-iTiIadka in cenenost transporta odlikujejo te nove žičnice. Do sedaj se je les spravljal na okoli 500 m razdalje. Tu je morala čakati hlod že primerna pot, cesta ali železnica. Pri uporabi žičnice Wyssen se vrši spravljanje lesa na 2000 m in sele nalo je potrebna primerna cesta, kar pomeni, da je gostota gozdne cestne mreže lahko 4krat bolj redka kot do sedaj. S tem se investicije za gradnjo cest in stroški njihovega vzdrževanja znatno zmanjšajo. Slovenija ima lako gosio omrežje cest, da bo malo gozdov, kjer se ne bi dala žičnica Wyssen vezati takoj iz poseka na državno, okrajno ali vsaj krajevno ces^o. Le v izrednih primerih bi bilo treba šele graditi gozdno cesto ali uporabiti žičnico tako, da bi se les spustil v dveh etapah na že obstoječo cesto. Žičnice se bodo obnesle v naših alpskih pa tudi kraških predelih. Če bi hoteli preko žičnic odpraviti 1 milijon letnega poseka za načrtno distribucijo, bi jib potrebovali 100, za kar bi investirali okoli 50 milijonov din. Te investicije bi se hitro amortizirale. Vendar zaradi premalo izkušenj v teh novih patentih in zaradi neizvežbanega kadra, ne bi smeli takoj izvršiti večjih naročil. Morda bi bilo treba nabaviti za sedaj le 20 žičnic tipa Wyssen in S žičnic tipa Lasso-Cable. Letno bi spravili z njimi do cest 200.000 m" hlodovine in 100.000 prm drv. Uporabljali bi jih predvsem tam, kjer je pomanjkanje cest, V zapadnih delih Slovenije spravljamo les pretežno po snegu. Kratke in blage zime, kakor je letošnja, lahko občutno zavrejo spravljanje lesa. Z žičnico bi bila odstranjena tudi ta ovira. Spravimo iz gozda takoj vse slabo, polomljeno, izruvano ali poškodovano drevje Pospešujmo gojenje macesna Dr. ing. Vlado Tre^Llbov {Ljubljana^ Macesen spada med naša najvažnejša in nfijvrednejša visokojgor-ska gozdna drevesa. Do sedaj smo macesen premalo čuvali in cenili, v bodočnosti pa mu moramo posvetiti neprimerno več skrbi in pažnje, V našem gozdnem gospodarstvu bo imel macesen važen pomen iz naslednjih razlogov: Macesen daje zelo dober, lep in trpežen les, ki ima veliko obrtno in tehnično vrednost. Posebno visoko se ceni macesnov les 2 visokih planin. V Franciji imenujejo macesen »planinski hrast«, Macesen je vitko, visokoraslo drevo, ki v območju (arealu) svoje prirodne razširjenosti sega visoko do planinskega območja, kjer tvori zgornjo niejo gozdne vcgetacije, Maccscn je zelo odporen proti vetru, snegu, suši in mraxu, kar ga usposablja za borca v prvi bojni fronti visokih planin, kjer kot samorastnilf — viharnik uporno in vztrajno kljubuje sovražnim napadom divjih naravnih sil. Zaradi teh odličnih borbenih lastnosti ga z uspehom uporabljamo za obrambo zgornje gozdne meje in za osvajanje novih visokogorskih terenov. Z njim uspešno dvigEimo planinsko gozdno mejo, ki se je znatno znižala zaradi neracionalnega gospodarjenja v planinskih gospodarskih pasovih. V najvišjih legah (1700—2000 m) ga lahko sadimo v grmovju planinskega rušja [Pinus niughus), V višinskem pasu 1600—1800 m se dajo vzgajati čisti macesnovi sestoji, zlasti na strn\ih terenih zaščitnega značaja, prav tako pa tudi v nižjih legah na zelo strmih in kamenitih položajih. V najvišjem gozdnem pasu moremo združiti kulturo pašnikov in redkih macesnovih sestojev. Zaradi redke obrše macesen ne ovira razvoja travne ruše, hkrati p?, daje dobro sprstenino ter nudi zaščito piišniku in gozdu. V nižjem planini>kcm pasu (1000—1500 m) bi mogli uporabljati macesen za gojenje zelo dobre in odporne oblike mešanih planinskih gozdov macesna in bukve. Taksni mešani gozdovi bi bili priporočljivi za severne gorske predele Slovenije (Julijske Alpe, Savinjske planine, Karavanke, Pohorje), Macesnov?, debla kažejo v višinskih predelih večji višinski in debelinski prirastek kakor druga drevese, ceJo smreko prekašajo. Vse alpske dežele (Francija, Švica, Avstrija) in Cešltoslovašk,^ posvečajo veliko pozornost gojenju visokogor.skih macesnovih sestojev, Tudi v naših alpskih predelih bo treba začftti intenzivno uvajati macesen z neposrednim pogozdovanjem in dopolnjevanjem praznin, s saditvijo ter s iavoriziraujem macesna pri sečnjah. Potrebno bo, da sejemo macesnovo seme v vseh višinskih drevesnicah naših planinskih krajev. V ta namen bodo poirebne zelo velike količine macesnovega semena, posebno še, ker resno mislimo na obnovo naših zrelih gozdov, ki jih danes v višinskih legah izkoriščamo. Od kod naj dobimo dovolj dobrega miiccsnovega semena? Odgovor je kratek; nabirali ga bomo doma! Prirodno območje našega visokogorskega macesna') je le del Širokega areala njegove zemljepisne razširjenosti, ki obsega ves planinski alpski pas od skrajnega zapada do zadnjih alpskih odrastkov na vzhodu. Na' ozemlju LR Slovenije obsega macesnov pas povirje in začetni tok S.f.ve Dolinke, Belce, Tržiške Bistrice, Kokre, Savinje, Črne in Meže, Na lesnem IržiŠču je poznan naš planinski macesen pod imenom «krvavi macesen« in ga izredno visoko cenijo. Macesnovo seme bomo torej nabirali v navedenih visokogorskih predelih, kjer uspevajo lepi maccsnovi sestoj). Pri tem je treba skrbno paziti na to, ali so ti sestoji na apnenčasti ali silikatni podlagi. Vprašanje izvora fprovenience) semena je izredno vaižno, ker je od tega v veliki meri odvisna kakovost macesnovih gozdov, ki jih bomn odgojili. Zslo važno je, da se določijo tisti planinski macesnov! sestoji, v katerih naj se nabira seme. Ti sestoji morajo biti na prikladnih tleli in v primerni nadmorski višini, kjer macesen samorodno in dobro tispeva, Maccsnova debla morajo biti vitke in dobre rasti, gladka in krepka, polnolesna in Čim više brezvejna. Seme bomo nabirali samo z najboljših dreves. V nobenem primeru st ne sme nabirati seme z nizkovejnatih debel, kar je za zbiralce zaradi lažjega nabiranja zelo vabljivo. Semenska drevesa tudi ne smejo biti prestara, ker ima njihovo seoie- manjšo kaljivost in verjetno tudi slabše druge biološke lastnosti. Vse dobre in slabe lastnosti drevesa so v semenu dedno iistalieiie in se züto dedno prenašajo na potomce. Nabiranje macesnovega semena se more vršiti tudi pozimi, v visokih planinskih legah pa tudi pomladi, ker ostane seme dolgo časa zaprto v storžu"). Čim se plodne luske na. sttvrž» odpro, seme izpade. Zato je pri zimskem in pomladanskem nabiranju paziti na to, ali so storži zaprti ali odprti. Odprtih, praznih storžev seveda ne bomo nabirali. Gledati je tudi na seme, ali je prazno (puhlo) ali polno ' Orf visokogorskega macesna je treba raillkovati nižinski nli travniški macesen, ki Se pQ svojiti bioloških In tebnološkiK lastnostih od pivega bistveno razlikuje in za njim tfateč zaostaja, predstavlja pa posebno zvrst (varieteto) ali vsaj posebno raso- Za gojenje v večjem obsegu ne prihaja v poätev, ker v nižinskem vegelacijskem pasu nima zadosti konkurenčtie moči io kci kaže tutlv manjšo vitalno sito. Sicer pa je maccsnovo vprašanje pri tias še premalo znanstveno obdelano, da bi mogli podali pravo sodbo. Pripominjamo, da tudi planinski macesen v podroSju svojega prtrodnega uspevanja ni eno-tEii, marveč obsega verjelno več ras, ki irnajo različne ekološke pogoje in biološke lastnosti. Naio gozdarsko znanost Čaka tudi v tem pogledu važno polje raziskovalnega dela. - Cena dobrih, pravilno nabranih macesnovih storžev s točno navedbo provenience je prav zadovoljiva [po 10.— din za kg), (kUnc), ker tudi dobra drevesa ne rode samo dobrega semena. Ponekod macesen lani ni dobro obrodil, Za nabiranje macesnovega semena z visokih, brezvejnih dreves, ki dajejo najboljše seme, je treba plezati po deblu s krampezi, s čimer se drevesna skorja ne kvari mnogo, Najlaže je nabirati seme oziroma plodcve s podrtih debel. Drevesa, namenjena za posek, naj še takoj podro 2a nabiranje semenja. Nabiranje macesnovega semena mora zajeti tudi zadružni in pflvatni sektor, ki posedujeta zelo lepe macesnove sestoje. 1 = rnacesnova veja s Itorii 2 — iTiacesnovo seme z Uisko Delovni kolektivi lesne industrije polagajo izpit povezanosti, borbenosti in znanja v dvomesečnem tekmovanju od 1. marca do 1. maja Dopisna gozdarska in lesna posvetovalnica ODGOVORI 4, Bramor V svoj) praksi sem. imel opravka z gazdnimi drevesnicami, tad a nikfer nisem imel lesnlh te5av z bramorjem (GryÜotalpa vuljjaris), razen v enem primeru, ko so se pojavile v drevesnici take množine bramorja, da je bild V5a pomladonska setev resno ogroženii. Povzročali so nam ogromno škodo; vsa uporabljena sredstva za. zatiratije (lonci, vabljenje pod desko in konjski gnoj, vlivanje izrabljenega strojnega olja v hodnike, kemijska strupena, sredstva itd,) so imela samo deliji učinek. Zastavil sem si vpra-Saiiie, od kod so mortje pnii hkrati tjke množine hramorja, ko iih do sedai sploh ni bilo ali pa so se pojavljali v neznatnih ninožinah, Drevesnica je bila skupno z nekim drnjjim zasebnim vrtom z vseh strani ograjena z visokim starinskim zidom, ki je bil najmanj 1 m globoko iundiran tako, da od zunaj po zemlji bramorji niso mogli priti v drevesnico. Tako sta ostali samo dve možjiosti za naglo razmnožitcv bra-morja v drevesnici: ali je bil prinesen od zunaj z domačim gnojem ali pa so bil! dani za razliko od prejs'njih let .to leto posebno povoljni poboji njegov razvitek. Prva možnost je odpadla zato, ker je bil domaČi gnoj pripeljan v drevesnico direktno iz hleva. Ostala je torej edino druga možnost. Nastalo je potemtakem vprašanje, kaj smo to leto drugače delali ko prejšnja leta in tako eventualno povečali povoljne pogoje za razvoj bramorja? Odgovor na to vprašauje je bilo lahko najti, ker smo stvarno tisto leto uvedli v drevesnici neko novost, Za razliko od prejšnjih let, ko smo uporabljali sveži gnoj, smo tokrat navozili v d^revesnico domaČi gnoj že poleti, ga spravili na kup, posuli z tLpnoni, pepelom in zemljo ter pi'stili, tla dozoreva do orihcdnje pomlFtdi. — Ta kup i!noia v drevesnici je bil torej listi faktor, ki je bra morju nudil tako povoljne pogoje za razvoj. Pod tem kupom gnoja so se zbrali vsi bramorji, ki so prej živeli raztreseni po vsej ograjeni površini, se mladili, imeli obilo hrane in lepo ter varno p rezi mili; na pomlad smo jih pa, nič bndega si Li teč, skupJio z '^nojp.m lepo potrosili po površini, ki smo jo določili za setev. Ta pozitivna ugotovitev, zakaj so se bramorji tako naglo razširili v drevesnici, ima v sebi hkrati tudi odgovor na vprašanje; Kako zatiramo bramcrja? Zato sem na vprašanje odgovoril tudi v obliki poročila iz pra kse. Prihodnje leto smo poleti zopet navozili manjši kup gnoja v drevesnico, ga vkopali malo globlje in pustili, da so se bramorji pod njitn zbirali, mladili in veselili, celo prezimiti snto jih pustili. trjHa drngc pomladi gnoja nismo več trosili po drevesnici, marveč -smo ga odpeljali iz drevesnice na bližnji travnik, ga tam temeljilo pretresli in bramorje, ki jih je bilo ogromno, pokončali, gnoj pa raztrosili po travniku, da je tako kljub temu izpolnil svoj namen. To je po mo-jem izkustvu najboljši način za temeljito uničenje bramor-jev v drevesnicah in vrtovih. Za njih delno uničevanje med letom, da bi se tako zmanjšala škoda, se je ad vseh znanih sredstev pokaralo l(ot najboljše: lovljenje s pomočjo svežega konjskega ^noja. Pri tem napravimo v medsebojni raziialji 3—4 m po drevesnici v tla plitve jamice v velikosti klobuka, jih napolnimo s svežim konjskim gnojem in, ie je vreme suho, gnoj zvečer tnalo namočimo. Te kopice gnoja je treha vsak dan zgodaj zjutraj preiskati in bramorje uničiti. Iny, 1^0 OraS 4, Bramor Bramor (Gryllus gryllotalpa), po nekod tudi mramor imenovan, se more ufjpešno zatirati na sledeče načine; 1. Z lonci ali konzervami, Lonce zakopljemo v zemljo do roba. Razdalja med lonci naj bo 1—2 rnetra. Če le mogoče, povežimo lonce med seboj s približno 5 cm debelimi letvami, in sicer tako, da letvo dobro pritisnemo na zemljo. Ko se zmrači, zapustijo bramorji svnje rove in'se sprehajajo na povišini zemlje. Tako zadenejo na zapreko, ki jo predstavlja letva: potujoč dalje vzdolž letve, pridejo do roba lonca in padejo vanj-Ta lov je lahko zelo uspešen, 2. Bramor rije in ko'plje pod površino hodnike ali rove. Prst nad njimi je nekoliko privzdignjena, kar se dobro opazi zlasti po dežju. Od teh površinskih rovov vodi nekaj rovov navpičji" v zemljo. Pod nekaterimi od teh navpičnih rovov si izdolfee samica gnezdo. Gnezdo je tako Irdno, da ga lahko dvignemo iz zemlje, če oprezno ravnamo. Gnezdo jc vedno na prisojnem, ne preveč zaraslem krajn, 8—-12 cm globoko. Da ga sonce čim bolj pregreva, zrahlja samica zemljo nad njim, pri čemer odgrizne na le ITI mestu rastočim bilkam korenine; te tedaj uvencjo in usahnejo. To se dogaja v mesecih junij—julij. V gnezdo znese samica 20—300 jajčec, ki so podolgasta, ploŠČnata, rumenkastobek, debela kakor konoplja in trda. Ta gnezda je treba odkriti na koncu junija, to je tedaj, ko samica odloži jajčka. To ni težko, ker jih izdajajo uvele sadike. Kjer opazi:no na zelenih tleh oriimenelo liso alt skupino rumenih sadik, tam je gotovo bramorjevo gnezdo, ki ga je treba oprezno izkopati in uničiti vso zalego v njem. Samo, če smo pri delu potrpežljivi in dobri opazovalci, tnoremo bramorje popolnoma zatreti. 3. Bramor je zmrzljiva žival, ki išče toploto. To njegovo lastnost moremo uspešno izkoristiti. Pomagamo st s konjskim gnojem, ki je topel. Na stezicah med gredicami in ob lehah napravimo na vec mestih vdolbine, široke in globoke ko krožnik za juho. Te vdolbine napolnimo s konjskim (če raogoče svežim) gnojem, nakar jih pokrijemo s travo. Bramorji se zberejo pod gnojem, ker jim je toplo, Naslednjega dne zgodaj ijutraj pregledamo te vabe in imiČimo v njih zbrane bramorje. Ta način je primeren v zgodnji pomladi, ko so noči še hladne. 4. V rove se vlije najprej voda, nato olje ali petrolej, za tem pa zopet obilno vode, Bramorji se pojavijo na površini, prevlečeni z oljem ali petrolejem, ker jih duSi. Tu jih z lahkoto uni-čimo (morda bi se poUg olja ati petroleja rrogla uspešno uporabiti tiidi nafta), Z navedenimi načijii sem v enem, letu v veliki drevesnici popolnoma uničil bramorje, ki so povzročali ogromno škodo. [ng. Jože Slander Sodobna vprašanja Operativna evidenca v gozdarstvu Izkušnje pri izvajanju plana gozdarstva, v letu 3^47, nas uče, da moramo posvetiti operativni evidenci poleg uresničevaaja samega plana največ painje, V mnogih primerih so operativni vodje [upfavitelji in rav-uatelji] na evidenco gledali kot na nujno zlo. ki je statističnega karakteija, in niso operativne evidence s pridom uporabljali za operativno posedanje v samo izvrSitev plana in odpravljanje problemov, ki so nastajali med izvrševanjem plana. Bili so primeri, da niso imeli operativni vodje situacije v ^okah samo zara-di tega, ker niso imeli organizirane operativne evidence in so operirali s pomanjkljivimi podatki. Ugotovljeno je, da so bili isti podatki zahtevani od direkcij po raznih linijah in da so direkcije po vsaki liniji dajaJe druge podatke, ker stvarnih podatkov sploh niso imele, ali pa so operirale z ocenjenimi podatki. Tako stanje operativne evidence-se mora v letu 1948, v osnovi spremeniti. Les ima važno vlogo pri izvrSitvi naSega Sletnega gospodarskega plana. Posebno važno mesto zavzema kot izvozni artikel. Za industrializacijo naše domovine so nam danes potrebni stroji in drog material, ki ga moramo uvažati. Da bomo lahko nabavili stroje v inozemstvu, si moramo ptravočasno preskrbeti tuje devize; naša konkretna naloga je torej pravočasna izvršitev plana eksporta lesa. Proizvodno podjetje mora imeti točen pregled nad produkcijo, oddajo in zalogami vseh sortimentov, ki so namenjen! za prodajo doma ali za izvoz; podjetje mora planirati in voditi evidenco nad izvrševanjem plana; imeti mora pregled in evidenco nad po-lrebno delovno silo, vozniki, njihovo prehrano, motornimi vozili, gradnjami in financami, ki ga pa lahko dobi le, če se predhodno izdela za vse to plan. Direkcije morajo skupno z upravitelji gorctnih uprav in vodji lesno-industrijskih obiatnv razbiti plan na posamezne gozdne uprave in od tam na logarske okoliše, oddelke in odseke gozdov ali na posamezne obrate in oddelke te!i obratov. S planom morajo seznaniti slehernega gozdnega delavca ali voznika in osnovno evidenco morajo črpati prav od ljudi na terenu, ki so s proizvodnjo najtesneje povezani; z gozdnimi delavci, plavci, vozniki, manipulanti, logarji, delavci, preddelavci in obratovodji. Prav posebno pažnjo morajo direkcije, uprave in obratovodstva posvečati evidenčnemu kadru, ki je zadolžen z operativno evidenco gozdarstva in lesne industrije. Za to ni potrebno zaposlovati ljudi s strc^kovno predizobrazbo. Kader naj se pridobiva iz vrst delavske in kmetske mladine, ki jo je treba učiti in vzgajati ter pri delu kontrolirati in ji pomagati. Operativni vodje morajo poskrbeti, da bodo direkcije, uprave in obratovodstva s.premljala plan ne le s številčnimi pregledi, temveč tudi z gralikoni in evidenco o vrednosti. Posebno važno je spremljanje gozdarskega piana po vrednosti. Gozdni proizvodi (sortimsnti) se merijo z raznimi enotami mere (prm, m", k^, tone itd.); zalo ne moremo celotnega plana proizvodnje gozdnih sortimentov gospodarskih enot spremljati po količini, temveč ga najlaže spremljamo po vredivisti. t j. po planski polni lastni ceni posameznih sortimentov. Poleg številčnih podatkov o proizvodnji, morajo operativni vodje v kratkih rokih prejemati od svojih najnižjih gospodarskih enot tudi podatke o vsej ostali problematiki v zvezi z izvrševanjem plana. Lavoslav K r a j n £ i č Zadružništvo NALOGE ZADRU2NIŠTVA V DRUGEM LETU PETLETKE. Prvo leto trde borbe za peOetko je za nami. li novoletne poslanice maršala Tita je raKvidrio, da ^a je delovno ljudstvo Jugoslavije z velikim uspehom /a-kljiičilo, Veliki uspehi, ki so bili doseženi z napori delovnega ljudstva v prvern letu gospodarskega načrla, nam dokazujejo, kako ogromne ustvarjalne sile so se sprostili; v pogojih naje ljudske oblasti. Široka iniciativa in novi napori pri premagovanju vsakodnevnih težav dokazujejo poUtifao zrelost in lavest Širokih plasti delovnega ljudstva, ki se zaveda, da resnično ^radi temelje države blagostanja in miru — države socializma. Leto 1948. naj bo tudi za zadmžmštvo novo razdobje. Proglas Ljudske fronte Jugoslavije 21 graditev zadmžiiiii dornov ni le nov poziv za izvajanje načrta, temvet je to poziv za ustvarjanje tistih predpogojev, ki so nam še potrebni, da bomo naSrt daleč presegli. Graditev zadružnih domov pomeni široko mobilizacijo ljudskih množic, začasno pa nastajanje novih zadružnih organizacij, Iti dobivajo čedalje bolj demokratičen značaj, značaj res prave ljudske zadruge. Gradnja zadružnih domov nujno postavlja'vse velike zadruge pred nalogo, da se reorganizirajo na manjša področja, da postanejo množične, da sc .demokrali-zirajp in s tem ustvarjajo vse pogoje, ki so potrebni, da spravimo zadružno organizacijo na višjo stopnjo gospada>'ske dejavnosti. Graditev zadružnih domov pa sočasno pomeni tudi čilčetije upravnih odborov od oportunisticnih in sovražnih elementov ljudske oblasti, ki so se do sedaj pod krinko ljudskega zadružništva skrivali v zadrugah, jib ovirali pri njihovern gospodarskem razvoju in sodelovanju. Prav gotovo je graditev zadružnih domov velik doprinos za graditev in razvoj ljudskega zadružništva. Z grRditvijn domov bodo dobile nase zadruge svoja središča, v katerih se ne bo zbiralo samo blago, temveč se bodo shajali zadružniki na posvetovanja, predavanja, zborovanja, kjer bodo odločali o celotni gospodarski politiki na področju svoje zadruge, to se pravi, da zadružni dom postaja nekako kulturno prosvetno žarišče zadružnikov, kjer se bodo seznanjali z vsenii vprašanji bodisi političnega ali gospodarskega značaja, V zadružnih domovih bo iiaŠ delovni človek prihajal v stik z načrtom, prihajal v stik 2 novimi političnimi nalogami, ki bodo dajale smer in linijo njegovemu vsakdanjemu prizadevanju za reorganizacijo gospodarstva, ki se bo pod nujnimi družbeno ekonomskimi pogoji moralo spremeniti tako, da ho dajalo skupnosti več dobrin za preskrbo ljudstva na eni strani, na drugi slrani pa, da se bodo proizvajalni stroški kmetskih pridelkov čim bolj znižali, Kmetski človek stopa v pogojih ljudske ohlasfi v ospredje ne več samo kol osebni proizvajalec pridelkov, oiai več kot organiziran proizvajslec in prodajalec dabriii za celoto in kot trgovec za svoje lastne potrete. Ob teh nalogah se njegova notranja vsebina spreminja. Spreminja se odnos do njegove proizvodnje in trgovine, s tem pa. se spreminja tudi odnos do nove socialistične države, v kateri so zanj ustvarjeni pogoji za razvijanje široke iniciative v kmetski proizvodnji in s tem za večanje njegovega blagostanja. Ljudska fronta kot organizator narodno-osvnhodiinega boja je danes pobudnik za graditev ljudskega zadru/niSlva, iniciator za gradit&v zadružnih domov, ki naj bodo žarišče novih zmag in pridobitev. Zadružništvo kot borbena ljudska organizacija bo ob podpori Osvobodilne ir.onle, s pomoSjo vseh ljudskih organizacij. zlasti pa s pomočjo tiska, razgibalo široke množice, da se bodo tesneje povezale v naše zadruge. Razumljivo je, da je ideološka vzgoja stvar Osvobodilne fronte in da je naloga časopisja, da to podpre in obravnava v člankih, ki se morajo dnevno vrstili. IMakj Krmcli -Kala Iiit)ruj;a« 2?. tJn. I''4S,J Opirajmo se na ljudske odbore Dopisi GOZDNI DELAVCI — UDARNIKI V GORNJEM GRADU Povsod hite krepke roke v plemenitem tekmovaniu, da bi ustvarile ljudstvu Čimprej bodočnost, ki se riše pred nami v svetli tuči, V tovarnah brne sfroji v ritmu dela, preko polj se vlečejo brazde traktorjev, v gozdovih zvene sekire in poic les po drčah ter grmi v tokave iti grape, Gordni delavci v Gornjem gradu se zavedajo novih skupnih smotrov, zato jc bilo proglašenih med njimi kar sedem udarnikov, T e vi Franc je presegel normo za 32''h in pajilr da prihrani čim več tehničnega lesa. V pismu na naše uredništvo poziva; »Tovariši, časi se spre-niinjajo, danes je vse drugače! Včasih si se boril za svoj skromni zaslužek, danes se pa borimo za boljSo bodočnost v naši Titovi Jugoslaviji.« Tudi Repenšelt Franc fe v veliki strmini presegel normo za 32 "/u in nnm ludi piäe; »Imel sem vedno veselje do tega dela; postal sem delavec io tako so me tovariši predlagati za udarnika Zahvalim sc vsej partiji Sinkovčevl ra to čast." Pravi strokovnjak pri napravah riž in spravilu lesa je tov, Presečnik ivan. Povedal je, da se mu kljub temu, . da je delo težko in včasih smrtno nevarno, doslej se ni tiič pripetilo, čeprav je pri tem delu že 17 let. Normo je pa prekoračil za 28"/«. »Ni nam žal našega truda in. znoja, ker prvič v zgodovini delamo za sebe in boliio bodočnost naših potomcev,i je napisa] lov. Potočnik Jakob, ki je presegel v težkem terenu normo la 30 o;». 54-ie(.Qi Potočnik Janez si je moral že kot otrok iskati kruha. Občutil je vso trpkost izkoriščanja, danes je pa v zavesti, da dela za napredek skupnosti, z vestnim delotu povzdignil proiz-njo in presegel normo ia 32 "/o, M a j k o Jože je kot preddelovec pospešil proizvodnjo. V pismu nam je povedal- iNaj omenim äe to, da sem delovodja in je nioja skupina presegla normo za 20 "ft. Tako sva dobila dva nagrado. Udarnikai Tudi za naprej ho- čemo vnoto delati in pomagati k skorajšnji izvršitvi petltloega plana « V požrtvovalnem delu je presegel normo za 32^/o tov. Trbovšek Jožef. Njegova raoeria volja do skupnga dela zveni iudi iz njegovih besed: vKo srna pričeli delo v naSem Kastnem vrhu. je prijelo za sekire trinajst mož. Sekali smo tri mesece in posekali 23ID0 m'' lesa, čeprav smo morali hodili vsak večer domov in zjutraj spet v planino 2 uri daleČ.n T, B POŠKODBE PO MiSIH Ko sem na službenem obhodu dne 16, aprila 1947. v revirju Tisovec nadziral sečnjo in izdelavo bukovih železniških pragov, sem opazil, da so miši močno obgrlzle jesene, jelke io bukve, stare 5—15 lel. Na mladih drevesih so miäi tik pod sneino površino ali ludi na njej objedle skorjo in ličje mla^ dih dreves, Objedcna mlada drevesa so se v teku pomladi in poletja posušila. Tam, kjer pa ni bilo mladih jesenov, jelk in bukev, so objedale mrtvo skorjo 60 do 80 letnih bukev prav tako pod snežna površino ali pa tik ob njej. Skoda, ki so jd miSi povzročile, je zelo občutna. Lubje je objedeno skoraj povsod okrog in okrog debla v Jirini 1-—20 cm, v globino pa na starem, odraslem drevju 1—2 mm, na mlajšem drevju pa prav do lesa. Zalo se je mlajše drevje tudi pos-ušilo. Starejšemu drevju se sicer na zunaj posledice poznajo le na sočnih mestih, kjer jt lub razpokal, gotovo pa je. da bo s (em sunanjian prirastek in se bodo v teku časa pojavile tudi kvarne posledice. Kjer koli sem hodil po gozcfu letoä-njo pomlad, povsod sem opazil mnogo mi5i. Ta gozdni škodljivec se je fako razmnožil zato, ker so se misi lotile gozdnega drevja zaradi tega. ker je v pretekli zimi padel sneg v revirju Tisovec na nezamrzla tla in so miši tako lahko prišle brez težav iz svojih lukenj skozi sneg do drevesne skorje. Mnogo škode so napravile misi tudi v gozdnih drevesnicah, tako na posajenem semenju (javor, jesen in smreka), kakor tudi na sadikah. S 1 t a u s venaaslnv Kratke vesti MILIJON UČENČEV V TEHNIKUMIH IN SREDNJIH SPECIALNIH ŠOLAH V sovjcU-kih tehtiikutnih, pedagolkih in gledaliških šotah, v medicinskih srednjih in drugih specialnih šolah se uči adaj cez milijon dijakov. Letos bodo odprli novih specialnih Sol, ki bodo pripravljale kadre za industrijo in kmelsko gospodarstvo. Tako bodo o. pr. na Sahalinu odprli 8 tehnikumov, ki bodo -vzgojili specialne strokovnjake ts. ribarsko industrijo, industrijo celuloze in papirja ter lesno industrijo, {.Prirodu l^-n, ii. 9) POSEBNE SNOVI RASTI V starih legendah je člov.ek sanjal o tem, da bi preobrazil naravo. V em noči je vzniknil in zrasel krasen vrt harbafisa. V človekovi želji se je V7,pe1 nad zemljo bob »do neba«», a v sadovnjakih so se razrasli plodovi do nevi-denih razsežnosti, ,. Te kakor ludi mnosje druge legende stopajo zdaj iz domišljije v resnico. Mi poslušamo in gledamo »Čez 39 dežel« s pomočjo radia in televizorja, plovemo pod vodo, drvimo po podzemeljskih progah, obvladamo zračni ocean Toda, ali lahko ravna Človek po svoji želji z rastjo živega organizma? Recimo, da zavira rast plevela in pospeši rast potrebnih nam sadov? Zadnja raztskavanja sovjelskih učenjakov nam dajo na to pritrdilen odgovor. Na obširnih poljih ekonomije »Kros-kovo« blizu Moskve, ki je zasajeno z grmiči paradižnika, so se pojavili zA. časa cvetenja ljudje s posebnimi brizgalkami Vsak cvet so pobrizgsli s posebno kemično raztopino. In po nekaj dneh se jc začel «neznani čudeža -— niti niso še odpadli lističi od cveta, že so se začeli napenjati sadeži. Vsak dan so vse hitreje rasli dokler niso do5eg.li nenavadne velikosti O tem govoie suhi italistični podatki: na sektorju, kjer se ni izvršilo brizganje, so pridelali nekaj malega več kot lOOG kg paradižnikov, tam pa, kjer so učenjaki obriigali cvetje s posebno kemično raztopino, so na prav tako velikem sektorju nabrali skoraj 3000 kg. Ce bi mogii pogledati samo za trenutek v globino rastline, bi se prcpii- čali, kako komplicirano je živlienje tudi najmanjše rastline. Rast sc pričenja tam, kamor se ;c usmeril tok hranilnih snovi. Sovjetski raziskovalci so ugotovili, da SÜ v rastlinah frnovi-regulatorji, ki so dobili v znanosti ime aiiksini — snovi rasti, Tc snovi je prvi raziskal sovjetski raziskovalec prol, Hotodni, Znanstvenikom se je posrečilo te snovi ne samo izločiti, temveč tudi temeljilo preučili. Zdaj v sovjetskih tovar-n.Th iu laboratorijih te auksine izdclu-tcjo na sictetični, umetni način. Pri tem delu je zaposlena velika «kupina sovjet-.<:kih učenjakov z akademikom S. S, Na-hnc-tnikom na Čelu, Auksin navadno raztope v velikih količinah vode, te je koncenlracija majhna. tedaj se rast rastline pospeši, te se pa napravi močnejSa raztopina, tedaj ne bomo izzvali pospeäene rasti, temveč bo rast zavrta. Sovjetskemu raziskovalcu se je posrečilo napraviti veliko odkritij v mehanizmu rasti rastlinskih oblik. Predlagal je tudi nove metode obdelovanja velikih masivov, nasadov in plantaž. Ugotovljeno je, da nekatere kulture, kot n, pr. citrona, mandarina, lijnona, pomaranča — a prav tako tudi drugi prebivalci juga .— oljka in ptutovec pri sajenju zelo počasi odganjaio koreninice. Toda, če se sadike teh rastlin obdelalo s snovmi rasti, s tako zvanim he-tero-auksioom in bela-indobnsko oljno kislino — bo sadika čez kakih 5—10 dni dobila gosto mrežo koreninic. Kaj se je pripetilo v tem primeru v organizmu rastline? Snovi rasti so izzvale priliv hranilnega toka koreninam in koreninski sestav se je razrasel. To metodo sajenja porabljajo zdaj v mnogih bioloških laboratorijih Sovjetske zvezR. V začetku smo govorili o metodi po-spe^re rasti paradižnika. Razen lega, da se na ta način poveča pridelek, se iüboljla tudi vsebina paradižnika, ker je v njem več sladkorja in drugih hranilnih snovi, Ce obrše sadnega drevja obrizgamo z medlo raztopino teh snovi (raztopina 0,001'Vo). se s tem zelo zmanjša odpadanje sadov in doseže, da se Se pred dozorevanjem močno odebelijo. Pri odkritju snovi lasli pripada levji dalei sovjetski znanosti. Ni dalcC dan, ko S3 bo tudi pri nas vsalta zasajena jiredica načela obdelovati z novimi ke-[ni£nimi veajfenU in naši vrtovi in sa-Hovnjnki nam titido dajali pridelek, o ItnlErcm danes lahko samo še sonjtimo. IV K. — pL-iroila.. I. ii. 2] STELJA Za zboljšanje našega in}elia je vaSno iLidi vprašanje stelje. V splošnem pn nas stelje prijmanjkiije in v kolikor jc imamo, izvira po vEfiini iz gozdov, Z listjem, Iti na grabirno po gozdovih za stcljo, odvzamemo gozdovom njihov na, ravni gnoi in zmanjšujemo prirastek lesa, Povrli pa gozdna stclja nikakor ni primerna za pripravo dobrega hlevskega fjnoja, za toplo ležišče molzni živini, najmanj 'jpa za pridobivanje snaž-ric^a mleka. Gozdna stelja prihaja v hleve naj večkrat že precej preperela, onesnažena je 7. zemljo ali je mokra. Je tedaj pravo leglo najhujših kvarljivcev nileka, to je plesni in bakterij s špo-rarni. Pri nastiljanju se (i Škodljivci mleka dvijiajo v zrak in padejo v milijonih v mleko, zlasti če molzemo neposredno po nasliljanju. — Listje trdega lesa in smrečja ne vpija skoro nič niue, nasprotno, seč šc bolj izpa-reva, ker je razprostrta na veliko površino. Tako se izgublja najboljši del gnoja, hlevsko ozračje pa je napolnjeno s smrdljivimi parami, ki jih mleko se veda vsrkava. Najhujše pa je to, da pokriva jezdna stelja izirebke le slabo, tako da si živina posebno onesnaži dele života okoli vimena. Težko je potem tako oncCejeno žival pred molžo zares dobro osnažit). [n posledica je, da je mleko neizmerno okuženo. flu- £1, 43.1 RAZVOJ GOZDNO-ŽAGARSKE INDUSTRIJE NA HRVATSKEM Gozdna gospodarstva so izpolnila svojo letno nalogo za 103 "/o. Najlepše uspehe so dosegla gozdna gospodarstva v ßjelovaru, Vinkovcih in Karlovcu. I-clos čaka gozdna gospodarstva mno-(to večja naloga- Lani so zaposlili pri gozdnih gospodarstvih za 50 "/n manj delavcev kakor je bilo prvotno določeno, ker je pritnanjkovalo delovnih moči. Letos bodo bolje organizirali delovno organizacijo. Lani je zelo primanjkovalo stanovanj /a gozdne delavce. Do konca lanskega leta so pa ogradili barake za 10.000 delavcev. Leios do 19, februarja bodo zgradili barake še ia 12.000 delavcev. Letos bodo tndi izpolnili mehanizacijo dela. Po letošnjem naErtii bodo zgradili ISO km gozdnih železnic in vzpenjač ier 333 km cast, (•Ljudslia prji'iiia-. I, fcbr. WS.) LESNA INDUSTRIJA V GORSKEM KOTARU Pri veliki žagi v Delnicah bodo zgradili tovarno za umetna lesna vlak^ia in tovarno zabojev. Pozneje bodo tam zgradili tudi tovarno celuloze, V Ravni gori so modernizirali tovarno pohiSfva, preurejujejo pa tudi Žago v Josipdolu tbLiud&tci 5. nov, ZAVOD ZA POGOZDOVANJE IN MELIORACIJO KRASA V SPLITU Nedavno je posebna komisija sklenila, da bodo ustanovili institut la pogozdovanje in melioracijo Krasa v Splitu na Marjanu. Novi zavod bo tesno sodeloval s splitskim Oceanografskim institutom, ('^Ljud^k;! prAVküM, H. ian. VELIK RAZMAH REČNEGA RIBIŠTVA V VOJVODINI Z zgraditvijo prekopa Donava—Tisa —Donava se bo še mnogo bolj razvilo rečno ribištvo. Med petletko bodo uredili več umetnih ribnikov, tako da se bo njihova površina povečala na 55,OGO ha. Ribolov bo znašal leta 1951 32.000 ton. 2e zdaj. je ribiška centrala v Apatinu eden največjih izvoznikov rečnih rib. Lan! je uspešno izpolnila svoj proračim. To podjetje ima svoje ribiške ladje in vse potrebne delavnice. Tako izdeluje tudi samo ribiške ladje in čolne ter druge nbiske potrebščine, (•LiuJ.;ka pravica', 2. tcbr. ) I Z učenjem pridemo do znanja JUGOSLOVANSKI STANDARD april i«47 NEOBDELAN LES TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI JS 1002 o - 4—* O C M O < H iß < N) <; -> s O < a M UJ > M I TEHNIŠKI LES II OKROGLI LES III Hlodi so okrogli les, ki je nsmcnjcTi za. nadaljnjo predelavo, K hlodum prištevamo hlode za. iurnirje, Mode za. luSčcnje, hlode za vžigalice, hlode za žajjanje in hlode za drugo predelavo. Razvrs-titev hlodov po kakovosti; POSEBNI POGOJI 111,1 LISTOVCI 111.11 Kakovost F (kakovost ^a furnirje] 111.111 Hlodi morajo biti popolnnrna zdravi, ravnih vlaken, s s-rcem približno na sredi, jedri (polnolesni), brez grč in slepič (slepih gre], brez krožnih razpok; ne smejo biti dimasti, gnili ali musičavi, dolgi 2 m in postopoma po 10 dalje. 111.113 Za ikraste, rebraste in marogaste vrste furnirskih hlodov vseh vrst lesa velja za vsak posamezni primer svobodna pogodba. 111,113 Dovoljeno, je; 1117113.1 krivina v eno smer z lokom do 10 cm višine pri hlodih dolgih nad 3.50 m, 111.113.2 koreničnik (del debla tik nad panjem] je odšteti od dolžine kot neraben za turnir in ga obračunati kot hlod za žaganje C vrste s premerom hlodovega Furnirskega dela, 111.113.3 ena ravna razpoka, ki gre skozi srce, dolga do polovice srednjega premera, toda samo na enem koncu hloda, 111113.4 grča divjega poganjka do 5 cm premera na vsake 2 in dolžine, 111.113.5 grče in druge napake, ki so razvrščene vretenčasto tako, da se morejo iz hloda nažagani deli porabiti za. fin'nirje in sicer hrastovi dolgi 1.80 m, drugi pa 2 m in več, z bonifikacijo dolžine neuporabnega hloda za furnirje po po-rabnosti. na sir, 2 Obvt^uütL stAndAfdj it prcdpi^nni i odločbo prtdscdrikft Zvezne plili^tfä Ito, misije M. Aprila 1447 (Službeni Ms) FPjRJ. St. 38/19« Slrun 2 JS 1002 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI 111.12 Kakovost L (kakovost za luščenje) 111.121 Hlodi morajo biti taki, kakor za kakovost F, samo približno valjaste oblike. 111.122 Dovoljejio je : 111.122.1 krivina v eno smer z lokom do lOcm višine pri hlodih dolgih nad 3,50 m, 111.122.2 ena ravna razpoka, ki gre skozi srce, dolga do polovice srednjega premera, toda samo na enem koncn hloda, IJ 1,122,3 napake v srcu [krožne in strženove razpoke, ^adušetiost itd.) in sicer: 111.122.31 do 10 cm premera brez bonifikacije, 111.122.32 od 10 cm do '/a srednjega premera, z bonifikacijo 5% hlo-dove kiibature, 111.122.33 od Va do H srednjega premera, z bonifikacijo 20% hiodova kubature, 111.122.4 grče iii vse druge napa.ke, ki so i-azvrščene vretenca.sto tako, da se morejo iz hlod^A nažagani deli porabiti za luščenje, dolgi 1.40 iii 2.00 m in po 10 cm dalje, pod po-(;ojem, da se za luJčeiije neuporabni del bonificira v po-rabni dolžini. 111.13 Kakovost S (kakovost za vžigalice) 111.131 Uporabljamo lipo, topol in vrbo. 111.132 Hlodi za. vžigalice morajo biti zdravi, v lubju, nerazpokani, nezasukani, ravni, dolgi 1.40 m postopoma pci 10 cm dalje in s srednjim premerom 21 cm in več, merjeno z lubjem, 111.133 Dovoljeno je: 111.133.1 krivina v eno smer z lokom 15 cm višine na 2m dolžine, 111,1332 ovalnost do Sem razlike srednjega premera, brez-bon'ti-kacije, 111.133,21 hlode z večjo razliko srednjega premera prevzame kupec po svobodni izbiri tako, da pri računanju srednjega premera ne upošteva pri takifi hlodih razlike čez 8 cm, in,J33.3 delna marogavosl do lOcm premera pri topolovih hlodih brez bonifikacije, F^ad^ljcv^nji: na »Lr, 3 { stroll 3 JS 1002 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJE 1] 1.133.4 prt vvbovih in topol o v ih lil od i h do 4 črvi ne (rovi) tako, da vsako črvino bonificiramo z 1 cm srcdnjejja premeril, I ] 1.133.5 napake v srcu (krožne in strženove razpoke, zadušenost, ^^niloba itd.) in sicer; do 8 crn premera brez bunifikacije, od 8 cm do Va srednje)|a premera z bonifikacijo 10% od tilodove kubature, hlode z napakami večjimi od Vi srednjega premera, prevzema kupec po svobodni odbiri iu bonilicira Itubaturo lesa z odstotkom razmerja med kvadratom premera napak in srednjim premerom bloda tako, da izračunani odstotek zaokroži navzjJor (n. pr, hlod, debel 60 cm, ima razpoke do 25 cm premera; . 17,3, t. j,- bonificira ^a z 18K), l!t.t33,6 driLjJotnc ^rče (divjiii potJanjkov) do 5 cni premera brez bonifikacije, 111-133.7 ^rče od 5 du 10 cm premera in sicer; 111.133.71 pri hlodih do 34 cm srednjega premera, a bonifikacijo 20 cm dolžine, 111-133.72 pri hlodih od 35 cm srednjega prejnera iji več, z bonifikacijo 10 cm dolžine. 11L14 Kakovost A 111.141 Hlodi morajo bili popolnoma zdravi, ravnih vlaken, jedri (polnolesni), brz (^rč in slepič (slepib (Jrč), brez krozniii razpok; ne smejo biti zimasti, gnili aH muŠičavi, 111.142 Dovoljeno je: 111.142,1 ena ravna razpoka, ki ni daljša od polovice srednjega, hlü-dovega premera, m.142,2 pri hlodih dolgih nad 3 m krivina v eno smer z lokom visokim največ 10 cm, 111.142.3 na vaškem nadaljnjem metru čez 3 m dolžine po ena zdrava, dobro obtesana ,^rča, široka največ 10 cm in z najmanjšo medsebojno razdaljo 0,9 m od sredine ene {Jrče do sredine drnge grče, ali po eden rov od hrastovega kozlička ali pa po eden zdrav oziljek, Tla sir. 4 Ne kvarimo smrekovega lesa Ing. Loize Ž u m e r (Ljubljana) Naš smrekov ies je po kakovosti odličen; cetiijo ga vsi delovni kolektivi od izdelovaJcev igrač in suhe robe do gradbenih in pohištvenih mizarjev; prav tako ga s pridom uporabljajo v iadjedel-nicah in celuloznih tovarnah, le premalo ga jim je vedno, Njegovo vrednost pozna tudi domala vse Sredozemlje in mnoga pristanišča v Atlantskem in indijskem oceanu. Tudi druge države imajo smrekov les, toda naša smrekovina na svetovnem trgu po vrednosti ne zaostaja za njihovo, tudi ne za smrekovLno, ki prihaja iz severnih, dvžav, razen v primerih, ko )0 z manipulacijo sanu pokvarimo in ji poslabšamo prvotno po naravi ji dano kakovost. Vse lastnosti smrekovega lesa za predelavo, njegova struktura, belina, blesk, njegova tlačna, upogibna, zlasti pa utržna trdnost, njegova lina in med vsemi vrstami naših lesov najdaljša vlakna, pa tudj lubje, so tiste prednosti, ki mu določajo njegovo posebno vrednost, gozdarja pa vzpodbujajo, da pri gojitvi gozdov na sra.reko pazi in jp neguje, seveda v razmerju z diugimi vrstami drevja in ob stalni skrbi, da proizvodna sposobnost gozda ne začne pešati. Toda smrekov les je tudi občutljiv in nekatere svojih odličnih lastnosti, ki mu dajejo prednost pred drugimi vrstami, razmeroma hitro izgubi, brž ko ga posekamo. Tako se hitro kvari; napake, ki jih pri tem dobi, ga izenačijo z jelovim lesom alt pa kmalu celo njegovo vrednost še znižajo pod vrednost zdravega jelovega lesa. Proces razpadanja se začne že v gozdu takoj po sečnji, Še prej, kot smo prve znake razpadanja zaznali s prostim očesom. V gozdnih tleh in v zraku je polno trosov (spor) raznih plesni in glivic, ki iščejo hrano na mrtvem lesu, se s svojim podgobjem (raicelijem) po tankih mikroskopskih nitih vrasČajo v issno tkivo in se hranijo z lesom (celulozo in ligninom)^ s čimer povzročajo razpadanje tkiva in z njim lesnega gradiva. Razpadanje napreduje stopnjema. Posamezne faze razpadanja označujejo konkretne napake, ki so na lesu vidne, V začetni lazi opažamo napake v spremembi barve, v končnih fazah pa so nam očitni že vsi znaki gnilobe. Napake zmanjšujejo tehnično uporabnost lesa in s tem njegovo vrednost. Že prva faza razpadanja nam razvrednoti les iz mizarske kakovosti na gradbeno kakovost, naslednja ga degradira na kakovost, ki je uporabna le še za opaž, kmalu potem talt les ni več do^ti prida niti za kurjavo, gnil les pa nam je že napotj, kjer koli leži; njegova vrednost je postala vseskozi negativna. V smrekovem lesu, ki je posekan preležal določeni cas v gozdu ali na žagi, opazimo prve spremembe v njegovi barvi. Pojavljajo se rdeče lise, pege ali proge po vsej dolžini hloda ali debla, v zunanjih branikah močnejše ko v sredini. Za smreko značilna belina dobiva bledejši ton, izgublja se blesk; napaka je nedvomno tu, v zvezi z njo pa je les že Izgubil 15—35 % svoje vrednosti, kar je odvisno od tega, kako globoko je napaka zajela les v prerezu. Pri žaganem lesu predsta\dja ta škoda izgubo vrediiosii v znesku 250 do 60U din za kub, m. Nekateri standardi uvrščajo rdečelisast les v 111. ali celo v IV, liakovostni razred, na mnogih tržišČib štejejo rdečo pro-gavost za težjo napako, ko mnoge druge resnično večje h.be, ki pa so krajevno na lesu omejene ali osamljene (gnile grče, prečne grče ali podobno); rdeča progavost se navadno vleče po vsej dolžini deske ali trama. Rdečkasta barva lesa nastaja zaradi delovajija gniloživnih tsaprotitnih) gUvic, ki se hranijo z mrtvim lesom. Od gniloživnih glivic ločimo zajsdalne [parazitne) glivice, ki napadajo živi les. Našim iglavcem so najbolj nevarne gniloživne glivice skupine lenzites, ki povzročajo pri smreki rdečo progavost, pri jeli rjavo m pri borit modro progavost- Saproiitne glivice povzročajo dalje pri smreki in jelki tudi temiiorjave in počrnele proge (skupina ceratostomellaj, posebno tedaj, če les dalj časa leži na vlažnem v lubju. Ta skupina glivic povzroča dalje na smrekovem lesu, posekanem spomladi, črne pege, ki se pojavijo v nekaj dneh; glivice se oprimejo smolnih kap-Ejic, ki se cedijo iz lesa na sveže prežaganih prerezih debla. Ne smejo pa nas motiti sive do modrikasto-zelene pike in pege, ki se pojavljajo na površini smrekovih hlodov hitro za tem, ko jih obelimo. Te lesu v notranjosti ne delajo škode, nasprotno po njih v praksi zanesljivo sklepamo, da je les dobro ohranjen. Med vsemi poškodbami, ki jih na lesu povzročajo saproiitne glivice, smo najboli pozorni na rdečo progavost pri smreki in modro pri boru. Rdeča gniloba na smrekovem Ijsu pa nima zveze z rdečimi lisami. Rdeča gniloba se pojavlja na rastočem smrekovem lesu (v manjši meri tudi na jelovem in borovem), kot posledica delovanja zajedavnih glivic, včasih že v lOletnih kulturah, najbolj pogosto pa v starosti 40—6Ü letj štejemo jo med nevarne bolezni. Na njej trpijo Čisti smrekovi sestoji, osnovani na poljedelskih tleh iu na takih tleh, ki so zaradi gojitve smrekove monokulture postala kisla, Parazitna glivica Polyporus annosus ali tudi Trametes radiciperda imenovana, se vrašča v oslabele korenine in po njih navzgor po strzenu v deblo. Les postane najprej vijoličaste barve, zelo moker in skoro gobav; tkivo razpada; v deblu nastajajo votline, preostali del notranjega debla pa dobiva svetlo-rjavo do rujnene barve. Pri smreki prodrejo glivice v deblo navzgor do višine 10 m, pri boru, ki se pred razjedanjem glivic zavaruje z močno zasmolitvijo lesa, pa ostane gniloba omejena samo na spodnji del debJa- ČAS SEČNJE Odkar uporablja človek les, skuša uganiti, kdaj naj ga seka, da bo les čim bolj trajen ali da bo imel največjo gorljivo vrednost. Cesto pa čas sečnje niti ni toUko odločilen, kot je čas, ki neposredno sledi sečnji, Znanost nam za sedaj more še bore malo razložiti, kolü^o vpliva čas sečnje na trpežnost lesa, kakor nam tudi ne more pojasnili mnogih dejstev, ki jih s tem vprašanjem v zvezi dobro poznala kmet in gozdar- Nekateri botaniki skušajo s pomočjo fiziologije dokazati, da je tvpežnost lesa večja tedaj, kadar so rezervne pnovi v lesu pr'^tvorjene v mast, in manjša tedaj, kadar imajo te obliko škroba. Med mastne vrste štejejo vse iglavce, brezo, lipo, topol, divii kostani in dnige mehke listovce, Ker iglavci zadržujejo pozimi dalj časa rezervne snovi v obliki masti, sklepajo, da fe les iglavcev trpežnsjši. Če ga sekamo ob tem času. Znanstveni izsledki, dognani v Čisto drugačnih klimatičnih pogojih, bi nam le deloma koristili, saj je trpežnost lesa v največji meri odvisna od vseh različnih ntikroorganizmov, ki so v enem klimatiČnem pasu bolj nevarni kot v d nagem, n. pr,; severni les še daleč ne trpi toliko zaradi rdečih lis kot naš. Za sečnjo vseh naŠiii iglavcev je najprimernejši Čas jesen in zima, najiieprimcrneišt pa zgodnja pomlad (mesec marec} in pa čas ob kresu, V zgodnji pomladi je les najbolj miiževen, ob kresu, ko se začne delati nov les pa je po svojem sestavu najbolj rahel in se najmanj su.si. Najlepši žagan les dobimo, če smreko v ieseni ali pozimi posekamo in jo razžagamo pred začetkom pcniladi. Vseh sečenj pa seveda ni mogoču opraviti v jeseni, ker deževje zeJo ovira delo v gozdu, V sredogorju in blizu gozdne vegetacijske meje pa lesa pozimi ne moremo sekati zaradi visokega snega in zaradi njegove zamrzlosti. Zato smo v teh legah primorani sekati les pomladi in poleti, ko les lahko belimo in dobro osušimo, kar nam precej olajša njegovo spravljanje. Splošni zakon o gozdovih določa v Čl. 20, da ir? sečnja stoječega drevia dopustna samo od 1. oktobra do I. aprila-Za običajno smrekovo hlodovino čas sečnje ni tako važen, kot je važno ravnanje z njo. RAVNAK.IE Z LESOM NEPOSREDNO PO SEČNJI Les se v lubju počasneje suši kot, če je obeljen. To nam dobro služi pri lesu v takih legah, kjer se je bati prevelikih razpok zaradi naglega sušenja. Posekan les, ki leži nekaj časa v lubju, je treba šteti za lovna debla za lubadarje in ravnati tako, da bomo s takim ukrepom lubadarje preganjali, ne pa širili. Spomladi smreko obeÜmo. Les se ob naraščajoči pomladni toploti in suhih vetrovih naglo suši, zato pa močno razpoka in sicer radialno in po vsej dolžini, najmočnejše pa čelno, Trosi gniloživih glivic dobijo v razpokah pristop v les in se začno vraščati v le,sno tkivo. Glivicc zi najhitreje širijp ob toplem vremenu in v lesu, ki ima v sebi določen odstotek vode. Zivi les ims za te glivice prevelik odstotek vode. Najbolj jim ugaja les s 34—62 % vode (različno za posamezne vrste glivic) in prav tako vlago ima les tedaj, ko se suŠi. Trajnejša ostane vlaga v tistem lesu, ki leži na vlažni zemlji i?! se zaradi tega suši bolj počasi. Zato moramo posekan in prcžagan les zložiti na suha tla in ga dvigniti na podloge, tako da ga obkrožuje suhi zrak. Kjer ga ni mogoče naložili na podloge, naj bo vsaj en konec hloda dvignjen od tal, da tako zmanjšamo optimalno vlago, ki pospešuje razvoj glivic. Hlodov tudi ne smemo skladati tia krajih, kjer jih žge sončna pripeka, zavoljo katere les še močneje razpoka. Razpoke so same po sebi huda tehnična napaka, poleg tega pa omogočajo pristop vlagi in dežju, s čimer se pospešuje razvoj glivic. Pomladi in poleti posekan smrekov les pokaže do zaključka letne vegetacijske dobe znake rdeče progavosti, v nekaterih gozdovih večje, v drugih manjše, vendar še ne tako usodne kot sledeče leto. V lanskem letu [zelo ioplo in suho poletje) so bile poškodbe zaradi rdečih lis razmeroma velike, kav pripisujemo izredno ugodnim kli-maličnim pogojem, ki jih pri nas glivice običajno nimajo, V jeseni se les spet zamoči in z zimo 2amr.ine. Škodljivo delovanje glivic preneha in stanje poškodb v lesu se pozimi ne poslabša '1 RAVNANJE Z LESOM NA 2AGAH Žagarski kolektiv mora vedno dobro poznati Škodljive spremembe v lesu. ki ga mu predaja gozdni obrat,*) Le tedaj mu bo mogoče preprečiti, da se les na žagah ne bo še naprej kvaril in da se bo hitro predelal tisti les, v katerem rdeča progavost hitreje napreduje, Obeljen les teže Čaka predelave kot les v lubju, zato ga je treba prej razžagaii, ko tega. Na krlišču naj les ne leži na tleh; hlodovina naj se vskladisči tako, da se bo sušila, ne pa navlažila; zato so lege, kjer stagnira megla, za žago najneugodnejše. Kjer^'koli je mogoče, naj se žagan les suŠi v umstnih sušilnicah; tako les najhitreje rešimo vlage, delovanje vročine v sušilnici pa uniči tudi vse mikroorganizme v lesu in s tem ustavi njihovo škodljivo delo-vaiije, ki se začne hitro po sečnji. ') Se imamo čns, da iikorislimo ^mrtvo seiono^ v procesu razpadanja Ifs^t ga spravimo do žajj in ga predelamo pred začcUsom nove toDlotc. Čc (e^a ne storimo. moramo računali z iiovi-mi serijami glivic, ki ob začetku vejiclacije najdejo ■le pripravljen in obdelan substrat — načelo tesno tkivo — ter se Je bolj inlen^ivtio razvijajo v lesu. s Icm pa (udi povzročijo mnoßo večji Itvar, kot so jSa prvo Ifto Les Re bo imel rdečiti lis samo Tia lunanjih letnicah, marveč se bodo razšii-ile ^>0 vsem prereiu in kvarile les v^e do prihod nie i;me, ko sicer prvovrstni smrekov les r^e bo več uporaben ra mizarstvo, lemveč bo v u;>cidnetn primeru približno polovica lesa še sposobneaa za jfradnjc. ostali les pa le za opai in marij vredna drvn. Žagarski kolektivi itiorajo gozdarje sproti opozarjati, iz katerih smei i ali položajev prihaja bolj pokvarjen les. da se ve, kje je treba spravljanje ali dovoz lesa pospešili. Najbaljäi smrekov les imamo v gornjih dolinah Soče. Save, Koltrc, Sore, Savinje, Meie in Mislinje, na položajih, kjer je za sedaj eksploalacija še najtežavnejša. Tehnika nam omogoča, da premagamo odvisnost eksploataciie od klimaličnih pogojev in da skrajSamo tok, ki ga les preloži od sečnje do predelave na ža[i to ob dejstvu, da imamo bukovih sestojev bore malo. Omenil sem že, da trajnost bukovine zvišamo s pravilno manipulacijo. Lepo barvo, gibčnost in veliko trpeinost dosežemo, če bukovino impregnt-ramo, parimo z vročo paro ali jia kak diug način prepariramo. Z im-preyniranjem [z vbrizgavanjem kemijskih snovi v les pod določenim pritiskom) dosežemo, da bukovi železniški pragovi trajajo do 25 ]et {neim-prej^niraii bukov prag traja samo 5—6 let). Impregniran buknv prag dobro nadomešča vreden in dolgotrajen hrastov les. Iz parjene bukovine izdelujemo razna pohištvo in podo>bno. Tudi parjena bukovina nadomešča drujje vrste lesa. Iz bukovega furnirja (tanke deščice do I mm) se izdeluje pobi-Jtvo in drugi predmeti. Veiane plošče so cenjen mate-rial za stavbno pohištvo. Bukove cepanice se uporabljajo 2a proizvodnjo lesovine aH celuloze, iz katere se izdelujejo razne tkanine, umetna svila in drugi predmeti. Prav posebno je razvita izdelava celuloze iz bukovega lesa v Italiji-. Pravilno manipuliranje z bukavino nam jamči večji finančni etekt iu varuje bukove gozdove pred prekomernimi sečnjami. [ng, Milan S i m i č 2- Pomik blodov skozi gater Vprašanje o pomika hloda v gatru. poslana iGozdarskemu vestniku«, je zelo važno za količinsko in kakovostno izvedbo plana naše lesne industrije, posebno letos, ko je v glavnem zadolžena s proizvodnjo Žaganega lesa za izvoz. Vprašanje je popolnoma umestno. Iz njega je razvidno, da je nas kvalificirani priučeni kader med lesnoindustrijskim delavstvom uvidel velik pomen pomika. Premalo imam prostora in Časa na razpolago, da bi vprašanje pomika lahko obdelal temeljito. Za zdaj bi odgovoril samo na kratko: Pri poinojarmenikih poznamo več načinov pomika, in to: T neprekinjen (kontinuiran, stalen) pomik hlodov, pii katerem se hlod pomika neprekinjeno in enakomerno, kadar se jarem dviga in pada, 2, prekinjen pomik, prj katerem se hlod pomika v Času prve polovice obralEi, a v Času druge polovice obrata hlod miruje. Pri prekinjenem pomiku imamo v glavnem dva sistema: a) Hlod se pomika, kadar se jarem dviga in žagni listi ne žagajo^ a kadar jarem pada in žagni listi žagajo, hlod miruje. h) Hlod se pomika, kadar jarem pada in žagni listi žagajo. Ko se jarem dviguje in žagni listi ne žagajo,' hlod miruje. Pri naših poinojarmenikih imamo V glavnem pomika sistema pod 2a) in 1. Poltiojarmenikov z načinom pomika 2b} in z ostalimi načini pomika pri nas ne uporabljamo. Napaka prvega sistema je, da se žagni listi drgnejo ob lilod, kadar se jarem dviguje. Ta napaka se da odstraniti v znatni meti, če se zadnja površina zobov prebrusi na poševno ostrino. Pri žaganju debele hlodovine se ta nedostatek ne da odstraniti m polnojanueniki, grajeni na ta način pomika, niso prikladni za žaganje debele hlodovine. Da laliko izrabimo pomik, morajo imeti žagni listi v jarmu potreben naklon (previs). Naklon je pri poinojarmenikih z načinom pomika 1. 8 do 12 mm, a pri poinojarmenikih z načinom pomika d) 10 do 16 mm. Naklon iajjnih listov v jarmu je odvisen v glavnem od višine dviga, načina pomika in debeline hlodov. Pri sistemu pomika 2a) je paziti, da začne pomik o pravem času, kar se lahko regulira pri napravi za pomik hlodov, Da lahko izrabimo pomik, moramo paziti, da bodo žagni listi pravilno brušeni. Pri racionalnem žaganju ne sme biti hitrost pomika vedno enaka. Dober in vesten gaterist bo pazil na pravilno brušenje žagnih listov, na njihov naklon v jarmu ia bo s krmilom reguliral pomik. Večji pomik je dati pri tanjši hlodovini, hlodovini brez grč, ravne rasti itd. Pri debeli, grčavi in zaviti hlodpvini je pomik sorazmerno zmanjšati. Ni pravilno, da mnogi naši gateristi krmilo za pomik sploh ne uporabljajo, temveč žagajo vedno z istim pomikom (in to po večini z zelo majhnim), ne glede na debelino in kakovost hlodovine. S tem zmanjšujejo v znatni meri praktično zmogljivost polnojarmenikov in otežujejo izvedbo plana. Ugotovili smo na nekaterih žagah, da se krmilo ne uporablja že toliko časa, da je zarjavelo. Tipičen primer,, kako ne izkoriščamo stvarne zmoglji-vosfi naših žag! ^^lon 6. Neredno prihajanje «Gozdarskega veslnlka« Tovariš, sam si kriv, da dobivaš i»Gozdarski vestnik=; prepozno in da je list zmečkan, platnice pa tudi popisane in tudi umazane. Po krivem dolžiš upravo i^Gozdarskega vestnikaft in poito. Ko si se naročil, si list vedno in redno prejemal. Sedaj, ko si se pritožil, smo ugotovili, da upravi »Gozdarskega vestrikaw nisi sporočil spremembe svojega naslova. Toda vedi, da nisi samo ti tak. Veliko je število naročnikov, ki so se od narpčitve na list preselili v kak drug kraj in so »pozabili« javiti nov naslov. Ta napaka je najbolj pogosta pri namescencili gozdnih gospodarstev in raznih ustanov ali podjetij (tudi gojenci gozdarskih šol niso izjema; tako se v pisarni gozdarskih šol nabere vsak mesec cel kup vrnjenih številk, ker mnogi gojenci ne EporoSijo svojih novih naslovov, ko zapuste šolo). Na drugi strani pa moramo naglasiti, da so gozdarski ter lesni delavci in kmetje v tem oziru mnogo bolj pozorni in točni, kajti vsi takoj sporočajo vsako spemembo ali napako naslova. Uprava poziva naročnike v vsaki številki »Gozdarskega vestnika«, nai vsakdo sproti sporoči vsako spremembo ali napako naslova Ko si bodo vsi, ki se tem pozivom niso odzvali, v svesti, koliko nepotrebnega dela jn odvisnih stroškov ima uprava ^^Gozdarskega vestnika« in koliko odvisnega dela imata pošta in železnica po krivdi takih naročnikov, bodo, če nočejo zavestno zavirati redne razpošiljatve ^Gozdarskega vcstnika», sproti sporočali vsako spremembo ali napako svojega naslova. Uprava Udarniki, racionalizatorji in novatorji, bodite učitelji in vzgojitelji mladih delavcev! Sodobna vprašanja Pogoji 23 izpolnitev letošnjega proizvodnega plana v gozdarstvu in lesnt industriji Lanski proizvodni plan je naložil gozdarstvu in lesni industriji velike in različne naloge. Letos, v drugem letu petletke, so te naloge Še večje. Ko lazpravljamo o vprašanjih teh gospotJacskih panog, o vpi"aŠan|ih, ki jih je treba reševati v okvirti nalog, določenih z letošnjim planom, je treba upoštevali izkušnje lanskega leta. Čeprav tudi te izkušnje nosiju pečal pomanjkljivosti in stat osli prvega planskega leta, so vendar zelo karakteristične in poučne tako za \-se gospodarske panoge sploh, kakor tudi za posamezne republike posebej, Podrobna izdelava plana in organizacijske priprave za njegovo izpol-Tiitev so prvi pogoj za uspeh. Lani med letom se je proizvodni plan večkrat povečal, Razumljivo da je bilo teže opraviti priprave za izpolnitev povečanega plana, ker so bili vsi viri gmotnih in proizvajalnih sil že razvrščeni in angažirani; izpolnitev mnogih nalog je bila odvisna bodisi od uvoza iz tujine, za kar so bili lani sorazmerno kratki roki, ali od angažiranja novih virov delovnih moči, s čimer so pa bile težave, ker so bile tedaj na višku gradbena, industrijska in kmetijska sezonska delavnost, ali pa je bila izpolnitev nalog odvisna od tega, ali bo mogoče dobiti novo vprežno živino. Letos so vsi potrebni pogoji izpolnjeni in s planom določeni. Ce se bodo organizacijske priprave pravočasno začele, se bo lahko s planom določena proizvodnja normalno in brez zastoja razvijala. Organizacijske priprave je mogoče izpolniti, če se predvsem plan izdela operativno za vsako proizvodno fazo. Brez operativne izdelave piana sploh ni planske proizvodnje. Sele, ko bodo ugotovljene ^toČne naloge in roki, do kdaj je naloge treba izpolniti, bo mogoče govoriti o kontroli nad izpolnjevanjem teh nalog, o tem, kako bi bilo mogoče pomanjkljivosti preprečiti, in končno ugotoviti odgovornost. Dobro organizirana evidenca je mogoča šele na podlagi dobro izdelajiega plana, spričo jasno in natančno ugotovljenih kritičnih točk plana, ki jih" je potem mogoče med realizacijo z evidenco spremljati dan za dnem tako v nižjih kakor višjih organizacijskih enotah. Na podlagi tako izdelanega plana in z njirn vskladene evidence je mogoče vodstvu, da lahko na vsaki organizacijski stopnji pravočasno stori ukrepe za odpravo sleherne pomanjkljivosti. Nujno je, da se tako lotimo letošnjih nalog, in sicer prav zaradi tega, ker bo skoraj v vsaki fazi delovnega procesa v gozdni proizvodnji izgubo časa težko nadomestiti, saj letošnji plan zahteva, da se kar najbolj točno držimo rokov. Lanske izkušnje v gozdarstvu so pokazale, da posamezne republike niso izpolnjevale plana prav zaradi tega, ker je zaostajalo izpolnjevanje plana za proizvodnjo gozdnih sortimentov; medtem je pa industrijska lesna proizvodnja uspešno izpolnjevala svoj plan v sorazmerju s tem, koliko je prejemala fesa iz gozdov. Vsaka proizvodna faza gozdnih sortimentov je odvisna od uspešne rešitve vprašanja delovnih moči, prevoznih sredstev in komunikacij. Vprašanje delovnih moči je bilo lani splošno; bilo pa ga je v lanskih konkretnih razmerah skoraj najtežje reševati prav v gozdni pro- izvodnji. Tudi letos m lahko. Toda zaradi vprašanja delavnih moii ne sinemo dovoliti, da bi bil ogrožen plan v kateri republiki. Prvič zato, ker se razdobje največje koncctitracije potreb po delovnih močeh v tej panogi ne krije po večini s časom, ko je največja potreba po delavcih v drugih panogah. Če bodo republiški organi to razdobje pravilno izrabili, letos ne bo teh iežav. Drugič: nova politika za preskrbo, ki se prav v fem razdobju uveljavlja, omogoča republiki zagotoviti dovolj delavcev in jih s pravilno kategorizacijo odbrali v krajih, kjer niso potrebni bodisi ves čas ali v posameznih razdobjih. Zalo čaka oblastne organe vseh republik posebna naloga, da takoj 2 operativno podrobno izdelavo omogočijo delo za ustvaritev vseh omenjenih glavnih pogojev in da dajejo konkretne načrte po vrstah delovnih moči, po krajih in času njihove zaposlitve ter po njihovem izvoru, V posameznih gospodarskih panogah so si zaradi sistematičnega reševanja vprašanja delovnih moči lani prizadevali, da bi si priskrbeli delavstvo ne le z neskladnimi tarilami, temveč s prav škodljivim popolnom.i. neupravičenim določanjem akordnih norm. Tako so razvili med seboj tekmo, kdo bo z akordnimi pogoji čim bolj privlačeval delovne moči. Primeri prometnih delavcev, nakladalcev, kjer so se mesečni zaslužki gibali redno med 10-000 do 15.000 dinarji in neredko dosegali celo 30.000 din, jasno pričajo, da je bil takšen način zelo škodljiv ne le za proizvodnjo, temveč je povzročal neupravičene razlike za posamezne vrste del, med delavci pa nezdrave pojave. Razen tega, da je dolžnost drugih državnih organov pravočasno spremenili sedanje razmere, je vendar treba začeti takoj popravljati akordne pogoje in norme, ki so pravi vzrok teh Škodljivih pojavov. Razlika v tarifah je sorazmerno majhna v primeri z razlikami med akordnimi pogoji in normami tako med republikami kakor tudi med gospodarstvi v posameznih republikah. V tem pogledu bi se morale republike sporazumeti o določeni normalizaciji del v vseh fazah. To je pomemben poglavitni pogoj, da bi bilo mogoče sedanji sistem preskrbe uporabiti kot sredstvo za čim boljšo razmestitev podeželskih delovnih moJi- Glede na posebnost delovnih odnosov v gozdni proizvodnji, zlasti med lEzo sečnje, je treba upoštevati, da se s pogodbami z delavci določijo tako roki kakor tudi obseg proizvodnje, kakršen natančno ustreza potrebam. ki so določeni v operativni izdelavi plana. Lani so se marsikje zadovoljili s tem, da so z dolgimi roki določili obveznosti delavcev glede proizvodnje določenih količin. To je ox'italo pravilno planiranje tako delovnih moči kakor prevoznih sredstev, prehrane in nastanitve. Takšen delovni način hi laliko ustrezal pod starimi kapitalističnimi pogoji, pri nas pa ga ne sme več biti, ker omogoča anaihičnost, zmanjšuje odgovornost in uvaja neplansko metodo in slog v delo. Kako zelo pa je potrebno, da si prizadevamo doseči natančne obveznosti ir roke, lahko sklepamo iz tega, da je med fazo sečnje in obdelavo zaposleno okrog 30 odstotkov delovnih moči v gozdni proizvodnji Sele s pravilno določenim in natančno izpolnjenim planom za sečnjo in obdelavo je mogoče plansko priključiti vsako nadaljnjo fazo. Vprašanje delovnih moči na področju gozdne proizvodnje se seveda ne izčrpa s samimi pogoji, ki omogočajo strateško pravilno razdelitev delavstva. Številne pomanjkljivosti v nekaterih -republikah, n, pr. v Bosni in Hercegovini in Srbiji, so lani povzročile največ težav. Za zaposleno delavstvo v gozdni proizvodnji niso bili zagotovljeni dobri stanovanjski pogoji, včasih pa stanovanj sploh ni bilo. Glede prehrane in.drugih potreb so delali ne glede na omejene možnosti zelo hude napake, čeprav bi se moral ;oo vsakdo zavedati, da je delo v gozdovih težko in da sta izvoz in industrijska lesna proizvodnja zelo odvisna od gozdne proizvodnje ter da ui mogoče izpolniti plana, če se za delavca ne zagotovijo dobri delovni pojgoji. Primaii takšnih pomanjkljivosti so številni, Sleherni voditelj ve, kako zelo je to vplivalo na plan, da ni bil izpolnjen, Čep.rav so višji in zlasti nižji organi vodstva predvsem krivi, da so bile stanovanjske razmere gozdnih delavcev slabe, bi tega ne mogli reči o prehrani. Zaradi tega, ker se republiški organi za preskrbo niso zanimali za to vprašanje in ker ga niso dovolj razumeli, je prišlo delavstvo, ki je bilo lani zaposleno v tej gospodarski panogi, v zelo težaven položaj in zato je nastopilo nenavadno veliko pomanjkanje delovnih mči. So-razmerno ugodnejši pogoji za preskrbo in nastanitev delavcev letos ne smejo uspavati vodstva, ki je neposredno odgovorno v tej proizvodni panogi. Dolžno je takoj storiti vse ukrepe, da bo pravočasno na slehernem delovnem mestu, ki je v zvezi z gozdno proizvodnjo, zagotovilo potrebne stanovanjske prostore, kar je tem laže, ker je mogoče večino gradiva pripraviti na samem kraju. Na drug! strani je dolžno, da pri organih za preskrbo pravočasno naroča in dviga živež ter organizira takšno preskrbo, ki bo čim bolj zadovoljila delavce. Razen nalog, ki so v neposredni zvezi z izpolnitvijo letošnjega ptan:i, je ena velikih nalog v gozdni proizvodnji tudi sistematična vzgoja stalnega strokovnega kadra. Pomen te naloge postane še tetn bolj očiten. Če upoštevamo, da v tej gospodarski panogi odpade Četrtina delavstva na strokovne delavce. Od lega kadra je zelo odvisna izpolnitev plana. Brez njega bi vladala kronična anarhičnost: organizacijske izkušnje bi se izgubljale, ekonomičnost m rentabilnost bi se pa zmanjšali, Ustvarjeni so vsi pogoji za sistematično vzgojo strokovnih kadrov in zato so vodstva dolžna tej nalogi posvetiti vso pozornst, organizirati tečaje glede na potrebe po strokovnem usposabljanju in zagotovitvi delavstvu ustrezajoče življenjske in kulturne pogoje, tako da se nved delavci ne bo razvilo le zanimanje, temveč Se bo zbudila tudi ljubezen za to tako pomembno gospodarsiro-panogo. Med fazo izvoza gotovih gozdnih sortimentov iz gozdov, so se lani tudi pokazale mnoge pomanjkljivosti in težave. 2e samo dejstvo, da je ostala v gozd» na panju sorazmerno ogromna lesna masa, ki je precej presegla količine, za kolikor lanski plan m bil izpolnjen, kaže, da je treba letos prav vprašanjem te laze posvetiti največjo pozornost. Razen vprašanja delovnih moči, ki je med to fazo prav tako zelo pomembno, ne zahteva pa večje kvalifikacije delavstva, je najtežavnejše vprašanje'vprežne živine, ki absorbira med to tazo okrog 75 odstotkov vseh potreb v gozdni proizvodnji, Lani so to vprašanje nesistematično reševali. Zato bodo težave tem večje in zaradi tega se fe letos treba lotiti tega vprašanja načrtno, ne pa računati le na začasno rešitev, ker bo potreba po vprezni živini še dolgo resno vprašanje gozdne proizvodnje. Vse republike morajo skrbeti, da bodo gospodarstva zagotovila svojo vprezno živino, ker bo- le tako mogoče zagotoviti redno poslovanje. Gospodarstva morajo razen tega ustvariti pogoje, da bodo mogla z zasebnimi lastniki vprežne živine sklepati pogodbe in bodo s tem zagotovila njihovo udeležbo pri izvozu iz gozdov do cest, kakor določa plan. Edino tako se bo mogoče izogniti posledicam, ki jih povzroča povečani sezonski pritok zasebne vprežne Živine, Končna je treba glede na Število vprežne živine, ki ho zaposlena pri delih, pravočasno zagotoviti tudi potrebne količine krme, zakaj, v tem pogledu sq se lani dogajale napake, kar je povzročalo, da so kmetje odtegnili vprcžno Živino. Vprašanje mehanizacije izvažanja lesa iz gozdov, vsekakor postaja zaradi tega bolj aktualno, ker bosta letos kmetijstvo in gradbena stroka prav tako absorbirali več vpvežne živine. Toda v tem pogledu doslej še ni bilo mogoče doseči odločilnih uspehov, Razen iznajdljivosti, ki bi tudi s primitivnimi metodami olajšala naloge med to fazo, in z izkoriščanjem lastnih sil, bo treba posvetiti pokornost pravilnemu ravnanja z mehaniziranimi sredstvi, ki jih bomo imeli. Letošnji plan za proizvodnjo gozdnih sortimentov zahteva, da odpremo nove komplekse za sečnjo, in sicer ne le zaradi povečanja potrebne lesne mase, iemveč tudi zaradi varovanja in čim bolj normalnega izkoriščanja doslej izkoriščanih gozdnih kompleksov. Izkoriščanje novih kompleksov zahteva graditev novih komunikacij tako za kamionski kakor tudi železniški promet. Ker novi kompleksi spočetka omogočajo intenzivno sečnjo, zato je dolžnost strokovnega gozdnega kadra, izbrati kraje za sečnjo tako, da bo s pravilno razvrstitvijo teh krajev dosežena najbolj racionalna komLi-nikacijska Unija in da bodo na drugi strani obvarovane potrebne gozdne povi'äine. Izredno ugodno vreme v tem letnem času omogoča, da se prej začnejo dela za zgraditev novih komunikacij. Lanske naloge, ki so j'li za zgraditev gdzdnih komunikacij prevzele mladinske organizacije, so bile uspešno in pravočasno izpolnjene. Letošnje naloge so težje Zato je treba takoj in brez obotavljanja določiti komunikacijske trase, da bi se lahko lotili dela, V vprašanju komunikacijskih linij zavzerna tukaj vidno mesto tudi vodni promet, njegovi ureditvi in razširjenju pa niso posvečali pozornosti, ki jo zasluži. Pri izbiranju krajev za sečnjo v noviK eksploatacijskih kompleksih in pri trasiranju za to potrebnih novih komunikacij je treba upoštevati tudi io možnost, da bi se cim bolj razbremenil kamionski in železniški promet ter se hkrati povečala transportna propustnost vseh komunikacij, po katerih se prevažajo sortimenti gozdne proizvodnje. Tu je treba zlasti angažirati organe v Srbiji, ki so prevzeli te dolžnosti, in pri tem je treba posvetiti mnogo večjo pozornost kakor doslej organizaciji prevoza po vodnih poteh, zlasti s splavi, in zagotovitvi objektov na teh vodnih poteh. Po teh komunikacijah se les prevaža s pomožnih skladišč na glavna skladišča predvsem po gozdnih železnicah ali s kamioni. Čeprav je nas gozdni železniški park zelo izrabljen in ga je bilo med vtJjno mnogo uničenega, vendar pomeni bolj kočljivo vprašanje kamionski park. Kakor je vprašanje vprežne živine osrednje za izvoz iz gozdov, tako pri tem prevozu pomeni kamionski park ozko grlo. Čeprav je pomanjkanje veliko, je dejstvo, da niso skoraj v nobeni republiki lani tega upoštevali ali so se pa začeli za to zanimati zelo pozno. Če upoštevamo lanske izkušnje, lahko napravimo naslednje zaključke, ki jih je treba upoštevati v sleherni ra-publiki; 1. S pravilno razdelitvijo tako po razdobjih kakor tudi po številu in vrstah |e mogoče mnogo bolje uporabiti obstoječi kamionski park; 2. kamioni v privatnem lastništvu niso pravilno in zadostno izkoriščeni ; 3. z boljšo organizacijo delavnic za popravilo kamionov je mogoče število vozov ne le povečati, temveč tudi skrajšati čas, ko so vozila izločena iz prometa; 4. z določitvijo norm in operativnih nalog, z uvedbo dela v več posadali, ■/. izpopolnjevanjem in usposabljanjem sirokovnih kadrov je mogoče doseči mnogo boljSe izkoriščanje, ki zdaj povpiečno znaša 50 odstotkov od obstoječih možnosti, če se vsi ti ukrepi storijo pravočasno. Lani tudi nas železniški promet v posameznih republikah ni izpolnil nalog, ki t>i jih moraj pri prevozu lesne mase do žag, ali prevozu lesa, ki je bil namenjen za izvoz. Težave pa niso le zaradi preobremenjenosti prometa, temvst jih tudi precej povzroča to, da ni zadostno zagotovljenih delovnih moči za nakladanje ir prekladanje, ker železniške uprave ne skrbijo dovolj za uvedbo mehaničnih nakladalnih naprav, čeprav tudi najbolj primitivnih, kakor so rampe itd., kar bi pospešilo nakladanje in odpošiljanje. Razen lega ni bila tudi evidenca o naročanju vagon )v koordinirana. Razlika je med evidenco, ki jo je vodil promet, in med evidenco proizvajalcev. Vsekakor je treba tej evidenci posvetiti letos resno pozornost, zakaj zaradi tega se lahko na tej ali oni strani ali pa na obeh pogosto skrivajo pomanjkljivosti, ki ogrožajo izpolnitev plana. Čeprav je obseg nalog letos večji kakor lani, jih bodo pridobljene izkušnje pri orsjaniziranju potrebnih proizvajalnih sil precej olajšale. Razen te^a bodo splosni napredek in uspehi, ki so bili doseženi v prvem planskem letu. odpravili ali precej ublažili mnoge težave, kakršne so bile lani. To pa ne zmanjšuje obsega nalog, ki jih morajo izpolniti vsi organi, katerih'dolžnost jc, da zagotovijo izpolnitev letošnjega plana proizvodnje v gozdarstvu in lesni industriji Nasprotno, to poveč;jje odgovornosl, ki Jih letos čaka, zakaj zaradi pridobljenih izkušenj povzroča vsaka napaka in slabost letos mnogo večjo Škodo vsemu planu, Zato pa sc bo povečala odgovornost v pvimcru takšnih napak. VojisUv Srzentiii («Narodna država.', 1948, str. 12—17.) Gozdne rsstline za iarmacevtsko industrijo V lanskem letniku »Gozdarskega vestnika^ sem pod tem naslovom opisal volčjo češnjo, hrastov mah in hrastovo lubje. V {em članku pa si oglejmo nekoliko pomen in vrednost krhlike, divjega oreha in česmina. Vsi trije važni so za domačo farmacevtsko industrijo in tudi za izvoz. V današnjem času je pomemben zlasti njih izvoz, ki nam omogoča preko deviz nabavo potrebniti strojev in drugega industrijskega materiala Krhlika [Rhamnus Erangula] je pogost grm redkih listnatih gozdov, meja in grmišč v naših severnih predelih. Rasle rajši po vlažnih kot suhih krajih. Do 4 m visoki grmi imajo navadno ravna stebla s temnim lubjem, ki ga pokrivajo značilne sive črtice — dihalnice navadno, po dve in dve skupaj. Lubje je na notranji strani svetlorumene barve, gladko in zoprnega duha, posebno, dokler je sveže. Debia imajo le malo vej in listov, ki stoje preuienjalno. Lisli so na robu celi in imajo do devet Žit. Iz listnih pazduh rastejo v šopih majhni, zelenkasto beli cveti. Iz njih se razvijejo za grah velike jagode, ki so najprej zelene, potem rdeče, dokler končno ne počrne. Plodovi nc dozorevajo istočasno in tako imamo na vejah cesto zelene, rdeče in črne jagode hkrati, V farmacevtske namene se uporablja lubje. V notranjem rumenem delu lubja je precej antrakinov, snovi, ki delujejo odvajalno. Cim tanjše in mlajše je lubje, tem več zdravilnih snovi ima v sebi. Lubje nabiramo torej le z mlajših do 3 leta starih vej, na katerih se pluta Še ni razvila v preveliki meri in ki niso poraščene z mahom. Lubje nabiramo takrat, ko je rauzevno in se zlahka lupi, to je apiila in maja Posebnih težav pri nabiranju ni, ker so stebla le malovetnata; kosi lubja naj bodo do 20 cm dolgi. Lubje sušimo v senci, najbolje na podstrešju, kjer je dovolj prepiha. Lubje je dovolj suho, ko se zlahka prelomi. Iz lesa kihlike žgo oglje, ki je najboljše za izdelovanje črnega smodnika. Sličen krhliki je divji oreh {Rhamnus fallax) ali kranjska krlilika, kakor mu tudi pravijo. Tudi to je ^rm, toda močnejši od krhlike. Pri nas raste na Nofranjskem in Primorskem. Listi so močnejši in imajo po 9 do 20 parov žil. Lubje je svetlejše barve, brez značilnih lis in debelejše; na notranji strani je prav tako rumene barve, ni pa gladko, ampak je hrapavo. To lubje se razlikuje od lubja krhlike t-udi po tem, da se na prelomu ne lomi ravno kot pri krhliki in da so tia prelomu vidne likovnice. Ker j« ktbjc pri divjem orehu debelejše, moramo še posebej pazili, da nabiramo lubje samo r. mladih vej, ker je sicer predebelo in imamo preveč nepotrebnih zunanjih delov lubja, ki so brez zdravilnih snovi. Lubja krhlike in divjega oreha ne smemo med seboj mešati, ker je namenjeno po večini izvozu in bi z mešanjem le kvarili enotno vnanjo podobo. Pri nas še rastejo: skalna k i-h 1 i k a (Rhamnus rupestris) po Krasu, ki je do 1 m visoka in ima narezano napiljene liste; čistilna k r h lika (Rhamnus cafbartica), pri kateri se vejice končujejo v trn, listi pa imajo 3—4 listne žite, vzporedne z robom lista; nizka k r'b 1 i k a Rhamnus ptimilia), ki ima na listih A—6 pavov žil in razkrečena t r h 1 i k a (Rhamus saxatilisj, ki ima odpadljive prilistke, prav tako dolge, kof so listni peclji. Zadnje štiri vrste so pri nas U malo razširjene, nimajo zdravilnih snovi in zato ne pridejo v poštev za nabiranje. Čes mi n [Berberis vulgaris) je grm suhih sončnih tal, meja, jas, seno-zeti in goličav. Ima prcccj ravna, iudi do 3 m dolga debla; jajčasti listi rastejo skupno s trni v šopih. Cesmin cvete že zgodaj pomladi. Rumeni cveti rastejo v grozdih; iz njih se na jesen razvijejo podolgovate, kiselkaste, rdeče jagode, ki jih ponekod rabijo za izdelavo kisa. Češminovo lubje je zunaj zelenkasto i javo, znotraj pa svetlo zeleno. Tudi les je rumen. ČeŠmin vsebuje — največ v lubju korenin — precej rumenÜa hei berina, ki se uporablja predvsem za br.rvanje boljših tkanin in usnja; deloma pa tudi v zdravstvu kot nadomestilo za Ratanhiae, ki jih uvažamo iz Amerike. Pomanjkanje umetnih barvi! na svetovnih tržiščih je povzročilo precejšnje povpraševanje tudi po našam češminovem lubju, ki je važno naravno barvilo, Ta povpraševanja moramo seveda v čim večji meri izkoristiti. Češ-mina je v posameznih predelih pri nas precej in ga lahko naberemo znatne količine. Za nabiranje češriiinovega lubja nam bo posebno prav prišlo čiščenje goličav. Ker dobimo najboljše lubje prav s korenin, bomo pri čiščenju pazili na to, da bomo izkopali res vse korenine. Tako borao dobili več lubja, škodljivcu pa bomo na ta način preprečili, da bi znova odgnal. Oglejmo si še nabiranje češminovega lubja! Lubje nabiramo s stebel in s korenin. Lubje s korenin ne sme bili umazano, polno peska, blata in druge nesnage; zato moramo korenine, preden jih začnemo strgati, očistiti in oprat). Korenine takoj po nabiranju operemo v vodi, če jo seveda imamo v bližini, sicer pa pustimo korenine za nekaj časa na prostem, da jih opere dež, S strganjem stebel lahko začnemo Ukoj. Najprej odstranimo z nožem trne. potem pa strgamo lubje; ker lubje ne sme imeti preveč lesa, ne režemo pregloboko. Strganje korenin gre maio teže, ker so korenine cesto zelo zavite. Da gre delo hitreje od rok, imajo ponekod za to pripravljene posebne nože — krivčke; z njimi zlahka ostrgajo še tako zavile korenine. Lubje s korenin in s stebel je treba med seboj ločiti, ker nista obe enako vredni in jima je tudi cena različna. Cešjnin nabiramo navadno jeseni ali pa spomladi, ko je še brez listja. Jeseni nabrane češminovc grme lahko pozimi na toplem za pečjo v miru strgamo. Nabrano lubje moramo še na peči posušiti, ker nam sicer rado splesni. Nabiranje lubja češmina, krhlike in divjega oreba nam služi za primer, kako khko s pravilnim izkoriščanjem na videz tako nepomembnih in cesto Lclo škodljivih rastlin, sebi ir skupnosti mnogo koristimo, ^^ , Umeini čisii sestoji so nevarni Vsem gozdarjem je dobro znano, da so v začetku preteklega stoletja v jugozapadni Franciji (Les Landes-Cöte d'or) posadili ogromne površine s primorskim borom (Pinus Maritima-Pinus pinasterj. Namen tega gozdarskega veledela je bil, da se s pogozdovanjem veže živi pesek, ki je od Biskajskega žaliva prodira! v obliki potujočih sipin vedno globlje v notranjost dežele ter zasipaval naselja in plodno zemljo. Tudi pogozdovanje sc je vršilo v isti smeri, rtamreč od morske obale proti jiotranjosti. Tako je uspelo z velikimi napori pogozditi okoli 780.000 ha peščene puščave in zaustaviti njeno pogubno napredovanje. Za tisti čas je pomenilo to gozdarsko veledelo največje pogozdovanje na svetu. Ko so dorastli razsežni gozdovi primorskega" bora, se je ondi razvila velika smolarska industrija, druga po produkciji na svetu (prva je v Severni Ameriki). Primorski bor je v umetnih nasadih na silikatni podlagi odlično uspeval in se krasno prtrodno pomlajeval; gozdovi so dajali bogat donos (v glavnem smolo, hlode in jamski les). Toda že proti koncu preteklega stoletja so nekateri gozdarji opozarjali na nevarnost gojenja čistih borovih sestojev, češ da so premalo odporni proti naravnim nezgodam Zato so začeli v starejših borovih sestojih, kjer so se tla že izboljšala, uvajati hrast plutovec jQuercus suber). Ti borovi gozdovi, so bili zelo dobro urejeni, razdeljeni v oddelke in oskrbljeni 2 gosto mrežo potov in cest, po katerih so gozdarji na motornih vozilih in kolesih izvrševali svoje obhode. V vojnem času so bile v teh gozdovih borbe. Okupator je izvršil velike, prekomerne sečnje; vzdrževanje reda v gozdu je bilo zanemarjeno. Posledice niso izostale. Pojavile so se hude poškodbe, posebno hitro so se razvili razni gozdni škodljivci. Suha leta so zelo pospeševala njihov množični razvoj, enako pa tudi gozdne požare. Tak požar je n. pr. v avgustu 1946 v treh dneh uničil okoli 10.000 ba borovega gozda. Vse te in druge naravne nezgode so povzročile usodno katastrofo: uničenega je bilo okoli 400.000 ha borovega gozda, S iem p^ nesreče še ni bilo konec. Na ogromnih površinah, kjer je gozd izginil, se je dvign'ila gladina talne vode, nastala so močvirja, ki onemogočajo pogozdovanje. Za ;:nižanje talne vode bo treba izvesti ogromna kanalizacijska dela, ki bodo zahtevala velikanskih sredstev in delovnih moči. Vprašanje je, kdaj bodo vse to zmogli. — N a u k , ki sledi iz tegaL Cisti gozdni sestoji, ki jih imamo tudi pri nas precej, zlasti smrekovih, so zelo nevarni, ker so biološko premalo odporni ter prej ali slej postanejo žrtev na-ravnibnesreč. Dr. ing. Vlado Trcgubov Dopisi ZNANJE JE VEHKO BOGASTVO 2e ko sem kot olrok nosil očetu kosilo v gozd, sem se zelo rad pomudil v j^oKdu; včasih sem očetu tudi pomagal žagati ali obseküvali veje; pri tem stm bil zelo radoveden. Nadlegoval sem očeta z raznimi vpralanji. Z velikim 3ani-msniem sem sledil lamahom in udarom plankače, ki jo je oče vedno tako lepo in enakomerno spusial na (ram; če pii sem^ bil le preveE nagajiv, me (e včasih tudi nahrolil, naj grem domov, da se mu ne bom motal pod sekiro. Ko pa je uvi-del, da m«^ njegovo delo zanima, sva s« navadno spora7.ume 1 a, da ostanem še toliko časa pri njem, dokler ne konča trama, ki ga je pričel tesati po kosilu, Večkj-at sem ga tudi poprosil za kredo, s katero sem po njegovem nareku pisal različna. Ucvila. Ko sem sc poztieje priučil njegovemu poklicu, sem sam okusil vse sončne in senčne strani dela v goidu. Ker sem bil telesno šibak, po drtisi strani pa zelo ukaželjan. so me hoteli starši dati v (ole, do katerih sem imel veliko veselic, vendar pa to v stari Jugoslaviii ni bilo mogoče. Bili smo revni in proti-Ijudski režimi niso radi videvali otrok siromakov v strokovnih in dragih višjih šolah. Sele ljudska obUst je na široko odprla Šolska vrata malemu Človeku. Z vigojo novih kadrov iz vrst delovnega ljudstva se postopoma ustvarja nov tip ljudskega izobrsžcnca, ki s svojo strokovno usposobljenostjo in politično predanostjo ustreza naši novi družbeni stvarnosti. Tako sem tudi jaz po več letih ponovno sedel k šolskim knjigam. Vpisal sem se v f. letnik lesno-industrijske Sole, da lako uresničim svojo davno željo. Z bogatim znaniem, ki mi ga je dala šola. sem v praksi po svojih močeh pomagal k realizaciji petletnega plana zavedajoč se, da le preko gospodarske izgradnje vodi pot v socializem, ki nam edini jamči nalo ekonomsko, kulturno in politično neodvisnost. Ž o n I a Jir?l DRVARSKI TEČAJ V KOTLJAH Dne 17. marca t. 1. smo na severni strani prelepe Uršljc gore v Kolljah. PrežihovJ .Jamnici", obhajali skromno strokovno slovesnost. Prvi tečajniki so končali t4-doevoi praktični in teoretični tečaj za nekvalificirane gozdne delavce. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec jim je omogočilo strokovno izpopolnitev njihovega praktičnega znanja, Čas intenzivnega dela v gozdarstvu zahteva delavca, ki ve, zakaj dela in kakšne so njegove naloge, pravice ter dolžnosti do delodajalca in skupnosti. Le tako bo moget delavec tehnično pravilno manipulirati s trenutno najvažnejšo surovino — lesom. V splošnem naše dosedanje gozdno delavstvo nima strokovne kvalifikacije. Na terenu so bili sicsr znaoi drvarski mojstri, ki so se v teku let praktično usposobili, vendar jim ie manjkala razgledanost in širša perspektivnost. Našega tečaja se je udeležilo 15 delavcev iz raznih gozdnih uprav; bili so to po večini mlajši ljudje. Posebno zanimanje so kazali za pouk o drvarskem orodju, tehniki dela in predelavi lesa v Sortimente. Prav tako so se zanimali za računstvo, geometrijo in druge predmete sploäne izobrazbe. Višek zanimanja pa je doseglo tekmovanje med skupinami, formiranimi v ta namen, ki sc je vršilo po točno določenem načrtu. Ocenjevalno komisijo so sestavljali trije člani — 2 gozdarja in starejši /drvarski mojster. Pred tekmovanjem so ugotovili, ali so skupine opremljene s približtio enakim orodjem; upoštevali so fizično sposobnost oseb; določili so enake delavske položaje, izbrali so enaka drevesa in odredili smer poseka. Delo samo jc bilo razdeljeno na štiri faze: 1. podiranje drevja, 2. klelčenje in pospravljanje vejevja; 3. razmeritev dela v Sortimente in razžaganje; 4. lupljenje in aarobljenje. Vsaki skupini je bil dodeljen merilec časa. Na dani znak so zapele sekire in žajse; nedolgo za.lem se je slišalo po vrsti močno treskanje padajočih dreves. Vsak gib je bil dragocen; merilci so neizprosno beležili čas po posameznih fazah. Da, šele sedaj so se tudi drvarji zavedli, kaj pomeni čas v gozdarstvu. Ko so skupine kontavale delo, je komisija lacela ugotavljati rezultate. Predvsem je ugotovila, ali je drevo podrto v določeno smer, ali panj ni previsok, ali je zasek pravilen, ali je deblo pravilno predelano v ustrezajoče sortimen- r (e, ali je vieta terenu primerna rtad-tncra, ali [c zloženo vejevje in so upo-Itevane preventivne mere proi» lubadar-ju in podobno. Glede časa smo ugolü-vili, da £o posamezne faze dela zavzele po vrsti 12%, 2,2\%. 't,47%; op- timalno izdelana količina je bila preračunana na 8 ur 4,1 plm, upoštevajoč pri tem prcbiralno seonjo. Glede ocenitve same izvršitve in po-samciinih iaz dela je komisija skoraj v vseh primerih ugotovila pomanjkljivost pri podiranju, in siccr predvsem zaradi nepravilnega »zaseka debla v smeri padca, kar je povzročalo razne napake, tako: poškodovanje prvega hloda, spremembo določene smeri, silno zamudo časa, ko je v dveh primerih zaradi lega drevo obvlselo Manj napak je bilo opazili pri predelavi. Ta naporna lekma je silno poučno vplivala na tečajnike, kar se je videlo iz številnih stavljenih vprašanj. Tako je ta tečaj dal prve kvalificirane drvarje v naše jjozdove; zadovoljni smo, da smo si z njimi vzgojili predane sodelavce pri izvajanju plana in pravilnega dela v gozdarstvu. Naučili so se opažati napake, kar nam jamči, da jih bodo znali tudi odstranjevati. Vsi so se tudi naročili na »Gozdarski vestnik''. AtorliPi P o ( o t ri'i k TEČAJ ZA TERENSKO OSEBJE UPRAVE NEDRŽAVNIH GOZDOV V SLOV, KONJICAH Naša ljudska oblast posveča posebno pažnjo gospodarstvu gozdov nedržavne-■ ga sektorja. V ta namen je vse nedržavne jsozdove podredila nadzorstvu Uprav nedržavnih gozdov, katerih naloga je; a] pravilno gojenje in varstvo ter pravilno in racionalno izkori.sčanje gozdov; b| graditev gozdnih komunikacij; c) vključitev v plan. Uprave morajo zastaviti vse svoje sile gospodarstva naših kmetskih gozdov, fako tla bo vsak rii' gozdnih tal vrnjen gozdnim kulturam. Uprave nedržavnih gozdov so bile ustanovljene pri OLO-jih; v njih so poleg okrajnega gozdarja zlasti na terenu zaposleni vetinoma ljudje, ki več /11 manj že poznajo delo v gozdovih, vendar pa jim manjka teoretična naobraz-ba (gozdni delavci, kmetski sinovi, lesni manipulanti in dr.). Za to osebje je treba organizirati posebne tečaje. Tako se je tudi v konjiškem sindikalnem domu vršil tečaj za terensko osebje, ki se ga je udeležilo 5 mladih fantov. Vsi so se med okupacijo kol partizani borili za politično in gospodarsko svobodo našega ljudstva, Z zanimanjem so sledili predavatelju, ki jim je v kralkih obrisih podajal snov iz gojfiiija, varstva, izkoriščanja gozdov io dr. Tečaj je trajal en teden, vsak dan od pol 8. do 16, ure. Tečajniki so si snov beležili v zvezke, V začetku je šlo težko; ob koncu vsake ure so gibali s prsti m krilili z rokami po zraku, saj ni malenkost zamenjati težke selure in žage za igrive svinčnike. Po končanem tečaju sta Jože in Ivan za slovo zaigrala na harmoniko in gosli, nakar so odšli vsak v svoje področje dela, od koder vsak teden prinašajo vestna poročila in prejemajo potrebna navodila Vsakdo vodi tudi svoj dnevnik. Vsi težko čakajo dneva, ko bodo uvrščeni med gojence nižje gozdarske šole. kier bodo svoje strokovno znanje izpopolnili, da bodo pozneje s svoiim delom še več prispevali h gospodarskemu in kuilurnemii dvigu našega gozdarstva. Frone 2 n i d a T DAJMO GOZDOVOM SODOBNA SPRAVILA Temu pozivu je sledila Drž, gozdna uprava Luče, ker se zaveda, da je od sodobnih spravil odvisna v veliki meri izvedba našega piana v gozdarstvu. Tako je pričela graditi I, IQ47 štiri metre široko cesto, ki naj bi v prihodnosti vezala našo kranjsko in korolko Črno, Z gradnjo fe ceste se je pričelo V Rastkah. Dela na tej cesti so se, poleg delavcev iz Hrvatske, udeležile tudi naše mladinske delovne brigade, ki so poka;rale prav lepe uspehe. Delo na cesti se je moralo v decemtru končati, ker se je pričela zima. Zgrajena pa je bila v preteklem letu žičnica, ki veze Cirkunco z Dolgo dolino v Uuplah Žičnica je decembra lanskega leta že začela s prevažanjem lesa iz Cirkunce v Duple do riže, kjer bo bodoča cesta) V letu 19^8, pa imamo še mnogo večje načrte in naloge. Kot prvo nalogo smo si zastavili nadaljnjo graditev zgu-rai omenjene ceste, ki ne bo samo vezala kranjske in koroške Črne, feraveč bo največjega pomena :a naše gozdove. kl leže v cbmočiu znane planine Ra-duhe. To velja zlasti za sektor ceste iz lučke Črne v RasSke, ki bo že letos zvezana t glavno cesto Ljubno—Luče tt.r z zglajenim delom ceste v Rastkah Drugi sektor gradnje zgoiaj omenjerc ceste pa obsega traso iz Luč—Podvo-lovljak jdo Jeklerja), Ta del ceste mora prav iako biti zgrajen v tekočem letu: služila bo lažjemu in modernejieniu spravljanju lesa z okoliških planin Pod-volovljakai 7. Veze, Ravni, Planice, Be-ie, Rogatca itd, Vrh tc^a bomo gradili le dve žičnici. ki nam bosta prevažali les iz strmih, skalnatih io planinskih gozdnih predelov, ki nam na drug naEin niso dostopni. Prva Hdnica bo prevažala les s Planice do ceste Luce—Podvolovliak, druga pa s Poljšaka proti cesti Luče—Sol-äava. Da bodo te žičnice -v polni; meri iaklco zadoščale svojim nalogam, bomo napravili v območju zgoraj navedenih planin, kier bodo stale žičnice, še razne dovozne poti, ki bodo omogočale dobavo lesa iz obširnih predelov planin. Tak je torei plan naše gozdne uprave. Aci SAJENJE S SADILNIMI MECI POMENI RACIONALIZACIJO POGOZDOVANJA Zdaj. v času pogoidovanja, sem se spomnil nekaterih sicer izkušenih jjo/.-darjev, ki pa' ne morejo opustiti starega naSina pogozdovanja in kat preveč mislijo na svoje očete, čeS če je imel On uspeh s starimi načini, kaj bi iskali novih. Pomisliti moramo, da oče ni živel v časih, kot sn sedaj, ko je treba obnovili po okupatorju opustoicne gozdove, ko gre za izpolnitev petletnega piana. Delavcev primanjkuje, pri pogozdovanju smo nave-iani le na nekatere priložnostne delavce in na dekleta od 15 do 17 let. Več tisoč sadik je treba nemudoma spraviti v zemljo, kar po starem načinu z motiko ali rovnico ne gre naglo izpod rok. Sadilni meči, kot jih uporablja državna gozdna uprava v Slov Bistrici, z lesenim nastavkom in povprečuinj lesenim držajem, so la to delo zelo prikladni, Že dvajset let pogozdujem in sem trdno prepričan, da ena sadilka z motiko posadi dnevno 100 do 200 sadik, medtem ko sadilka s sadilnim mečem posadi lahko dnevno 300 do -100 sadik. Nikakor pa ni slednje sajenje slabše od sajenja z motiko, Temveč celo boljše. Niso pa vsi sadilni meči dobri. Sadilni meči, ki sö bili izdelani iu izdani nekaterim go/dnim upravam pomladi 1 1946, niso tako dobri, kot so naši, pretanki so, zato se ne da napraviti prikladna jamica za sadiko. Naši sadilni meči so sicer enake oblike. Bodeiči so okoli 15 cm (iolgi, zgoraj okoli 13 cm široki, na najdebeiejäem kraju imajo okoli 5—6 cm in se zožujejo ter tenčijo proti koncu v konico. S tem sadilccm ni treba majanja sem in tja, temveč zadostujeta. dva krepka navpična zamaha — in jamica je gotova, V to jamico spustimo sadiko z iztegnjenimi koreninicami, naredimo ie en poSevni zamah z mečem kake 3 prste od prvotne reže, nakar pritisnemo poševno zasekano zemlja k sadiki, nastalo zaseko pa ie z enim manjšim zasekom stisnemo. Tako posajena sadika mora gotovo rasti, delo je pa za 50% hitreje izvršeno kot pri kopanju jamic. Josip Ž L u Ii 1 Spravimo iz gozda takoj vse I slabo, polomljeno, izruvano ali poškodovano drevje JS IU03 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI 111.142.4 j,'rčc in vse druge napake, ki so razvrščene vrelentaslo tako, da se raorejo iz hloda naža^aiii deli porabiti v kam-binacijak kakovosti A, B I'n C pod pogojem, da bonifici-ramo to v.reteno (del hloda, Id nc tistieza kakovosti -te vfste) po dolžini; hlodove dele je obračunati po predpisili ustrezajoče vrste in morajo imeti predpisane dolžine teh vrst. Od vseh napak navedenih za knkovost A smeta biti na enem hlodi: samo dve- 1,143 1-15 Kakovost B L15J Zdiavi hlodi, tršasti (nuilolesni). 1.152 Dovoljeno je; 1.152.1 pri hlodih debelih du 40 cm srec]n|cjja premera po ena zdrava gladko o tesan a gvča do 10 cm premera, 1.152.2 pri hlodih debelih nad 40 cm srednjega premera po ena zdrava gladko otesana (Jrca do 15 cm premera, 1.152.21 namesto jfrče je dovoljen po eden žnlj ali slepiča (slepa grča] do 10 cm premera, 1.152.3 krivina v eno smer, 1.152.31 ,1 pri hlodih dolgih do 4.00 m z lokom do 15 cm višine, 1.152.32 ,, pri hlodili dolgih nad 4,00 m z lokom do 20 cm višine, 1.152.4 po ena ravna razpotia na vsakem koncu htoda; toda nobena ne sme biti daljša od srednjega premera, 1.152.5 po 2 do 3 rovi hrastovejSa kozlička na dolžinski meter ali delna miišičavost, ki sejja v Črnjavo, 1.152.6 ena zimasta razpoka ali okroäljivost (krožne razpoke) do '4 premera, 1.152.7 napake v srcu (krožne in strženove razpoke, nagnitosl itd,) do 'A srednjega premera z bonifikacijo 5% hlodovine (lesne kiibature hloda), toda pod pogoiem, da niso napake pri hlodih 3, debelinskega razreda večje od 5 cm premera, 111.153 Od vseh napak, navedenih za kakovost B, smejo biti največ tri na enem hlodu. Naj^^lIjtvAnlc 5 Slr*tit 5 JS 1002 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI 111.16 Kakovost AB Kakovost Aß jjunieni ti toda kakovosti A in lilode kakovosti B v talcem razmerju, v kaliršncin so doliijciii ob sečnji, 111.17 Kakovost C 111,771 Hlodi z večjimi napukiuiii, tišnsti (nialulesm), tiat>iiit(, z več i^rčami, z sjjiilimi (i in debeli od 21 cm dalje, merjeno brez lubja. • 111,243 Dovoljeno je; 111.243.1 5?/' biodnvine (l^iibatnre hlodov) v debelinah 18—21 cm, 111.243.2 napake v srcu [krožne in strženove razpoke, zndiišeno.it, gniloba itd.) in sicer: 111.243.21 do Sem premera brez bonifikacije, 111.243.22 od 8 cm do Vn srednjef^a premera z iionifikacijo lOK od blodove kuliatnrc. Kakovost A Hlodi morajo bili popolnoma zdravi, ravnib vlaken, jedri (poloolesni), brez grč io slepič [slepih j^rč), brez krožnib razpok; ne smejo biti zimasti, ^nili ali miišičavi. 111.25 111.251 111.252 111,252.1 11 1,252.2 Dovoljeno je: ena ravna razpoka, ki ni daljša od polovice srednjegiv hlodovega premera, pri hlodih dolgih nad 3,00 ni krivina v eno smer z lokom visokim največ 10 cm, Slrar, 7 Miidaljtvpnje sli". 1 JS 1002 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI 111.252.3 Tia vsakem Jiadaliiijcm metru čez 3 m dolžine po ena zdrava, dobio obtesana grča, široLta največ tO cm Jn z najmanjšo medsebojno lazdaljo 0.9 m nd sredine ene fjrce do sredine druge jfcče ^iH po d' rov kozličUa ali pa po en zdrav ožiljek, t)I,252.4 Zasukanost do 1 cm na Im dolžine 111.26 Kakovost B 111.26t Zdravi hlodi, tršasti (malolesni). 111.262 Dovoljeno, je: 111.262.! po ena grča na dolžinsld meter ne ^lede na-njilnivo razvrstitev, veiilta do 10 cm premera, 111.262 2 krivina z lokom do 15 cm višine na 3 00 m dolžine, 111.262.3 čelna razpoka na enem koncu ali sešteto na obeh koncih do dolžine srednjega hlodovejSa premera, 111.262.4 ena zimasta razpoka ali krožno razpoke do K premera, 111.262.5 votlo srce do lOcm premera brez bonilikacije. Iti,262.6 sledovi rdeče gnilobe, 111.262.7 zasukanost 2 cm na 1 m dolžine. 111.263 Od vseh napak, navedenih za kakovost K, sntejo biti največ 4 na enem hlodu. 111.27 Kakovost AB Kakovost A.B pomeni hlode kakovosti A in hlode kakovosti B v takem razmerju, v kakršnem so dobljeni ob sečnji, 111.28 Kakovost C Hlodi z večjimi napakami, tršasti (malolesni], nagniti, z več grčami, z jjnilimi grčami, nkrožljivi (s krožnimi razpokami) ali razpokani; toda samo s takimi, napakami, ki ne izključujejo porabnosti za žaganje odnosno taki hlodi, ki dajo najmanj 45% zagalne izkorjsthe. 111-39 Pri vseh vrstah A, B in C bonjficiramo večje število razpok, ki gredo skozi srce ali pa so daljše od srednjega premera, v toliko, v kolikor delajo hlod neuporaben :'.a žagalne proizvode. Kako sekamo v prebiratnih gozdovih Ing. Fraajo Ju r h ar (Ljubljana) Pra-vimo, da sekamo prebiralno ali da prebiramo, če sekamo le posamezna drevesca raztreseno po vsem gozdu. Ta način sečnje je posebno važen za naš kmetski gozd, ki ima večidel značaj prebiral-nega gozda, V prebiralnem gozdu je med seboj pomešano drevje različne starosti in debeline. Gozd se obnavlja sam. Drevje rodi seme in zase je z njim ti a pod seboj, veter pa ga raznaša tudi po bližnji okolici. S tem je zvezana dvojna korist. Na eni strani si prihranimo stroske za sejanje, na drugi strani pa dobimo gozdni naraščaj od takega semena, ki ustreza krajevnim razmeram. Seme namreč poteka od dreves, ki rasto v enakih podnebnih in taJnih razmerah, kak01" se bo v njih razvijal tudi bodoči zarod. S poskusi je dognano, da se dobre in slabe lastnosti dreves podedujejo. V prebiralnem gozdu pa imajo tudi drevesa slabih lastnosti možaost, da jih prenesejo na bodoči zarod. Zato je treba posebno gledati na to, da se tla ne zasejejo s semenjem takih dreves. Sem spadajo n. pr. drevesa nepravilne oblike ali slabe rasti. Gledali moramo pa tudi na to, da gozda ne zasemeni drevje onih drevesnih vrst, ki jim tista tla ali podnebje ne prijajo. Iz tega sledi prva zahteva prebiralne sečnje: odstraniti je treba vse slabo rastoče in drugo vejevje, ki hi dalo slab naraščaj. Ne zadošča pa, da se tla samo zasejejo s semenjem dobrih se-menjakov. Gozdni naraščaj mora imeti tudi možnost nadaljnjega razvoja. Kakor hitro je že dovolj zrasel, moramo posekati tudi taka drevesca, ki duše in zadržujejo njegovo rast. To je druga zahteva, ki se postavlja pri izvedbi pravilne prebiralne sečnje. Končno moramo skrbeti za to, da bo na vsej površini dovolj semenjakov, ki naj zasejejo po sečnji nastale praznine in s svojimi obršami varujejo naraščaj. Semenjaki naj ne bodo le ene drevesne vrste, na primer samo smreka. Skrbeti moramo, da bo med njimi tudi dovolj dreves dnigih vrst, ki v gozdu dobro uspevajo in so nam potrebne kot primes zaradi tega, da ohranimo tla plodna, ali pa'zaradi lepše rasti drevja. Izkušnje so nedvomno dokazale, da ima mešani gozd tudi druge prednosti, Mešan gozd nam daje najrazličnejše vrste lesa. Poleg tega pa je tudi najbolj varen pred raznimi nevarnostmi, ki pretijo gozdu, kot so vihar, mrčes in bolezni, požar, sneg in dr. Cisti, t. j, iz iste drevesne vrste sestoječi gozdovi so veliko manj odporni in naštetim nevarnostim močneje izpostavljeni. Znano je, da rodi drevo tem veČ semena, čim prosteje se more razvijati drevesna obrša. Zato si moramo pri prebiralni sečnji vedno prizadevati) da se obrŠe onih dreves, k: po svoji obliki in rasti kažejo na to, da bodo dobri semenjaki, lahko neovirano razvijajo; prav tako jih moramo rešiti nevšečnih sosedov, ki jih pri razvoju ovirajo. Povsem )e raziimljivo, da se smejo semenjaki odstraniti šele tedaj, ko so svojo nalogo v zadostni meri izvršili- To velja posebno za posamič stoječe semenjake, pod katerimi ni opaziti Se nikakega ali pa le prav slab podmladek. Če si sedaj predočimo navedene tri zahteve pri izvedbi prebi-ralne sečnje, namreč odstranitev vsega slabega, bolnega in za osemenitev nesposobnega drevja, oprostitev mlaja in končno skrb za semenjake, šele spoznamo, kako nesmiselno je tako prebiranje, pri katerem posekajo kratkomalo vse drevje na 25 cm debeline. Pri takem negospodarskem prebiranju nastanejo naslednje Škode: 1. V gozdu ostane slabo, krivenčasto, poškodovano, bolno in slabo priraščajače drevje pod 25 cm debeline; žrtev sekire pa postane krepko, zdravo in močno priraščajoče drevje nad 25 cm debe-!ine. Pri tem načinu sečnje se občutno zmanjša prirastek lesa v gozdu. 2. Posekajo se posamič stoječi semenjaki, Četudi pod njimi ni še nikakega naraščaja in so za napolnitev in varovanje zaroda še nujno potrebni, Slabejša drevesa izpod 25 cm pa mnogokje ostanejo sredi mlaja in ga še nadalje duše ter ovirajo v rasti. 3. Zaradi poseka seinenjakov naravna obnova gozda ni mogoča, temveč ga moramo umetno zasaditi. To pa zahteva veliko stroškov in truda in je marsikje, posebno v visokem gorovju, na skalnatih, gruščastih in podobnih tleh, tudi zelo težavno. Iz tega je jasno videti, kako škodljive posledice ima prebiralna sečnja, pri kateri gledajo samo na debelino dreves. Tako nego; spodarsko prebiranje pomeni pustošenje in plenjenje gozda. Opisane tri zahteve pri izvedbi prebiralne sečnje lahko združimo v eno samo pravilo: posekaj najprej škodljiva drevesa! Škodljiva pa so vsa ona drevesa, ki bi dala slab podmladek, ki ovirajo rast podmladka in kvarno vplivajo na razvoj ter oblikovanje obrš bodočih semenjakov. Škodljiva pa so tudi vsa bolna in poškodovana drevesa, ker je pri njih zaradi napredujoče gnilobe količina uporabnega lesa vedno manjša, namesto da bi se večala tako koi pri zdravem drevju. Posečejo pa naj se tudi drevesa, ki so že brez prirastka- Pri teh se lesna količina sicer ne manjša kot pri bolnem in nagnitem drevju, vendar se tudi ne veča- Ko izbiramo drevje za posek, dbrnimo pogled tudi na vrh obrše, posebno pK iglastem drevju, ki dela letna vejna vretenca in pri katerem moremo iz razdalj med vretenci sklepati na rast drevesa v višino. Iz drevesne rasti v višino pa lahko zanesljivo sklepamo tudi na prirastek vsega drevesa, V kolikor nam gostota gozda dopušča, smemo po poseku škodljivih in prestarih dreves posekati tudi dozorela drevesa, ki so že prekoraČUa določeno starostno dobo in dosegla določeno debelino. Taka drevesa navadno tudi ne rode več semena- S posekom teh dreves marsikje napravimo prostor naraščaju ter mu tako pripo-moremo do svetlobe. To je važno za one drevesne vrste, ki težko prenašajo senco, kot so na primer bor, macesen, hrast in jesen- Postavljenega, pravila., po katerem naj posekamo vsa škodljiva drevesa, pa ni razumeti tako, da naj vse slabo drevje posekamo na mah. Prebiralno sečnjo izvajamo postopno na ta način, da najprej posekamo najbolj poškodovano drevie. Nobenega drevesa ne posekajmo prej, dokler stoji v gozdu še kakšno slabse drevo! S)ilJrebu Dr. ing. A., Ugrenovič Zakoniti predpisi Pregled pravnih predpisov o gozdarstvu izza osvoboditve do pomladi leta 1948') Izdajanje predpi&ov o gozdarstüti v Federativni li'udski republiki Ju^osla-viji (FLRJ) oziroina v Ljudski republiki Sloveniji (LRS) lemelji na načelu 24, ioike 44. člena uslaue FLRJ z dne 31. januarja 1946, Ur, 1, FLRJ 54/10—46.^ Po navedenem določilu spada v pristojnost najvišjih zveznih organov državne oblasti (Ljudske skupščine FLRJ) in najvišjih zveznih orjjanov državne uprave (vlade in posameznih ministrstev FLRJ) izdajanje občih načel za zakonodajo in la ravnanje posameznih republik na področju gozdarstva in lovstva. Po istem predpisu lahko republike same dajejo svoje predpise o teh zadevah, dokler zvezna država ne izda občih načelnih predpisov. Navedeni predpis je spopalnjen s predpisom 19. iočke 44. čhnn usfaoe LRS ^ dne 16. januarja 1947., Ut. 1. LRS 20/2.A-47, po katerem spadata v pristojnost Ljudske rtpubhke Slovenije v osebi njenih najvišjih organov državne oblasti in državne uprave zakonodaja in vrhovno vodstvo na podlagi sploänih in načelnih predpisov zvezne države (FLRJ) na področju gozdarstva in lovstva. Po 46. členu cit. uilave LRS se uporabijo zvezni zakoni, če se zvezni zakoni in zakoni LRS ne skladajo. Predhodno je treba ugotoviti, da spa'da po 86, členu ustave FLR.J panotfs gozdarstva v zvezno — republiško'' ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. To ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ — je bilo z ukaiom z dne 8. januarja 1943 o ukinitvi in ustanovitvi ministrstev vlade FLRJ, Ur. 1. -FLRJ S/S-'IE, odpravljeüo in je bilo ustanovljeno posebno zvezno-republiško ministrstvo za gozdarstvo FLRJ in posebno zvezoo-republiško ministrstvo za kmetijstvo FLRJ Zaradi izčrpnosti omenjamo še, da je bil v prvi zvezni vladi —- sestavljeni dne 7 marca 1M5,, torej Še v dobi narodnoosvobodilne vojne, in no ukinitvi tedanjega vrhovnega organa NKOJ-a (Narodnega komiteta osvoboditve Jugoslavije), katerega ustanovitev je bila sklenjena dne 29. novembra 1943 v Jajcu na zgodovinskem II zasedinju AVNOJ-a — predvideno samo ministrstvo za gozdarstvo. Kar zadeva resor gozdarstva v LRS, je treba prioomniti, da je bilo oo 3. čl. zakona z dne 5. maja 1945. o Narodni vladi Slovenije, Ur. 1 SKOS in NVS' 27/5-45, ustanovljeno posebno ministrstvo za gozdarstvo in posebno niinistrttvo zs poljedelstvo, Obe ministrstvi sta bili združeni z zakonom z dne 5. marca 5946. o, reorganizaciji vlade Ljudske republike Slovenije, Ur, 1. LRS 89/20-46. To stanje traja formalno Se danes. Omeniti je treba k temu zgolj še, da je bilo z ukazom z dne 18. avgusta 1947,, Ur, 1. LRS 197/35-47, ustanovljeno ministrstvo za lestno industrijo, ki sa se mu poverile vse zadeve s področja lesne industrije, katere sta doslej opravljali ministrstvo za industrijo lo rudarstvo LRS ter ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, LRS, Neposredno ob osvoboditvi so se novi organi ljudske oblasti, zlasti organi državne uprave znašli pred težko rešljivim vpraSanjemi kakšna podlaga bodi v novi državi podlaga za njih oblastveno nastopanje? Edino izhodišče za uporabljanje prejšnjih — predaprilskih — pravnih predpisov je bil namreč AVNOJ-ev odlok z dne 3, februarja 1945, o odpravi in razveljavljeoju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorjih in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih ' Gft la prt^C^cd predpisov, objavlieniti v tlr^dnvni Iiitu FLRJ in LRS. 2 Pri fiavcdbAh uradnega liila Itvcxnc^a; FLRJ, repubMSU«^^«: LR3J pomeni pTvp litvüki ^läport^dna ^fcvilko objavlicnej^L predpi.^i, drugA älevilhü lista, tretja p^ Ictnico. ^ Uiai >:zvezna-TcpubkiŠlti,i paiDcpii, da gre taka ivctna miatAtrKlva, ki: vchdijo tva^t panoge drüvnc upr^v^ä pp ustrczfiib reptiblishili miaulrslvih: (a tniDLjiCjlva .sa najlcta talto v ivezni Wikor v republiški netivi, ^ Prvotna fi^na^bi za republiflci uradni li£L. v iej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veliali v trenutku okupadjc po sovražniku, Ur. !. DFJ 51j''4-45, ki je bit pozneje lamenjan s aedaj veljavnim zakonom i dne 23. oktobra (546, o röiL'e//citi//>ri/u praunfh predpUov, iztfanih pred 6, aprilom 194}. in med soorainikoua okupacijo, Ur. 1. FLRJ 605/86-46. Navedeni ptedpis je podlaga za poslovanje tudi za gozdarsko panogo Se danes, kolikor posamezna vpraSarja niso urejena r. novirni predpisi. Nove predpise, ki urejajo gospodarjenje z gozdovi LRS la državni, zadružni in !:asebn! sektor, so iidali bodisi zvezni zakonodajni in upravni (iivršilni) organi bodisi republiški zakonodajni in upravni [izvršilni) organi, Ti predpisi obravnavajo gozdarsko materijo neposredno ali pa jo več ali manj posredno zadevajo. Na navedeni način lahko obravnavamo a) zvezne predpise o gozdarstvu, bj republiške predpise o gozdarstvu, c) cvezne predpise, posredna zvezane z gozdarstvom, č) republiške predpise, posredno zvezane z gozdarstvom. 1, Zvezni predpisi o gozdarstvu Splošni zakon z dne 23. juli/a 1946 o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi. Ur. 1, FLRJ 430/61-46, je v splošnem nakazal ureditev vprašanja pravnega in gospodarskega obravnavanja railaičenih gozdnih posestev — agrarnih objektov in zaplenjenih gozdnih posestev, ki so prešla kot splošno ljudsko premoženje v državno last. Ta zakon podrobno opredeljuje pojem gozdnega posestva in pojem gozdnega zemljišča. Dalje predvideva ta zakon arondacije, komasacije državnih gozdnih zemljišč ter morebitne izločitve manjših delov iz državnega lastništva zaradi dodelitve gozd, zadrugam )n zasebnikom. Za (o določa posebne organe. Podrobnosti prepušča republläketnu zakonu, ki bo predvideno v kratkem izšci. Končno je treba omeniti, da je bila dne 15, oktobra 1^47 izdana obvezna razlaga točke 6) v 2, členu cit. zakona. Ur I FLRJ 635/88-47, Z navedenimi predpisi je smiselno vezan zakon z dne oktobra 1946. o držatinih kmetijskih poserslvih, Ur. t. FLRJ 646/91-46 (preišnji; Ur, I. DFJ 529/56-45), Po navedenem zakonu je treba za državna kmetijska posestva uporabiti zlasti razlaSčena urejena kmetijska posestva, vštevši tudi gozdove, Ta zakon se sklad.^ v podrobnostih z vladno uredbo z dne 4, decembra 1946. o arondaciji državnih kmetijskih posestev splošnega državnega pomena, Ur, 1. FLRJ Ta uredba določa med drugim, da prejmejo fizične in zasebne pravne osebe kot odškodnino la zemljišče, odvzeto zaradi arondacije državnih kmetijskih posestev, v last posamezne dele državnega gozdnega zemljišča z gozdom ali brez njega. Ta odločba je äe dopolnjena z ministrskim pravilnikom za izvajanje uredbe o arpndiciji državnih kmetijskih posestev splošnega državnega pomena. Ur. 1. FLRJ 37'5-47, Naslednji zvezni predpis je vladna uredba z dne 27. decembra 1946. o organizaciji gozdarstva, Ur. !. FLRJ 773/106-46. ki podrobneije določa oblastvene in gospodarske organe gozdarske službe in njih pristojnost. V Ur 1. FLRJ 58/6-47 je dne 25, januarja 1947. izSel popravek te uredbe Omeniti je treba še to, da zadevna republiška uredba v LRS doslej ni izšla. Eden najvažnejših zveznih predpisov je splošni zakon z dne 1. aprila 1947, o uors/uu gozdov pfaii požarom. Ur, ), FLRJ 215/29-47, ki predvideva splošne varnostne likrepe pri netenju Ognja v gozdovih na prostem, posebne preprečevalne varnostne ukrepe kakor tudi ukrepe ZA gašenje Že nastalega požara, Dalje bi bilo treba omeniti ukaz z dne 2. maja 1947, o razglasitvi, da so ob-verna pravoa pravila o kaznovanju gozdnih prekrškov iz zakona o gozdovih z dne 21, decembra 1929, Ur, 1. FLRJ 296/39-47, Navedeni ukaz je z nekaterimi spremembami razglasil veljavnost §§ 147.. 151„ 146. in 166 zakona o gozdovih z dne 21. decembra 1929. Na podlagi zgoraj omenjenega zakona o varstvu gozdov proti požarom je bila objavljena ministrska odredba z dne 24. junija 1947, o ukrepih za odurniiev neoarnosli gotdnih požarov, ki jih utegnejo zanetiti lokomotive gozdnih industrijskih železnic in žcleznio javnega prometa, Ur, 1, FLRJ 40B/'15-47 v ivezj I i^oraj omenjenim :iakonom o ravnanju itd. je treba našteti rnini-strsko odredbo z dne 9, decembra 1946, a odprnoi iak$ za ztmljiikokniižne upis« lastninske pravice na gozdovih, ki SO razJaSčeni in dodeljeni po sploSnem zakonu o ravnanju % razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi, Ur. 1, FLRJ 755/105-46. Glede na iveltie finančne predpise o odpravi in likvidaciji državnih skladov je bila izdana vladna aJtočba z dne 31. decembra 1946. o odprafi diločb o dohodkih sklada za pogozdavanfe. Ur. 1. FLRJ 776/106-46, ki ga je uzakonil prejšnji zakon a gozdovih z dre 21, decembra 1929, Najvažnejši splošni predpis za gospodarjenje z Fordovi državnega, ladruž-cega in zasebnega sektorja jii splošni zakon o gozdovih z dne 3 decembra 1947. Ur. 1. FLRJ 778/106-47. Navedeni zakon z 49. členi je okviren in predvideva podrobnejši republiški lakon in vrsto predpisov, za katerih izdajo pooblaSča zvezno in republiško vlado ter iivezno in republiško ministrstvo za gozdarstvo, V vrsti zveznih predpisov hi bilo treba Meti semkaj vladno uredbo z doe 8. decembra 1947, o ustanovitvi insiitvta za pogozdovanfe in me/ioroci/a Krasa, Ur. 1. FLRJ 795/107-17. Prezreti ne gre ministr.ikega pravilnika z dne 6, januarja 1948 o hijiiemkik in iehničnih varnostnih ukrepih pri dela za izrabo gozdov, Ur, I, FLRJ 47/6-48 Po vladni uredbi z dne 17, junija 1946, o pristojnosti ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ ter ministrstva za industrijo FLRJ v gozdnem gospodarstvu, Ur. I, 347/50-46, naj bi prešli posli lesne industrije in izkoriščanja gozdov [t, j. posli izkoriščanja Icane mase v gozdovih, posli niehanične|a in kemičnega predelovanja lesa in posli gozdne manipulacije) iz pristojnosti ministrstva za tnielijstvo in gozdarstvo FLRJ v pristojnost ministrstva za industrijo FLRJ. Prvo ministrstvo bi obdržalo dalje sestavljanje in uresničevanje splošnega načrta gozdnega gospodarstva, gojitev gozdov, kontrolo nad izkoriščanjem gozdov m' upravljanje državnih j^ozdov, — Navedena uredba pa se — vsaj v LRS — dejansko ni izvedla, oziroma je bila razveljavljena s poznejšo uredbo o organizaciji gozdarstva, omenjeno zgoraj. Po sp/ošfjfm zakonu z dne 24. maja 1946. o Ijudikih odborih. Ur. 1, FLRJ SSß/'lä-'lö, skrbi krajevni ljudski odbor za j^ozdove krajevnega pomena, sodeluje pri varovanju gozdov in pri zatiranju gozdne škode ter organizira sečnjo in razdelitev dodeljenih drv. Okrajni ljudski odbor je po istem zakonu pristojen, da nadzira izkoriščanje gozdov po odločbah viäjih državnih organov, čuva gozdove in zatira gozdno škodo, skrbi za pogozditev goličav. razporeja sečnjo ter nadzira [ov. Zakon z dne 28. aprila 1947. o pelhlnern načrtu za razvoj narodrte^a gospo-dors/ya Federativne ljudske republike Jugoslavije d letih 19i7 do 195!, Ur. 1. FLRJ 280/36-47, posveča gozdarstvu tehtno mesto in pri tem poudarja potrebo pogozdovanja, melioracij zanemarjenih gozdov, urejanja hudournikov, urejanja gozdov, znanstvenega raziskovanja zaradi povečanja gozdnega prirastka ter racionalizacije in mehanizacije dela v gozdovih oziroma pri predelavi lesa. Pri tem določa kon-krelne naloge s teh področij. Službena zvanja (poklici) državnih uslužbencev, katera obsegajo delovno področje upravljanja, pospeševanja, varstva in zboljJanja gozda in gozdnega zem-IjiiSča, so vsebovana v vkdni temeljni vrcdbi z dne 23. julija 1947. o gozdarski stroki. Ur, 1. FLRJ 479/66-47, prejemki uslužbencev gozdarske stroke pa SO predpisani v vladni temeljni uredbi z dne 24. septembra 1947. a prejemkih zveznih državnih uslužbencev. Ur. 1. FLRJ 562/83-47. Mimogrede pripominjamo, da je bilo z vladno odredbo z dne 26. decembra 1945. o ustanovitvi državnega podjetja za izvoz tehničnega lesa vJugodrvo«, Ur. L FLRJ 14/3-46, ustanovljeno državno podjetje za izvoz lesa ter kemičnih in tehničnih izdelkov iz lesa, S področja lovstva je treba omeniti ministrsko odredbo z dne 3, januarja 1946. o prepovedi laua na itšliko divjad do 3J. decembra J947., Ur. I, FLRJ 18/4-46, in splošni zakon z dne 3. decembra 1947. o lovu. Ur. 1, FLRJ 769/105-47, K temu je treba omeniti še tar. Štev. 14. zakona 19. avgusta 1946, o taksah, Ur. 1. FLRJ 485/68-46, po kateri je treba plačati za lovske karte (dovolilnice za lov j din 30.— oziroma din (00,— takse 2, Republiški predpisi o gozdarstvu Republjški predpisi LRS v pogledu gozdarstva so se vse doslej večinoma omejevali zlasti na ukrepe v ortSaniairaiiiu državnega oblaslvenejia, predvsem pa gospodarskega gozdarskega sektorja. Izjema je bilo lovstvo, ki je bilo ludi ia nedržavni sektor oblastveno urejeno s podrobnimi, toda jačasnimi predpisi. Gozdarsko gospodarsko področje zadeva vladna isf f(/bci 7 dne 4. oktobra 1945. o as/anoniloi držaurtpga ^otdne^a in lesnega induslrijskega podjitja nLES«, Ur, I. SNOS in NVS 301/43-45. s popravkom v Ur. I. SN OS in NVS štev 49. Poslovni predmet tega podjetja je bil upravljati io izkoriščali vse gozdove in obrate gozdne in lesne stroke na ozemlju LRS, ki so državna last in ki še pridejo v last države. Zaradi pregleda osebja gozdarske in lesne stroke v LRS je bila izdana ministrska odredba z dne 18, oktobra 1945. o ofcuPirtem pripravljanju osebja gozdarske in lesne široke. Ur. I. SNOS in NVS 335/47-45. Da bi se postavili temelji v načrtovanju go2:dnega in lesnega gospodarstva in se pospešil tehnični napredek v gozdarstvu, je bila izdana vladna odlaČba z dne 21, aprila 1947^ o astavovUvi »Gozdarsk^sa instituta Slwenijer, Ur, I, LRS 89/17-47. Pomembna določila o gozdarstvu^vsebuje zakon z dne 2, avgusta 1947. o pef-letnem'plaT\a jo razvoj narodnega ^ospodaraivo Ljudshe reptibUke Slovenije u letih 1947 do 1951'. Ur. 1, LRS 181/31-47. ki je izdelan v okviru zgoraj imenovanega istovrstnega zveznega zakona. ]z razlogov gospodarjenja z državnimi gozdovi in gozdnimi zemljišči ter ustreznimi lesnoindustrijskimi obrali republiškega pomena v LRS je bila izdana vladna odločba % dne 7. februarji j948. o naui ureditvi .^oidnih ^osptidnrsieu republiškega pomena. Ur. 1. LRS 49/7-48, s katero se Je prejšnjih 7 pravno obstoječih državnih republiških gospodarskih podjetij gozdarskega resora ukinilo in je bilo ustanovljenih 16 novih gozdnih gospodarstev republiškega pomena, Z vladno uredbo z dne 11. decembra 1947, o ustanovitvi -^Uprave za pogozdooanje in metioracijo KrasO", Ur. 1. LRS 313/51-47, je bila pri ministrstvu za kmetijstvo ir gozdarstvo LRS ustanovljena posebna Uprava za pogozdovanje in melioracijo Krasa. Pri istem ministrstvu je bila z vladno odredbo z dne 19. decembra 1947. 0 ustanovitvi »Uprave nodriaanih ^orrfou», Ur. 1. LRS 332/53-47, paradi boljšega gospodarstva z gozdovi zadružnega in zasebnega sektorja, njih irrabe ter zaradi organizacije in vodstva izvajanja plana v nedržavnem gozdnem področju ustanovljena posebna uprava. V resoru ministrstva za kmetij,sIvo in gozdarstvo LRS sta bili ustanovljeni Še "Uprava za urejanje gotdovi^ ter t'Uprava za urejanje hudournikou^. Prva je bila ustanovljena 7. vladno uredbo z dne 18. februarja 1948., Ur. 1. LRS 71/10-48, druga pa z vladno uredbo z dne IS. februarja. 1948, Ur. 1. LRS 72/10-48. Prva uredba je bila izdana zato, da se prernerijo in popišejo gozdovi in gozdna lemljišča državnega, zadružnega in zasebnega sektorja, druga pa zaradi varstva kmctijskiti zemljišč, komunikacij in zgradb proti hudournikom in plazovom. V zvezi z razvrstitvijo gozdarskih uslužbencev je bila v okviru zadevne zvezne uredbe izdana vladna uredba z dne 20, septembra 1947. o gozdarski stroki. Ur. I. LRS 225/40-47. Z njo v zvezi je vladna uredba o prejemkih renubliških državnih uslužbencev in državnih uslužbencev ljudskih odborov. Ur. 1. LRS 242/42-47, ki zadeva tudi uslužbence gozdarske stroke. O low so bili v LRS doslej izdani naslednji predpisi: 1. SNOSov odlok z dne 3, septembra 1945, o začasnem izvrievanju lova, Ur. 1, SNOS in NVS, 230/32-45; 2. začasni zakon z dne 23. julija 1946. o lovu, Ur, 1. LRS 181/50-46; 3. ministrski predpisi z dne 3, avgusta 1946. za izvrševanje začasnega zakona o lovu, Ur. 1, LRS 189/53-46; 4. ministrski pravilnik z dne 3. avgusta 1946, za lovsko organizacijo k 4, členu začasnega zakona o lovu. Ur. 1. LRS 190/53-46; 5. zakon z dne 24, septembra 3946, o dopolnitvi začasnega zakona o lovu |2. toč. zgoraj). Ur, I. LRS 254/66-46; 6. ministrska odredba z dne 12. januarja 1948. o zavarovanju medveda v okrajifi Črnomelj, Kočevje, Novo mesfo in Rakek, Ur, 1. LRS 32/3-'t8; 7. ministrska odločba z dne 3, februarja 1948. o lovopustu v Ljudski republiki Sloveniji, Ur. ). LRS 42/6-48. 3. Zvezoi predpisi, ki so v posredni avexi z gozdarstvom Zakonodaja, ki posredno zadeva ^ozdarslvo, ima izhodišče v ustavnem načelu, da dräava dviga ljudsko blaginjo in pravilno izkorišča vse gozdarske moznosli in sile s tem, da usmerja gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim načrtom in da se pri tem opira na splošno ljudsko premoženje. Ta zakonodaja obsega torej gozdarstvo z vidika trajnejše gozdarske korislnosti za splošnost. Na ia način so bili izdani številni gospodarski m gospodarskonacrtni predpisi, ker iz-iiajajo več ali manj % vidika vključitve v državni gospodarski načrt in okrepitve gospodarske pomembnosti teh gozdov i^ ker zadevajo gozdove samo kot splošno ljudsko premoženje, K tem predpisom je treba zlasti prišteti predpise, ki zadevajo razlastitev zasebnih velikih zemljiškili posestev in razlastitev preko maksimuma zasebne zemljiške posesti, ki ob tem izhajajo,z ustavnega načela, da pripada zemlja tistim, ki jo obdelujejo. Tudi ti predpisi imajo končno izvor v gornjih ustavnih določilih, ker se je z njih izvršitvijo okrepil državni gospodarski sektor. To so predpisi o agrarni reformi. " Uvod v predpise o agrarni reformi je ministrski odlok z dne 4. julija 19^5. o prepovedi prodaje, nakupa in zadolževanja kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarskih zgradb in objektov, Ur. 1. DFJ 439/48-45, ki sajn poudarja, da je izdan glede na bližnjo agrarno reformo. Ta odlok je bil razveljavljen z ministrsko odločho z dne 16, maja 1946. o razvcljavljcnju odločbe o prepovedi prodaje, nakupa in ssadolžitve kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarskih Kgradb iti objektov. Ur. 1. FLRJ 291/43-46. Temeljni zakon v tej zvezi je znhoji z dne 23, avgusta 1945. o a.grörnt rsiormi in kolonizaciji, Ur. 1. DFJ 605/64-45, ki je bil dopolnjen z zakonom z dne 15. marca 1946, o potrditvi in spremembah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, Ur. 1. FLRJ 152/24-46, Z ministrsko odredbo z dne 30. maja 1946, o enotnem izvajanju agrarne reforme, Ur. I. 332/48-46, so bili prepovedani delna ali celotna prodaja, nakup, od-svojitev ali zadolžitev gozdnih posestev, ki jih zadeva zakon o agrarni reformi in kolonizaciji dotlej, da bodo izdane dokončne odločbe o razlastitvi. V zvezi z gospodarjenjem na nepremičninah, ki preidejo v državno last, je tudi za gozdarstvo omembe vredna vladna urec/fco z dne 3. junija 1946, o vkn/iibi lastninske praoice na driaonih nepremičninah, Ur. 1, FLRJ 428/58-41. Zaradi ureditve bremen^ ki bremene te nepremičnine, pa je treba omeniti tudi zakon z dne ' 2. decembra 1947, o ureditvi bremen, vknjizenih na nepremičninah, ki so prišle v last države po zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji in po splošnem zakonu o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi, Ur. l.FLRJ 781 !tl6-47. Druga velika skupina predpisoi), ki zadeoafo gozdarstvo, oziroma posredno segajo v gozdarski resor, so predpisi o lesu kot blagu načrtnega razdeljevanja in potroinje. Ti predpisi so: 1, ministrska odločba z dne 12, maja 1945., s katero se določajo predmeti, ki spadajo pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo, Ur. 1. DFJ 282/32-45; 2, ministrska odločba z dne 9, junija 1945, s katera se določajo predmeti, ki spadajo pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo. Ur. 1. DFJ 366/40-45; 3, ministrska odredba z dne 14, maja 1946. o prosti prodaji gradbenega materiala, Ur. 1. FLRJ 369/40-46; 4, ministrska odredba z dne 22. oktobra 1946, o postavitvi nekih predmetov pod načrtno porazdeljcvanje in potrolnjo. Ur. 1, FLRJ 613/86-46; 5, ministrska odredba, da se postavi ves žagani gradbeni !es in obtesano grede iglavcev pod načrtno porazdeljevanje in potroinjo, Ur. I, FLRJ 701/99-46; 6. vladna odredba i do« 3. aprila 1947. o načrtnem razdeljevanju öradbencffa inatenala,_ Ur, 1. FLRJ 447/27-47; 7. ministrska odredba o načrtnem razde]ievaniu in potroinji vezanih in pa-rtelrih ploSč, Ur. 1. FLRJ 229/29-47. Pd oaveiicBil! prtdpiiih spsdsio pnd nairino poraideljevsnje in pctroSojo aiiledtijt vrito Itia: a kurj:ivo: i) Irdi I«; bukov, jabrov, cerov, jistnov, bioalov in družili lltlovcev,- b) Hictiki les: lipov, vr^ov, topolov, jnTorov, ijIijTesY in oJlalifc raebkih [istoveev, odpadki od žafl^ne^o siavbncgfl lesa; 2. sUvbai les: tesani 5lavbt]i lei: okjojJii, polokrofli Icj in Iranii risnib obmerov Kpuvrnfc in vjcH ■^rst i^jlivccv; b) ^jani stavbni ies: UAtDi^ de&kf, leLve raxnih obmärov in vs^h vrsl lisiovcev in iglavcev; les jarnEkf opornika: trami racnih obcnctüv i£ ccrovc|[a,. hrastovega, gabravefa, LreiLo-bukovega, Akaciic^e^ü in drugega lesa; Jes 2S pobiiivo: čvrtir les; bukovja^, brejtovioa, borovtna, Anirekovina. jcSovina, jesenovina, hrjstovioiLf hrllškoviai. orchovinaf ^avorovin^ in drug lu, 5. furnirji^ bukovi, bre^iovi, Javorovi, jelenovi, orehov;, hrastovi, topolo^'i irv drugi; vezane in panelnc plo££c; topolovina, btcioviaa, orehovina, jtlovina, j^ser^ovina, javr>^ rüvina, hr-astovina in dn;ja; parU-cU; hracLovij bukovi, (cicnovi in drugi; Sx deske zä sicnaki üpai, dcake s pvrcsoin in uUrom; 9. leans vplpa, Ü^lie kakor Ladi tesani slavbui its, iiv^ectiši lipo vino in v^a vrste ijllavcev, ^la torcr oci naČTinejta poia^dclfc^ania ifl polrölnje po teb predpicib iavztta. V zvezi £ predpisi o kot blagu načrtnega razdeljevanja in' potrošnje je treba omeniti vladno odreijbo z dne 3. junija 1946. o odpraui iaki v postopku za dodetjevan/e ractoniranega blaga, Ur, 1. FLR.I 316/46'46, K navedenim predpisom bi bilo moči navesti se odredbo z dne 10. februarja 1948. o izdelkih, ki se bodo prodajah kmetom pridelovalcem pa nii/ih enalnih cenah. Ur, i. FLRJ 78/12-48, Po tej odredbi smejo kmetjc pridelovalci, ki prodajo določene kmetijske pridelke državi po določenih državnih cenah (vezanih t:enah), kupovati 21 svoje potrebe po nižjih enotnih cenah žagan in te.san les kot stavbno gradivo. Gozdarstvo zadevajo posredno tudi Številni predpisi o gospodarjenju z gozdovi in gozdnimi zemljišči kot splošnim ljudskim premoženjem. Semkaj gre zlasti splošni lakan z dne 24, julija 1946. o driaunih gospodarskih podjet/ih. Ur. 1. FLRJ 437/62-46, z minislrskira pravilnikom z dne 9. avgusta 1946. o rejjistraciji državnih gospodarskih podjetij, Ur. 1. FLRJ 475/66-46. Po vladni odločbi z dne 31. decembra 1947, o oprostitvi taks. Ur. 1. FLRJ 41/7-48, so državna gospodarska podjetja oproščena taks, izv/emši sodne takse. Kar zadeva nacionalizacijo, je treba pripomniti, da ni bilo v resoru gozdarstva kot podjetje splošncjia državnega pomena v LRS nacionalizirano nobeno gospodarsko podjetje. Pač pa je bilo z ukazom z dne 5. avgusta 1947., Ur, 1, FLRJ 474/66-47, raz^laSeno za podjetje splošnega državnega pomena lesno podjetje «Gorjanait d. z o, z. s sede^em v Ljubljani in bilo kot tako tudi registrirano pri zveznem ministrstvu za finance, kakor je razvidno iz objave v prilogi Ur, 1. FLRJ ätcv. 7 iz leta 1948. Seveda pa je treba pripomniti, da obstoje številni predpisi, ki zadevajo gozdarsko panogo iz vidika gospodarjenja z državnimi gospodarskimi podjetji gozdarskega sektorja. Ti predpisi zadevajo ta podjetja kakor vobce vsa državna gospodarska podjetja v zvezi z njih poslovanjem, n. pr. kot službodajalce, kot pravne osebe, kot davkoplačevalce in sploh kot upravljajoče organe državnih osnovnih in obratnih sredstev v okviru državnega gospodarskega načrta, K tem predpisom je (reba šteti tudi predpise o cenah gozdnih oziroma lesnoindustrijskih proizvodov, katerih naštevanje ni namen tega referata, ki stremi bolj za splošnim organičnim pregledom. 4. Republiški predpisi, ki .so v posredni zvezi z gozdarstvom Tudi za ie predpise V celoti veljajo pripombe v zvezi z zgoraj omenjenimi zveznimi predpisi, ki so posredno zvezani z gozdarstvom, Med temi republišlcimi predpisi bi bilo treba predvsem omeniti zakon z dne 17. decembra 1945. o ogrcrni reformi in kolortizaci;! a Sloveniji, Ur. I, SNOS iti NVS 396/62-45, tur zakon ^ dne 6. aprila 1946. o dopolnitvah in spremembah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji, Ur. 1 LRS 126/30-46, ki sla bila po/najc zamenjana z zakonom i dne 23. lebruarja 1948, o agrarni reformi in kolonizaciji v Ljudski republiki Slovenift, Ur. L LRS 61/10-'t8. K telno bi bilo tieba še navesti zakon z dne 20. decembra 1947. o likvidaciji agrarne reforme, ki $c je izvajala do 6, aprila 1941. leta na velfeposestvih na ozeiclju Ljüdske republike Slovenije, Ur, 1. LRS 320/52-47, zlasti pa zakon z dne 20, decembra 194*?. o agrarnih skupnosiili. Ur. S, LRS 323/52-47. Po zadnje navedenem zakonu je razglašeno kot splošno ljudsko premoženjp nepremiSno in premično premoženje, ki je pripadalo agrarnim skupnostim (podobditiam, vasem, srenjam, korporadjam, urbarialnim in drußim podobnim skupnostim]. Kol splošno ljudsko premoženje se v tem zakonu iirečno razglaiajo tudi pravice do paäe, lesa, gozdnih pridelkov in podobno, ki pripadajo skupnostim servitutnih upravičencev, ki so po svojem izvoru podobne agrarnim skupnostim. Odstopek od splošnega načela o upravljanju sploänega ljudskega premoženja je v določilu, da prevzamejo upravo zgoraj omenjenega prcmo-ienja praviloma krajevni ljudski odbori listih krajev, kjer prebivajo dosedanji udeleženci ali upravičenci. Predpisi o agrarni reformi se po svojem bistvu izpopolnjujejo s predpisi o nEcionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, V tej zvezi je treba omeniti ukaz z dne 5, septembra 1946, o določUei gospodarskih podjetij republiškega pomena, Ur. L LRS 222/60-46. Velika večina nedržavnih podjetij iz navedenega ukaza, med katerimi je tudi večje Število lesnoindustrijskih obratov oziroma žag, je bila kasneje z zDezntm zakonom z dne 5, decembra 1946. o naciorializaciji zasebnih gospodarskih podjetij, Ur, I, FLRJ 677/9S-46, nacionalizirana. Mimogrede omenjamo, da je bilo i vladno odločbo z dne t7. decembra 1946, Ur. L LRS 286/79-46, nekaj zasebnih gospodarskih podjeti| izločenih iz seznama reputitilkih gospodarskih podjetij. V zvezi s tem ne gre prezreti še ukaza z dne 26. avguste 1947, o razgh-silai lesnoindustrijskih naprav — zag ta podjetje republiškega pomena, Ur. 1, LRS 203/36-47. Končno je beba omeniti še ukai z dne 20. novembra 1947 o razglasil vi padjeiij republiškega pomena u Slave r\skem Primorju, Ur, I. LRS 295/49-47. Vprašanje odškodnine zo nacionalizirana podjetja urejujejo zvezna vladna odredb^ z dne 27. februarja 1947, o prenosu naprav in o združitvi nacionaliziranih podjetij z državnimi gospodarskimi podjetji tet o poprejšnjem popisu In ocenitvi premoženja teh nacionaliziranih podjetij. Ur. 1, FLRJ 124/17-47, dalje zvezna vladna uredba r. due 17, novembra 1947, o postopku za ocenitev vrednosti in ligotavljivnju odškodnine ja nacionalizirano premoženje, Ur. I. FLRJ 716/98-47 (popravek v štev. 108) in zvezno ministrsko navodilo za uporabo 7. člena uredbe o postopku za ocenitev Vrednosti in ugotavljanju odškodnine za nacionalizirano premoženje. Ur. 1, FLRJ 72/12-48. Ob vsebinskem pregledu navedenih predpisov lahko ugotovirno, da so tudi pravnim predpisom s področja gozdarstva izvor oziroma cilj glavne naloge prvega ictletnegi načrta, ki so uvodoma poudarjene v zgoraj cit, zveznem zakonu o pet-etnem načrtu, kakor sFedi; odpraviti gospodarsko in tehnično zaostalost, okrepiti ekonomsko in obrambno moč države, okrepiti in dalje razviti socialistični sektor narodnega gospodarstva in nove proizvodne odnose, ki izvirajo iz njega, in dvigniti splošno blaginjo delovnega ljudstva na vseh treh gospodarskih sektorjih. Emil Gflbroväct Vsi gozdovi so namenjeni splošnim koristim ljudske skupnosti Kratke vesti PROGLASITEV UDARNIKOV V lesno-industrijskem podjetju V soboto, 31, t. m. so tudi v ksno-jtidustrijskero podjetju v Mariboru, v obratu, kjer izdelujejo pohištvo, proglasili najboljše delavce la udarnilce, V lepo okrašenem sindikalnem domu podjetja je zbranim delavcem itpregavoril. ravnatelj podjetja, tov. Kodtit Albert, ki je v svojem govoru obrazložil pomen udarniltva . ler pozdravil zastopnika KSS Za udarnike SQ bili proglaäeni; Šuštar Martin, obratovodja, ki je kot raciona-lizalor dvignil produkcijo v podjetju za 100%, mizarji Zajierd Viktor, Felzer Karel in Arko Ludvik ter delavki Bron-zan Lucija in FiSer Zora. Po razdelitvi udamilkih izkaznic in •nagrad je sledil pestei spored igralske družine sindikalne podružnicc. Uprizorili so enodejanko »Medved« in ored-vajali vc£ recitacij in pevskih točk. |.Liudsk.t Prii'ic,ir, 2S. febr t««) v sindikalnih domovih bo letos preživelo okrog 45,000 delavcev in nameščencev Letoviška sezona se prične 15. aprila Lanv je bilo pod pristojnostjo centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije osem poČilniiSkih domov, ki so imeli skupno ^20 postelj. Počitnice je preživelo v teh domovih 9162 delavcev in nameščencev. Razen tega imajo po-EitniSke domove še glavni odbori ESJ. V vseh sindikalnih počitniških domovih je bilo lani okrog 17.000 delavcev in nameščencev. Letos je zmogljivost počitniških domov precej povečana. Domovi centralnega odbora bodo lahko sprejeli med počitniško sezono 28.Ö0Ü ljudi, republiški počitniški obrati pa 15.000 delavcev. V vseh sindikalnih domovih bo letos latikq preživelo počitnice 45.000 delavcev in ramcäcencev ali dvakrat vet kakor tani. IvLjudiks Prtvicn-, 12, opfilo l^sai uvedba prenosnih barak za gozdne delavce Pre)lnjc čase so prenočevali gozdni delavci v gozdovih, bodisi v navadnih, oglarskih kolibah ali v »hišicaUt. iz ve- jevja, V takšnih zasilnih brlogih 6o živeli tudi pozimi, kjer so prezebali ali si pogosto niso mogli niti skuhati najnujnejše hrane. Zdaj gozdoa gospodarstva uvajajo za gozdno delavstvo prostorne, zraäne ter tople prenosne barake, ki bodo postavljene že letos skoro povsod, kjer je zaposleno več delavstva v bolj oddaljeniVi gozdovih, TakSne barake stanejo po 20.000 do 25,000 din, v njih pa lahko stanuje do 50 ljudi. Težke so po 5 ton. Razstavljati Se dajo zelo lahko ter z lahkoto prevažali s kamioni. (ipLjudtlii Pravjcn., 36. icbr. lü^-a zaščita gozdov pred pozabi Lani so storili v LR Hrvatski številne ukrepe za zaščito gozdov pred požari. Vsako leto požari uničijo na tisoče kubičnih metrov lesa in povzročijo milijonsko škodo. Da bodo laže zatirali in preprečevali požare, so lačeli postavljati gozdne opazovalnice, visoke stolpe na visokih krajih, tako da imajo pregled nad veSjo gozdno površino. Letos bodo zgradili 50 takšnih opazovalnic. Odobreni so Urediti za ra^ne ukrepe za zaicito gozdov. [.Liudskfl Pravicai, l.mirci 19481 tudi na krasu so zaceli s mola riti Na Krasu je precej gozdov 3: borovci, kjer so ža lani začeli v majhnem obsegu smolariti, da so ugotovili uspehe različnih načinov smolarjenfa Letos se je začelo smolarjenje v mnogo večjein obsegu, zlasti v sežanskem okraju, smolariti pa bodo zaieli tudi na Vipavskem in na področju 6e_povana, V kratkem se bo vrnilo s tritedenskega smolarske-ga teča-ja v murskosobolkem okraju 30 tečajnikov iz Slovenskega Primorja., ki bodo pomnožili kader smolarjev in zagotovili uspešno iivcdbo akcije za nabiranje smole (•Slovtrulii poroftvalcci, aprili »Jfi) letos bodo prvič zaceli pridobivati smolo v crnl gori Določeno je, da bodo letos obrali okrog 50,000 kg borove smole. Smolar-jeuje se je začelo v tern mesecu, (.Ljudski privici", !7. aprila 19«! Siran g JS 102 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNE POGOJI Posebni pogoji 111.3 TRDILISTOVCl Med Ivde listovce spadajo: hrast, cer, bukev, beli jesen, brest, javor, gaber, robinija (neprava akacija), vez, klen, črni gaber, oreh, sadno drevje. 11I3I Hrast (dob — Quercus pedunculata, graden — Qucrcus sessUillora) 111,311 Hlodi za iurnir so hlodi kakovosti F iz 4. b debelinskega razreda in dalje dolgi najmanj 2 m. Hlodi, ki so le delrto sposobni za iurnir, so polfurnirski hlodi, iz 5, debelinskega razredi in dalje ter turntrski hlodi z naimauj. 30 era polmera in najmanj 2 m dolgi brez napak. ni,3ti 1 Predmet nakupa !n prodaje so tudi hrastovi polovniki z najmanj 50 cm prenic-ra in dolgi najmanj 2 m, brez napak. 111.311.2 Hlodi za furnir fine strukture so hrastovi z branikami do 3 mm povprečne Širine, hlodi za lurmr grobe strukture so hrastovi (iz hrastovih sestojev) z branikami od 3—5 mm povprečne širine Strukturo ugotavljamo na tanjšetn koncu hloda. Za vsako poseko (sečnjo) je določiti le eno povprečno strukturo, 111.311.3 D o v 1 i e n o je; 111.311.301 10% količine v dolžinah 1,80 in 1,90 m, 111.311.302 Napake v srcu [krožna razpoka, votline, gniloba itd.) do 15% premera brez odbitka. Napake v svcu večje od 15% premera odštejemo v celoti in sicer ktibature napak od kubature hloda, 111.311 303 Hlodi z napakami v srcu morajo imeti na iankcm koncu najmanj 25 cm širok obroč (venec) zdravega lesa. Če ne segajo krožne razpoke, votlina, gniloba itd. cez dolžino koreničnika, teh napak ne odštejemo od hloda. 111.311 304 Za furnir nesposobni del koreničnika odštejemo od dolžine hloda in ga zaračunamo v C razred kakovosti. Za mero je vzeti le srednji premer skrajšanega hloda. 111,311,305 Razpoka, če je ravna in gre skozi srce, dolga do polovice srednjega hlodovega premera in sicer samo na eneni koncu hloda. Razpoka daljša od polovice srednjega premera, če je na tanjšem koncu ali pa na hlodu brez koreničnika »jemljemo« ta del hloda do 6. debelinskega razreda kot A razred, pri hlodih od 6. debelinskega raz-razreda in nadalje pa kot furnirski, Nfldalttvanie itr. <» Stran 1 JS 102 NEOBDELAN LES — TEHNISKL DOBAVNI POGOJI 111.311.306 Hlode z navzkrižnimi razpokami je prevzemati do 7, debelinskega razreda kot hlode za Žaganje. 111.311.307 Napake v barvi (od Ceratostomella quercini), ki jih je odšteti od kubature hloda. V kolikor ne preostane 50 cm zdravega srca, spada tak hlod v hlode za žaganje. 111.311.308 Rovi kozlička (cerambix) in sicer pri popolnih lurnir-skih hlodih iz 6. debelinskega razreda po en rov, viden na čelu ali na plašču hloda, iz 7. debelinskega razreda in nadalje pa po dva taka rova. 111.311.309 Zdravi žulji, po eden pti 5. debelinskem razredn, po dva 1 pri 6. debeHnskem razredu in po štiri v 7. debelinskem razredu in nadalje. 111.311.310 Pirava, gnila ali nagnita beljava, ki }o odštejemo od hlo-dove debeline, Če je beljava pirava do Va obsega, odštejemo polovico beljave. Če pa je beljava pirava čez polovico, odštejemo vso beljavo tako, da ostane zdravega lesa najmanj 45 cm premera. 111.311.311 Zasulcanosl do 3 cm na en meter dolžine. 111.311.312 MuSičavost in razpoke od sonca, Če ne segajo v ornjavo ta.ko, da mušičav in napočen del odštejemo od premera; če pa segajo v zdravo Črnjavo, morajo biti hlodi prevzeti z bonifikacijo po sporazumu. 111.311.313 Ovalnost do 10 cm razlike srednjega premera, brez bonifikacije. Hlode z večjo razliko srednjega premera mora Itupec prevzeti po svobodni odbiri s tem, da ni pri takih hlodih upoštevati razlike Čez 10 cm prt izračunavanju srednjega premera. 111.311.314 Po ena zdrava gladko obtesana grča s premerom 5—6 cm pri hlodih dolgih do 4 m in na vsaka nadaljnja 2 dolžinska metra po ena taka giča brez bonifikacije. 111.311.315 Pri polfurnirskih in tričetrt Jurnirskih hlodih v delu, sposobnem za furnir, so dovoljene, samo napake navedene pod 111.311.302, 111.311.304 m 111.311.31I| pri četrt fur-Ilirskih pa ni dovoljena nobena napaka. 111.311,4 Delno rjaste (z rdečo barvo) hlode mora kupec prevzeti po svobodni odbiri, z bonifikacijo po sporazumu. 111,312 Hlodf za žaganje kakovosti A spadajo v tretji debelinski razreti in dalje z najmanjšo dolžino 3 m. Dovoljeno je; išaiJiilievinit! itr. 10 Stran IG JS 102 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI 111.312.1 Pirava, gnila in nagnita beljava, katero odštejemo od hlodovega premera. 111.312.2 Muši^avost, če ni presegla debelino beljave, s tem, da načeto beljavo odštejemo od hlodovega premera, IU.312.3 Mala zasakanost do I cm na 1 m dolžine. 111.312.4 Dve srci brez bonifikacije, ^e ni medsebojna razdalja sredin obeh Src večja od 5 cm. Taki hlodi morajo biti dolgi najmanj 3,10 m. Večje razdalje je bonificirati. 111.312.5 Dolžine 2,50—2,90 m pri 10% vseh kosov. 111.313 Hlodi za žaganje kakovosti B spadajo v tretji debelinski razred in dalje z najmanjšo dolžino 2 m, K tem hlodom spadajo tudi prvi hlodi debla 2, b debelinskega podraz-reda brez oapak. Dovoljenojei 111.313.1 Pirava, gnila ali nagnila beljava z mušico, ki sega mestoma v črnjavo s tem, da žirino beljave odštejemo od hlodovega premera. 111.313.2 Zasukanost do 4 cm na 1 dolžinski meter. 111.313.3 Dve srci pri 10% vseh kosov. 111.314 Hlodi za Žaganje kakovosti C spadajo v 2, b debelinski razred in dalje z dolžino, manjšo od 2 m. Dovoljeno je; 111.314.1 Pirava, mušičava ali od sonca napokana beljava brez bonifikacije, 111.315 Hlodi za žaganje pragov spadajo v 2, b debelinski raz-Ted in dalje, z dolžinami 1,80, 2.30, 2.50, 2,60 tu in njihovi mnogokratniki, 111.315,1 Morajo biti ravni in zdravi. Dovoljenoje; 111,315,11 Zdrave grče ne glede na njihovo število in velikost, zdravi žulji in druge napake, ki ne izključujejo izdelave v pragove. „ 111.32 Cer (Quercus cerris)- Posekan samo pozimi in dobavljen najkasneje do 31. majs. 111,321 Hlodi za turnir so hlodi kakovosti F od 5 debelinskega razreda dalje, dolgi od 2 m dalje, bre/ napak. Njdalitvinit itr, II Gozdarski institut Slovenije v prvem letu svojega obstoja Ing. Franjo S e v a i k (Ljubijana) PRIPRAVE IN POGOJI ZA USTANOVITEV GOZDARSKEGA INSTITUTA Potrebo po gozdarskem znanstvenem zavodu v Sloveniji so čutili slovenski gospodarski krogi že v stari Jugoslaviji. Spričo naglega razvoja gozdarske vede in naraščanja potreb praktičnega gozdarstva v raznih naprednih državah se je vedno bolj kazala zaostalost našega gozdnega in lesnega gospodarstva. To vprašanje je sprožil ing. Soto-šek v Šumarskem listu leta 1936,, kjer je predlagal, da se pri gozdarski šoli v Mariboru ustanovi postaja za gozdne poizkuse, stalna gozdarska in lovska razstava ter šoli dodeli stalni učni gozd. Isto misel je zastopal na kmetijski anketi leta 1937. in ponovno na gozdarski anketi v začetku leta 1941. ter naglasil potrebo po osrednjem institutu za gozdarska in lesna raziskovanja v Ljubljani. Do konkretnih sklepov pa ni prišlo, Čeprav so ta predlog podpirali mnogi strokovnjaki. Nadaljnje razpravljanje o tej zamisli je prekinila vojna. Tako torej v stari. Jugoslaviji ni bilo doseženo nič stvarnega; vprašanje se ni premaknilo Iz »stanja prouČavanja«, stremljenja za napredkom so zadevala na nerazumevanje in odpor. V pogojih tedanjega social-nepolitičnega in gospodarskega reda tudi ni moglo biti drugače. Objektivne pogoje za uresničenje zamisli o ustanovitvi slovenskega gozdarskega znanstvenega zavoda je ustvarila narodno osvobodilna vojna. Takoj po osvoboditvi se je to vprašanje načelo v ministrstvu za gozdarstvo. Nujne gospodarske potrebe v zvezi s prvo obnovo takrat niso dopuščale, da bi iz proizvodnje izločili v ta namen večje število gozdarskih strokovnjakov. Pač pa je bil konec leta 1945. v okviru oddelka za gozdarsko prosveto osnovan odsek za gozdar-Sika raziskovanja, ki je imel tudi nalogo, da izvrši priprave za usta-Dovitev posebnega zavoda za gozdarska znanstvena raziskovanja. Oddelek za gozdarsko prosveto je preko odseka za raziskovanja leta 1946, realiziral svoje raziskovalno delo v prvi vrsti z ■uvedbo pridobivanja borove smole v Sloveniji, Poleg tega je pripravil tudi materialne osnove za ustanovitev gozdarskega znanstvenega zavoda. Našel ja primerno zemljišče in v predračunu za leto 1947. je predvidel postavko za zgraditev ustreznega poslopja. Zgraditev posebne stavbe za Gozdarski institut Slovenije je predvidena v petletnem planu LRS, Konec leta 1946. je minister za kmetijstvo in gozdarstvo zadolžil pisca tega Članka, da organizira institut in raziskovalna dela. ZNAČAJ RAZISKOVALNIH INSTITUTOV Znanstvena raziskovalna dejavnost se vrši ali na univerzah, ali jia akademijah znanosti, ali pa v Institutih, za raziskovanja pri gospodarskih ministrstvih. Znanstveni instituti na visokih šolah imajo znanstveno-pedagoški značaj, t. j, da dejavnost teh ustanov služi v prvi vrsti vzgojnim namenom, usposabljanju novih strokovnih odnosno znanstvenih kadrov. Instituti pri akademijah znanosti imajo splošno-znanstveni značaj. Te institucije so namenjene v prvi vrsti strogo znanstvenemu delu in kot autonomne ustanove so pri odbiri študijske snovi in svojem delu dokaj svobodne, Raziskovalni instituti pri gospodarskih ministrstvih so znan-stveno-praktičnega značaja in služijo v prvi vrsti planski odnosno operativni službi. Bavijo se predvsem z reševanjem problemov pt? zahtevah prakse, ki jo posredujejo izsledki in dognanja znanosti. Njihova dejavnost se vrši plansko po neobhodnih gospodarskih potrebah sedanjosti in tehničnega napredka gospodarstva v bodočnosti. Zakon o petletnem planu za razvoj,;'narodnega gospodarstva federativne ljudske republike Jugoslavije ima glede tega v cL 4 sledeča določila; »Dvigniti znanost in tehniko na sodobno stopnjo. Reorganizirati ■ delo vseučilišč, akademij znanosti, institutov in srednjih šol. Razviti znanstvene institute in izdelati program znanstveno-raziskovalnih de! v vseh gospodarskih panogah. Usmeriti njihovo dela k praktičnem reševanju znanstvenih in tehničnih problemov v zvezi s petletnim planom in k usposabljanju sposobnih strokovnih kadrov«. Petletni plan pa navaja v čl. 15 poleg splošne naloge, razviti v čim večji meri znanstveno delo na področju gozdarstva še konkretno določilo: »V Ljubljani organizirati za znanstvena raziskovanja na področju gozdarstva znanstveni institut z laboratorijem, na terenu pa postaviti raziskovalne postaje in položiti raziskovalne ploskve«, URESNIČENJE ZAMISLI O GOZDARSKEM INSTITUTU Vprašanje organizacije in ustroja instituta, zakonske odločbe, pravilnika, osebja, prostorov ter gradnje poslopja so se obravnavala v okviru Gozdarskega sveta v ministrstvu. Odločba o ustanovitvi Gozdarskega instituta Slovenije je bila objavljena dne 21. aprila 1947 (Uradni list LRS 1947, štev. 17). Glavni naroen ustanovitve instituta je, »da se postavijo temelji v načrtovanju gozdnega in lesnega gospodarstva, da se izboljša gozdna in lesna proizvodnja in da se pospešuje tehnični napredek v gozdarstvu«. Splošne naloge (2, čl.) pa institut vrši s tem: a) da vodi, usmerja in združuje vse znanstveno delo v gozdarstvu in lesni industriji Slovenije; b) da spremlja razvoj sodobne gozdarske in druge znanosti ter vzdržuje stike s podobnimi ustanovami v tuzemstvu in inozemstvu; c) da preučuje posebne pogoje in činitelje gozdarstva in lesne industrije v Sloveniji ter z izsledki svojih raziskovanj daje pobudo za naprednejše gospodarstvo; č) da daje nasvete in strokovna mnenja s področja gozdarstva in lesne industrije; Slika 1. Poslopje Gozdarskega inslifuta bo zgrajeno v Ljubljani ob Večni poti ,pod Rožnikom, Člani sindikalne podružnice ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS in terana OF Rožna dolina na prostovoljnem delu pri podiranju bivše gostilnice in pripravljanju ^tavbišča la znanstveno ustariovo. (Foto: M. Mehora.) Vse doslej tii bilo na Slovenskem niti ene ustanove, ki bi imela nalogo, raziskovati gozdno in lesno gospodarsivo Slovenije, Take ustanove nista hotela dati slovenskemu narodu niti pollevdalna Avstroogrska niti polkoionialna Jugoslavija, Njune oblasti so slovensko ljudstvo in slovensko naravno bogastvo samo izkoriščale. Zaradi tega sta zaostala tudi gozdarstvo in lesna industrija. — Po osvoboditvi Slovencev v okviru nove .Jugoslavije je ljudska oblast takoj pristopila k ostvarjanju osnov za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva. 2e v prvi petletki je predvidela med drugim tudi ustanovitev Gozdarskega instituta v Ljubljani in zgi'aditev ustreznega poslopja, d) da preučuje izvajanja znanstvenih izsledkov v praksi; e) da izdaja poročila o svojem delu, razprave in druge strokovne publikacije; f) da sodeluje pri usposabljanju in spopolnjevanju gozdarskih strokovnih kadrov. Dalje določa ta odločba (3, Čl.), »da morajo vsa gozdna gospodarstva in lesno-industrijski obrati na ozemlju Ljudske republike Slovenije nuditi Gozdarskemu institutu Slovenije pri njegovem delu potrebno pomočil. Važno nalogo predvideva tudi 7, člen, po katerem »institut sodeluje pri varstvu naravnih parkov in redkosti v zvezi z gozdarstvom. V njegovo področje spada ustanavljanje, preučevanje in strokovno nadzorstvo nad gozdnimi rezervacijami, naravnimi parki in arboretumi«. V odločbi predvideni pravilnik o ustroju in delovanju instituta je izdelan v osnutku, Spopolnjuje se po skušnjah, pridobljenih pri delu našega instituta in sličnih zavodov v drugih federalnih republikah. ! ORGANIZACIJA INSTITUTSKEGA DELA Raziskovalno delo v institutu je zazdaj razdeljeno v tri glavne sektorje, in sicer 1. za gozdarsko politiko in ekonomiko, 2, za gozdno proizvodnjo, 3, za predelavo in uporabo lesa, V vsakem sektorju se osnujejo delovne skupine po strokovnih nalogah in delovnih potrebah, V prvi sektor spadajo raziskovalna dela s področja gozdarske zakonodaje, organizacije gozdarske in lesno-industrijske službe, uprave, gozdne statistike, planiranja gospodarstva v pogledu proizvodnje, porabe in izvoza lesa, organizacije in metodike dela, mehanizacije in racionalizacije, normiranja, urejanja gozdov in dr. V drugi sektor spadajo vsa raziskovalna dela s področja biokemije, pedologije, gozdarske biologije in fitosociologije, gozdne den-drologije, obnove, gojenja in varstva gozdov, lovstva, melioracij in Kudoumištva, V tretji sektor spadajo raziskovalna dela s področja izkoriščanja gozdov in predelave lesa, t. j, sečnja in spravilo lesa, mehanična tehnologija, kemična tehnologija in anatomija lesa. Na terenu ustanavlja institut stalne raziskovalne postaje, opazovalne postaje (meteorološke in fenotoške) in raziskovalne ploskve kot pomožne enote za načrtno znanstveno preučevanje večjih gozdnih predelov z njihovimi specifičnimi gozdarskimi problemi in za praktično izvajanje sodobnih racionalnih načinov gozdnega gospodarstva. Za raziskovanje lesnega gospodarstva organizira raziskovalne objekte pri lesno industrirjskih obratih. INSTITUTSKI PROSTORI IN OSEBJE V prvem letu je organizacija instituta, preskrba najpotrebnejših strokovnih in administrativnih moči kakor tudi oprema instituta z najnujnejšiini delovnimi pripomočki zahtevala mnogo napora. Najbolj } pereče je bilo vprašanje primernih prostorov za pisarne, laboratorije in zbirke. Spričo velikega pomanjkanja ustreznih zgradb v Ljubljani, se je moral institut zadovoljiti z zasilnimi prostori na razoih Itrajih v mestu, gozdarske in lovske zbirke pa urejuje začasno v gradu Bistri pri Vrhniki, Te objektivne težave bodo odpadle šele tedaj, ko bo zgrajeno novo poslopje za gozdarski institut. Institut je pristopil takoj v začetku leta k uresničevanju projekta. Pridobljeno je bilo zemljišče pod Rožnikom, ki je bilo last bivšega društva ostrostrelcev, načrte za institutsko poslopje je po ožjem natečaju izdelal Institut za arhitekturo tehniške fakultete v Ljubljani. S pripravami za gradnjo je institut začel lansko leto poleti. Vršile so se največ s prostovoljnim delom gozdarske in kmetijske sindikalne podružnice ministrstva; sodelovali so pa tudi gojenci gozdarske šole in terenski odbor OF Rožna dolina. V bližini institutskega poslopja bo v študijske namene osnovana gozdna drevesnica. Temu namenu bo služil tudi arboretum (skupine raznovrstnega gozdnega, drevja), ki ga institut namerava urediti iz gozdov na vseh pobočjih Rožnika. Število nameščencev je postopoma naraščalo Ob koncu leta je bilo nameščenih 10 oseb, od katerih je bilo 5 strokovnjakov oz. specialistov, ostalo je bilo pomožno osebje. Poleg tega je bilo pritegnjenih k sodelovanju tudi več strokovnjakov odnosno 2nanstvenih so-trudnlkov in dopisnih Članov, od katerih pričakuje institut izdatno pomoč pri izvrševanju svojih nalog. DELOVNI PROGRAM INSTITUTA IN NJEGOVA IZVEDBA Delovni program si je sestavil institut deloma sam v okviru splošnih strokovnih odnosno gospodarskih nalog, deloma pa je prejel posebne naloge na konferenci za gozdarska znanstvena raziskovanja aprila 1947 v zveznem ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo v Beogradu, Institut je sodeloval pri varstvu gozdov pred Škodljivci z dajanjem strokovnih nasvetov, s terenskimi ogledi in predlogi za organizacijo načrtne službe za zatiranje gozdnega mrčesa, v prvi vrsti smrekovih lubadarjev. Na področju obnove, gojenja in urejanja gozdov so bili izvršeni splošni pregledi vseh večjih gozdnih masivov Slovenije. Podrobnejše pa sta bila preučena gozdna masiva Stojne na Kočevskem in Jelovice nad Bohinjem, V teh predelih so bile določene stalne raziskovalne ploskve v velikosti 1—2 ha, ki bodo služile za sistematično raziskovanje v pogledu racionalnih načinov obnove, gojenja, urejanja in izkoriščanja gozdov. Dalje so se začela tu biocenološka in pedološka preučevanja za kartografsko predočbo gozdne vegetacije, t~. j. za sestavo kart rastlinskih združb (fitosocioJoško kartiranje). Rastlinska ■D TJ O O 13 O c' cr s fi fnstilut iH naeifniL Gumarska istruiv^njA B C o £ r A d Dr, D. P e t r O v U S, Članki iz lesne industrije v »Gozdarskem vestniku« »Gozdarski vestnik« ima že od vsega početka namen obravnavati v enaki meri tako gozdarstvo kakor lesno industrijo. Navzlic številnim ustnim in pismenim vabilom pa uredništvu še ni uspelo doseči predvidene razdelitve snovi, ki je bila nakazana takoj po obnovitvi lista že v naslovn: »Gozdarski vestnik, mesečni list za gozdno in lesno gospodarstvos. Tako so se n. pr, lansko leto zavezali trije strokovnjaki napisati vsak po en članek, ki bi obravnaval pereče vprašanje lesne industrije, do 15, decembra — a doslej še nismo prejeli nobenega. Upamo, da bo Vaše vprašanje dalo vzpodbudo za pisanje tudi takih člankov. Uredništvo pa bp še dalje trudilo V to smer. Uredništvo. Sodobna vprašanja o ideološkem delu (Govor F. Kimovca na IL kongresu Osvobodilne front«) Za. naše nmožice ni raarUsizem-leninizem v bistvu že dolgo Časa nič nekaj .skrivnostnega, nekaj novega, nekaj, kar oni odklanjajo, Nasprotno, mi vemo, da so naše osnovne množice v času narodno osvobodilna borbe napisale novo stran v napredni znanosti marksizma ir leninizma, napisale novo stran, ki služi danes naprednim ljudstvom v njihovi borbi za osvoboditev izpod imperialističnega jarma. Mi moramo ugotoviti, tovariši, da je spričo novih nalog, ki so se postavile pred naše or;ganizacije v čbsu nase obnove po osvoboditvi in zlasti z nalogami, ki jih pred naše organizacije postavlja izvedba petletnega plana, idcoloSko delo nekoliko opešalo. O.^novne množice danes sila želijo takega dela, tako delo terjajo, a naš osnovni aktiv ni za to delo dovolj usposobljen in tega dela ne spremlja tako, kakor smo ga spremljali v času narodno osvobodilne borbe, to se pravi, ko smo dnevno vsak dan, ob vsaki priložnosti, nenehno, ne samokampanjsko, konkretne izkušnje razlagali množicam na njihovi dnevni praks» in jim dajali tisto potrebno orientacijo v perspektivi končne zmage in osvoboditve. Danes pa naš aktiv misli, da je perspektiva, ki jo daje znanstvena teorija, da so te parspektive tako učene, tako komplicirane, da je nemogoče, da bi jih reševali in se z njimi ukvarjali osnovni aktivi, ampak da je za to armada učenib ljudi, profesorjev itd. Ne zavedajo se pa tega, da naše osnovae množice znajo citati, da imamo prilično dovolj literature na razpolago, da je treba to literaturo samo sistematično razširiti, da je treba to literaturo samo sistematično študirati, ne poenostaviti, ampak glede na konkretne razmere konkretnega kraja v konkretni situaciji iz te široke zbirke izbirati tisto, kar je v tistem Času in tistem kraju najprimernejše. Mi vidimo, da naši kadri tc stvari čestokrat zelo poenostavljajo, da mislijo, da je mogoče ideološko delo tako poenostaviti, da bodo celi okraji in cele skupine okrajev študirale in se ukvarjale samo z enim problemom, čeprav so mogoče v tistih razmerah kaki drugi primeri aktualnejši. Ce bi našim osnovnim množicam na osnovi rezultatov narodno osvobodilne borbe znali pokazati pot v daljšo bodočnost, jim to razložiti na konkretni praksi, na njihovih, borbenih spopadih na vseh področjih, kjer koli se sprovaja plan, bi bila naša ideološko politična borba živa, neposredna in bi rodila v množicah vse tiste dobre rezultate, kot jih beležimo iz narodno osvobodilne borbe. Da bo to naše delo tako, je treba, tovariši, da ima naša idejno politična dejavnost predvsem izraziti ofenzivni karakter. Mi ne smemo stati na stališča — kot nismo na takem stališču stali v času narodno- osvobodilne borbe — da pasivno čakamo, kdaj in kje se bodo pojavile kake parole, kdaj in kje se bo pojavilo nekaj, kar bcj lahko razkrajalo enotnost in de-lavoljnost osnovnih delovnih množic. Nasprotno, mi moramo biti tisti, ki našim množicam kažemo nove in nove naloge, jih za te naloge pripravljamo in jih zaktiviziramo, jira pokažemo, kaka je perspektiva, če se te in te naloge izvrše, Na drugi strani mora biti naše delo trajno. Ne sme biti samo kampanjsko delo, kajti slabosti, ki jih tako kampanjsko delo kaže, so v tem, da se zreducira v golo prakticistično. prepričevanje za kake konkretne naloge, ki so v tistem trenutku važne. Vendar je naše življenje v Času po osvoboditvi toliko pestro, toliko komplicirano, da se ga s kampanjskim načinom dela sploh ne da več obvladati. Treba je. da je naše delo nenehno, sistematično ia ofenzivno. Cg bomo oa ta način pristopali It ideološko političnemu delu, bodo lahko naše množične organizacije še posebej v okviru ljudske prosvete izvrševale ne samo ekonomsko preorientacijo v miselnosti ljudi, to se pravi, da bomo obračunali s kapitalističnimi miselnimi ostanki v zavesti ljudskih množic, ampak borno v borbi sočasno gradili eleinentarao novo socialistično široko ljudsko kulturo. Ce bomo po tej poti nenehne ofenziv-nosti vztrajali in ne kampanjsko vršili svoje delo, bo OF kot poseben višji tip politične organizacije delovnega ljudstva tudi faktično nosilec vsega pozitivnega kot iz časa narodno osvobodilne borbe prav tako stopala korak za korakom dalje v izgradnji srečnejše in boljge bodočnosti, s tem pa bo konkretno gradila socializem v naši deželi. Za to delo, tovariši delegati, je seveda treba temeljbte priprave. Ne kakega šablonskega, mitlngarskega pristopa, treba je imet: faktiCno ljubezen do osnovnih množic, treba je verovati v revolucionarno silo naših množic in imeti tudi respekt pred množicami, kajti naše osnovne množice vedo več, kot msrsikak aktivist misli, da vedo. S tem, Če bomo razvijali ideološko čvrstino naših osnovnih množic, bomo poživili tudi kritiko in s tem onemogočili delo reakcionarnih elementov ter onemogočili delo tistih ljudi, ki bi morebiti še poskušali v osnovne organizacije Fronte vnašati ideološko zmedo in kolebanjc glede na konkretne naloge, pred katerimi stoje. (»Ljudska pravica«, 28. aprila 19^8) Varčevanje v državni upravi Izvedba petletnega plana nam nalaga dolžnost doslednega varčeva.nia v širokem pomenu besede, tako da nam ne gre niti ena delovna ura, niti en kilogram materiala v izgubo in da se vse sile čimbolj produktivno izrabijo. Državna uprava, ki postaja danes vedno bolj operativni voditelj vsega našega gospodarskega ic kulturnega razvoja, igra odločilno vlogo v samem razporejanju in kontroli nad uporabo in izkoriščanjem vseh sredstev naše države. Planiranje samo kot bistvo socialistične državne ureditve že samo po sebi pomeni najpopolnejšo obliko varčevanja, to se pravi, smiselne izrabe razpoložljivih sil. Državni proračun kot denarni izraz splošnega plana nam že v svoji strukturi kaže v skladu z osnovnimi smernicaroi petletnega plana vrstni red vseh bistvenih elementov naše dejavnosti. Na jrvem mestu med izdatki SO sredstva za kapitalno izgradnjo in drugo financiranje gospoda-rst.va, to se pravi; za nove elektrarne, nove rudnike in razširitev starih obratov itd. Na drugem mestu so investicije za dvig družbenega standarda^ kot izgradnja šol, upravnih poslopij, bolnišnic jtd. Na tretjem mestu so izdatki^'za vzgojo kadrov, prosveto in ljudsko kulturo, na četrtem za socialno skrbstvo in zdravstvo in Šele na petem izdatki za državno ujpravo, to je plače, honorarji in nagrade upravnim uslužbencem ter materialni izdatki, ki so nuijno povezani s samo administracijo. Na šestem mestu je proračunska rezerva, obveznosti, odvodi dohodkov in dotacije. Pravilno sestavijanje in skrboo izvajanje proračunov, tako zveznih in republiških, kakor tudi okrajnih in krajevnih, je velike važnosti za pravilno plansko porazmestitev in izrabo razpoložljivih produkcijskih sil. Proračun je bistvene važnosti za izvajanje naših splošnih planov ter za do- siedno uveljavljanje vseh smernic, ki -vodijo našo državo naprej, v socializem. Varčevanje je potrebno tudi pri izdatkih za državno administracijo v ožiein smislu. Ze ob sestavi samih proračunov bomo predvideli mere, ki jih je treba podvzeti, da se ti izdatki, ki so najbolj neproduktivni, skrčijo na minimum. Pn sestavljanju .proračunov državne administracije nas morata voditi dve načeli. Na eni strani v skladu s spremembo bistva državne uprave načelo, da mora biti naša administracija dovolj gibčna, ekspcditivna in strokovno sposobna, ker bo Je tako lahko služila spIoSnemu razvoju in ga p&speševala. Na drugi strani pa Eačelo, da je potrebno vse administrativno delo tako organizirati, da ho zahtevalo čim manj delovne sile, tehničnih sredstev in materiala. Ne bomo torej skoparili, kadar gre za nabavo važnih tehničnih pripomočkov (računskih in pisalnih strojev, telefonov, prometnih sredstev), ako so nam ta sredstva za pravilno izvrševanje postavljenih nalog pO' trebna. Tudi ne bomo mnogo razmišljali, kadar gre za nagrade m stimulacijo posebno dobrih in delovnih uslužbencev. Preudarili pa bomo vse možnosti, kako bomo delo pravilno organizirali, kako bomo z operativnim planiranjem pri izvedbi nalog in pravilnim razmeščanjem kadra čimbolj smotrno zaposlili delovno silo, kako bomo potrošili Čim manj sredstev za materialne izdatke. To naj bodo naša načela že pri samem sestavljanju in sprejemanju proračunov. Čim več sredstev moramo prihraniti za našo kapitalno izgradnjo! Doslej so mnogi naši uradi in ustanove veliko grešili pioti tem načelom že pri sami sestavi proračunov. Predvidevajo namestitev večjega števila osebja, kakor jim )e sploh potrebno, odnosno kot je v skladu z omejenimi možnostmi spričo pomanjkanja kadra. Planirajo mnogokrat čisto neutemeljeno nabavo razne opreme ali teKničnih sredstev, za katera še ne vedo, al) jih bodo mogli nabaviti, V posameznih partijah ali pozicijah si skušajo ustvariti skrite rezerve za razne nepredvidene izdatke, ne zavedajoč se, da je s pravnimi normami določeno, da morajo merodajni organi za vsake take izredne naloge, ki se pojavijo med letom, istočasno določiti in preskrbeti tudi potrebna sredstva. Vse to povzroča težave pri planiranju zbiranja in uporabe denarnih sredstev in omogoča neutemeljeno okoriščanje posameznih uradov in ustanov na škodo drugih. Druga oblika varčevanja v širšem pomenu je proračunska disciplina. Trošenje denarja preko proračunskih sredstev pomeni skrafno malomaren odnos do izvedbe plana in do načel, po katerih smo sami ta proračun sestavili. Najbolj očitno pa je varčevanje v samem trošenju proračunskih sredstev, Stalno je potrebno izboljševanje delovnih postopkov in organizacija dela, kar nam omogoča jstalno zniževanje števila osebja v korist produkciji; potrebna je stalna kontrola nad materialnimi izdatki, kot pri kurjavi, pri pisarniškem papirju, pogonskih sredstvih, razsvetljavi, opremi itd. Potreboa je stalna kontrola nad čuvanjem inventarja. To varčevanje ni samo sivar vodilnih organov in posameznih referentov, temveč je stvar vsega delovnega kolektiva. Zavest, da je potrebno smiselno uporabljati sredstva, ki so nam na razpolago, da je vse to naša skupna last in da bo naš napredek toliko hitrejši, kolikor bolje bomo ta sredstva izrabili, mora biti eno vodilnih načel vsakega uslužbenca. g - «Liudska pravica^. 19, apriU 1948.) Kako in zaka| tovaraa papirja in celuloze Vevče-Gotičane presega plan Tovarna papirja v Vevčah pravilno pojmuje naloge, ki jih nalaga petletni plan. To je dokazala že lani, ko je prekoračila letni plan skoraj za. IS^/o. Na podlagi izkušenj preteklega leta, so plan za leto 1948 že zvišali, kar pa tli oplašilo delovnega kolektiva, nasprotno, prijel je za delo z vso odločnostjo in tekmovalnim poletom in dosegel že prve uspehe! v januarju je proizvodni plan papirja presegel za 6.3% , plan lesovine pa za 6.5%. Delovnemu kolektiva je omogočilo tako lepe uspehe edinole socialistično tekmovanje, ki razgiba slehernega delavca, da ne klone pred težavami, na katere naleti, ampak Jih odločno in z vso revolucionarnostjo premaguje z navidez majhnimi izumi m izboljšavami, ki so za potek proizvodnje odločilnega pomena. Izumov in izboljšav pa v tovarni papirja v Vevčah oi malo. Že konec preteklega leta je poskušala tovarna izdelovati natron-papir, ki se uporablja za cementne vreče in podobno in ki je za naše gospodarstvo zelo velikega pomena, 2e pri prvih poskusih so opazili, da povzroča pri proizvodnji natron-papirja največje težave zamudno mletje in pripravljanje snovi v holandih. iznajdljivost in požrtvovalnost delavcev in tehničnega vodstva pa sta kmalu našli izhod; v proizvajalni proces so pritegnili nove holanda, kamor so ob nedeljah, ko stroj ni obdeloval, črpali rezervno snov ter jo nato zaporedoma uporabljali med tednom. Na ta način so omogočili zadosten dotok snovi na papirni xLroj in zato so lahko zvišali proizvodnjo, ne da bi trpela kakovost papirja. Pred nekaj meseci se je pri enem izmed gladilnih strojev zdrobilo za pogon neobhodno potrebno zobato kolo iz posebnega jekla, kakršnega naše tovaTne zazdaj še ne izdelujejo, niti še nimamo na razpolago potrebnih strojev za posebno rerkanje takih koles. Ker je proizvodnja papirnih strojev odvisna od zmogljivosti gladilnih strojev, bi morali zaradi tega omejiti proizvodnjo. Vendar do lega ni prišlo, ker so po zamisli tov. Sagmeistra Jožefa spretno preuredili in spravili poškodovani gladilni stroj v pogon na transmisijo ter ga s tem zopet vključili v delovni proces. Velike neprijetnosti je še pred kratkim povzročalo menjavanje lesenih navijalnih zavor pri navijalnem stroju za papir. Če hočemo doseči, da je zvitek trdno navit, moramo zavore močno zategniti, pri Čemer pa nastane takšno trenje, da se začnejo zavore smoditi in počasi poglenijo ter postanejo neuporabne. Proti temu tudi najizdatncjše mazanje ni pomagalo. Tov. Rupnik Salvator, vodja konstrukcijskega biroja, pa je problem rešil na zelo preprost način; na obeh straneh navijalnega valja je montiral lesena rebra. Zračni tok, ki ga povzroča vrtenje teh reber, tako ohladi zavore, da se ne morejo več smoditi. Tako so s prav malenkostno izboljšavo dosegli, da se pri mnogo manjši uporabi mazil zvitki trdneje zavijajo, hkrati pa prihranijo veliko na delu in materialu za izdelavo zavor, ' Tako uspešno delo v tovarni papirja v Vevčah je bilo možno doseči predvsem zaradi tesnega sodelövanja delavcev in tehničnega osebja, ki drug drugemu posredujejo svoje izkušnje in svoje znanje. (—Ve— »Delavska enotnost«, 22. II. 1948.) Gozdarsko letalstvo V gozdnem gospodarstvu so se prvič pričela uporabljati letala že pred 20 leti. Tedaj so se nad brezmejnimi sovjetskimi gozdnimi masivi pojavljala samo posamezna letala, Gozdarsko letalstvo takrat še ni razpolagalo niti z letalskim par-kom niti z veščimi letalci, ki bi bili izurjeni -v gozdarski stroki. Danes pa gozdno letalstvo predstavlja varen in dobro delujoč mehanizem faparat). Pri ministrstvu za gozdno gospodarstvo ZSSR je ustanovljena direkcija gozdnega letalstva. Ta upravlja z letalskimi ekipami, ki so ra?:lresene po vsej Sovjetski zvezi: od obal polotoka Kole do Tihega oceana. Za opremo tega letalstva so uporabili več kot 200 letal wPolikarpov—(»U— Ne glede na vremenske razmere letalci vsakodnevno patruljirajo nad gozdovi Jakutske in Urala. Sibirije in Daljnega vzhoda, Vologodske, mur-manske, leningrajske, molotovljevske in drugih pokrajin, ter varujejo gozdove pred požari. Ko letalec opazi požar, vrže takoj iz letala nad naseljenim krajem »vircipeU (posebni trak, podoben dolgi tanki zastavi) s poročilom, Kmalu po oddanem poročilu se v rajonu požara pojavijo padalci, |{t zberejo prebivalstvo in organizirajo gašenje- O junaštvu in požrtvovalnosti osebja gozdarskega letalstva pričajo naslednji primeri; Pri patruljiranju nad gozdovi gorjkovske oblasti je letalec Fagin opazil požar. Kmalu zatem je pristal padalec Aleksej Bušujev in dva dni s kolhoz-niki gasil požar. Brez odmora in hrane, omagujoČ od opeklin in dušeč se v gostem dimu je kopal zemljo in zasipaval z njo središče požara.-S svojim primerom je pogumni padalec potegnil za seboj kolhoznike in požar je bil pogašen. Druga naloga, ki je prav tako važna, je borba gozdarskega letalstva proti Škodljivcem, posebno proti sibirski sviloprejki, .Z letalom »Poli-karpov—2« letalci s kemikalijami prašijo področja, ki jih napade ta škod-Ijivka. Pred kratkim časom je gozdarsko letalstvo izvedlo uspešno borbo proti sibirski sviloprejki v gozdovih jirkutske pokrajine. Omeniti pa je treba tudi druga dela, ki jih izvršuje gozdarsko letalstvo. Tako n, pr. letalci delajp aerofotoposnetke, raziskujejo iz zraka stanje gozdov in v času spravljanja lesa, ko po rekah plujejo splavi, obveščajo takoj, ko se kje na reki nagromadi les, plovbo splavov. Ekipe gozdarskega letalstva so vzgojile sijajen kader letalcev. Naj navedem nekaj imen starejših letalcev; A. Mcrdovski, I. Rumjanov, V. Sram, M, Ašmarin, A, Ditočka, E. Dovickij, Vsak od njih je zrtvo'val gozdarskemu letalstvu veS kot 15 let življenja. Ko se je začela velika domovinska vojna, je Novickij odšel prostovoljno na (ronto, Vso vojno je preživel kot pilot bombnika in se končno vrnil v domačo ekipo kot heroj Sovjetske zveze. A, Kožebatkim in L. Titov sta v letalstvu več kot 30 let. L. Titov ima za seboj 2 milijona km zračne poti brez vsake nesreče. Nekoč se je zgodil tale primer; V času patruljiranja nad molotovljev-skimi gozdovi se je motor letalca Timolejeva nepričakovano ustavil in prenehal delovati, Timofejev je moral pristati z letalom na močvirnem terenu. Drugi dan je popravi! motor, toda vzleteti ni rnogel, ker je bil na vdirajoči se močvirni zemlji. Po 8 dneh so ga našli prijatelji. Odvrgli so padalski desant. Padalci so nastlali tla na močvirju in Timofejev se je srečno dvignil v zrak, V Moskvi je bila nedavno vsezvezna konferenca osebja gozdarskega letalstva. Udeleženci zborovanja so pregledali delovne rezultate v 1. 1947. in naredili plan za 1. 1948, lA, Less nVečcrnjaja Moskva«, 10, marca 1948, ät. 38) Zakoniti predpisi Na podlagi 4. in 8. člpna temeljne uredbe o goidarski stroki predpisujem v soglasju s komitejem la lakooodajo iti izgraditev ljudske oblasti pri vladi FLRJ PRAVILNIK o pripravniški službi, strokovnih izpitih in strokovnih tečajih za uslužbence gozdarske stroke I. Pripravniška služba 1. člen Namen pripravniške službe je, da si pripravnilci gozdarske stroke pridobijo potrebno strokovno prakso in razširijo svoje strokovno inanje. 2. člen Pripravniška služba je xa poklic nižjega gozdarskega tehnika in poklic nižjega gozdarskega inženirja ter traja dve leti, V tem roku mora pripravnik napraviti strokovni izpit če pripravnik v določenem roku ne napravi strokovnega iapita, mu za nastavitev pristojni starešina lahko na podlagi predlog» starešina organizacijske enotE podaljša pripravniško službo za pol leta, da bi mogel napraviti izpit. Prav tako lahko podaljSa la nastavitev pristojni starešina pripravniško službo za 6 mesecev, če pripravnik iz opravičenih razlogov ni mogel opraviti strokovnega izpita do konca pripravniškega staža. 3. člen Med pripravniško službo se raora pripravavfc seznaniti z vsemi vrstami dela v gozdarski široki. V ta namen se dodeli pripravnik na delo k ustajiovi ali podjetju zveznega ali republiškega pomena, da si tam pridobi praktično znanje pri delu v zvezi z ustvaritvijo, gojitvijo in varstvom gozdov, pogozdovanjem, melioracijami iti ureditvijo hudournikov, tirejanjem gozdov, iirabo gozdnih proizvodov ia njihovo predelavo v gozdu ter na napravah in pa v zvezi z gozdnim gradbeništvom, Starešina ustanove ali podjetja mora skrbeli, da si pripravnik glede na svoje šolsko izobrazbo in smer študija pridobi v tem času čimbolj vsestransko prakso zlasti pri terenskih deliK in v proizvodnji, V ustanovah in podjetjih, kjer je več pripravnikov na stažu, priredi starešina posebne tečaje za. strokovno izpopolnjevanje pripravnikov. Pripravniki iz 2. člena tega pravilnika prebijejo praviloma prvo leto pripravniškega staža pri delu v zvezi z^ urejanjem gozdov, pogozdovanjem in ureditvijo hudournikov, drugo leto pa pri gospodarstvenih in njihovih organih ter pH praktičnem delu v drugih panogah gozdarske stroke. 4. Člen Starešina organizacijske enote, pH kateri pripravnik dela, mora voditi evidenco in kontrolo o njegovem delu, spremljati potek njegovega napredka pri seznanitvi z delom ter zapisovati vse, kar zapazi glede njegove strokovne sposobnosti in uspeha pri delu. Pri večjih organizacijskih enotah lahko stirelina organizacijske enote to delo prenese na kakega izmed starejših strokovnjakov. 5. člen Pripravnik mora med pripravniško službo vodili delovni dnevnik, v katerega vpisuje vse delo, ki ga opra-vlja. Delovni dnevnik potrdi ob koncu vsakega meseca starešina organizacijske enote ali tisti, kt ga pooblasti, i IL Strokovni izpiti A. Strokovni iipit za pripravnike s fakultetno ali njej enako strokovno ^oKdarsko izobrazbo 6. člen Pripravniki gozdarske stroke imajo pravico opravljati strokovni izpit po končanem pripravniškein stažu, Pripravniški stai sc sme skrajšati na dve tretjini, če se je pripravnik v tem času pripravil za izpit. Strokovni izpit opravljajo pripravniki v ministrstvu za gozdarstvo FLEJ pred iipitno komisijo, ki jo določi minister za gozdarstvo FLRJ ob začetku vsakega leta. 7. Člen Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in pet članov izpraševalcev. Komisija se sme. dopolniti s potrebnim številom članov, da ti bil v njej za vsak predmet strokovni izpraševalec. Predsedniku in vsakemu ilanu izpraševalcu se določi po en oameslnik. Člani iipraäevalci morajo biti strokovnjaki s fakultetno ali njej .enako izobrazbo. 8. člen Delovodja pri izpitih je uslužbenec, ki ja določi kadrovski sektor ministrstva za (Joidarstvo FLRJ. Delovodja vodi lapisnik o delu izpitne komisije in opravlja vse upravne zadeve, ki so v zvezi z i/pitom. nima pa pravice izpraševati, 9. člen Karididatu, ki prvič opravlja strokovni izpit, sme za nastavitev pristojni starešina po njegovi prošnji dovoliti za izpit 10 do 30 dni dopusta s pravico do prejemkov. 10. Člen Če kandidat na prvem izpitu pade, ima pravico, d» ga dvakrat ponavlja. Strokovni izpit se sme ponavljati čez tri mesece po prvem oziroma drujem izpitu. Če pade kandidat na strokovnem izpitu iz enega ali dveh predmetov, opravlja vdrugič izpit samo iz teh predmetov. Če zopet pade, pa četudi samo ii enega predmeta, se iteje, da izpita ni napravil. Če se rok, v katerem pridobi pripravnik pravico opravljati strokovni izpit, ne ujema i roki za strokovne izpite v tistem letu, sme izpitna komisija dovoliti opravljanje strokovnega izpita tudi pred takim rokom. 11. £len Strokovni izpiti se redoma opravljajo trikrat V letu, in sicer v marcu, juliju in novembru. 12. Člen Dva meseca pred rokom, doloSenim v prednjem členu, mora pripravnik vložili prošnjo za pripustitev k izpitu pri starešini svoje organizacijske enote, ki jo takoj pošlje izpitni komisiji. Prošnji mora kandidat priložiti opis važnejših strokovnih del iz svoje prakse s kritičnimi pripombami. Na proinji za pripustitev k izpitu, ki jo vloži kandidat, zapiše starešina oiganizacijske enote, kakšno strokovno gozdarsko izobrazbo iroa kandidati kjer je bil v pripravniški službi in koliko časa, kakšno delo je opravljal in s kakšnim uspehom, 13. člen Dan in čas Izpita določi v sporazumu s predsednikom komisije kadrovski sektor, ki o tem pismeno obvesti predsednika, izpraševalce, delovodja in kandidate preko njihovih uradov najmanj 15 dni pred izpitom. Če je kdo od izpraševalcev zadržan in ne more priti k izpitu, mora a [em pravočasno obvestiti predsednika izpitne komisije. I^. e)cn Kandidati, ki opravljajo iipit, imajo pravico do povračila potnih stroškov iz državne blagajne po predpisih za službena potovanja. Če prispe kandidat v krsj, ki je določei) za opravljanje izpila, pa bre^ opravičila ne pride na izpit, nima pravite do povračila potnib stroäkov, 15. cieo Strokovni izpit je pismen, uslmen in prakitičen. Ustni ixpit sestoji iz splošnega in strokovnega dela. Na izpitu se ugotovi praktična in teoretična izobrazba kandidata ter njegova sposobnost za gozdarsko stroko. 16. člen Ko izpraša izpitna komisija kandidata, odloči na podlagi sploSoega uspeha, da je napravil kandidat iipit z odličnim, pravdobrim ali dobrim uspehom oiiroma da ga ni napravil. Ocene pismene naloge in ustnih odgovorov se določijo z večino glasov. Enako se odloči tudi o uspehu izpita. Če je itevilo glasov enako, odloči predsednikov glas. Uspeh izpila se takoj sporoči kandidatu. Če kandidat izpit napravi, se m\j izda spričevalo, ki podpišeta predsednik in delovodja. Obrazec spričevala predpiše minis'ter za gozdarstvo FLRJ. 17. člen Pri izpitu vodi delovodja zapisnik, v katerega vpisuje: kraj in datum izpita, priimek, ime in poklic predsednika, članov komisije in delovodje ter kandidata, pismeoo nalogo in izpitno oceno. Zapisnik podpišejo predsednik, člani izpitne komisije in delovodja. Poleg zapisnika se vodi Ša posebna knjiga, v katero se vpisujejo vsi izpiti ki se opravljajo po določbah tega pravilnika. V knjigo se vpiše datum izpita, ime, priimek in poklic kandidata ter ocena, s katero je izpit r^apravil. 18. Člen Kandidati se pred začetkom izpita prijavijo predsedniku izpitne komisije, da se ugotovi istovetnost. Če začne kandidat opravljati izpit pa nato odstopi, se šleje, da izpita ni napravil, 19. člen Pismeni izpit se opravlja iz skupin, navedenih v 23. členu tega pravilnika, izpit se opravlja iz vsake skupine posebej in traja nepretrgoma (štiri ure). 20. Člen Pred pismenim izpitom sestavi izpitna komisija iz vsake skupine strokovnega dela izpita po tri vprašanja, ki jih predsednik vsako posebej zapečateno hrani do izpitnega dne. Nepo.^redno pred samim izpitom potegne eden izmed kandidatov pismeno nalogo iz skupine, iz katere se opravlja izpit. 21. čleD Kandidati smejo na pismenem izpitu uporabljati gozdarski koledar, logaritemske tabele, zakone, uredbe in pravilnike, Po predlogu izpitne komisije sme minister za gozdarstvo FLRJ dovoliti tudi uporabo kakega drugega priročnika, če .je objavljen. Pisanje pismene naloge nadzirajo izmenoma člani komisije po razporedu ki ga določi predsednik. Kandidat, ki poprej dokonča svojo nalogo, mora takoj zapustiti izpitni prostor. Ce kandidat v štirih arah ne napiSe svoje naloge, jo odda nedokončano. Ko kandidat odda pismeno nalogo, mora oddati tudi morebitni koncept, čc ga je pLsal. član komisije, ki je navzoč pri pismenein i^itu, mora podpisane pismene caioge zbrati in izročiti" predsedniku, te pa jih izroči izpraševalcu zadevne skupine v oceno, 23. člen Po pismerLem izpitu opravijo kandidati ustni izpit. Program ustnega iipifa obsega sploäni in posebni (strokovni) del. Program za splošni del izpita predpiše komite za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti pri vladi FLRJ, 23. člen Strokovni del ustnega izpita sestoji iz štirih predmetnih skupin, in sicer; I, skupina: a) ustvaritev, gojitev in varstvo gozdov, ter s tem v zvezi raetearologLj« s klimatologijo, pedologijo, gozdna zoologija in gozdna botanika; b) izraba stranskih gozdnih proizvodov; c) pogozdovanje krasa, go!iča.v in živega peska ter melioracije; č) lovstvo in ribištvo, II, skupina; urejanje gozdov in dendrojnetrija. III, skupina; aj izraba glavnih gozdnih proizvodov: organizacija dela, manipulacija pri sečnji, predelavajiie okroglega lesa in lesnih sortimentov v gozdu in pri prevozü; b) industrijska predelava lesa; organizacija delovnega postopka pri predelavi lesa, delovni in pogonski stroji, sorlimentl predelave; c) industrijska predelava stranskih gozdnih proizvodov: organizacija delovnega postopka, delovni in pogonski stroji, izdelki; in č) vnovčenje gozdnih proizvodov in izdelkov. IV, skupina: a) geodezija, b) gradbeništvo v gozdarstvu, gradnja zgradb, ki so potrebne za gozdno gospodarstvo, projektiranje, trasiraoje in graditev gozdnih prometoih objektov (poli), dr£, vzpenja.č in žičnic, železnic, vodnih poti in drugo. c) urejanje t]udournikov. Ustni izpit se opravlja pred vso komisijo in traja najdlje tri ure. Pri izpraševanju upošteva komisija smer kandidatovih študij ter vrst« in obseg prakse, 24. člen Praktični izpit iz strokovnega dela izpita se opravlja po pismenem in ustnem izpitu aa terenu pri kakem urejenem naprednem gozdnem gospodarstvu. Kraj, Čas in trajanje praktičnega izpita določi izpitna komisija. Pri praktičnem izpitu je navzoča vsa komisija, sprašujejo pa isti izpraševalci kakor pri ustnem izpitu. 25. člen Ko pripravnik naprav: strokovni izpit, se razporedi v začetni poklic iz skupine poklicev, za katero je predpisan strokovni izpit. B, Strokovni izpit za pripravnika s srednjo gozdarsko ali njej enako izobrazbo 26. člen Pripravniki s srednjo gozdarsko ali tej enako izobrazbo opravljajo pripravniški strokovni izpit po programu navedenem v 23 členu tega pravilnika, in na način, ki je določen za pripravnike s fakultetno gozdarsko izobrazbo, te, da se obseg izpraševanja giblje v mejab njihove šolske izobrazbe ter v okviru učnega načrta in programa za srednje gozdarske šole Projektiranje pri tem ne prihaja v p oš te v. C. Strokovni izpit za dosego poklica 27. Ekn Pravico da opravljanja, strokovnega izpita zz. dosego višjega poklica, imajo 1, gozdar in vilji gozdar, ki sta dovršila srednjo gozdarsko Jolo in 2. nižji gozdarski tshnik, gozdarski tehnik in vi£ji gozdarski tehnik, če so dovršili gozdarsko lakulteto aJi imajo njej enako gozdarsko visokošolsko izobrazbo 28. člen Višji gozdarski tehnik se postavi la gozdarskega svetnika ali vijje^a gozdarskega svetnika na podlagi ocene strokovne komisije. Komisija sestoji iz petih članov, od katerih je eden predsednik. Člane komisiji imenuje minister za gozdarstvo FLRJ iimed znanstvenih, delavcev in višjih uslužbencev gozdarske stroke, Komisija se sestavi po predlogu starešine organizacijske Enote, Ta mora prošnjo kandidata, ki ji priloži spričevalo o dovršeni sredr\ji gozdarski Šnli v izvirniku ali overjenem prepisu in odločbo o postavitvi za višjega gozdarskega tehnika, poslati ministrstvu za gozdarstvo FLRJ. Komisija določi temo z glavnega strokovnega področja kandidata, Kandidat jo mora obdelati in poslati komisiji v petih izvodih najpozneje v treh mesecih Pri obdelavi teme sme kandidat uporabljati tudi morebitna svoja tiskana dela. 29. člen Predsednik komisije določi po prejemu pismenega izdelka najpozneje v 15 dneh ustni izpit ter pozove nanj katididata in člane izpitne komisije. Ustni izpit sme trajati najdlje dve uri. Obsega vprašanja iz gozdarske problematike, ki jo je kandidat obdelal v svoji pismeni temi. Na izpitu se mor^ ugotoviti, ali razpolaga kandidat z visokifa znanstvenim in strokovnim znanjem, ki se zahteva za gozdarskega svetnika In višjega gozdarskega svetnika. Ocena se odloči z večino glasov in se glasi »napravil« ali oni napravila. in. Pogoji za dosego poklica v gozdarsW stroki 30. člen Za nižjega gozdarskega inženirja in v poklice, ki so višji od njega, more biti postavljen samo tisti, ki ima gozdarsko iakulteto ali njej enako visokošolsko gozdarsko izobrazbo in strokovni izpit. Izjeme so v drugem odstavku 5. člena temeljne uredbe o gozdarski stroki, Poklic višjega gozdarskega tehnika višjega gozdarskega inženirja in od tega višje poklice morejo doseči u.tluzbenci po oceni .itrokovne komisije, v kateri so strokovnjaki in organ personalne službe. 31, Člen 2a nižjega gozdarskega tehnika in v poklice višje od njega morejo biti postavljeni: a) pripravniki, ki so dovršili srednjo gozdarsko šolo iti napravili strokovni izpit za nižjega gozdarskega tehnika; b) višji gozdarji, ki so dovršili sredn]'! gozdarski tečaj in napravili strokovni izpit za nižjega gozdarskega tehnika, IV. Strokovni tečaji 32. Člen V gozdarski stroki se ustanovijo strokovni tečaji, in sicer: 1. nižji gozdarski tečaj s stopnjo nižje gozdarske Šole. 2. srednji gozdarski tečaj s stopnjo srednje gozdarske šole. Nižji gozdarski tečaj traja najmanj 6 mesecev, srednji gozdarski tečaj pa 18 mesecev, Prošnja, za sprejem v tečaj sc naslovi jia ministrstvo za. gozdarstvo FLRJ. Vloži se prclto starešine organizacijske enote, ki (c odpoilje rnitiistrstvu s svojim mnenjem in predlogom. V srednji gozdarski tečaj morejo biti sprejeti uslužbenci, ki so prebili najmanj 5 let v terenski službi kot viSjt gozdarji, Za nižji gozdarski tečaj je potrebno pole^ pogojev, ki se zahtevajo po za-koriii o državnih uslužbencih, tudi to, da je uslužbenec zadostil vojaški obveznosti. Sprejem kandidatov v tečaj dovoli ministrstvo za gozdarstvo FLRJ, ki ludi, določi kako se tečaj priredi in vrši. Za poklic gozdarja je potreben gozdarski tečaj nižje stojjnie in izpit. Višji gozdar lahko postane nižji gozdarski tehnik, če dovrši gozdarski tečaj srednje stopnje in napravi izpit za nižjega gozdarskega tehiiika, 33. čien Učni načrt na lečajih obsega splošni in strokovni del ter strokovno prakso. Učni program za splošni del sestavi komite za zakonodajo In izgraditev ljudske oblasti pri T/ladi FLRJ, učni program za predmete strokovnega dela tečaja pa ministrstvo za gozdarstvo FLRJ. 34. člen Voditelja tečaja in predavatelje za posamezne strokovne predmete določi minister za gozdarstvo FLRJ izmed zveznih gozdarskih ."strokovnjakov. Minister za gozdarstvo FLRJ določi tudi kraj, kjer naj se tečaj vrši. Predavatelja iz splošnega dela določi v sporazumu z ministrom «a prosveto zadevrie ljudske republike. 35. elen Stroški za tečaj gredo v breme ministrstva za gozdarstvo FLRJ, ki tudi določi kako se tečaj priredi. 36. člen Izpitno komisijo sestavljajo vodja lečaja kot predsednik in predavatelji na tečaju kot člani izpraševalci. Delovodja izpitne komisije je eden izmed Članov izpraševalcev, ki ga določi predsednik. Ocene na izpitu so^ j.odlično>i, >prav dobro«, »dobroj in »ni napraviU. Komisija odloča o oceni z večino glasov, če je število glasov enako, odloči predsednikov glas. 37. člen Delovodja, izpitne komisije vodi zapisnik o njenem delu io opravlja vse upravne zadeve, ki so v zvezi z izpitom V izpitni zapisnik se vpiše; ime, priimek in poklic predsednika, članov izpitne komisije, delovodje in tečajnikov-učencev, ki opravljajo izpit. 33. člen Če tečajnik pade pri izpitu, ga sme ponavljati po treh mesecih', če pa ludi dntgic pade, se šteje, da tečaja ni dovršil. 39. člen Ko tečajnik napravi izpit, mu izpitna komisija izda spričevalo, da je dovrši! tečaj in napravil izpit. V spričevalo navede ocene iz posameznih predmetov, To spričevalo je dokaz o strokovni šolski isobrazbi, v gozdarski stroki, 40. Člen Srednji gozdarski tečaji se za zvezne uslužbence vrše v srednjih gozdarskih Šolali. Poprej je treba dohiti soglasje republiškega ministrstva za gozdarstvo, pod katerega vodstvom je Šola. 41 člen Za strokovno izpopolnjevanje uslužbencev gozdarske stroke se smejo prirediti od časa do časa tečaji. Naloga leh tečajev je, da se gozdarski uslužbenci seznanijo i najnovejšimi pridobitvami znanosti in njihovo praktično uporabo t posamcinih panogah goidarEke stroke. Trajanje m načrt tečaja določi starešina, ki je pristojen za nastavitev. Na podlagi takega tečaja se nc dobi poklica, pat pa se upošteva tečaj pri dosegi višjega poklica. V, Prehod iz stroke v stroko Z s pripravnike 42. člen Pri prehodu ii druge stroke v goadarsko stroko je potrebno, da ima pripravnik strokovno oziroma šolsko izobrazba, ki je predpisana za gozdarsko stroko, irt da ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit. Pripravniku se sme priznati prejšnja pripravniška siužba, V tem primeru se trajanje staža določi po sorodnosti dela v prejšnji in v gozdarski stroki ter po pripravljenosti pripravnika za isipit. Celotna pripravniška služba pa ne sm« biti krajša od dveh tretjin pripravniške službe za gozdarsko stroko. Po prehodu v novo stroko pripravnik ne opravlja izpita ii tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil pri prejšnjem strokovnem izpitu. 43. člen Pripravniku, ki je strokovni izpit napravi) pred prenehanjem sltižbe, se ta prizna oh zopetni vrnitvi v službo, če prekinitev ni daljša od šestih mesecev 44. člen Prehod iz druge stroke v gozdarsko stroko je dopusten, če ima uslužbenec, ki preide, strokovno izobrazbo, ki je določena za uitrezen poklic gozdarske stroke, in če ob koncu določenega roka napravi strokovni iipit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od dveh mesecev in ne daljši od enega leta. Ko napravi uslužbenec izpit, se postavi v določen poklic, Do te postavitve obdrži uslužbenec plačo svojega dotedanjega poklica. Uslužbenec ne opravlja v gozdarski stroki iipita iz tistih predmetov, iT. katerih ga je že napravil v prejšnji stroki. Ce dobi uslužbenec pri prehodu iz druge stroke v gozdarsko stroko kak višji poklic. la katerega ni predpisan sirokovni iipit, mora opraviti strokovni izpiti ki je določen za začetni poklic iz določene skupine poklicev. 45. člen Strokovnega izpita ob prehodu iz druge stroke v gozdarsko stroko ni treba opravljati uslužbencem, ki pridejo za vodilne uslužbencc, kakor tudi ne uslužbencem, ki preidejo zaradi posebne sposobnosti in službene potrebe. Prav tako so staža tn izpita lahko oproščeni uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije dokazano izobrazbo in prakso z& dela določenega poklica. Končne določbe 46. člen Prevedeni pripravniki morajo opraviti strokovni izpit po določbah tega pravilnika, Ce je pripravniku pretekel rok pripravniške službe ah mu je do preteka roka ostalo premalo časa, da bi se mogel pripraviti za strokovni izpit, se podaljša pripravniška služba la toliko časa, kolikor mu je potrebno za pripravo za izpit, vendar najdlje 6 mesecev. 47. čten Ce uslužbenec ni opravil strokovnega iipita ali če ixpit, ki ga je napravil, ne ustreza izpitu, ki je predpisan za poklic, v katerega je preveden, mora strokovni izpit oziroma dopolnilni izpit napraviti v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika. 48. člen Po oceni strokovne komisije se smejo strokovnega izpita po prednjem členu po predlogu organa, ki je pristojen za nastavitev^ oprostiti vodilni uslužbenci kakor tudi uslužbenci, ki imajo potrebno strokovno prakso in sposobnost la opravljanje dela določenega poklica oziroma funkcije. 49. elcn Obstoječi posebni strokovni tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami o strokovnih tečajih ii lega pravilnika, 50. člen V vsakem knnkrctnem primeru odloči strokovna komisija, kateremu strokovnemu izpitu iz tega pravilnika ustreza že ipoložen izpit, 51. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem lislu Fed.erativne ljudske republike Jugoslavije, Št. 42S Beograd 2 marca 1948. ' Minister za gozdarstvo: Dr Voso čiibrilovič s, r. Strinjam se! Predsednik Komiteja za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti pri vladi FLR.I Edvard Kordel) s.r. Ljudsko posojilo bo pokazalo uspeh vseh množičnih organizacij in zrelost vsakega posameznika Književnost »Šumarski list« Glasilo Šuraarsldli sekcija Drustava inženjera i tehničara FNIIJ. Godište 71. Zagreb 1947. »Naš ,äumarski list', ki iiKaja že 72 lel, nikoli ni bil v obupnejšem položaju kol je bil lani. Tu v prvi vrsti mislitn na snov, ki jo list Itevilke v številko prinaša. ,Šumarski lisL' ni pogodu samo vam iz drugih ljudskih republik, Letnvee De ugaja tudi cam iz Hrvatske in iSe celü sam urednik ni zadovoljen 2 njim. Naše najstarejše strokovno glasilo po^reSa aktualnih, dobrih in stvarnih Članko-v, strokovno in ideoloäko pravilno usmerjenih. Listu manjkajo dobri sodelavci ia svetovalci ne samo iz Hrvatske, ampak tudi iz drugih ljudskih republik, posebno iz Bosne, Srbije in Slovenije, ki bi pošiljali dokumentarne članke, sestavke in strokovne reportaže o uspehih na terenu in o porneinbnejših delih v goidocm gospodarstvu.« To so besede tajnika zagrebške gozdarske sekcije DIT-a ob priliki konference gozdarskih sekcij DITa 6. in 7, decembra 1947 v Zagrebu, ki pa podajajo razločno sliko o težavah, v katerih je list, in so obenem izraz odkrite avtokritike našega skupnega dela. Mi bi lahko tem besedam dodali le to, da mnogi strokovni list! niso v dosti boljših ra.zmerab ir da je [o splošen pojav, ki .jc nastal zaradi likvidacije starega in ustvarjanja novega življenja, v tem pa je treba vsej naši dejavnosti, postaviti popolnoma nove temelje, na katerih se bo ob sodelovanju vseh pozitivnih sil izgradila socialistiina družba. Iz teh vzrokov ne pišejo v list stari, sicer izkušeni in strokovno dobro podkovat*! sodelavci; ideološlta preusmeritev jim jc pretežka. Po podatkih, ki jih imam od urednika, hočem v naslednjem našteti nekaj značilnih pomanikljivosti, ki jih kaže listu v priobčitev poslano gradivo. Ti nedo-statki so v glavnem sledeči: pornanjkanje tematike in negotovost v obdelavi, ki ju povzroča neorientiranost avtorjev v novi stvarnosti; mehanično kopiranje izsledkov, znanih iz literature, zaradi svoje pogumne zamisli in racionalne ter enostavne izvedbe; pomanjkanje Široke prakse in povezave s terenom, zaradi česar pisci česio obravnavajo že obdelane probleme, ne vidijo pa nove problematike, ki se poraja na terenu ob aplikaciji planskega gospodarstva, posebno v gozdni produkciji in pri gojenju gozdov ob povečanih produkcijskih nalogah, ]z vsega omenjenega sledi, da bo treba precejšnjega truda vseh članov gozdarskih sekcij DIT-a, da. bo naše strokovno glasilo, ki je zveznega pomena, doseglo dostopno strokovno raven. Bodi to obenem poziv vsem strokovnjakom v Sloveniji k sodelovanju v nSumarskem listU"! Naše poročilo pa ne bi bilo popolno in objektivno, ko ne bi upoštevali ogromnih naporov urednika in pomožnega redakcijskega odbora pri delu za dvig »Su-marskega lista". To delo se pozna zlasti pri zadnjih številkah; tako lahko mirno trdimo, da je »Sumarski list* od Uevilke do Številke vsebinsko boljši in bogatejši, Posebne omembe so vredna »Saopčenja« v 12, ISevilki, k! s svojo aktualnostjo in pestrostjo list zelo poživljajo. Želeti je, da bi ta rubrika ostala tudi v prihodnjem letniku. Kljub v uvodu navedenim pomanjkljivostim je v listu dosti člankov, ki zaslužijo vso pozornost. Med njimi je treba posebej omeniti naslednje; 2, številka: Ing, R. R a d i v o j e v i č razpravlja v članku »Impregnacija bukovih pragova pakurorai o izsledkih prvih poskusov impregnacije pragov s pa-kuro (mazut, visokovredni Ostanki olja, ki ostajajo pri destilaciji surove naftej. Ti poskusi pomenijo nov korak v naši gospodarski osamosvojitvi. V članku aJedan nov model klijala za šumsko setnei podaja ing. I. Soljanik, opis doma izdelanega modela, primeren za znanstvene institute in selekcijske postaje. 3, tn 4. Številka: log. P. Z i a n i. je v članku »Privatni Sumski posjed i zadrugarstvo« resno obdelal problem gozdnega zadružništva in kritično pretrese! ludi situacijo v Sloveniji. Ing. R, Benič: tiZadaci šuinarstva u petogodišnjera planu razvitka narodne privrede FNRJ u godinama 1947 do 1951« podaja kratek Številčno podkrepljen pregled o naporih, ki jih bo gozdarstvo vložilo v petletko za dvig industrijske in življenjske ravni naše države Ing, V, B e 1 t r a m ; »Borov prelac» razpravlja o interesanlnih opažanjih o biologiji borovega prelca, ki postav- Ijajo ukrepe v borbi proti nicmu v novo luč. Grajati pa je treba tiskarsko stran članka, ki sc — prckrnjen — v isti številki trikrat nadaljuje. 6. številka je posvečena proslavi stoletnice tiašega gozdarstva; iiSla je ob I, posvetovanju gozdarskih inženirjev in tehnikov FLRJ, ki se je vrSilo 6. do 7. julija 1947. Med drugim prinaša članek in^. M. Brinarja -Perspektive razvoja šilmarstva u vezi petogodišnjeg plana raüvitka narodne privrede FNRJ«, ki dialektično obravnava osnovna načela prediocialisticrega gozdarstva. 7. in 8. številka vsebujeta poročila o posvetovanju gozdarskih inženirjev in tehnikov FLRJ z resolucijo. Ing. P. Ziani priobčuje zelo zanimivo itudijo sO osnovama organizacije nauäno istraživačkog rada u šumarstvu«, v kateri podaja navodila za usmeritev gozdarskega znanstvenejja raziskovalnega dela v FLRJ % pogledom na splošni značaj gospodarstva v posameznih pokrajinah naše države. 9, številka; jng. P Fuk^rek opisuje v članku »Nekoliko podatka o tilo-vini« lastnosti rasline Pefteria ramentacca Sieb, in njen naravni areal. Ra.'itlina je zelo pomembna za pogozdovanje Krasa. fO. in 11. številka; Ing. V, B e I t r a m daje s člankom »Kalcifikacija i Suma* pobudo, da bi se poskusi s kalcifikacijo začeli izvajati tudi pri pogozdovanju. V 12, številki razpravlja ing, J. Drakulič »0 primeni mehaničkih pilaiT kako bi se dale uporabiti mehanične žage pri izdelavi lesa v gozdu v aaijli razmerah in v zvezi z nalogami petletnega plana, C i i* 1 d i « I »Narodni šumar« 1947, lelnik I, V 5, in 6, številki lanskega letnika »Gozdarskega veslnika-i smo obvestili naše čitatelje, da je začel izhajali »Narodni iumar«, list za strokovno izpopolnjevanje pomožnega gozdarskega osebja in propagando gozdarstva. Izdaja ga Ministrstvo za gozdarstvo LR BiH. Na [, gozdarskem posvetovanju v Zagrebu je bilo sklenjeno, da bo «Narodni šumar« organ pomožnega osebja vse FLRJ, da bo torej zveznega značaja za teritorije s hrvatskim in srbskim jezikom. S 5. in 6, številko je zaključen I, letnik «Najodnega šumaiair. Ob tej priložnosti mu želimo, da bi kljub razumljivim začetniškim težavam dosegel v naslednjih letnikih äe lepše uspehe: predvsem, da bi bilo gradivo obdelano Se bolj načrtno, da hi bila navodila še bolj konkretna jn da bi bile v listu zadosti poudarjene aktualnosti, drobne vesli, nasveti in podobno. To mu bo dalo bolj živo vnanjo podobo, k: je privlačnejša za osebje z nižjo strokovno kvalifikacijo, kakor rwonotonost, suhoparno urejevane strokovne revije. Iz istih vzrokov bi bila zaželena boljša tehnična oprema; papir, presledki med članki, reprodukcija fotografij itd. Naše čitatelje bodo posebno zanimali naslednji članki: Številka 2 «Prava i dužnosti čuvara šuma — lugara in kontrolnog lugara ki je po ing, Kazan.skem prevedel ing. M, L j u j i č. Številka 3, ing. B. Jovkovič; »Sta se ne sme zaboraviti prilikom iivodje-nja radova u rasadniku« z nadaljevanjem v štev, 4. m 5—6, M, Jokanovič; sLjekovito bilje u našoj privredi». Ing. P, Fukarek: »Uzgoj i razmnožavanje kanadske topole«. N. N, Za v jalov; hPotsjetnik za drvosječe« (prev. iz ruščine ing. A. P.). Ing. D T e r z i e ; )>SmoUrenjc — 'nova grana šumske radinosti-. Številka 4. Ing. P. Fukarek; »Melioracija šikara, šibljaka i zakržljalih ostataka šuma--, i=Pred početkom jesenjih radova na poštimijavanjii», =Pred po-čelkom jesenjih radova na pošumljavanju«, »Prirodna hiljevišta'*. Ing. V. Eel-tram: »Koza glavna prepreka obnove krSa». ^M. Djukič; ^Našc dužnoslj«. Ing, M. S imun o vid i vSlučaj Alije Kevriča-i. Številka 5. in 6. je posvečena štednji z lesom. Izmed prispevkov v tej številki je zanimiv zlasti Članek ing. H. Bufukalida: «Ruska treska«, le Skoda, da mu manjkajo čisto tehnični in računski podatki. Lepo je po Vorreiterju obdelan Članek ing. P. Fuksreka: »Upotreha piljevina kao goriva^. Članka ing. Bel-trama posebej ne omenjam, ker je ista vprašanja že predhodno obdelal v »Gozdarskem vestnikufl. Želeti bi bilo, da bi bil problem slednje z lesom konkretneje in precizneje obdelan, posebno v pogledu tehničnih in ekonomskih elementov. C i vi dini Slrücl 11 js 1002 neobdelan les — tehniskt dobavni pogoji 111 322 Hlodi za žaganje Itaito v osti A spadajo v tretji debelinski razred in dalje z najmanjšo dolžino 3 m, brez napak, 1J 1,323 Hlodi za žaganje kakovosti B spadajo v 3. debelinski razred z najmanjšo dolžino 2,00 m, brez napak, 111.324 Dovoljena je zasukanost do 4 cm na 1 dolžinski meter 111.33 Bukev (Fagus silvatica) Posekana pozimi ali poleti. Les zimske sečnje mora bili dobavljen najkasjieje do 31. maja; les poletne sečnje pa je dobaviti najkasneje 4 tedne po sečnji. 111.331 Hlodi za furnir so kakovosti F od 5. debelinskega razreda dalje 2 najmanjšo dolžino 2,00 m. Dovoljeno je: 111.331.1 Zdrava rjava pačrnjava (jedro) do '/s površine premera na tanjšem koncu. Izključeni so hlodi zvezdasto ali ten-ino ostro obrobljeno črnjavo. 111.331.2 Napake v srcu do premera na tankem koncu; toda kubaturo napak jc odšteti od kubature hloda. 111.331.3 \0% kubature dobavljenih hlodov iz 4. b debelinskega podrazreda. Ti blodi morajo biti brez napak, zdrava rjava pačrnjava pa le do '/3 srednjega premera. 111.331.4 Za furnir nesposobni del koreniČnika s tem, da ga odštejemo od hlodove dolžine in zaračunamo kot žagalni hlod (hlod za žaganje). Za mero jemljemo samo zadnji del skrajšanega hloda, 111.332 Hlod« za luičenje so kakovosti L iz 4, debelinskega razreda in dalje, načelno z najinanj§o dolžino 2,00 m in dalje. Slepe grče so izključene. Dovoljenoje; 111.332.1 Zdrava rjava pačrnjava do površine prereza na tankem koncu. Izključeni so hlodi z zvezdasto ali temno, ostro obrobljeno Črnjavo. 111.332.2 Votlo, gnilo aH okrožljivo srce do največ 10 cm premera brez bonifikacije. 111.332.3 10% kubature dobavljenih hlodov mora biti iz 3. debelin-s-kega razreda, 111.333 Hlodi za žaganje so hlodi kakovosti AB, ki spadajo v 2, b debelinski podrazred in dalje, z najmanjšo dolžino 2.00 m in več. Modaljcvanje sir. ti ' ________i Stnii 13 js 1002 neobdelan les — tehniški dobavni pogoji Dovoljenoje; 111.333.1 Zdrava rjava pačrnjava do prereza hloda na tankem koncu. Izključeni so hlodi z zvezdasto pačrnjavo in prav tako hlodi s temacp ostro obrobljeno pačrnjavo do 4. de-beUnsItega razreda, 111.333.2 Votlo, gnilo aH okrožljivo srce Va premera na tankem koncu. Kubaturo napak je odSteti od kubature hloda. 111.333.3 Ravne razpoke v eno in isto smer na obeh koncih, ki ne smejo biti vse skupaj daljše od premera na debelem koncu Moda, 111.334 Hlodi za žagaoc pragove spadajo v 2. b debelinski pod-razred in dalje z dolžinami 1-80, 2.30, 2.50 in 2.60 m in njihovi mnogo-kratniki. Morajo biti ravni in zdravi Dovoljeno je; 111.334,1 Zdrave grče ne ^lede na število in velikost; druge napake, ki ne izključujejo izdelave v pragove in prav tako zdrava rjava pačrnjava, ki ne bo zavzemala na žaganih pragovih več kot 50% površine prereza. 111,34 Beli jeseo (Fraxinus excelsior) posekan samo pozimi.' 111.341 Hlodi za furnir so kakovosti F iz 4 debelinskega -razreda in dalje. Dolgi so 1,80 m in več. Dovoljeno je^ 111,341.1 Rjava črnjava do I/4 premera na tankem koncu hloda, 111.342 Hlodi za žaganje kakovosti A spadajo v 3. debelinski razred in dalje z najmanjSo dolžino 3.00 m. * Dovolj e-no je; 111.342.1 Zdrava rjava črnjava do '/= premera na tankem koncu hloda. 111.342.2 10% kubature dobavljenih hlodov sme imeti dolžino 2,00 do 2,90 m. 111.342.3 Dve srci brez bonilikaoij, če ni medsebojna razdalja od sredine do sredine srca večja od 5 cm. Taki hlodi morajo biti dolgi najmanj 3.10 m. Večji razmak srca moremo boniCicirati. 111.342.4 Rakaste izrasHne do 10^ hlodove dolžine. Dolžino iz-rasliae odštejemo od dolžine hloda. NfidlLltcVlAjc P Resolucija druge konference kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov slovanskih in drugih Ijudskodemokratičnth držav, ki se je vršita od 3. do 9. maja 1948, leta v Pragi Konferenca je po pre&oji vprašanj, postavljenih na dnevni red, sklenila sledeče: I. 1. Želeti je, da bi In&titut za mednarodno sodelovanje v kmetijstvu in gozdarstvu v Pra0 (MIZ — Üstav pro mezindrodni spolaprdci v zemedelstvi a lesnictvi v Fraze VII, Kostelm 44) bil or^an sodelovanja, iniormacij in izmenjave raziskovanj specialistov v vprašanjih kmetijstva in gozdarstva slovanskih in drugih ljudsko-demokratičnih držav, MIZ lahko sodeluje tudi z naprednimi organizacijami in posameznimi osebami drugih držav po soglasnem sklepu redne konference., 2. Konferenca vidi osnovne naloge MIZ-a v naslednjem: a) podpirati napore kmetijskih in gozdarskih sodelavcev slovanskih in drugih ljudsko-demokraticnih dežel pri izboljšanju kmetijstva in gozdarstva z namenom povzdigniti življenjsko raven delovnega ljudstva; b) razvijati informacijsko, statistično in izdajateljsko delavnost o območju kmetijslva in gozdarstva; c) sklicevati posvetovanja in konference o vprašanjih kmetijstva in gozdarstva; č) organizirati tečaje v tistih smereh in specialnih panogah, ki zanimajo slovanske in ljudsko-demokratične države, a tudi posredovati pri pošiljanju specialistov v prijateljske države, ki bi jih potrebovale; d) organizirati vzajemno izmenjavo med demokratičnimi deželami kmetijskih in gozdarskih specialistov, učencev, kmetijske in gozdarske mladine slovanskih in drugih ljudsko-demokratičnih drŽav; e) izkazovati pomoč o izdelavi programa in učnih metod v kmetijskih in gozdarskih uČnih zavodih v slovanskih in drugih ljudsko-demokratičnih državah; f) sodelovati pri dela slovanskih in drugih ljudsko-demokratičnih kmetijskih in gozdarskih znanstveno-raziskovalnih institutov; g) sodelovati pri organizaciji kmetijskih in gozdarskih razstav, ki s? jih udeležujejo slovanske in druge ljudsko-demokratične države; h) izdelovati enotne kmetijske in gozdarske terminologije, izdajati kmetijske in gozdarske terminološke slovarje in klasificirati kmetijske in gozdarske znanosti; i) organizirati in izdajati kmetijsko in gozdarsko bibliografijo slovanskih in drugih ljudsko-demokratičnih deŽel; ]} izkazovati pomoč pri ureditvi vsakoletnih in specialnih konferenc v raznih slovanskih in drugih Ijudsko-demokratičnih državah. Te konference bodo dajale smer MlZ-a o vprašanjih sodelovanja za naslednja leia. Skušnja prejšnjih dveh konferenc kmetijskih in gozdarskih sodelavcev slovanskih in Ifudsko-demokratičnih držav kaže smotrnost izvedbe teh konferenc kot stalnega ukrepa,' k j želeti je, da bi v slovanskih in Ijudsko-demokratiČnih državah bile sestavljene lastne komisije kmetiiskih in gozdarskih specialistov za sodelovanje z MIZ-om in da bi slovansfte in druge ljudsko-demokratične države pošiljale v MIZ sodelavce, po možnosti specialiste, 2a izpolnitev sklepov konference. 77. 1. Značilno za kmetijstvo slovanskih in drugih Ijudsko-demokratičnih dežel (razen ZSSR) je prevladovanje zasebnega sektorja, ki sestoji predvsem iz malih in srednjih kmetijskih gospodarstev. Taka osnova kmetijske produkcije ob različni stopnji ekonomskega in političnega razvoja v različnih demokratičnih državah vodi k razlikam tako v vsebini plana kakor v metodah planiranja. 2. Da se zagotovi izpolnitev kmetijskih planov, je važno, da se ustvarijo neobhodno potrebni materialni in organizacijski pogoji ter ekonomska zainteresiranost kmetov. 3. Orodje plana je kmetijska statistika, ki ima zato pred seboj nove naloge. Da bi izpolnila te naloge, mora odražati dinamiko razvoja in ne samo statično stanje kmetskega gospodarstva. 4. Imeti je smotru ustrezno sistematično kontrolo nad izpolnjevanjem kmetijskih planov, da bi bilo tako mogoče pravočasno ukreniti vse potrebno za odstranitev napak. 5. V Ijudsko-demokratičnih državah se stavijo pred kmetijsko zadružništvo nove naloge; njemu se prepuščajo nove možnosti za razvoj delavnosti na poti k socializmu. Vsaka dežela išče svoje specifične poti k razširitvi in poglobitvi zadružništva, poti, ki ustrezajo specifičnim pogojem dežele. 6. Vprašanja nacionalizacije in mehanizacije kmetijskega gospodarstva se morejo na najboljši način rešiti s pomočjo kmetijskega zadružništva in državnih strojno-traktorskih postaj, 7. Nove naloge kmetijske produkcije zahtevajo poglobitve ekonomskega znanstveno-teoretičnega raziskovanja zaradi pravilnega razumevanja in reševanja problematičnih kmetijskih vprašanj. S. Zaželeno je, da se preko MIZ-a organizira vzajemna izmenjava izkušenj s področja gojenja in urejanja gozdov, planiranja gozdnega gospodarstva ter gozdne produkcije v slovanskih in drugih Ijudsko-demokratiČnih deželah. IIL 1. Da se doseže sodelovanje med slovanskimi in drugimi ljudsko-demokratičnimi deželami je laželeno, da hi bilo po MIZ-u mogoče medsebojno izmenjavati metodiko prirodnih in socialno-ekonomskih pogojev vodstva kmetijskega in gozdnega gospodarstva. 2. Priporoča se MtZ-u, da na podlagi podatkov, ki so mu na razpolago, izdela pregled klimatoloskih analogij slovanskih m drugih ljudsko-demokratičnih dežel ustrezno potrebam kmetijskega in gozdnega gospodarstva. 3. Priporoča se, da se sestavi fenološka komisija iz specialistov za izdelavo norm in instrukcij za ienološka opazovanja vseh omenjenih dežel. 4. Želeti je, da se po MIZ-u organizira izmenjava izkušenj za sestavo metodike agrokemičnih, agrobioloŠkih, agro- in gozdnotalnih raziskovanj. 5. Zaželeno je, da se po MIZ-u organizira medsebojna izmenjava semen, saditvenega in plemenskega materiala. 6. Zaradi rešitve vprašanja o izvajanju ukrepov v borbi proti škodljivcem in boleznim kmetijskih rastlin in drevesnih vrst, posebno proti koloradskemu hrošču, krompirjevemu raku, kalifornijskemu kaparju in lubadarjem je zaželeno, da se organizira sodelovanje po MIZ-u. 7. iVa področju živinoreje je želeti, da se po MI Zu: a) uredi sistematična zamenjava izkušenj o novih metodah krmljenja in raimnozevanja živine in posebej umetne oploditve; b) izdela enotna metoda kontrole in pregleda produktivnosti vseh vrst kmetijskih živali. IV. 1. Zaželeno je, da bi se s posredovanjem MlZ-a v slovanskih in drugih ljudsko-demokratičnih državah organizirala izmenjava uČnih pripomočkov, programov in opreme za učne in znanstvene raziskovalne cilje. 2, V interesu pravilnega vodstva praktičnega in teoretičnega pouka v kmetijskih in gozdarskih nižjih in srednjih Šolah je zaželeno, da bi te bile podrejene ministrstvu za kmetijstvo aH ministrstvu za gozdarstvo, ki sta najbolj zainteresirani na uspešni pripravi kmetijskih in gozdarskih kadrov. 3. Priporoča se, da se da sposobnim učencem možnost napredovanja iz nižjih šol v srednje in iz srednjih v višje, kakor tudi, da se nudi izvrstnim kmetijskim in gozdarskim sodelavcem možnost vstopiti v kmetijske in gozdarske institute po predhodni pripravi in opravljenih ustreznih izpitih. 4, Zaželeno je, da bi MIZ vzel nase iniciativo, informirati slovanske in druge Ijudsko-demokrqticne dežele glede organizacije centrov praktičnega pouka kvalificiranih gozdnih delavcev (zlasti drvarjev in hlodarjev) po vzgledu Češkoslovaške. 1. Tematika {vsebina) kmetijskega in gozdarskega slovstva, radijskih oddaj v vprašanjih kmetijstva in gozdarstva ter vsebina kmetijskih in gozdarskih filmov mora ustrezati osnovnim nalogam razvoja kmetijskega in gozdnega gospodarstva v vsaki slovanski in ljudsko-demokratični deželi in pozivati svoj narod k najbolj uspešni izpolnitvi teh nalog. 2. Zaželeno je, da bi vsebina kmetijskega in gozdarskega slovstva, radijskih oddaj, kmetijskih in gozdarskih filmov služila osvetlitvi naprednih znanstvenih problemov, novejših tehničnih postopkov na raznih področjih kmetijstva in gozdarstva, pa tudi dela raznih kmetijskih zadrug, strojno-traktorskih postaj itd. 3. Zaželeno je, da se določi red vzajemne informacije o kmetijskem in gozdarskem slovstva na sledeči način: a) z izmenjavo bibliografskega materiala, b) s tem, da bulletin fizvestje) MlZ-a poroča tudi o novih naj-odličnejŠih knjigah in Člankih. 4. Predlaga se ureditev vsakoletnega tekmovanja kmetijskega in gozdarskega slovstva slovanskih in l/udsko-demokratičnih deŽel. 5. Konferenca priporoča, da bi se MIZ-a pošiljale v zameno za nlnteragrof-i tudi druge publikacije instituta, vsa važnejša izdan ja s področja kmetijske in gozdarske proizvodnje, kakor tudi statistika in zborniki zakonov in odredb slouanskih in drugih Ijudsko-demokra-tičnih držav. 6. Smotru ustreza ustanovitev stalnih redakcijskih organov za r>lnteragro;ki imajo pretežno alpski in kraški značaj, vrše ti gozdovi i^fredno važno.; varovalno nalogo, Mnogokje samo gozd omogoča človeku življenje,- Smemo reči, da imajo vsi gozdovi v Sloveniji v večji ali manjši meri varovalni značaj: v nižinah in na kraških tleh branijo gozdovi ^doline in naselja pred močnimi vetrovi, v alpskih predelih pa varujejo polja, travnike in pašnike pred vodnim izpiranjem, predvsem pa zadržujejo vlago in tako ugodno vplivajo na enakomeren vodni režim, brez katerega si ne moremo misliti elektrifikacije, ki je za razvoj naše zemlje odločilne važnosti.^) ') Po 11, členu petletnega plana je predvideno za Slovenijo 3MI-kratcio povcčanie v proizvodnji clektričnga toka. Elektrifikacija je v socialis-tičnem gospodarskem sistemu zaradi industrializacije zemlje in za povzdigo življenjskega standarda širokih ljudskih množic izredno važna. Lenin je rekel 1, 1920.: »Komunizem, io je sovjetska oblast plus elektrifikacija zemlje.« Približno dve iretjini evropskega dela Sovjetske zveze spadata v vodozaščitno področje in le redko naseljeni predeli severa in Sibirije spadajo v tako imenovano gozdno-industrijsko področje; takšnih predelov v Slqveniji ni. Vsi dobro vemo, da se od našili gozdov zahtevajo sedaj velike dajatve, To je razumljivo in normalno, ako gledamo s širokega obzorja, zaradi velikih potreb nase ljudske skupnosti, Les ni potreben samo za neposredno izgradnjo naše zemlje, marveč je istočasno eden naših poglavitnih izvoznih artiklov, po katerih dobivamo iz tujine stroje in aparate, potrebne za industrializacijo, Tudi v drugih evropskih deželah se ogromno seka, Slovenija ima še to srečo, da okupator zaradi junaškega odpora partizanov ni posekal naših največjih gozdnih kompleksov, kakor se je to v veliki meri zgodilo v drugih državah. Slika 4. Umetni čisti smrekov gozd na Kranjskem polju (Foto; M. Mehoraj. V goidu je bila izvrSena mala ^ola sečnja. Na poseki se je dvigni! naravni smrekov podmladek. Podmladku je nujno potrebno primešati še druge vrste drevja, ki na tem rastišču dobro uspevajo. Pozneje pa pri čiščenju in redčenju paziti, da ne bo^ odstranjeno vse, kar ni smreka; kajti v čistih smrekovih sestojih postajajo tla vedno slabSa. Od^ojiti je treba zdrav meian sestoj, da zboljäamo tla, in zvečamo prirastek. Pred nami je torej naloga, da po planu predvidene velike sečnje tako pametno razporedimo in izvršimo, da varovalna naloga naših gozdov v celoti ne bo prizadeta in da se bo prirastek lesa s planskimi sečnjami se dvignil, Objektivni naravni pogoji za to so dani. Sedaj pa preidemo h konkretnim glavnim problemom gojenja gozdov v Sloveniji. Glede na pokrajinski značaj teh problemov bomo razdelili Slovenijo v 3 glavne cone; L osrednji del Slovenije s severnimi planinskimi masivi; 2. visoki gozdnati kras; 3. kraško področje v ožjem smislu, K I, Osrednji deli Slovenije in njeni severni planinski masivi imajo pretežno silikatno podlago. Gozdovi imajo tod v glavnem značaj čistih, enodobnih, umetno odgojenih smrekovih sestojev. Vsi večji planinski gozdni masivi na Pohorju, v Kamniških Alpah in Karavankah so bili preje last veleposestnikov, sedaj pa so v državni upravi, V teh gozdovih je bilo gospodarstvo zelo primitivno: gole sečnje in umetno pogozdovanje brez potrebnih gojitvenih ukrepov (čiščenje, redčenje itd,). Ta način gospodarstva z velikimi golimi posekami močno izčrpava tla in ga je treba opustiti. Tkačenko, ivorec današnjega sovjetskega nauka o gojenju gozdov, pravi: »Bolje je ne ustvarjati sestojev kakor puščati jih brez nadaljnje oskrbe, ker v tem primeru vloženi trud in uporabljena sredstva v celoti propadejo, kakor uči izkušnja,« Čisti smrekovi sestoji, zrastli v nižinah na rastiščih, ki za smreko niso prirodna, degradirajo tlä, življenjska sila sestojev pada, zaradi česar izgubljajo naravno odpornost proti boleznim in živalskim škodljivcem, To je splošen pojav v vseh srednjeevropskih državah (Nemčija, Avstrija, Švica, Češkoslovaška), ki so slepo prevzele nemški gozdarski nauk preteklega stoletja, ki je slonel na kapitalističnem načelu maksimalne zemljdške rente, V vseh teh deželah se pojavlja pereč problem konverzije gozdov, .t. j. spremembe Čistih enodobnih sestojev v boljše, prirodnejse. Strokovna literatura je soglasna v mnenju, da je treba te neprirodne sestoje spremeniti v mešane z naravnim podmlajanjem," sestavljene iz drevesnih vrst, ki ustrezajo naravnim pogojem rastišča v smislu modernega rastUnsko-sociološkega pojmovanja,^) Na gre za to,, da bi vzgojili gozdove pragozdnega tipa, marveč da pospešujemo nagajanje gozdov, ki bodo po svoji strukturi in sestavi drevesnih vrst kar najbolje ustrezali prirodnlm pogojem rastišča. Zakaj, le takšni gozdovi bodo dajali največ koristi za narodno gospodarst^ro.') 'I Gleji log. Stanko Sotošck, R a z m i i 1 j a n j a o p o g o i d ö v a a j u (Gozdarski vcstnik 1938, str. 25—27), iog. Vladislav Beltram, Poslovimo se od dcvetna, jstega stoletja (Gozdarski vestnik 1946, str. 41) in ing, Kve-lo:* čermak, Češkoslovaško gozdarstvo (Gozdarski vestnik 1943, str 173—178), ^t To načelo je v skladu z naäitn novim zakonom o gozdovth, kjer beremo v 19. členu; uSeccja gozdov je dopustna sauio na tak način, da ni v Ikodo timnemu pomlajevanju in gojitvi gozda,« Gozdovi teh predelov imajo pa še öiö zelo važno nalogo, a to je njihova vodozaščitna vloga v pogledu elektrifikacije, ko so po petletnem planu glavne električne centrale predvidene v dolinah Save in Sofie. Kako važna je vloga gozdov za regulacijo vodnega režima, jasno Itaže neenakomerno vodno stanje. Soče, katere bazen je skoraj brez gozdov, kar zelo neugodno vpliva ffä kapaciteto elektrarn. Zagovarjamo stališče, da bi bilo potrebno v severnih planinskih masivih izbegavati gole sečnje in jih omejiti le na bolne in nekatere degradirane sestoje, v katerih se predvideva konverzija, ^ Priporočamo 2 vsem poudarkom, naj se gozdno gospodarjenje v imenovanih predelih preusmeri tako, da se bo posvečalo več pažnje redčenju sestojev in da bi se potem po možnosti preSIo na postopno sečnjo, na strmih terenih pa na sečnje v progah, kar omogoča lahek izvoz hlodov brez poškodovanja stoječih dreves in zagotavlja prirodno podmlajanje, K 2. Druga velika cona obsega visoki kras, ki je pokrit z gozdom. Tukaj se opravljajo pretežno prebiralne sečnje. Kraška tla zaradi svojih fizikalnih in kemičnih lastnosti ne smejo biti odkrita, ker sicer močno sonce izžge sprstenino (humus), ostanke zemlje pa odneseta voda in veter; tla ne morejo veČ zadrževati vode, ki hitro odteka, ali pa se izgublja v prepustni kraški podlagi, tako nastaja goli kras, Praksa nas uči, da v zrelih, dobro zarastlih pre-biralnih sestojih sečnja ne sme presegati 40% lesne zaloge. Pri svojih terenskih obhodih pa smo ugotovili, da je .ponekod na izrazito kraškem terenu jakost prebiralne sečnje dosegla celo 80^ ! Praktično vzeto, je bila to že gola sečnja, če upoštevamo zelo kamenit in izpostavljen teren, kjer bo zaradi sproščenega delovanja uničujočih naravnih sil tudi umetno pogozdovanje težko uspelo. Takšne sečnje niso v nobenem pogledu gospodarske. Gre namreč za veliko izgubo prirastka za več let, za velike stroške pogozdovanja, predvsem pa za degradacijo tal, ki se bodo pod ugodnimi pogoji šele po dolgih letih spet popravila. Zato je načelno priporočati prebiralne sečnje na večjih površinah, toda z manjšo jakostjo. Četudi se s tem eksploatacijski stroski nekoliko zvišajo. K 3. Na področju golega Krasa gre v glavnem za umetno pogozdovanje iz varstvenih razlogov. Veliko pažnjo je posvetiti izbiri drevesnih vrst in ras, izvoru in kakovosti semena in tudi načinu pogozdovanja. Ena glavnih nalog Gozdarskega instituta v pogledu gojenja goz-'dov je, da pomaga operativnemu gozdarstvu pri reševanju strokovnih vprašanj glede uporabe gojitvenih ukrepov, pri izbiranju vrst za konverzijo sestojev in pogozdovanje, dalje z dajanjem praktičnih podatkov o hitro rastočih in dobrih domačih in tujih drevesnih vrstah itd. Gre za to, da se poveča proizvodna sposobnost gozdov, da se pri tem čim umneje izkoristijo prirodne sile rastišča, toda, da se s tem izkoriščanjem zemljišče ne izčrpava in varovalna naloga gozda ne zmanjšuje, Književnost Tablice za kubiranje lesa po dr. M, R. Presslerju. Priredil: ing, Mirko SuŠterstč. Založila Glavna direkcija republiškib gozdnih gospodarstev LRS v Ljubljani, Ljubljana 1947. V decembru 1947, leta je Glavna direkcija republiških goidaih gospodarstev LRS v Ljubljani izdala v nakladi 2000 hvodov knjigo dr. M. R, Presslerja »Täbiice« za- kubiranje l^sa«, ki jo je prosto prevedel odnüsno priredil ing. M. Susteriič. Nedvomno sta imela založnik tn prireditelj namen, dati terenskemu gozdarskemu osebju in morda tudi gojeacem gozdarskih iol primerne tablice za vsestransko praktiifno uporabo, t. j. take tablice, ki bi omogočale določevanje kuba-ture vseh mogočih sortimentov različnih oblik in velikosti. Potreba je tudi narekovala, da se čimprej izdaje take tablice, ki bi z ene strani nadomestile razne do sedaj pri nas udomačene nemške tablice, z druge strani pa zadostile nujni potrebi po tablicah s slovenskim tekstom. Sivičcvo »Potjudno navodilo za" tzmeio lesa" s tablicami je namreč razprodano, Logarjeve kubične računice za okrogel, te£.ati in žagan les so pa nepopolne in enostranske ter deloma tudi že razprodane. Sedaj pa poglejmo, če te npve tablice resnično zadoSČa.io vsem zahtevam, ki se danes postavljajo na področju izfcDriSčanja in predelave lesa, in ali so v skladu z današnjimi predpisil ~ Od 7. aprila 1947 je zakonito predpisan Jugoslovanski .ilandard — JS, ki točno določa Sortimente iit njihove nalikosti, Jugoslovanski standard je obvezen za vse rokovalce z lesom. Zaradi tega so uvodna navodila na strani I—VI tablic glede na obveznost JS tako rekoč neuporabna, kajti ne samo, da je oblikovanje in razvrščanje sortintentov popolnoma drugo in da imajo soitimenti v knjigi tudi druga imena, temveč so tudi dimenzije za nekatere Sortimente druge. Tako JS 1001 deli drcvesovino na debiovino, vcjevino, tanko vejevino in panjevino, ne pa na »oblovino in na neoblovino,u kot je deli Pressler. Tudi po načinu uporabe se po JS les de!i na tehniški les, les za kemijsko predelavo in les za kurjavo, ne pa na gradbeni in porabni les ter drva«, a ta zopet na »dolgi gradbeni les, porabni skladovni les in čreslo«. Velikosti za poedine Sortimente, ki so riavedene v navodilih, se zopet glede na veljavni JS razlikujejo tako za tehniški les kakor tudi za drva. Koristne dolžine se morajo sedaj meriti na cele decimetre točno, ne pa na soda Števila v decimelrlh za deblovino, kot je to navedeno v čl. 9 toč, X. b. Presslerjeva navodila dopuščajo merjenje dolžin na decimetre točno samo za krajša debla (hlode) do 5 m doliine. Hlodovino, ki je krajša od 5 m, moramo prav tako meriti v sredini in merjenje na tanjšam koncu, kot [e to po Preb-lerju dopustno, sploh ni predvideno po JS, torej tudi ni dopustno. Razen tega je v prvi vrsti na str. 6 napaka,.v prevodu, kjer se mora beseda n7.a vcje-i pravilno glasiti »za valje«. V 9 vrsti na isti strani pa mora biti "dolžine po 0.2 mi, ne pa po 0.5 m, kot je v knjigi navedeno. Glede na praktično uporabo tabelarnega dela bi se na splošno lahko reklo, da se dajo te tabele, in to nekatere, prav dobro uporabljati, medtem ko so druge le deloma uporabne, a nekatere pa sploh neuporabne in zato prav za prav ne spadajo v to knjigo. Za določevanje kubature okroglih sortimentov je najbolj primerna tablica t, tii določuje kubaturo za srednje premere od 3—100 cm, za dolžine od 1—10 m, z dolžinsko stopnjo 0.1 m. Za današnjo praktično uporabo bi bile te tablice popolnoma zadostne iz razloga, ker se itak morajo vsi sortimeoti meriti z najdaljšo dopustno dolžino do 6 m v sekcijah. Zaradi tega ta tablica tako rekoč za praktična up.orabo in za namen, ki mu naj služi, po določilih JS popolnoma zadostuje, tako da bi tablici Itev. 2 in 3 lahko bi%z škode izpadli. Po tablici 2 Se določuje kubatura debla za premer —100 cm za dolžine od 0,1—0.Q m z dolžinsko stopnjo 0.1 m ter od 10—30 m z dolžinsko stopnjo od 0,5 m. Tablica 3 pa je za iste premerE In. dolžine od 10—30 in z dciliinskcj stopnjo 0,2 m. Prav taka je tablica 4 la smrekove hlode, merjene na zgornjem premeru od 5—^75 cm. premera, dolžine 1—4 m z dolžinsko stopnjo 0,1 m, nepotrebna, ker v JS i^mera na {aojJem premeru sploh ni predvidena, V kolikor pa bi kdo potreboval le podatke, bi si jih iahko sam izračunal na temelju normalnega pada (rastaj premera ia kübaturo čital iz prvih tablic. Tablica 5 je izvleček iz tablice 4 in obravnava isti material za premere od 7—75 cm. ter dolžine od 1—5 m z dolžinsko stopnjo 0.5 m. Bolje bi vsekakor bilo za praktične namene tablice 2—5 zamenjati s tablicami za dolžine do 100 iti z Istimi premeri, ali pa s tablicami za razne dolžine za 1—100 kosov. Tablica 6 za trsno kolje, dolžine 2.3 m z zgornjim premerom od 2—5 cm z debelinsko stopnjo 1 cm za 10—1000 kosov s stevilEno stopnjo od 10—100 kosov prav tako ni uporabljiva za praktične namene, ker so iiamreS po JS piedvidene dolžine 1.25 m, 1.50 m, 1,80 m, 2.20 m in. 2.5 m, srednjega premera 4.5—7 cm. Tablica 7 bi bila v tem sestavu porabna le la razno kolje, kajti za drobni in brusni ks se itak ne sme uporabljati. Hlodovina in brusni les se namreč na tanjšem kraju sploh ne smeta meriti. Te tablice so namreč napravljene za z^oraje premere od 5—15 cm z debelinsko stopnjo t cm in za dolžine od 1—5 m z dolžinsko stopnjo 0,5 m in za 10—100 kosov s številčno stopnjo 1—10 kosov in nato s številčno stopnjo po 10 kosov do 100, Tablice 8, 10 in H so uporabne. Iz njth lahko čitamo kubaturo kolja, timcljevk in si, za spodnje premere, merjene 10 cm nad odsekom od 1—15 s ctintimetrsko stopnjo, za dolžine od 1—20 m z dolžinskim stopnjevanjem 1 m, za Število kosov od 10—100, za dolžine 2—11 m, s stopnjevanjem od 10 kosov, a za dolžine od 4—20 m pa Še poleg tega od 1—10. Od teh tablic jc tablica 10 izvlefiek iz tablic 8-9, tablica 11 pa je sestavljena po debelinskih in dolžinskih razredih, Razpredelnica na strani 134 »Kubična vsebina skladovnega lesa, dtačja (vejevja) in lubja« bi morala biti bolj stvarna ter bi se morale besede »manj«, »največ" in spovpreSnoa zamenjati s konkretnimi Jtevilkami, to je z viSino nadniere. Prav tako bi se seveda morali skladno s tem tudi sortimcnti grupirati kot jih zahteva JS, Tablice 12 a, b, c, d ter tablice 13 in 14 za tesan in žagan les so uporabne, vendar bi bile tablice 14 lahko dosU bolj popolne, kot pa so. Tablice 15, 16 ia 17 sploh ne spadajo semkaj, temveč bi morale biti sestavni det tablic za določevanje kubature stoječega drevja in sestojev. Nekoliko upravičena je edino tablica 15, s katero določujemo temeljnlce za razne premere od O—100, vendar ni neobhodno potrebna. Tablica 16 za obličnlce smreke, jelke, bora in bukve ter tablica 17 za odstotno vsebino vejevine za smreko, bor in bukev pa sploh niso potrebne. Tehnološke tablice 18 so primerne, vendar bi lahko bile popolne. Uporaba tablice I za čitanje temeijcic ni primerna, ker dobimo le te-meljnice na eno ali dve decimalki, kar pa ai dovolj za točno določevanje kubature na dve decimalki, kot to zahteva JS, Zato je treba imeti temeljnice vsaj s tremi, če že ne s štirimi decimaJkarai, kakor je to v navadi. Iz tega bežnega pregleda je razvidno, da Presslerjeve tablice, ki so prvič izšle pred SO leti, v nobenem primeru ne bi smele slepo služiti kot^dina podlaga slovenski priredbi tablic, posebno Še ne zaradi novih doJočil JS, ki so stopila v veljavo najmanj pol leta pred začetkom tiska te knjige. Ta prevod oz, prireditev siuži za vzglSd. kako ne smemo prevajati knjig. Brezpogojno bi bilo nujno potrebno, da dobimo vse praJtfiiae ia uporabne tablice za do-Iočevanje kufeature vseh sortimentov okroglega, tesanega in žaganega lesa, zbrane v eni ali dveh kn.jigah. Pri sestavi takih ta.blic bi bilo treba uporabljati razliEne avtorje, ne pa se slepo držati samo enega in še to zastarelega; danes nanu-e£ praksa zahteva mnogo tablic, ki jih Pressler nima. Drugo poglavje je pa jezikovna plat tega prevoda. Navzlic temu, da je slovenska go^<^a^ska termiaologija še nepopolna in nestalna, bi se marsikatereinu izrazil ali besedi v pcevod.u dalo oporekati Beseda »letve«, gotovo ni primeren izraz za sortiineote pod 15 cm premera 1 m nad spodnjim koncem z vthom ali brez vrha, ki jih Pressier imenuje celo »dolg gradbeni lesa, Preklje, fiiolovke, linieijevkc in si. so bolj primerni izrazi Prav tako ^čreslo* oi od debla odločeno lubje, temveč je lo zmleto (zdrobljeno) smrekovo lubje. Prav tako bi se morala izpustiti beseda »porabni» čoki, okroglice, vejevje, polena, kajti ob danaSnjem izkoriičanju so vsi ti sortimenti v vsaki obliki vedno uporabni. Potrebno bi bilo to naglaaiti le tedaj, ko bi Pressler imet tudi tablice za neporabne čoke, okroglioe itd. Tudi za snjasne« tablice bi lahko naSli primernejši iaraz, n. pr. tablice 2a kubiranje lesne snovi, »trtno« kolje bo treba vsekakor zamenjati s »trsnim« koljem. Letvice so pa brez dvoma glede na dimenzije v tablici 8 fizolovke in hmcijevke. V tablici 15 Je treba izpustiti besedo »krožnih», kajti v gozdarstvu pod temeljnico razumemo vedno povrjino povprečnega okroglega prereza in se danes beseda za prereze drugih oblik ne uporablja, V tehuoloäkih tablicah 18 C bi morali besedi »upad« in »zmanjšanje« zamenjati svoji mesti. Isti primer je v tablici 18 D, kjer bi bilo treba »Ku-rilnost ali razmerje kurilne vrednosti* zamenjati z »Gorilnost aH razmerje gorilne vrednosti« kljub (emu, da sta ta izraza uvedla AdleSič in Sajovic v Fiziki za viSje razrede srednjih Šol. Misiim, da je odveč tolmačiti razliko med kuriti in goreti. Prav tam imamo le tri kurioiitele in sicer: relativna kurilnost raznih lesov, kurilnost je enaka grelni sili (v oklepaju) in relativna kurilnost raznih kuriv. Ing. frmio S ä C r H" Udarniki, racionalizatorji In novatorji, bodite učitelji in vzgojitelji mladih delavcev! Dopisi LOKALNI ORKAN NA ZAPADNEM DELU POHORJA Od razvodaioe pri zgornjem Doliča pa do Dravograda, se vleEe srednje Širok pas ravnine z Misliojo v sredini, ki ves £as obroblja Pohorje na /apadu. Ta ravninski pas je povezan s pohorskim gorovjem po stisnjenih dolgib »grabnih«, na katere se naslanjajo za-oblena, z gozdovi porasla pobočja. Eno takih izhodišč jarkov v ravnino je tudi pri Dovžah, od koder se vijeta levo Ja-DOviäki in desno Turilki jarek, ki oklepata laoblen s svojim ladnjim koucem na Veliko kopo naslanjajoč se hrbet Danes se tu nudi človeku, posebno gozdarju, sHno žalostna slika. Okrog 80 m iirok pas gozda na severni strani pobočja je v dolžini ok. 1,5 km dobesedno uničen, V glavnem je drevje izruvano s koreninami vred, posamezna drevesa, posebno niže spodaj ob potoku, pa so v višini 4—S m gladko odlomljena, Katastrofa je zadela brez razlike vse drevesne vrste; sroieko in bor, jesen, macesen, čreSnjo in dr. Prirodna sila — bil je to orkan — je pritisnila k llom tako stare kakor mlade, do 6 m visoke sestoje. Drevje ni brez reda razmetano, temveč leži v določeni smeri, v glavnem proti scverozapadu. Zgornji rob ploskve obroblja skoraj prema črta, Relativna vijina od grabna do gornjega toba pasu je okrog 4£)—50 m, nadmorska viSina pa 590 m. Na Bekaterih mestih je pas prekinjen, začne pa se spet v ravni črti in v isti smeri na popolnoma novem mestu, Pri-sedäi iz ozkega grabna, se je orkan, ki je povzročil to škodo, porazgubil v pogorju. Zanimivo je, da so sestoji na južnem pobočju ostali skoraj popolnoma nedotaknjeni, Jeprav je bita med njimi zračna razdalja te ok, 100—150 rn. Na to je moglo vplivati le dejstvo, da gozdovi n,3 južnem pobočju ne segajo tako globoko, kot na severnem in je bil tako glavni sunek nižji, Viiiar je v kratkem času izruval ok. 4500 plm lesa, skoraj čiste smreke, v starosy 40—60 let, od cesar odpade na državni sektor otc, 1800 plm, na pri- vatni pa (6 posestnikov) ok. 2700 plm. Razumljivo je, da je s tem gozd utrpel neprecenljivo Škodo, ker je uničeno vse drevje, mlado in staro, in sicer v dobi svojega najvišjega kvantitativnega prirastka, O tem orkanu mi je pripovedoval neki tu stanujoči drvar sledeče: >fDne 9. julija 1947 se je proti večeru od Uršlje gore sem priprav jalo na nevihto. Ozračje ni bilo prevei soparno. Ponoči okrog 23. ure me prebudi močno bobnenje. Mislil sem, da se mt podira bajta. Takoj sem vstal, zbudil ženo in otroke, sam pa Šel pred hiSo, da vidim, kaj se dogaja. Viharni val je prijel v treh sunkih. Prvi stjnek je silno zamajal drevje, drugi je pfipogail obrše skoraj do tal in tretji, najsilnejši, je zlomil vse, kar je bilo nad zemljo. Med tem je straäno buEalo — posameznih pokov nisem razločeval — in vmes je bliskalo, da je bilo nebo stalno razsvetljeno ko po doevi. Lil je dež in padala toča. Vsa ta grozota je (rajala okrog četrt ure, nakar se je vihar spremenil v navadno, zmerno nevihto. Nobene hiSe ali zgradbe po grabnu ni podrlo. Prebivalce je v sploänem prevzel silen strah in trepet. Žal, la izjemen primer prirodne katastrofe v gozdarstvu ni bil takoj po nastanku na podlagi melcoroIoSkib podatkov znanstveno raziskan. Pri pogledu iia uničen pas gozda se zdi, kakor da bi kdo z roko udaril v plitko posodo, napolnjeno z vodo, ki pri tem po zakonu o neprodirnosti teles brizgne na vse strani. Podobno se je moralo zjjo-diti v zračnih plasteh: mrzel težji zrak se je nenadoma zlil v dolino in s silno hitrostjo Iztisnil lažji toplejäi zrak, ki se je nabral v !eh grabah, proti planoti. Pri (em je nastalo hitro gibanje zračnih plasti, ki so podirale pred seboj vse, kar jim je bilo na poti. To je raoje mnenje. Mogoče utegne kdo od meteoroloških strokovnjakov podati bol j 5o razlago. Končno je treba tudi ugotoviti, da je bila to izrazita elementarna nezgoda, na katero človek z gozdno gospodarskimi ukrepi ne more vplivati, Mirtifl Potočnik js 1002 neobdelan les — tehniški dobavni pogoji 111.342.5 Hlodi 2. b podrazreda, toda biti morajo brez napak in prvi do panja. 111.343 Hlodi za itaganje kakovosti B spadajo v 2, b podrazred ill dalje z najmanjšo dolžino 2.00 m. Dovoljeno je; in.343.1 „ Zdrava rjava Črnjava neomejeno. 111.343.2 Zasukanost do 4 cm na 1 m dolžine. 111.343.3 kubalure dobavljenih hlodov iz 2. a debelinskega podrazreda, ki morajo biti brez napak. 111.35 Črni jesen (Fraxinus ornus) Posekan samo pozimi. 111.351 Hlodi za iurnlr so ikakovosti F iz 4, debelinskega razreda in dalje s tem, da mora imeti rjava črnjava na tankem koncil premer 35 cm. Višek beljave nad 20% srednjega premera je odSteti od srednjega premera. 111.352 Hlodi za žaganje kakor pri belem jesenu. Dovoljeno jei 111.352.1 Zdrava rjava črn-java neomejeno. 11U6 Brest (nižinski, forski — Ulmus cempestris, Ulmus montana). Posekan samo pozimi. 111.361 Hlodi za furnir so kakovosti F iz 4. b podrazreda in dalje s tem, da mora imeti zdrava čmjava premer najmanj 40 cm. Dovolje^io je! 111.361,1 Napake v srca (krožne razpoke i. dr.) do 20^ srednjega premera, Kubaturo napak je oditeti od kubature hlodov, 111.361.1 Hlodi z gnilo in nagnilo beljavo. Zdravega lesa mora biti najmanj za 45 cm premera na tankem koncu. Gnilo in nagnito beljavo od štejem o- 111.362 Hlodi za žaganje kakovosti A spadajo v 3. debelinski razred in dalje z najmanjSo dolžino 3,50 m. 111.363 Hlodi za žaganje kakovosti B spadajo v 3, debelinski razred in dalje z najmanjšo dolžino 2.00 m. Dovoljeno je; 111.363.1 25% kubature dobavljenih hlodov iz 2. b debelinskega podrazreda. NiJsljevanje str. H Siran U js 1002 neobdelan les — tehniški dobavni pogoje 111.364 Breslove hlode za žaganje, izdelane iz suSCev z gnilo, nagnito ali pirovo beljavo je prevzeti tako, kakor da so izdelani iz zdravih dreves. Po kakovosti in napakah jih razvrščamo v A in B kakovosti. Pri takih hlodih je sporazumno določiti odstotek odbitka. 111.37 BeU brest (Ulmus eifusa) Posekan pozimi, 111.371 Hlodi za žaganje kakovosti B so od 35 cm srednjega premera in 2,5 m dolžine in več, 111.372 Hlodi za Žaganje kakovosti C so od 25 cm srednjega premera in 2.00 m dolžine in več, 111.38 Javor (Acer pseudoplata&us, Acer platonoides) 111.381 Hlodi za iurnir so kakovosti F od 4, debelinskega razreda in dalje, dolgi 2.00 m in več. Hlodov z vidnimi bulami ni prevzeti kot Eurnirskih. Dovoljeno je: in.381.1 Zdrava rjava Črnjuva do Vs in napake v srcu do K premera na tankem koncu. 111.382 1 Hlodi za luscenje so kakovosti L od 4, debelinskega raz- reda in dalje z najmanjšo dolžina 2.00 m. Dovoljeno je; m.382.1 Zdrava rjava črnjava do Vä premera na tankem koncu. 111.382.2 Sem in tja kaka bula. 111.382.3 15% kubature od 3. b debelinskega podrazreda. 111.3S3 Hlodi za žaganje kakovosti A spadajo v 3. debelinski razred in dalje z najmanjšo dolžino od 2.00 m, Dovoljeno je: 111,383.1 Zdrava črnjava do Va premera na tankem koncu. 111.39 Klen (Acer campestris) Posekan pozimi, 111.391 Hlodi kakovosti A so od 30 cm srednjega premera in od, 2.00 m dolžine dalje. 111.392 Hlodi kakovosti B so od 25 cm premera in od 2.00 m dolžine dalje. Naši strokovni kadri Ing, Miran Brinar (Beograd] Osnovni pogoj za'uspešno reševanje velikih nalog naše gozdarske službe so kadri in skrb za nje. To dejstvo priznavamo' vsi in se pogosto radi aklicujemo na kadre, zlasti tedaj, ko poskušamo zaradi aijihovega pomanjkanja obrazložiti težave pri premagovanju nekaterih najog in pa, ko strokovni voditelji navajajo nezadostno Število strokovnega kadra v obrambo raznih pomanjkljivosti. Vendar je praksa, pokazala, da poznavanje in priznavanje odločilne vloge kadrov, ki je Še nezadostno ali cesto sploh nikakršno, ne vpliva na to, da bi se vprašanju kadrov in skrbi za kadre posvečala vsaj približno tista važnost, ki jo zasluži. Nedvomno je, da razpolaga gozdarstvo podobno ko druge gozdarske panoge s strokovnim kadrom, ki je daleč pod potrebnim Številom. Pomanjkanje kadrov se odraža v gozdarstvu toliko močneje, ker dobiva vloga nameščencev gozdarske službe s spremembo družbenega reda, ob likvidaciji kapitalističnega gospodarstva in na prehodu v socializem posebno specifično obeležje, ki nima skoraj ničesar skupnega z vlogo gozdarskih nameščencev in njihovim delovnim položajem v predvojni Jugoslaviji, Ta spremenjena vloga gozdarske službe, ki se izraža v prehodu iz prejšnjega občeupravnega delovanja k osebnemu neposrednemu vodstvu gozdnega gospodarstva, od ad-ministrirahja k pristni zvezi nameščencev z vsakodnevnim dogajanjem, od birokratskega reševanja k temeljitemu poglabljanju v vsa vprašanja, zahteva številnejši kader, zlasti strokovni. Čim večje je pomanjkanje kadrov, tem bolj bi morala priti do izraza pravilna razmestitev in čim uspešnejši način zaposlitve kadrov ter skrb za nje. Toda na žalost moramo zelo pogosto in v mnogih primerih ugotoviti, da ni še daleč niti vprašanje kadrov niti skrb za nje niti njih pravilna zaposlitev na tisti višini, da bi bila potrebna zlasti zaradi omenjenega pomanjkanja kadrov v gozdarski službi. S strokovno najviše kvalificiranimi nameščenci se ravn.a zelo cesto neracionalno, t. j, razmeščajo se na delovna mesta, za katera m potrebna niti nižja strokovna kvalifikacija. Začenši pri ministrstvih pa preko direkcij gozdnih gospodarstev vse tja do gozdnih uprav naletimo često na delovnih mestih" in položajih obče-funkcionalno-administrativnega značaja na gozdarske strokovnjake, katerih strokovnost ob taJd zaposlitvi ne more priti do izraza. Ti ostanejo kot strokovnjaki neizrabljem, kar praktično pomeni, da je že tako nezadostno število strokovnjakov, ki so koristno vključeni v gozdarsko službo, konkretno zmanjšano za toliko nameščencev, kolikor je primerov take nepravilne zaposlitve in napačne razmestitve strokovnih kadrov. Velike napake se delajo v tem ozlru zelo pogosto tudi s tem, da so razporejeni v komercialni sektor gozdarski strokovnjaki in to celo taki, katerih dos'edänja praksa ni imela nič skupnega s komercialnim delom in sta njih osebno nagoenje in zaintere- 1 siranost usmerjeni n. pr. v gozdno gradbeništvo, biologijo, varstvo gozdov itd. Do n&s is tematske razmestitve strokovnjakov je v vseh takih primerih prišlo zaradi nemarnega, in površnega odnosa odgovornih strokovnih voditeljev in voditeljev personalne službe do kadrovskega vprašanja; le-ti gredo po liniji manjšega odpora in popoi-njujejo prazna delovna mesta zgolj formalno s kadri, ki so jim slučajno pri roki. Neodgovoren odnos pri razmeščanju kadrov na eni strani in uporaba nikakor opravičljivih enostranskih kriterijev na drugi strani so vzrok pogostega nepravilnega razmeščanja strokovnih kadrov, kar ima' za posledico, da se pomanjkanje kadrov še povečava in v praksi še bolj občuti. Skrbno-spremljanje razvoja strokovnjakov v'smeri raznih specialnosti, upoštevanje osebnega nagnjenja posameznih za neko strokovno panogo ali vrsto gozdarske službe in doslednost v pravilni zaposlitvi že izgrajenih specialistov morajo zamenjati dosedanjo prakso, ki je pri odločanju in razmeščanju strokovnih kadrov s tem malo ali sploh nič računala. Če ne bomo zanemarjali specialnosti kakor doslej, potem se ne bo več dogajalo, da bi bil nameščen pri izvoznem podjetju gozdarski inžemr z vso kvalifikacijo specialista zoologa-en temo loga, pridobljeno v daljši ustrezni praksi. Če vsako tako vprašanje resno pre-motrimo, potem moramo najti pravilen izhod iz situacije, tako da ne bo sedel v institutu za gozdarska raziskovanja gozdarski inženir, ki si je z desetletnim samostojnim vodstvom modemih zagalnih obratov pridobil ne samo solidno specializacijo v izkoriščanju gozdov in predelavi lesa, temveč je dosegel tudi izrazito operativnost in se dokončno opredelil za dinamičnega in poslovnega voditelja neposredne gospodarske dejavnosti, Z odpravljanjem takih napak bo istočasno odstranjena nevarnost, da bi. bilo delo te ustanove zaradi močne operativne narave posameznikov, ki ne spadajo v znanstvenoraziskovalno ustanovo, speljano izključno in najekstremneje v smer operativnega značaja, Z dosledno skrbjo, da gozdarski strokovnjaki, ki po svoji nagnjenosti ali praksi težijo k delu v gozdno-biološki stroki ali pa so si v njej že pridobili skušnje in specializacijo, vrše posle te vrste, bo mogoče izdatno izpopolniti gojitveni sektor s potrebnimi strokovnjaki. Na ta način bo mogoče dati gojitvenemu sektorju tisti pomen, ki ga mora imeti zlasti zaradi kvalitetno slabega stanja naših gozdov in ogromne razprostranjenosti golih gozdnih zemljišč ter produktivno neizkoriščenih in degradiranih površin. Povečana skrb in razširjena dejavnost v gojitveni smeri, ki ju naše najvišje državno vodstvo vedno pogosteje in vedno ostreje postavlja pred gozdarsko službo, ne moreta in ne smeta najti zapreke ali izgovora v pomanjkanju strokovnjakov, ki bi naj te naloge proučevali in jih uresničevali. Ni mogoče še nadalje trpeti dosedanjega zanemarjanja biološkega sektorja z izgovorom, da primanjkuje kadrov, ko je znano dejstvo, da je v nekaterih ljudskih republikah samo 10^ gozdarskih strokovnjakov, v ne- katerih pa niti ne tcUko, 2aposlenih v gojitveni grupi; istočasno pa je veliko število taiuh sposobnih speciaUstov zaposlenih z materialno-fmancnmi, admiais-trativnim, komercialnim ali Icsno-industriiskim deiorn. Vprašanja premestitve zadostnega števila gozdareJtih strokovnjakov na gojitveni sektor ob istočasni zadovoljitvi potreb drugih panog gozdarske službe je zelo pereče, kakor je bilo že nakazano. Priznavajoč gojitveni grupi potreben pomen nase službe, ji moramo dodeliti predvsem tiste gozdarske strokovnjake, ki spadajo vanjo po svojem dosedanjem delu in opredelitvi- To bo mogoče izvršiti brez škode za potek dela v drugih panogah, če se taka delovna mesta, ki zanje ni potrebna šolska gozdarska usposobljenost, izpolnijo z nameščenci, ki so z daljšo prakso usposobljeni za te posle-To so izkušeni praktiki, zlasti v panogi izkoriščanja gozdov in predelave lesa, vešči poslovodje, spretni manipulanti, ljudje s skušnjami v lesni trgovini itd. Ti bodo s svojimi skušnjami izvrševali večino poslov izven gojitvene grupe najmanj tako uspešno, kaltor bi to delali strokovnjaki, zlasti tisti, ki nimajo prakse v tem sektorju, Z dviganjem, novih kadrov preko tečajev v raznih panogah in pomožnih strokah n, pr. komercialno-finanČni, evidenčni itd,, bo ustvarjena tudi osnova, ki bo omogočila dosledno premestitev gozdarskih strokovnjakov z vseh delovnih mest, na katerjh danes zaradi vsakodnevne skrbi in odgovornosti za posle finančno-raaterialne, administrativne in evidenčne narave zanemarjajo skrokovno delo ip tako praktično v ničemer ne pomagajo reševati nalog, ki stoje pred maloštevilnim kadrom gozdarskih strokovnjakov. Pravilna organizacija službe in ustrezna razmestitev kadrov ne mor.eta privesti do situacije, da sedi n. pr, v direkciji gozdnega gospodarstva pet gozdarskih inženirjev, na podrejenih gozdnlb upravah pa eden do dva gozdarska' strokovnjaka in da vsi skupaj nimajo nobenega neposrednega stika z dogajanji na teranu in vplivanjem nanje, kjer mora često zelo neizkušen logar odkazovati drevje za sečnjo, izvrševali redčenja in brez kontrol® opravljati še mnoga druga dela gozdno-gojitvene grupe. Če imamo vedno jasno pred očmi, da spada gozdarski strokovnjak, zlasti visokokvalificiran, izključno na tisto delovno mesto, na katerem bo mogel v polni meri uporabiti svoji strokovno znanje, specializacijo in izkušnje, potem se bodo mogli razpoložljivi strokovni kadri, čeprav so danes še nezadostni, mnogo bolj uspešno lotiti nalog, ki se postavljajo pred gozdarsko službo; tako se bo tudi odločno popravil doslej zapostavljeni položaj gojitvene grupe. Izvršena sistemizacija je v tem pogledu že odstranila mnogo napak, popravljeni so bili mnogi posamezni primeri, toda napake, ki se pojavljajo »na veliko«, t. j, v načelni obliki, v širŠsm merilu odnosov posameznih panog ali sektorjev, še vedno niso našle dosledne in popolne rešitve. Poleg posameznih primerov, ki jih rešujejo komisije za sistemizacijo in vodstva ustanov, morajo izvršiti skrbno In brez odloga popra.vkc v načelnem, t. j. v najširšem merilu v prvi vrsti sama strokovna vodstva vseh-stopenj gozdarske službe Mnogo napak je bilo storjenih tudi pri vprašanju razmeščanja strokovnjakov-začetnikov. Ali je opravičljivo, da je bil začetnik nameščen na sam-oslojno mesto in odgovorno funkcijo zato, ker baje ni dovolj drugih strokovnjakov? Kaj pomeni samostojno mesto za začetnika, ki se po prihodu iz Šolskih klopi znajde v brezmočnem položaju, ko se n. pr. v. d, šefa osamljene gozdne uprave ne more na nikogar obrniti za pomoč v neštetih vprašanjih strokovne nanivc, ki se ne obravnavajo s katedra, in v drugih materialno-finančno, komercialnih in administrativnih njemu še manj znanih problemih? To pomeni najmanj zavirati in ustavljati uspešen in pravilen strokovni razvoj mladega strokovnjaka, često pa tudi to pomeni dopuščati nevarnost, da' se mladi strokovnja.k razvije divje, ob napakah brez napredka in končno je še tak začetnik izpostavljen nevarnosti, da bo zaradi pomanjkanja znanja in skušenj, ki bi jih kot samostojni funkcionar moral imeti, odgovarjal za vse napake. V vsakem primeru pomeni praksa razmeščanja strokovnjakov-začetnikov na samostojna mesta, na katerih ne morejo izkoriščati pomoči izkušenih tovarišev, korak nazaj pri težnji za razširitvijo in ojačitvijo kadrov. Končno mora biti s pravilnim razmeščanjem in uspešno zaposlitvijo strokovnih kadrov tesno povezana tudi sama skrb za kadre, ki je, pravilno vzeto, pogoj za uspešno delovanje kadrov in predpostavlja skupaj osnovo za njihovo pravilno zaposlitev. Predvsem se ustvarja skrb za kadre s pravilnim vodstvom personalne službe. Le vsakodnevna in sistematska skrb samega vodje ustanove more biti jamstvo za pravilno delovanje personalne službe v vseh vprašanjih, ki so v zvezi s premestitvami. Ni osamljen primer, da vodja ustanove, ki dnevno preučuje n, pr. evidenco produkcije, kontiplira finančno poslovanje, spremlja potek kapitalne izgradnje, ki tako rekoč bedi nad usodo vsakega hloda, kaže zelo malo ali nič interesa za glavni vzvod svojega dela — za človeka, za strokovnjaka. Zelo često odloča vodja personalne službe o ljudeh popolnoma samostojno, icakor pač ve in zna, često vprašanja te vrste rešuje brez globlje proučitve in izdaja odločbe, ki zdaleč niso pravilne, medtem, ko vodja ustanove, ne le da ne odloča o personalnih vprašanjih, temveč često ne kaže niti interesa, da bi se z njimi seznanil. Skrb za kadre ni samo sestavni del dobrega vodstva, temveč mora biti njegov osnovni pogoj. Občutek n'üstalnosti in iz njega izvirajoči občutek negotovosti, ter pogosto tudi nemarni odnos do dela, so posledica čestih premeščanj naših strokovnjakov, in sicer ne samo iz ene zaposlitve na drugo, temveč Še pogosieje z enega konca republike na drugega. Ni mogoče najti opravičila za "tri do petkratno premestitev v teku enega leta, pa čeprav upoštevamo pogostne reorganizacije službe in spremembe v velikosti gospodarskih enot. Razen tega, da take pogoste premestitve ne morejo imeti nekih stvarnih osnov, delujejo še zelo negativno na dva načina; brez potrebe često motijo osebno življenje nameščenca in vplivajo negativno na kvaiiteto in kvantiteto njegovega dela, s tem da usmerjajo pozornost, skrb in delo tega nameščenca na nepotrebni trud za ureditev njegovega osebnega življenja in ga brez potrebe postavljajo iz že znanih terenskih in drugih posebnih razmer v neznano okolje, z več ali manj različnimi pogoji- Prav take z©lo pogoste premestitve dokazujejo, da ni bilo posvečeno dovolj pozornosti odbiranju in razmeščanju kadrov, da rti bilo v to vloženega dovolj Iruda in da se taka važna vprašanja rešujejo mimogrede in površno, brez soiidnih kriterijev. Težnja za dosego Čim večje stalnosti kadrov mora biti vodilno načelo vodstva v skrbi za kadre, Odgovorn.0 vodstvo mora spremljati in podpirati nameščenca ne samo do jn-očitve odloka o razmestitvi, temveč mora skrbeti zanj tudi dalje; pomagati mu mora pri ureditvi osebnega življenja in ga podpirati v vprašanjih preskrbe. Tesna zveza višjih strokovnih vodilnih organov z organi oblasti, ki lahko ustvarjajo ugodne ali vsaj znosne življenjske pogoje posameznim nameščencem, in uporna borba za ustvaritev takih pogojev mora biti važen cilj v &krbi za kadre, za katere na žalost vodstva ustanov navadno ne teže niti v naj-skromnejSi obliki in ga zato zelo redko dosezajo. Tako prihaja do težkih napak odgovornih vodij, zaradi katerih n. pr, ni bilo najdeno skozi več kot 6 mesecev stanovanje osmtjn strokovnjakom tako, da so bili posamezni prisiljeni vlačiti s seboj po terenu svojo družino in na koncu terenske sezone operirati z ostavko. Med tem ko se najmočnejše postavlja zahteva po potrebnih novih strokovnih kadrih in se s tem indirektno odbija odgovornost za neizvršene naloge, se istočasno v lastnem delovnem območju ne podvzemajo potrebni ukrepi, da bi se tako omogočili razpoložljivim kadrom najnujnejši življenjski pogoji. Razumljiva posledica takega postopka je dezer-tiranje posameznih nameščencev iz službe in beg v zaposlitev v drugih strokah in to cesto v slabo produktivnih poslih, kar pomeni zmanjšanje že tako nezadostnih strokovnih gozdarskih kadrov. Resnost Lakih pojavov ilustrira dejstvo, da je v teku enega leta na področju ljudske reoublike zapustilo službeno dolžnost 20% gozdarskih strokovnjakov. To jasno kaže na pomanjkanje zadostne ali na popolno nedostojanje vs.alte skrbi za kadre in dokazuje težko odgovornost vodstva za tako nemaren odnos do kadrov in s tem do gozdarske službe sploh. Predvsem je potrebno pri dosedanji skrbi za kadre uvideti in samokritično priznati storjene napake in izhajajoč iz njih odločno zavzeti drugi kurz, kurz veščega vodstva, ki nikoli ne zanemari skrbi o najdragocenejŠenr], kar obenem v gozdarski službi najbolj primanjkuje, o strokovnih kadrih. Ce bomo vnašali v odnose s sodelavci duha pravega tovarištva, ki mora dobiti preko najrazličnejših oblik materialno osnovo v borbi za človeka in za izboljšanje ]ije-govih življenjskih pogojev, bomo s tem dosegli najvažnejše sredstvo za izvršitev petletnega plana v našem gozdarstvu.* * Objavljeno kot uvodni članek v reviii »6umarslvod« število hlodov z »n«, potem je d= Ploščina kroga s polumerom ^ je = Ä 4 II 4 , Ce pomnožimo ploščino iz srednjega povprečnega premera hlodov s številom hlo- L® L- dov »n« dobimo: P = ;;—= —x. Ako pomnožimo P še z 4n L* dolžino hlodov, recimo 4 m, dobimo kubaturo vseh hlodov; V = -—— 4 n It X 4 = —^ It, Ta bukatura »V« odnosno ploščina »P« pa je prenizka ter se lahko razlikuje od d,eianske kubature hlodov, ki jo ugotovimo s klupLranjem vseh hlodov tudi za 25%, to se pravi; mesto 100 m® dejanske kubature, bi mogli izračunati po srednjem povprečnem premeru samo 75 m". Točen srednji povprečni premer bi dobili na podlagi merjenja dolžine in števila hlodov v legi samo v 3 primerih, in sicer; 1. ako bi biU vsi hlodi enako debeli; 2. ako bi bili prva polovica hlodov enaka in druga polovica spet enake debeline; 3. ako bi se vsak naslednji hlod v zaporedni razvrstitvi od najtanjšega do najdebelejšega razlikoval v debelini od prejšnjega za isto Število dolžinskih enot. Konkretno; L —500 cm, n = 20 kosov (gl, sliko 3). Potem je d = 500 cm: 20 ^25 cm, (j4 25" ploščina kroga pa ^ = — ~ — 0.0491 m^ pri 20 hlodih pa 0.0491 m'"' X 20^0.9817 m^ Ako pa imamo hlode sledečih premerov; 10 kosov po 20 cm debeline — 200 cm, ploščine 0,3142 m „ 25 „ „ =225 „ „ 0.4418 „ „ 75 „ „ = 75 0,4418 „ 9 I 1.1978 m^ Skupaj 500 cm Iz tega primera vidimo, da dobimo za 1.1978 m- — 0-9817 = = 0.2161 m' prenizek znesek, kar je izraženo v odstotkih 0.2t61 ;1,1978^18,2%, Točen srednji povprečni premer znaša v tem primeru: ^ ^t , 20 = 1,1978; d = —- - 27,6 cm, 4 20, Na podlagi tega dokaza ponavljamo k A. a. 1,) Hlode, zložene v enem sloju bomo izklupirali. 4. Hlodi, zloženi v več legah (sliko 4). Čela hlodov odnosno preseki hlodov leže v parabolnl ploščini. Parabolno ploščo izračunamo na ta način, da izmerimo dolžino spodnje lege »L« in višino od sredine »L« do najvišiega bi oda pomnožimo -L X h ter pretvorimo površino L X h pravokotnika s površino parabole z vzmnoškom P^DXhX^. Ako pa fe višina «h« nasproti dolžini i^D« majhna, uporabljamo 2 . , mesto pretvorjenega faktorja pretvorjeni faktor %, torej P = L . ■ v X yi (gl. sUko 5), V tem primeru odpade na prazen prostor a + a = — 2a K ali 25% površine pravokotnika D X h, medtem ko odpade v prvem primeru (gl, sliko 4], na a + a Va ali 33% površine pravokotnika D X h. - i — ^ 1 ---o» Slika 5. V parabolni ploskvi zasežejo temeljnice hlodov odnosno površine presekov hlodov O.'JSSS površine parabolne ploskve aH 78-55 SS, praktično vzeto pa smemo računati s 75%, ker hlodi ne leže di-ug tik drugega. Površina presekov vseh vskladišcenih hlodov znaša po sliki 4: P = D . h X . 0.75 = D . h X 0.5 —kubatura V pa, ako pomnožimo P še z dolžino hlodov, npr. 4 m, V P X 4 ^ . 4 = 2 D . h ali po sHki 5; P = D.hX y^ X 0,75 = D .h X0,5625 V = D , h . X 0.75 X 4 ^ 2.25 . D X h K— A, b), Les, ki je izdelan, a Še neprevzet in leži na poseki. V tem primem preštejemo vse izdelane hlode iti pomnožimo šlevilo »n« s kubaturo srednjega povprečnega liloda »k« V -- k X n. Ako pa nam ni znana povprečna debelina hlodov ali srednja povprečna kuba'tura hloda, potem je najbolje, da izklupiramp vse izdelane hlode ter jih markiramo, Tako se izognemo naknadtum ocenitvam, ker dobimo pač najtočnejšo številko o množim izdelanega lesa v gozdu. Seveda takoj izračunamo srednji povprečni premer ali srednjo povprečno kubaturo hloda, ki jo potrebujemo za ocenitev naknadno izdelanih hlodov. k. A. C. Pri odprtem lesu, a še neizdelanem se ravnamo v smislu gornjih navodil. Preštejemo vsa odprta drevesa, ugotovimo srednjo povprečno kubaturo drevesa ter tako izračunamo podrto, a še neizdelano maso lesa, Ako pa nimamo podatkov o srednji povprečni masi hJoda, potem izmerimo debelino vseh napadl^h dreves in sicer 1 m od debelejšega konca, izmerimo višino na vsakem 10, drevesu, izračunamo srednjo povprečno višino in nato maso vseh podrtih dreves po enačbi: v = + +......= " +<■=' +......)= + ■'■■.+...) t, i. vsoto temeljnic, izračunanih po tablicah, pomnožimo s srednjo višino ' in pomnožimo zmnožek s pretvomim faktorjem Pri merjenju — klupiranju podrtih dreves moramo paziti, da odbijemo od zneskov debeline dreves, debelino skorje, ki zavisi od vrste dreves, starosti in debeline dreves, Iz vsega navedenega razvidimo važnost ugotovitve srednje povprečne debeline (media) hlodov za vsak odsek, oddelek in revir. Vsalta inventarizacifa lesa bo uspela, ako bodo podatld o srednjih povprečnih debelinah, ali srednjih temeljicah pravočasno zbrani na gozdnih upravah. Dokler nimamo Še urejenih gospodarskih knjig, si moramo zbirati sami podatke ter jih urejevati po revirjih in oddelkih, primerov za to imamo dovolj. Preidemo na ocenjevanje količine prostornih metrov drv! K A, aj, Ako imamo okrogla polena, enake debeline, recimo 10 cm, potem vemo, da jih obsega 1 prm 100 kosov; (slika 6). Pri okroglih polenih bi lahko izrazili količino lesa v kubikih; tako n. pr. pri polenih, ki so zložena drugo tik drugega in drugo vrh drugega me^to 1 prm s 0.7855 m^, kakor že vemo. Pod 1 prm si predstavljamo kocko, Im dolgo, Im Široko in Im visoko, v katero zložimo drva, gramoz, premog itd. Drva, kakor vemo, ne napoJnijo prostora kompaktno, ampak puste najmanj za kubične mere praznega prostora; zato ne merimo drv s klupo, ampak po prostoru, ki ga zavzemajo, t. j, dolžino in višino, medtem ko je širina običajno konstantna, t. j. 1 m, torej L X h X 1222 Ako je L = 10 ra, h = 2 ra, širina 1 m, imamo 20 prostornih metrov, ka.r pišemo skrajšano 20 prm. Vzemi primer, da smo zložili ravna okrogla polena premera 10 cm. Če smo jih zložili po sliki 6, poleno nad poleno, smo vložili 100 kosov okroglic v 1 prm. Na polena odpade prostor..... 0.7855.m=' ali 0.7855 m' na prazen prostor med poleni . , , . 0.2145 m"^ ali 0,2145 m^ skupaj . . . 1.0000 ali l.OOOOm^ Slika 6. SLka 7, Pri drveh merimo prazen prostor in s poleni napolnjen prostor ter oboje izražamo s prastomcim metrom. Vprašamo se, kako povečamo kubaturo lesa v prm pri okroglicah 10 cm debeline. Ako vzamemo 4 okr^la polena premera 10 cm, vidimo, da vložimo se tahko tanko palico med njej vprašamo se za debelino in kubaturo vseh vloženih palic v 1 prm (slika 7). Po Pitagorovera izreku dobimo; + = = d + C — d Ö 2d- = d^ + 2d5 + ö' d' —2dfi + S= = 2S' (d —S) ^ d^Sfl + V2) če vstavimo v enačbo d—lO cm,=1.41, dobimo S == 4.14 cm, 1 + 1.41 Takih palic premera 4.14 cm bomo vložili v 1 prm 9X9 = 81 kosov, v medprostore obrobnih polen pa s polovico manjšim premerom 4.14 cm : 2 = 2.07 cm, 4 X 9 = 36 kosov. Tako vidimo, dü lahko povečamo kubaturo drv v 1 pnn za 81 ^ ^36 =0.1090 tn^ 0,0121 = 0.1211 ml 4 ' 4 Kubatura vseh okroglih polen v 1 prm znaša; pri 100 kosih polen, 10,00 cm premera.....0.7S55 m^ pri 81 „ „ 4.14 cm „ . , . . 0.1090 „ pri 36 „ „ 2.07 cm ,, .....0.0121 „ S Ic u p a j ; 0.9066 m' Ako pa skladamo polena ta.ko, da leži gornje poleno na dveh spodnjih, potem se pogrezne poleno za neko količino med spodnja polena (slika 8. in 9.). loč« Slika a. Slika 9, Očividno se pogrezne za d— h = p h^ = d'^ — d» d v = y K3 Pri d = 10 cm, znaša pogreznitev 5 X 0,268 = 1.34 cm, pri 10 slojih pa 13.4 cm. Vidimo, da pridobimo še en sloj polen, tako da imamo 11 slojev in še prazen sloj višine 3,4 cm, Ako upoštevamo,^ da imamo, v 1 pnn 100 kosov polen 0,7855 m" in zaradi skiadaüja pridobljenih 10 kosov .... 0.07855 m' dobimo skupaj 110 kosov polen 0.86405: Slika 10. Tudi tukaj imamo še prazen prostor med poleni, med Icatera bi mogli položiti palice in s tem povečati kubaturo. Kako debele palice bi mogli vložiti (sledj iz slike 10. in računa). h^i/j d — s = 2h = A (2 _ /3) = S = 4 X 0.268 = d X 0.134 odnosno točno 4 2 2d ^ 1 — 1 H 2 ~ 2 ~ 2' -Ja £= d I 2 21. iTT 2 = d .0.154 Pri d = 10 cm, dobimo palice premera 1.58 cm. Teh palic vložimo v 8 slojih po 18 kosov — skupaj 144 kosov v 2 slojih po 9 kosov — skupaj 18 kosov skupaj 162 kosov Njihova kubatura znaša 0.0317 m' V najvišji prazni sloj položimo lahko še 30 kosov palic, debelih 3,4 cm, s kubaturo 0.0011 m'', 2 vložitvijo palic se poveča kubatura polen .... 0.8640 m^ ' + 0.0317 m" 0,0011 m' na 0,8968 m' Pri ceplienih polenih je stvar malo drugačna. Idealen primer bi bil, če bi razcepili hlode, 20 cm d&bele, na 6 enakih delov — cepljenih polen. Cepljena polena zložimo v sklade na tri načine, ki pa se razlikujejo po kubattiri odnosno po številu kosov vloženih polen. 1, način; Polena ^ zložena drugo vrh drugega (glej sliko 11Dolžina tetive je enaka dolžini roba polena odnosno polmera X ^ cm = 10 cm. Slika 11. a Oči vidno bomo zložili v prm 100 polen. Izkoriščeit prostor bo znašal 100 X ^ = 0.524 m*, n.^izkoriščen prostor pa 0.476 m', kar je torej jako slab način skladanja cepanic, 2. način: Polena so zložena tako, da leži zgornje poleno n.a dveh spodnjih, Vpraša se, za koUko se pogrezne gornje poleno med spodnje. Račun je lahek, ker imamo podoben primer kot pri okroglih polenih (slika 12.). Spodnja lega polena se ne izpremeni. Vsaka višja pa se zniža za 0.268 Pri r=10cm se zniža vrhnja cepanica za 5 cm X 0.268 = 1,34 cih> 9 gornjih leg se pogrezne za 1.34 cm X 9 = 12,06 cm. Pri tem skladanju pridobimo še eno plast polen po- 10 kosov in ostane nam še prazen sloj 2.06 cm višine- Ako zanemarimo sedaj 2.06 cm visok prazen prostor, povečamo kubattiro za 10 % v primeri s kubaturo po 1. načinu. Kubatura polen znaša 0.5240 m" + 0.0524 m^ sltupaj 0.5764 m', pri čemer naložimo 110 kosov cepanic. Slika 12, 3. način Polena so zložena kompletno, in sicer spodnja plast kot po t. in 2. načinu, nakar med dve plasti vložimo plast polen, obrnjenih navzdol in kot kline vložene med spodnja. Na ta način dobimo gosto zložena polena (slika 13,), Slika 13, Višina vsakega sloja, ki ima 20 kosov cepljenih polen je Pri r=10cjii, znaša torej višina sloja 11.34 cm. V 1 pmv zložimo malo manj kot 9 slojev, ki imajo višino 102.06 cm. Za razliko od 2, načina imamo po tem 3. načinu nad-mero 2,06 cm. V 1 pmi položimo 180 kosov cepljenih polen s kubaturo 0.0524 kub. metrov X 0.9432 m^; kakor vidimo, imamo po tem 3. načinu najgotoveje zložena polena v 1 prm, To Uar smo teoretično izračunali, predpostavljajoč okrogla in cepljena polena enake velikosti, ravna in kompaktno zložen-a, nam služi kot navodilo za ocenjevanje količine drv, zložeiiili in nezlo-ženih. Ako ugotovimo, da znaša povprečni pramer okroglih polen in, dolžina roba cepljenih Ltidi 10 cm in vzamemo za 10 % manj polen zaradi krivin in 10 % 'jnanj zaradi razmaka drv, potem smemo računati, da mora biti v enem prm: 1. Okj-oglih polen 100 — 20=80 s kubaturo 0.7855 m" —0.1571 m^ = 0.6284 m^ 2, pri cepljenih polenih pa po aritmetični sredini med 1. in 2, ^ . IIO-MSO . , , ^ 0,5764-1-0.9432 načinom, t. ), -^--= kosov s kubaturo ----- = 0.7598 m^ manj 20%, kar znaša; 145 kosov — 29 kosov = 116 kosov in 0,7598 m'— 0,1519 = 60.79 m' Ako ponovimo Še enkrat osnovne podatke za računanje Števila kosov in kubature 10 cm okroglih polen in cepanic, Id jih zložimo v 1 prm, dobimo; L pri okroglih polenih kosov 80 s kubaturo . 0.6284 m'', 2. pri okroglih polenih kosov 116 s kubaturo . 0-6079 m^ Pri okroglih polenih, 20 cm premera, t. j. 2 X 10 cm, dobimo isto kubaturo kot pod 1, . . . 0.6284 m^ kakor ža vemo iž pojasnila slike 1. Število kosov pa bo 2 X 2 = krat manjše kot- pod 1,) 20 kosov okroglih polen. Pri okroglih polenih 10 ; 2 = premera, t. j. 5 cm, pa bo število kosov 2X2 = 4 krat večje, 80X4 = 320 kosov, pri čemer ostane kubatura ista, 0,6284 m". AJio naštejemo 1000 kosov nezloženih okroglih polen ter occ-nJmo povprečni premer na 12 cm, moramo 12 cm ; 10cm = l,2kva-drirati—1,2 X 1.2^1,44 ter s tem številom deUti 80, 80 ; 1.44 = = 55 polen. Število prm najdemo, ako delimo 1000 : 55 = 18 prm. Podobno kot za okrogla lahko računamo za cepljena polena. Pri skladanju zlagamo okrogla polena posebej in cepljena posebej. Praktično bomo ocenjevali število pm pri nezloženih drveh tako, da bomo seštevali večkrat okrogla polena, zložena v sklade 1—2 prm velikosti; isto storimo v dobro zloženih skladih cepljenih polen in uporabljamo poprečno število polen pri ocenjevanju prm drv. Seštevanje polen, ki leže razstresena na poseki, je zelo zamudno. To delo si lahko prihranimo, ako preštejemo panje podrtih dreves, ki smo jih pa že predhodno pri odkazovanju za sečnjo izmerili ter izračunali srednjo povprečno drevesno kubaturo. V tem primeru lahko izračunamo število prm drv \z enačbe V= ^ ; število prm drv dobimo, če pomnožimo število podrtih o , b dreves s srednjo ■ kubtauro drevesa in ta vzmnožek' delimo s pre-tvornim faktorjem za okroglice ali cepariice 0.60, Ko smo sedaj obrazložili metode ocenjevanja okroglega lesa in drv, pokazali na kompliciranost ocenjevanja gozdnih produktov in dali pobudo za iskanje boljših načinov ocenjevanja za ugotavljanje količine lesa, se moramo seznaniti še z ocen evanjem količine žaganega lesa, zloženega na skladiščih lesno-industrijskih obratov. B. Ocenitev količine žaganega lesa Pri žaganem lesu morajno znati nekatere podatke na pamet, da se izognenno nepotrebnemu stalnemu računanju. Čeprav so to preprosta, samo ob sebi umevna števila, nam kljub temu delajo težave, če se z njimi dobro ne seznanimo. Deske, ki so dolge 4 m: I m® vsebuje — 100 kosov desk, 1 cm debelih, 25 cm širokih I m' vsebuje — 50 kosov desk, 2 cm debelih, 25 cm širolijh 1 m^ vsebuje — 25 kosov desk, 4 cm debelih, 25 cm širokih Če hočemo vedeti zs. število desk 1 cm debelih, 15 cm širokih 25 in 4 m dolgih v 1 m', potem pomnožimo ~ X 100= 166 kosov, pri 13 2.5 cm debeline pa pomnožimo ^^ yi 100 = 40 1(Bsov, Ako so deske 2.5 cm debele, 15 cm široke in 5 m dolge, dobimo ^ X § X y X 100 = 53.7 54 kosov. suka )4- Mislimo si kopo, sestavljeno iz zloženih desk, dolgo in visoko 4m; (slika 14.). Vsaka plast desk počiva na 3—4 letvicah. I. način; 1. Ako znaša debelina desk 1 cm, debelina letvic 4 cm, potem je višina sloja desk 5 cm; v Im višine dobimo 100 cm; 5 cm = 20 slojev. Če leži v plasti 10 desk, širine 25 cm, potem imamo 20 X 10 desk, 200 kosov. Če je kopa široka 4 m, dobimo 800 kosov desk. SOO ; 100 = 8 m'. 2, Ako znaša media desk 28cm, potem dobimo ^^ - 8 m'= 8.96m". 3, Ako je povprečna Širina-media 20 cm in imamo v 1, slo^u 12 desk|'potem dobimo ■ ^ ' ® ~ 7.68 m"." 4, Ako je media desk 18 cm in je v 1. sloju 14 kosov desk, debelih 3 cm ter je kopa visoka 3 m, dobimo dovolj ločno, ako množimo n, N a č i n'ocenitve lesa v kopi: Kubatura kope, 4 m dolge, 4 m široke in 4 m visoke, znaša V = 4 m X 4 m X 4 m = 64 ali 64 prm zaradi praznih prostorov med deskami. Od tega zneska odštejemo prazen prostor in ga izrazimo v odstotkih, a) Na prazen prostor odpade zaradi podloženih letviCj 4 cm 4 debelih, pri 1 m debelih deskah 80 na izkoriščen prostor pa 20%; ■ : b) na medprostore odpade zaradi razmaknjenih desk 4 m — — 10 X 0,25 m = 1,5 m, torej 37.5 na izkoriščen prostor pa 62.5 torej znaša kubatura desk; 1, V = 64 m' X 20% X 62.5% = 8 m^ 2. Ako so letvice debele 5 cm, deske prav tako 5 cm in odpade na prazen prostor med deskami 2 m, dobimo pri višini kope 4 m; 64 m' X 50% X 50% = 64 m" . . = 16 m'. 10 4 3. Iz 173, najdemo, da znaša izkoriščeni prostor v sloju 20 cm X 240 X12 = 24dm; ^ = 60%. V = 64m^X60% X20% = 7.68m^ 4, Iz L/4, najdemo, da znaša izkoriščen prostor v sloju 18 cm X 252 3 X 14 = 252 cm; ^qq " v vertikalni smeri pa——'43%, višino kope 3 m, t. j. 75% ter dobimo 64 m"^ X 63% X 43% X 75% = ^ 13.00 m^ Kakor vidimo, pridemo po II. načinu laže in hitreje do rezultata. Ocenjevanje lesa je samo pomožen način za ugotavljanje količine lesa; zaradi svojevrstnega gozdar&ko-iesno industrijskega obratovanja ga moramo večkrat uporabljali, Vednoi pa moramo misliti, da nam vsak kos lesa predstavlja vrednost, denar, in da doseže največjo vrednost v žaganem lesu. Zato mora biti ocenitev lesa tem točnejša, čim dalje sledimo potu, ki ga je les napravil, Nova uporaba borove smole Ing. Branislav Pcjoski (Skopje) Znano je, da se smola, iti jo dobivamo s smolarjenjem. stoječih fživih) borovih dreves, v surovem stanju ze\o malo uporablja. Smolo po večini destiliramo in razdvajamo v njeni osnovni sestavini: kolo-lonijo in terpentinovo olje, ki sta vsestranski in nenadomestljivi surovini v celi vrsti industrijskih panog. Surova smola se je pri uas doslej uporabljala samo v farmacevtski industriji, in sicer kot črna borova smola (terebenthina communis) ali kot macesnova smola (terebenthina veneta) in to z3l izdelavo obližev [capsicum meiern) ter kot sredstvo za antiseptično prilepljevanje obvez (mastisola). Vsakomur, kdor je imel opravka s smolo, je znana posebna lastnost smole; njena velika lepljivost. To lastnost izkoriščajo sedaj v teKnÜü mikroskopiranja, pri pripravi histoloških in bakterioloških preparatov. Pred vojno so za te namene uporabljali kanadski balzam in cedrovo olje — ar tilde, ki smo jih uvažali in za katere smo dajali drage devize. Če upoštevamo še to, da je 1 kg kanadskega balzama pred vojno veljal 800 din, šele prav'jpvidimo, kako' daleč smo morali iti, da smo prišli do potrebnega materiala v onih količinah, Id so potrebne za-kritje potreb tako v m.ikroskopiji kakor v drugih sorodnih strokah. Po osvoboditvi so mnogi naši histološki in bakteriološki instituti ostali brez kanadskega balzama kakor tudi brez nekaterih drugih sintetičnih sredstev za lepljenje mikroskopskih preparatov (caedax in dr,). Na drugi strani pa je zaradi večjega števila fakultet in srednjih strokovnih Šal v državi kakor tudi zaradi večjega števila učencev potreba po teh artikUh zdo narasla, iako da se je pokazala potreba, da se ustrezno sredstvo najde po možnosti v naši državi. Na to misel je prišel prof. dr. T, Varicalt, upravnik zavoda za histologijo in embriologijo veterinarske fakultete univerze v Zagrebu. Ko je preučeval smolo alepskega bora in molike (Pinus peuce), je prišel do zelo zadovoljivih rezultatov; tako se že danes prečiščena in precejena smola omenjenih vrst borov na veliko uporablja na zagrebškem vseučilišču. Svojo zamisel o uporabi domače smole za navedene namene pojasnjuje proE. dr. Varičak takole: »Eno in djrugo sredstvo za lepljenje (kanadski balzam, caedax) smo nabavljali, kakor je znano, iz inozemstva. Uporaba teh sredstev v naših laboratorijih je bila vedno odvisna od razmer na zunanjem trgu, kar je povsem razumljivo Često zaviralo raziskovanja in pouk. Relativno visoka cena teh sredstev, povečanje Študentskega kadra, v zvezi s tem pa tudi potreba po večjem številu preparatov za študente je zahtevala nujne rešitve in to tako, da se kanadski balzam nadomesti z nekim drugim sredstvom domačega izvora, ki bi v vsakem pogledu po svojih kvalitetah ustrezal za pripravo histoloških preparatov. V primera pozitivne rešitve tega problema bj se vsaj za enostavnejše preparate, ki eo najbolj Številni, namreč študentske, delno osvobodili uvoza tujih, dražjih sredstev,« Malo dalje pravi za dobljeno smolo alepskega borar »Fizikalnih in kemičnih svojstev tega nadomestka za kanadski balzam, dobljenega iz borove smole, nismo raziskovali, ker smo za pripravo uporabljali suho smolo z drevesa [stržec), v kateri je bilo mnogo različnih primesi kakor skorje in delov borovih iglic. Glede na to, da se zadnji čas poveča prt nas velika pozornost smclarjenju kot važni panogi narodnega gospodarstva, bo mogoče za nadaljnja raziskovanja nabaviti mnogo bolj čisto surovino. Del smole, dobljen s smolarjenjem, bi mogli rezervirati za potrebe histološldh laborato-ri-jev, in na ta način dobiti ceneno domaČe sredstvo za lepljenje histoloskih preparatov,« Poleg smole alepskega bora je prof. dr. Varičak doslej raziskal tudi smolo molike (Pinus peuce), ki mu jo je dala na razpolago LR Makedonija. Doseženi rezultati s to smolo so še bolj zadovoljivi, posebno pa še zaradi tega, ker bi se te vrste smola zaradi ustreznega indeksa loma svetlobe mogla na veliko uporabljati v optični tehniki. Dobljeni podatki so tudi v tem pogledu zelo zanimivi pa navajamo avtorja; »Merjenja indeksa loraa svetlobe smole raolike smo izvršili z refraktorjem Fischer v zavodu za fiziologijo naše fakultete (profesor P, M, Gjuric), Za primerjavo so nam služile tudi neke druge naravne in sintetične smole in to; kanadski balzam E. Merck, Darmstadt; kanadski balzam Schering-Kahlbaum A. G., Berlin; Caedax K. Hollborn, Leipzig; umetni kanadski balzam Riedl-Haen A. G., Berlin; cedrovo olje in smola pinus halepensis. Rezultati merjenja so sledeči: 1. Balsamum canadense-Merck........1.513 2. Balsamum canadense-Schering.......1.517 3. CaedaX'Hollborn...................1,555 4. Balsamum canadense artificiale-R. Haen . . , , 1-516 5. Oleiun cedri..............1,515 6. Pinus hal^pensis-Varičak.........1.517 7. Pinus peuce-Varičak , . , ........1.516 Iz gornje tabele je v prvi vrsti razvidno, da smola Pinus halepensis po svojem indeksu loma svetlobe popolnoma ustreza Cheringovemu kanadskemu balaamu, medtem ko je refrakcija smole Pinus peuce za 0.001 manjša kot refrakcija Scheringovega balzama ter popolnoma ustreza refrakcijski črti stekla refr aktom etra Fischer, S tega stališča bi bila smola Pinus peuce naravnost idealno sredstvo za lepljenje leč v različnih optičnih sistemih- Mi jo tudi z uspehom uporabljamo za homogeno imerzijo namesto cedrovega olja- Glede na odlične lastnosti smole našega igličastega drevja, ki so bile raziskane, bi mogla smola Pinus halapensis in Pinus peuce zelo dobro nadomestili kanadski balzam v histoloških in bakterioloških laboratorijih, medtem ko bi sniöla Pinus peuce mogla razen tega zaradi svojih odlik najti široko uporabo tudi v optični industriji.« Iz povedanega se vidi, da sta doslej raziskani dve vrsti smole. Kot tretja vrsta, ki "bi prišla na vrsto za raziskovanje, bi bila smola črnega bora, za tem pa tudi smola rdečega bora. Zato smatramo za potrebno opozoriti naše smolarske strokovnjake, da v teku letošnje smolarske sezone pripravijo določene količine smole črnega in rdečega bora, ki bi bile poslane na raziskovanja na uaše univerze (v Ljubljani, Zagrebu itd.). Smolo je pripraviti na sledeči način; - 1. iz lončkov je treba porabiti svežo in najbolj čisto smolo (brez organskih primesi — skorje,.iglic, odrezkov lesa); 2. smolo je treba dati v petkilogramske škatle iz pocinkane pločevine, ki se neprodušno zapirajo; te Škatle je treba poslati v zadevni zavod za raziskavanjc, V kolikor žeHmo dobiti čiste precedke smole na samem terenu, je treba ^molo precediti skozi gosto medeninasto sito in skozi laneno škatlo. Na ta način se izloči tekoči bledorumen balzam, Id se more potem uporabiti razredčen v benzolu ali ksilolii. Prepričani smo, da bi tudi smola črnega, a morda tudi rdečega bora dala zadovoljive rezultate. Tako bomo lahko krili potrebe po primerni Euro-vini še na enem gospodarskem področju, smoli sami pa dali možnost nove uporabe. LiteiatLira; L Dr T. Varičak; Smola bora kao nadomestak ^a kanadski balzam u Idsio-loiSkoj tehnici — veter ima rs ki arhiv, knjiija XVn/47, 7''8, 2. Dr, Varičak; Priroleri:! smole molikč [pinus peucel u. mikroskopsko tehnici i optici (ruUopis'l 1947. Pripomba iiredniiStva; Za lepljenje leč v mikroskopskih sistemih, za Japljcnje slekla in cinike podobne nameoe prihaja v poMev ilastl macesnova smola, ki je povsem brez barve iifi ki hi jo mogli v dokajšnji količini pridobivati tudi v LR Sloveniji. iikir racionalizcitorji in novatorji pospešujejo napredek sociolističnegc gospodarstva Gozdarska in lesna posvetovalnica VPRAŠANJA 10. Izvlečki razprav »Gozdarskega vestnika« v srbskem, hrvatskem in makedoDskem jeziku V Si Gozdarskem vestniku« izhaja mnogo razprav, ki so korislne za študrtj in reševanje gozdarske problematike tudi izven meja LR Slovenije. To je bilo ugotovljeno na mnogih sestankih, v vseh republikah in še posebej omenjeno v »Suraarskem listu« 1948, stran. 36, Zaradi tega ima »Gozdarski vestriik« že razmeroma znatno Število naročnikov v vseh ljudskih republikah FLR Jugoslavije. Tudi pri nas ga mnogi prejemajo in smo preko njega našli že marsikatero pobudo za dvig gozdarstva in lesne industrije v svobodni LR Makedoniji, Prepričan sam, da se bo »Gozdarski vesinik« še bol) razširil in da bo marsikatera pobuda našla še äirSi odmev v praksi, če bo na koncu vsakega članka natisnjen tudi izvleček v srbskem, hrvatskem ali makedonskem jeziku. Vsakdo izmed nas bo prav gotovo prečital ta izvleček in nato zainteresiran na vsebini — celotni članek. N.T. Skopje ODGOVORI 5. Eterična olja iz jelkovih igUc Vaše mnenje je pravilno. Prepričani smo, da bo pridobivanje eteričnih olj iz jelkovih (pa tudi -drugih) iglic zajemalo vedno več materiala, ki je doslej večinoma segnil v kupih na posekah ali pa moral biti sežgan zaradi zatiranja lubadarjev. V bivši dravski banovini so bile le tri male naprave s kapaciteto 20 kg eteričnega olja na dan. Dosežena pa ni bila niti ta zmogljivost; dnevno je bilo produciranib le okoli 7 kg in še to samoi v nekaterih mesecih. Produkcija in prodaja sta bili odvisni od tvrdke v inozemstvu. Tudi ta primer je eden od mnogih primerov, ki dokazujejo, kako je bila naša dežela v kapitalističnem sistemu zaostala in gospodarsko docela odvisna od tiijine. Ko smo danes štrli okove polkolonialne odvisnosti in z vsemi silami gradimo socialistično' gospodarstvo, so dani vsi objektivni pogoji za ustanovitev industrije eteričnih olj, ki smo jih morali doslej uvažati. Z razširjenjem in spopolnitvijo nove industrije bomo mogli v primernem času eterična olja celo izvažati, V prihodnjem letu 1949, bomo o tem vprašanju priobčili več strokovr nih razprav in Člankov, Uredništvo 7, Rebraste deske Na Vaše vprašanje bomo mogli odgovoriti, ko bomo dobili vzorec rebraste deske s podatki o gatru. Pošljite oboje na naslov: Gozdarski institut Slovenije, Ljubljana, Poljanska 2; Ing, Rudolf C i v i d i B i Sodobna vprašanja Ogljeni prah — gnojilo Skoraj ni gozda, v katerem v preteklosti niso žgali oglja. Na starih kopLŠčih še zmeraj lež.i obilo ogljenega. prahu, Prav tako ga je mnogo na starih skladiščih oglja. Temu odpadku je treba posveEati vso pozornost. O tem sem se letos ponovno prepričal. Po naključju sem naletel nedaleč od Petrinje na Hrvatskem na kmeta, ki mi je pokazal velike uspehe gnojenja z ogljenirn prahom. Tako grojeni posevki koruze, pšenice, ječmena m ovsa so pokazali take razlike v rasti in zrnu v primeri s posevki na preottali nepognojeni njivi, kakor jih zlepa ne dado znana umetna gnojila. Med pšenico, ki je pod težo klasja poleglsi smo naäli nekaj stebelc rži, visokih 2,50 cm, Ofiljeni prah je deloval Že polnih 12 let, odkar ga je bil kmet nasul po njivi. Na apnenih in kislih tleh je bil uspeh enak. Z bivšega skladišča oglja so ga tamkajšnji kmetovalci odpeljali nad 1000 voz na svoje njjve. Omenjeni kmetovalec ga je dajal na hektar 15—25.000 kg. Baje ga tudi na Gorenjskem uporabljajo-s pridom pri gnojenju zelnikov. Gozdarske ustanove imajo poleg gozdov svoje ekonomije, kjer lahko preizkusijo rabo ogljen&ga prahu. Verjetno se bo dobro obnesel tudi pri pogozdovanju s sadikami posebno tam, kjer je teren že v plevelu in so sadike v nevarnosti, da se ne bodo mogle prebiti skozenj. Če v takem primeru nasujemo ob sadiki pest ogljenega prahu in poskus uspe, lahko začnemo z delom v večjem obsegu. Z gospodarskega gledišča res ni vseeno. Če smo prisiljeni namesto dveletnih sad.ik presajati petletne na zapleveljene goline. Zato pa je treba pognojiti sadike, ki se bodo, čeprav manjSe, hitro re.šile plevela, Ttidi ni vseeno, ali začnemo z redčenjem sestoja pet let preje ali pozneje zaradi hitrejše ali počasnejše rasti nasada. Gnojenje nasadov marsikje v naprednem gozdarstvu n: več novost, posebno, če je gnoilo poceni in blizu. Poskus je enostaven; okrog sadike, ki si o prej očisti močnega plevela, potrosiš na površini enega krožnika eno a i dve pesti oglja s starega kopišča. Na kak način učinkuje ta prah kot gnojilo?' Oglje je sicer skoraj čist ogljik, ki kot gnojilo samo po sebi ne more delovati, vendar pa lahko posredno deluje s tem, da razvija ogljično kislino, ki Je rastlinam nujno potrebna za usvajanje (asimilacijo). Iz novejše literature poznamo gnojenje z ogljično kislino, ki pri vrtnih rastlinah dviga normalni pridelek za 70%, V ta namen se rabijo posebne peči na premog za proizvajanje ogljikove kisline. Poleg tega ne smemo pozabiti, da oglje vpija razne strupene pline*. Ko bodo poskusna raziskovanja, h katerim lahko vsakdo s svojim sodelovanjem mnogo prispeva, dala natančnejše podatke, bo potreba po ogljenem prahu močno narasla. S tem pa bo postalo pereče iskanje novih virov za ogljeni prah. Eden teh virov bodo- prav gotovo veliki kupi žago-vine v naših žagalnih obratih, ki se bo lahko predelovala v oglje, namesto da je podjetjem v n^oto ali pa kvari ribolovne vode. __Ing, Vladislav B e 1 ( r a m * Spomnimo se samo, da vsebujejo lud! iiltri plinskih mask oglje za vpijanje strupenih plinov. Prav tako vsebujejo naprave la iiščenje vode pri cistcrnah oglje. V lekarni sc-dobe tablete ogfjenega prahu (Carbo animalis] la čiičenje drobovja. Književnost Ing, Martin ČokJ, Kako pogozdujemo, Ljubljana 1948, Izdalo Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LR Slovenije Knjižica je broširana v velikiisti male osmerlte in ima 38 str. (Vsebina; Pomen pogozdovanja — Nai-avna ali umetna obnova JozcJa — Izbira drevesnih vrst — Gajlmo mešane gozdove — Setev ali saditev — Nabiranje in shranjevanje fo^dncfia Ecmcnja — Nabava sadik in ravnanje z njim! — Letni čas pogo^dovtinja — PojJozdo-vanjc posek — Selev (priprava lal, sejanja) — Saditev [priprava tal, sajenje) — Setev in saditev v sestoju — Pojiozdovanjc krasa (salev, saditev, obnova ^ozda na gi'mlScih] — Negovanje posevkov ic nasadov). Novo izšlo delo je nadvse potrebno, ker so'stare izdaje razprodane, se po-tiebnejse pa je iz razloga, ker čakajo pojlozdovanje v LR Sloveniji ogromne nalojSe, največje v z;godovini slovenskega gozdarstva, 2ato je dobrodošel priroEnik le vrste, kj je v vsakem oziru sodoben in primeren prav za tiaic razmere, Pisec je dobro obdelal vprašanje pravilnega gojenja fiozdov, ki, naj našemu ijoidu vrne naravno sliko in obliko, predvsem glede na drevespe vrste. Naravria obnova gozdov in mešani gozdovi ter pomožni (spodnji) se-slojiso najvažnejše misli tega dela, dobro utemeljene in obrazlaŽEne. Jesenska saditev in pogozdovanje s setvijo na" ierenu sta posebno poudarjeni in vlažni. "Neuspela pogozdovanja, ki se tako rada pripisujejo suši, so Ic prcčeslo samo posledica nepravilnega ravnanja s sadikami ali slabih sadik,* opozarja pisec in kaže na mnoge nedoslatke v (em smislu. Odločno je proti pianjii sadik v loncih z vodo ali proti blatni brozgi v loncih, kur je pri nas skoro povsod bil reden pojav. Priporoča sajenje v vsek in pod motiko. Oba načina sta se drvigod lepo obnesla in je čas. da ju uvedemo tudi pri nas. Kakor vsako delo, ima tudi to nekaj napak: v.V jeseni moramo sejati tudi seme, ki se čez zimo rado pokvari, kakor želod, žir ter brestovo, jelševo in topolovo seme.i: (Str. 34.) Staro pravilo prakse oa pravi: brestova in topolovo seme sej, brž ko seme odpade! Topolovo seme je Ualjivo le 14 dni. Sadik iz naravnega gozdnejLa podrnladka paČ np ^re imenovati ;ipopi.i-Ijeakei, ker jih ne smemo puliti, kakt^r so včasih ljudje v svoji nevednosti Tfts delali, temveč jih inkopltemo z zemljo vred Posevkti in nasade na terenu je res dobro okopavali. Da bi pa kdo hotel in mo^el lo delati pri posevkih prvo leto po možnosti <1—5 krat, drugo in tretje poletje pa 2—3 k'-at (nasad 2—3 krat, oziroma 1—2 krat), ni verjelno že zaradi velikega pomanjkanja delovne siie. Pri gozdnih nasadih v Dalmaciji smo okopavali samo enkral in to le prvo leto z največjim uspehom. Čeprav pisec zavrača smreko na njeno naravno rastišče, je dal knjižici z risbami in črteži pečat — smreks Naslovna slika bi lahko vsebovala malo več življenjske volje in veselja do dela. Pri črteiih, ki so skoraj vsi prerisani iz raznih knjig, pa manjkajo navedbe avtorjev. Brez dvorna bo knjižnica veliko prispevala k boljSemu in hitrejšemu pogozdovanju v naši republiki. Ni dovolj pogozdovali, temveč tudi p o g o z d i t i. pri čemer odloča vsaj toliko, kolikor fizična sila tudi solidno delo, [od, VlcJislav Bcltrim »ŠumETstTo, časopis za šumsko-privredna, organizaciona i tehnička pitauja«, 1948 V juliju t, 1, jc izšla prva številka tega časopisa, ki je (jlasilo ministrstva za gozdarstvo FIJ? Jugoslavije. V uvodni besedi napoveduje urednišlvo, da bo list prinašal divekllvne članke in razprave, ki bodo pojasnevali razne probleme. Časopis bo prav gotovo nakazovat pravilno smer pii izvrševanju planskih in operativnih nalog in tako znatno pomagal k zboljšanju dela raznih ustanov in podjetij pa tudi posaroeznih strokovnjakov. Inj. Si. Soiošuii Kratke vesti JESENSKA IN ZIMSKA GOZDNA PROIZVODNJA V ZSSE Gozdna proizvodnja v ZSSR je bila v dobi stalinskih petletk s podporo boljševiške partije in sovjetske države posUvljena na industrijsko podlago. Gozdne predele so prepregli tisoči in tisoči kilometrov Želtrzoic, avtomobilskih iti traktorskih cest. V gozdovih porabljajo mnogo tisoč traktorjev, avfomobi-!ov in motornih žag. Nedavno so zaceli uvajali prve stotine posebnih »trelei^č-nih« traktorjev, ki so jih sestavili sovjetski konstrukiorji. Ti traktorji so namenjeni za gozdna dela, ki sicer zahtevajo mnogo delovne sile; vlačenje hlodov [z posek do cest in drugih stalnih prometnih naprav. Letos so napravili v gozdni proizvodnji važen korak naprej. Podjetja ministrstev lesne in papirne industrije so v prvib devetih mesecih letoSojega Icla iivozila 48,5% več lesnih izdelkov kot v enaicem «času lanslce-ga leta. Uspesno se končuje spiavljenje lesa iz gozdov. Pred vsemi gozdnimi proizvajalci stoje važne naloge narodno gospodarskega značaja, V prihodnji sezoni je potreba producirati ved lesa kot v minuli. Partija in vlada nudita gozdni industriji veliko pomoč. To poletje jc Sovjel ministrov ZSSR pripravil odločbo O pripravah podjetij gozdne industrije v je-senfiko-zimski sezoni. V te] odločbi je predvideno vse, kar je potrebno za uspešno izvršitev plana, in sicer od opreme mehanizmov do preskrbe drvarjev s toplo obleko. Vlada jc naročila krajevnim sovjetskim organizacijam, da zagotove izvršitev kapitalnih popravil avto-strojev, traktorjev, prenosnih clek-tro-postaj v podjetjih zvezne, rvezno-republiike in krajevne industrije. Gozdarske organizacije so dobile velike množine kovinskih stružnic, kovin in drugega m&teriala. Industrijska podjetja pomagajo pri izkoriščanju gozJov s tem, da pošiljajo kvalilicirane delavce, instrumente in rezervne strojne dele. Tako država oborožuje goz.dno industrijo za visoko proizvodno stahanovsko delo. V gozdove bodo prišli delat poleg gozdnih delavcev tudi sto tisoiSi kolhoi-niltov s konjskimi vpregami. 1.13111 en I94S, II. 10) PRVA CELULOZNA TOVARNA NA POLJSKEM Letos nadaljujejo z obnavljanjem velike celulozne tovarne V Maljčicah. Pri izgradnji sodelujejo vsi njeni nameščenci, katerih is sedaj 230. Pričakujejo, da jih bo drugo leto že 300, Ta tovarna v Maljčicah ho prva te vrste na Poljskem in tretja v Hvropi. V začetku bo proizvajala 50 ton celuloze dnevno in bo tako največji producent. Papir bodo začeli izdelovati v tej tovarni takoj po prejemu strojev iz Švedske. (•Bilten MIZ.. W4S. it 10) IZVOZ LESA IZ POLJSKE Od lesnih proizvodov izvaža Poljska največ upognjenega pohištva, zabojev in vezanih plošč. Pohištvo izvaža največ v Anglijo, Francijo in Holandijo, Zaboje kupujejo zlasti Turčija, Palestina in Egipt; pa tudi Zedinjene države Amerike so sklenile naročilne pogodbe za južno in severno Ameriko. V prvi polovici leta 1943. je dobila Poljska za izvoz blaga svoje lesne industrije 390.000 dolarjev, (.BiHcfi Mi;., \91fi, U lO) UKREPI ZA VARČEVANJE Z LESOM V BOSNI IN HERCEGOVINI V tej ljudski republiki, kjer so velike, izrazite gozdne pokrajine, prejšoe čase niso poznali umnega gozdnega gospodarstva, Zato so gozdovi ob prometnih krajih zelo trpeli. Zelo velika Ikoda. pa je nastala tudi meti vojno, V prizadevanju za eim bolj umno porabo icsa bodo morali sodelovati ne le v gozdarstvu, lesni industriji in gradbeni stroki, ternveČ tudi v rudarstvu, pri železnici, industrijskih podjetjih, predvsem pa kmetje sami. Na odprtih ognjiščih v vaäkih hišah so porabili doslej na leto po 3,300.000 m^ drv, na drugih ognjiščih na podeželju je pa zgorelo še 1,500.000 m^ lesa. Mnogo preveč drv so porabile primitivne sadne sušilnice, gozdne železnice, poljske opekarne in apnenice. V Bosni in Hercegovini porabijo na leto okrog 6 milijonov m' drv. Spričo tega nezaslišanega tratenja kuriva so na posvetovanju gozdarjev v "Sarajevu razpravljali po ukrepih za varčevanje z gozdnim zakladom {•Ljuitiks Pmvfcst 1948) NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI JS 1002 112.43 Drogovi za napeljave morajo biti zdravi, približno ravni, - jedri (polnolesni), ravnih vlaken, brez večjili razpok in grč ter brez krožnih razpok. 112.431 Dovoljeno je 5"/« mušižastih kosov. 112.432 Krivina ne sme biti večja od tiste, pri kateri oatana črta tned središči obeh čel še v masi droga. Večja krivina je dovoljena na debelem koncu in sicer do skupne doLžine, toda največ do 2,00 m. 112.433 Premer na debelem koncu mora biti pri droj^ovih, dolgih do 10.00 m, približno za ^/a večji od premera na tankem koncu, pri drogovih, dolgih čez 10.00 m, pa mora biti večji najmanj za Va. 112.434 Dovoljena je srednja zasukanosf 1 cm na dolžinski meter. 112.435 Razpoke v vrhu niso dovoljene. 112.436 Grče morajo biti zdrave, gladko obtesane, in ne smejo imeti premera nad 12 cm, Na delu 1.00 m od vrha grče niso dovoljene, 112.437 Lubje (skorja in ličje) mora biti popolnoma odstranjeno od zunanjih branik. Samo robinijeve drogove dobavljamo z lubjem. 112.438 Na spodnjem koncu morajo biti ravno odžagani, na zgornjem koncu pa prisekani v obliki piramide; višina piramide znaša Va do Vs premera na vrhu. Drogovi, namenjeni za impregnacijo po Boucherie-ju, morajo biti ravno odžagani na obeh koncih. tl2,44 Dimenzije presušenih drogov so naslednje: Dolžina Debelina na 30 od vrha iistovci 1 iglavci ni cm 5,5 12 14 6 12 14 6.5 12 14 7 12 — 7,5 13 _ 8 13 15 9 14 15 10 15 16 ti 16 16 12 17 17 13 18 18 14 18 18 15 19 19 Drogovi, namenjeni za impregnacijo imajo take" dimenzije surovi. po Boucherie-ju, Nadaljevsnic ilr. 13 JS 1002 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI 112-45 112,451 112,453 112,453 112.S 112,51 112.6 112.61 113 113.1 Merjenje Dolžino merimo od spodnjega roba do vrha piramide odnosno do zgornjega roba. Pri drogovih, dolgih do 9,00 m, je dovoljena dolžinska razh'ka 5 cm na više ali na niže, pri drogovih dolgih čez 9.00 cm, pa + 10 era. Debelino merimo na 30 cm od vrha. Pri drogovih, dolgih do 9.00 m, je dovoljena debelinska razlika -j- 1 cm, pri drogovih, dolgih čez 9.00 ra, pa +3 in — 1 cm. Drogove za napeljave dobavljamo po kosih ali po m^ Jamski les je okrogli les»hiasta, cera, bresta, belega bresta, gabra, bukve in iglavcev, debel 10—25 cm, merjen na sredi in dolg L50—7 m. Les mora biti zdrav in raven. Les listavcev dobavljamo z lubjem, ki ga je odšteti od kubature, les iglavcev pa brez lubja. Les listavcev je iz zimske sečnje, les iglavcev pa tudi iz poletne. Dovoljeno je: Enosmerna krivina z višino loka do srednje debeline kosa. Pri kosih, daljših od 2,40 ra, more imeti 10% dobavljene količine dolžino 1,20—1,40 m. Kolarski les je okrogli les iz 1, b' in 2, a debelinskega podrazreda z z najmanjšo dolžino 2.00 m. Jemali je hrast, jesen, b-rest, robinijo, brezo, beli brest in bukev. Les mora biti zdrav, ne prevei kriv (brezov mora biti" raven), brez grč in dolg 3.50 m in 4.00 m. Dobavlja se neobeljen po m"''. Pri kosih, daljäih od 2,00 m, je dovoljena na vsakem nadaljnjem metru po ena zdrava grča s premerom do 2,00 cm, TANKI TEHNIŠKI LES ^ - so palice, trsno kolje, kolje za sadno drevje, hmeljevke, obroči in ročaji (držala). Tanki tehniški les ima praviloma debelino pod 7 cm z lubjem. Palice so tanki okrogli les s premerom 3—4 cm, merjenim 30 cm od debelega konca, in z dolžino 110—130 cm. Sekati jih je pozimi. Jemati je poganjke iz panja domačega kostanja, hrasta, jesena, drena, črešnje, višnje in leske. Les za palice mora biti gladek, raven in brez grč. Dobavljamo ga z nepoškodovanim lubjem, v svežnjih po 50 ali 100 kosov, Če ni pogojeno drugače. Prodajamo jih po kosih, Nikdatjevanjc iTt, 23,9 113,2 113.22 113.23 113.24 113.25 113,3 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI JS 1002 Dovoljeno je; Na lOVo dobavljenih kosov po ena grčica in. po ena krivina z malim lokom, Ici ga moremo izravnati. Trsno lidje je okrogli les s srednjim premerom 4.5—7 cm. Bolj debele kose je razcepiti, Premer na tankem koncu ne sme biti manjši od 30 mm, Dolžine so: 1,25, 1,50, 1.80, 2.20 in 2 50 m. Jemati je hrast, domači kostanj, robinijo in iglavce. Kolje mora biti po možnosti ravno, brez gtč in na debelem koncu priostreno, Dobavljamo obeljen les. Glede dolžine kolja in lesne vrste se je treba pogoditi posebej. Prodaja, se po kosih. Seka se pozimi. Dovoljeno je; Male grče, zaradi katerih se kol ne bo prelomil Enosmerna krivina z Jokom do 10 cm na 20°/o dobEivljene količine. 15"/« dobavljene količine more imeti premer od ^O.mm. Dolžine morejo biti do 5 cm daljše ali krajše. Kolje za sadno drevje so oltTOgli les s srednjim premerom 5—10 cm in dolžino 1.50—2.50 m. Les mora biti raven in z gladko obtesanimi grčami, zaradi katerih se kol ne bo prelomil, ilemati je les; hrasta, domačega kostanja, robinije in iglavcev-Kolje je obeljeno in priostreno na debelem koncu. Prodajamo ga po kosih. Glede dimenzij in lesne vrste se je pogoditi posebej. Drogovi in preklje za hmelj in tobak so izdelani iz hrasta, domačega kostanja in iglavcev brez lubja. Drogovi za hmelj so debeÜ S—14 cm na tankem koncu in dolgi 6.00—9.00 cm. Dobavljamo jih v kosih. Dovoljeno je: Večsmerne male krivine z višino loka do 10 cm. Zdrave grče brez ozira na njihovo število in razrnestitev le, da se trdost iesa glede na lom ne zmanjSa., Prekije za hmelj (bmeljevke) in tobak 8—15 cm, merjeno I m od debelega konca in dolge 4.00 m in več. Morajo biti ravne in zdrave. Doibavljamo jih po kosih. Dovoljeno je; Zdrave gladko ob tesane grče ne oziraje se na njihovo število in razmestitev s tem, le da se trdnost lesa glede na lom ne zmanjša. Njidflljevbriju sir. 25 113,4 113.41 113.411 113.412 113,42 113.421 Ne razmetavajmo in ne kvarimo lesa Dr. Maks Wraber [Ljubliana) Gozdovi nam dajejo dragoceno surovino — les. Ta služi za kritje širokih ljudskih potreb kot kurivo, kot surovina za vsestransko mehanično in kemično predelavo, kot gradbeni material za obnovo porušene domovine, za izgradnjo prometa, industrije, rudarstva in drugih gospodarskih panog, v veliki meri pa tudi kot glavni izvozni artikel. Potrebe po lesu in njegovih izdelkih so ogromne in naraščajo iz dneva v dan. Vkijub velikemu lesnemu bogastvu, ki ga skrivajo naši gozdovi, ne bi mogli trajno zadoščati vsem potrebam po- lesu, ako ne bi bilo izkoriščanje lesa pametno in varčno. Zato nam je maršal Tito v svoji^ovoletni poslanici med drugim naroČil skrbno varčevanje z lesom. Vsako razmetavanje te dragocene surovine pomeni lahkomiselno zapravljanje ljudskega premoženja in je narodno-gospodarski zločin. Nespametno uničujemo in razmetavamo les: če uporabljamo za kurjavo les boljše tehnična kakovosti, če kurimo premalo suha drva. Če uporabljamo neekonomske peči; če puščamo v gozdu ali na industrijskih obratih lesne odpadke neizkoriščene, ko bi mogli služiti kot kurivo ali surovina za celulozo; če uporabljamo v kmetijskem gospodarstvu za gradnje, embalažo, opaž in druge namene les boljše kakovosti, ko bi tem potrebam prav tako zadoščale manjvredne vrste lesa; če sekamo drevje v času, ko ima njegov les manjšo odpornost in krajšo trpežnost; če po sečnji zavlaču-,-jemo izdelavo in izvoz lesa, da zaradi tega trpi občutne okvare in zaradi njih njegova tehnična vrednost hitro pada; če se na lesnoindustrijskih obratih les kvari zaradi predolgega ležanja in nepravilnega ravnanja; Če pri spravljanju lesa iz gozda zaradi nepazljivosti poškodujemo zdravo drevje in pomladek ter z neprimernimi spravili (dolge, strme kamenite drče) oškodujemo tudi sam posekani les; če pri podiranju in izdelavi lesa uporabljamo neprimerno orodje in slabe delovne metode; če pravočasno ne odstranjujemo iz gozda okuženega, obolelega in suhega, po glivičnih boleznih in Živalskih zaje-datcih oslabljenega, po vetru, snegu ali ognju poškodovanega drevja; ker se na ta način ustvarjajo kotiŠČa za lubadarje in razne druge gozdne Škodljivce ter žarišča, od koder se širijo gozdne bolezni. Dolga je vrsta prestopkov in opustitev, s katerimi grešimo proti načelu pravilne uporabe lesa in varčevanja z n.jim. Gospodarsko trošenje lesa ne sme biti negospodarsko razmetavanje lesal To načelo je svareč opomin našega lesnega gospodarstva in zahteva, da 1. izvirno vrednost lesa, kakršno nam nudi gozd, ohranimo kolikor mogoče neokrnjeno in 2. da lesno snov do skrajnih možnosti ekonomsko izkoristimo, Predaleč bi nas zavedlo razpravljanje o nakazanih načinih nespametnega imičevanja in razmetavanja lesa. Hočemo se ustaviti le pri nekaterih važnejših napakah, ki jih pogosteje srečujemo v lesnem gospodarstvu, in jih osvetliti z biološke «trani. OKVARE NA STOJEČEM LESU Opisati hočemo najpogostejše in najškodljivejše okvare in poškodbe na živem, stoječem lesu naših glavnih drevesnih vrst — smreke, jelke, bora in bukve, NajčešČe jih povzročajo razne rastlinske kužne bolezni in razni živalslti zajedalci, večkrat tudi sovražne sile mrtve narave. Lahko trdimo, da so vse bolezni in napake gozdnega drevja v glavnem posledica porušenega ravnotežja v življenju gozdne skupnosti, ki ga povzročajo večje naravne nesreče, največkrat pa človek sam z nepravilnim gozdnim gospodarjenjem. Zaradi slabega ali pomanjkljivega oskrbovanja in izkoriščanja gozdov peša biološka in mehanična odporna sila gozdnih sestojev, ki zato laže postanejo plen raznih bolezni in zajedalcev ter žrtev sovražnih naravnih sil (ognja, vetra, snega, suše, mraza). 1. S mre Med glivičnimi boleznimi smreko zelo rada napada rdeča gniloba. Njen povzročitelj je neka glivica (Trametes radiciperda), ki živi v zemlji in se sltozi bolne, nagnite korenine vrašča v deblo ter počasi razkraja njegove os>rednje dele do visifle veČ metrov (5—10 metrov) nad zemljo, ne da bi se pojavljali očitni zunanji znaki tega notranjega razpadanja, Razkroj se končava tale o, da se obolele osrednje plasti razkroje v rjavkasto-rdečkast prah, ki se razpade in deblo postane votlo, Šele sedaj se po^javljajo zunanji znaki notranje gnilobe — deblo dobiva na panju nabrekline in se v spodnjem delu stožčasto odebeli, iglice rumene in odpadajo, obrša se redči. Bolezen je ves čas razvoja prikrita in zato nevarna. Ugotovljeno je, da najrajši napada čiste, goste smrekove sestoje, ki so zrastli na opuščenih njivah, travnikih in pašnikih po naravni zasemenitvi ali umetnem zasajevanju, Razvoj bolezni zlasti pospešujejo nekoliko degradirana, zakisana ali ilovnata tla, manj pa ji prija peščena glinasta zemlja. Belo gnilobo povzroča gliva mraznica ali medenjača (Armilaria meUea), ki kot gniloživka (saprofit) prehaja s trhlih panjev (zlasti bukovih), predvsem na mlajše smrekove kulture, pa tudi na starejše smrekove sestoje, če nimajo dovolj življenjske odpornosti. Tudi drugi iglavci, doroači kakor tuji, niso vami pred to boleznijo. Pogoj za množični razvoj te bolezni so biološko oslabljeni sestoji na neustrezanih rastiščih, S svojim snežnobelim, kožna tira p od gob jem, ki se pahljačasto razrašča, razjeda ta gliva nežno ličnato tkivo (kambij) med lesom in 'skorjo, in sicer v koreninah in v spodnjem delu debla do višine par metrov. Drevesna skorja -poka, izceja se smola, drevo hira, bela vlakenca podgobja pa se spreminjajo v debele, temnorjave niti in Štrenje, ki kaikor mreža obdaja lurtvo deblo. Jeseni in na zimo poženo na mrtvih Štorih iz podgobja v skupinah dolgopecljati, klo-bučasti plodovniki medenonimene barve — gobe raraznice aU me-denjače. Trhel les se v temi svetUka (tosforescira), . Borba proti tej in prejšnji bolezni je samo predhodnega zaščit- n^ga (profilaktičnega) značaja, namreč vzgčjk zdravih mešanih se^ Sto,ev Iglavcev m Lstovcev, v katerih morajo biti tla vedno poloiLa s podstojmm grmovjem m pomladkora. 2, Jelka Med glivičnimi boleznimi je jelka posebno dovzetna za raika (Aecidium elatinum). Za rakastimi obolenji bolehajo ogronmi jelovi gozdovi na Notranjskem krasu, ponekod v toliltSni meiri, da je nad polovica vseh dreves bolnih. Ta bolezen povzroča največ škode v čistih jelovih sestojih, manj v mešanih, več v starejsih kaltor v mlajših. Povzročiteljica bolezni je glivica družine lij ali paležnic (Ure-: dineae) in -se imenuje klinčni-čna rja (Pucciniastrum caryophyllacea-rum). Za svo' razvoj potrebuje dve hraniteljici, kji jih izmenoma zajedava, in sicer jelko iu kako rastlino iz družine klinčnic (Caryo-phyllaceae), kakor zvezdnico (Stellaria), smiljko (Cerastiura) in dr, Predrobni trosi [bazidiospore) se prenašajo s teh rastlin na jelko, kjer se po nadaljevanju razvojnega kroga razvijejo posebni trosi (ecidiospore), ki prehajajo nazaj v klinČnice, V svojem razvoju na jelki povzroča ta glivica dve'Jbolezenski spremembi, Najpre>j se pojavi na okuženem mestu »vražje gnezdo« {po koroško y>škopjek«), košat grmiček gostih poganjkov'ä'kratkJmi, debelimi in rumerikasto-zelenimi igEcami, ki kot nekaka samostojna rastlina raste na jellu in ji jemlje hrano. Tehnične škode v lesu ne povzroča, služi pa širjenju zajedaUce. Teh vražjih gnezd je včasih vse polno po vejah in v vrhovih. Trajajo po 10—20 let. Ko se glivično podgobje waste v živ les, se pojavlja nova bolezenska tvorba — rak, ki navadno v obliki nabreklega kolobarja (krožni rak) s temnim, močno razpo-kanim lubjem obdaja deblo. Lubje in les na teh mestih sčasoma razpadeta in. deblo je tukaj šibko, tako da ga veter ali sneg lahko prelomita, Razen tega se na bolnih mestih rade naselijo druge gnilobne glive in škodljive žuželke, ki škodo seveda Še povečujejo. Neposredna Škoda, ki jo povzroča rak, je v zmanjšanem prirastku in manjši tehnični vrednosti lesa, posredna pa v neodpornosti drevja proti vetru in snegu. Širjenje rakastih obolenj preprečujemo tako, da 1. pravočasno odstrajumo vražja gnezda in jih sežgemo, preden raztresajo svoje kužne trose, torej v času od maja do julija; 2. vse po raku okužene veje je treba tik ob deblu odsekati, da se kužno podgobje ne vrašča v les; 3. uničevati je treba z^šča iz dnižine khnčnic, ki služijo razvoju rakove glivice, kar se najuspešneje opravlja s pravilnimi vzgojnimi ukrepi (redno pomlajevanje, da se tla ne odkrijejo in zaplevelijo). Rakasto drevje je treba pri sečnjah najprej odstraniti vz gozda, Rak se pojavlja tudi na drugih drevesih (bukev, smreka, macesen, hrast, jesen), vendar redkeje. Njegovi povzročitelji so za vsako vrsto drevja drugačni in tudi znaki bolezni so različni. 3. Bukev Starejše bukve imajo pogosto i>rdeče srce«, ki velja za tehnično napako. Glede nastanka te napake so mnenja še deljena. Najverjetneje je, da pri nastajanju rdečega srca sodeluje več vrst glivic, Te povzročajo razne biokemične procese v lesu, ki imajo za posledico razne fizikalne in barvne spremembe lesa, zaradi katerih pa njegova tehnična vrednost ne trpi mnogo, v nekaterih ozirih pa ima ta napaka celo prednost (n, pr, večja odpornost proti gnilobi). Vzroki za to bo* lezen so v talnih in podnebnih razmerah, ki godiijo razvoju določenih glivic, povzročiteljic rdečega srca. Pojav rdečega srca je biološka obramba drevesa proti napadu škodljivih glivic, II. POŠKODBE NA POSEKANEM LESU Zelo razširjen in splošno znan je pojav, da se pojavljajo nekateri znaki, ki jih zaznavamo v barvnih in strukturnih spremembah lesa. Te barvne in druge spremembe pričajo, da se vrše v lesni tvarini snovne spremembe, ki bistveno spreminjajo kakovost lesa in p os to ^^ poraa zmanjšujejo njegovo vrednost, dokler ga slednjič docela ne uničijo, da je kot gnila in trhla masa brez vsake vrednosti. Ta snovni razkroj lesa povzročajo mnogoštevilna predrobna živa bitja iz skupine gniloživih glivic (saprofitov), ki jih s prostim očesom ne zaznavamo. S svojim podgobjem (micebjem), ki ga spletajo pretenke nitke (hife), se te glivice razraščajo v lesnem tkivu, se ž njim hranijo in ga tako uničujejo. Ta kemični razkroj, ki ga redno spremljajo bolj ali manj očitne barvne in strukturne spremembe lesa, se vrši počasneje ali hitreje, kakršni so pač življenjski pogoji teh glivic in kakršna je snovna odpornost poedinih vrst lesa. Ugotovljeno je, da vlaga in toplota zelo ugodno vplivata na razvoj teh Škodljivih glivic in da torej pospešujeta razpadanje lesa. V suši in mrazu se razvoj teh ustavi in preide v utajeno (laten.tno) stanje, iz katerega se ta predrobna živa bitja prebude v novo življenje, ko nastopijo ugodni življenjski pogoji. Iz tega izvira praktičen zaključek, da v zimskem mrazu razkrojevalni proces v lesu preneha, v peletni suši pa je šibkejši. Naše podnebne razmere z znatnimi poletnimi padavinami in z razmeroma visoko zračno vlago so torej tudi v poletnem Času dovolj ugodne za škodljivo delovanje teb mikro-organizmov. To dejstvo je zelo važno za eksploatacijo, ker narekuje določene manipulativne ukrepe pri podiranju, izdelavi, izvozu, vskladiščenju iii predelovanju lesa. Važno je posebno, da posekan les v gordu čim preje izdelamo ter da pospešimo njegovo sušenje, izvoz in predelavo, skrajšamo pa čas ležanja v gozdu in na obratnih skladiščih- Na zračno toploto in vlago ne moremo učinkovito vpUvati, paČ pa moremo do neke mere regulirati količino vlage, ki je v samem lesu, in sicer s pravočasno sečnjo dreves ter s pravočasno in pravilno izde>lavo lesa. Ker je vlaga v življenju in razvoju glivic najodločncjši činitelj, razpolagamo v precejšnji me ' izdatno zavarovanje lesa pred gnilot^rn f;^^'' omogočajo Za sečnjo lesa je na splošno najugbänlS^S'i'" skega mirovanja, ko rastniin presnavljalni pra^esl v ^ vegctadj- za sečnjo najmanj ugoden Čas pa je spomladi, ko se za£no^" polivajo, burno pretakati obilni sokovi, ko je drevo muževno ž^val!^" brsti in poganja. Les, posekan v tem Času, se najtežje suSi iii"ie najmanj odporen proti napadu gnilobnih glivic. Zato ludi zaikon o gozdovih predvideva kot normalno sečno dobo čas med L oktobrom in 1, aprilom. To velja v prvi vrsti za iglavce. Za planinske gozdoVe, kjer se v zimskem času sečnja ne more vršiti zaradi debelega snega in_ zmrznjenega fesa, se dovoljuje tudi sečnja od aprila do oktobra. Pri smrekah je ta čas važen tudi zaradi pridobivanja skorie za čre-slovino in zaradi manjše teže lesa, kar je važno za izvoz in prevoz, V podrobnostih so seveda za različne drevesne vrste tudi druge možnosti, ki pa so dosedaj znane bolj po praktičnih izkušnjah gozdarjev in drvarjev kakor po načrtnem znanstvenem preučevanju. Sledi naj kratek pregled najpogostejših napak, ki se pojavljajo na p-osekanem lesu. Zaradi njih izgubi les mnogo na svoji tehnični uporabnosti, veliko pa ga gre v popolno izgubo. Takšno malomarno uničevanje dragocene lesne surovine je nedopustno in neodpustijivo, Z vsemi sredstvi in silami je stremeti za tem, da les od poseka pa do prodaje oziroma končne predelave ohrani svojo izvirno kakovost nedotaknjeno, t. Smrekovina Ker je smrekov les za takšne okvare zelo občutljiv, ga je treba posebno skrbno varovati pred poškodbami, ki jih povzročajo razne gnilobne glivice. Najpogostejša napaka smrekovega lesa je rdeča pegavost, ki je prav v naših podnebnih razmerah zelo razširjena in nevarna. Povzročijo jo glivice rodu Lenzites i dr., ki se lotijo pOiSekanega lesa, ko se suši- Svežega (živega) lesa ne napadajo, ker vsebuje preveč vlage, prav tako pa tudi ne posušenega, Ko je les obeljen in se suši, poka. Hitro sušenje, sončna pripeka in razkosanje drevesnega debla na hlode pospešujejo nastanek razpok, ki potekajo podolž in proti sredini hloda. Te razpoke, ki že same po sebi pomenijo hudo tehnično napako, omogočajo vlagi (ob deževju, megli) lažji dostop, kar pospešuje razvoj gfivic. Te se vselijo v les skozi razpoke, najbolj pa skozi čelne prereze debelnih hlodov. Kvarne posledice delovanja teh glivic postanejo vidne šele sčasoma, in sicer zaradi barvnih sprememb lesne tvarine. Si-jajna smrekova belina postaja raotnejša, njen blesk se izgublja. Po vsej dolžini debla ali hloda opazimo rdeče pege aU lise, ki zajamejo zunanje plasti lesa {površinske letnice). Tä napaka zmanjšuje tehnično vrednost lesa'za Ve—Vs, kar je pač odvisno od globine, do katere je napaka prodrla v les. Prvorazredna smrekovina, kakršno, dajejo naši planinski gozdovi, zdrkne zaradi te napake v 3. ali celo' 4. kaJcavostni razred. Pri nadaljnjem razpadanju, ki kaže že očitne- znake gnilobe, les skoraj izgubi svojo tržno in industrijsko vrednost ter se more porabiti komaj Še kot slabo gradivo, opaž ali kurivo, Najslabše je za les glede rdeče pegavosti, če posekan obleži v goiidu do n-aslednje spomladi ali poletja. Proces razkroja lesne tvarine, ki se je pojavil v prejšnjem poletju, se je zaradi zimskega mraza ustavil, v novi pomlad ans Id sezoni pa se v pojačani meri nadaljuje in zajame tudi srednje plasti hlodov ter bo do naslednje zime lesno snov skoro uničit Praktična navodila bi bila torej tale; Posekan les na] se suši kolikor mogoče enakomerno — ne prehitro, ne prepočasi; močna sončna pripeka povzroča hude razpoke; lezanje lesa na vlažnih tleh ovira sušenje; posekan in prerezan les naj se čimpreje spravi Iz gozda in zloži v ktipe, kjer naj bo dvignjen nad zemljo; krlišča naj bodo na suhem kraju in v send; les se najbolje posuši v umetnih sušilnicah, kjer vročina uniči tudi vse glivice; posekan les pod nobenim pogojem ne sme ostati neizvožen in neizdelan do nove toplotne sezone; žagan les se mora pravilno vs kladi ščiti, 2. Jel kovina Jelkov les trpi zaradi rjave progavosti in rumene gnilobe. Rjava progavost je v bistvu enak pojav kakor pri smreki rdeča progavost. Tudi zaščitna sredstva so v obeh primerih ista, 3, Borovina Borov les najbolj napada modra pegavost (modrenje). Povzročajo jo glivice rodu Ceratostomella, ki razkrajajo le celično vsebino, lesne snovi pa ne. Na posekani borovbii, naj bo obeljena ali v skorji, se pojavlja ta napaJta zelo hitro in se urno širi. Zelo ugodno vplivata na razvoj modrenja vlažen in topel zrak (20—25"^ C), torej poletni meseci (junij, september). Proces modrenja se hitro širi v bel ja vi, proti sredini hlodov pa počasneje. Les dobiva umazano modrikasto barvo. Strokovnjaki so mnenja, da modrenje ne vpliva kvarno na tehnične lastnosti borovega lesa; le če traja proces predolgo, se te malenkostno poslabšajo. Na svetovnem tržišču pa pomodrel borov les kljub temu izgubi 25%' svoje vrednosti, 4, Eukovina Bukev je v posekanem stanju zelo občutljiva in podlega raznim napakam, ker jo napadajo Številne gniloživne glive, ki njeno tehnično kakovost občutno znižujejo ali celo uničijo- Najbolj znana in nevarna med temi okvarami je piravost, ki se razvije v 3—5 mesecih. Zračna vlaga in toplota pospešujeta razkrojevalni proces, zato je poletna sečnja bukovinc nevarnejša od zimske. Tehnična vrednost bu-kovine se hitro znižuje in se že v pol leta, najkasneje pa v 1—2 letih lahlfo čisto izgubi, tako da postane les neuporaben in brezvreden. Les dobiva rdečkastovijolcasto-rjavkasto barvo, največkrat v obliki trakov, ki potekajo podolž, nato pa v celoti. Nato se pojavljajo trakovi bele gnilobe, ki v smeri lesnih prevajalnih cevi vedno bolj prodirajo skozi rjavkasto lesno maso, Mejni rob napadene lesne plasti je omejen z ostro črno linijo, — Uspešno se borimo proti tej nevarni okvari, ako bukove hlode čim hitreje izvozimo na žago ter s parjenjem oziroma sušenjem bukovega lesa. Pravilno ravnanje z lesom ob sečnji, izdelavi in spravljanju iz gozda je prvo važno opravilo, ki varuje les pred opisanimi in drugimi okvarami, ne more pa zavarovati njegove zdrave kakovosti pred poznejšimi okvarami, ki mu groze zaradi nepravilnega ravnanja na žagarskih obratih. Kar smo rešili s pametnim ravnanjem v gozdu in pri spravljanju, lahko uničimo z malomamostjo v žagarskih obratih. Slika 1. Slika 2, Zaradi napačne lege v ^ozdu so glivice Razdiralno delovaje glivic v bukovem razkrojile smrekov hlod posekan v fe- hlodu, ki je bil posekan pozimi in od,-bruarju in izdelan šele v septembru peljan iz gozda Šele proti jeseni. (H, Knuchel). [H, Knuchel), Skladišča za hlodovino in žagan les morajo biti v suhih legah, kjer bo les kolikor mogoče zaVarovan pred talno in zračno vlago, pa tudi pred močnb sončno pripeko, ki povzroča škodljivo pokanje in zvijanje l&sa. Posebno neugodni so položaji, kjer pogosto leži megla. V takih krajih načelno ne bi snaelo biti ne lesnih obratov ne skladišč. Hlodovino, ki je že okvarjena, je treba razžagati pred zdravo, manj odporen les pred trajnejšim. — Zagalni kolektivi morajo dobro poznati kvarne spremembe v lesu in skrbno ugotavljati, iz katerih gozdnih obratov prihaja bolj pokvarjen les, da se spravilo in dovoz lesa iz tistih predelov pospešita ter da se bolj kvarljiv les hitreje predela, Vodjü hazeni za konzerviranje lesa in umetne sušilnice za žagan les bodo mnogi pripomogli k boljšemu zavarovanju lesa pred škodljivimi okvarami. Semenarska služba log. Igo OraŠ (Ljubljana) Seme obnavlja življenje. Po semenu se prenaSajo lastnosti starega pokolenja na mlado pokolenje. Poleg vrste in spola se prenašajo po semenu tudi lastnosti tipa. Lastnosti tipa so tiste, ki jih neka vrsta dobi šele od kraja, kjer živi, oxiroma od rastišča, kjer raste. IZVOR ALI PROVENIENCA SEMENA Iz uvodnih misli lahko povzamemo, zakaj je semenarska služba prav v gozdarstvu tako vaina in zakaj je tipološko prav seme, posejano na ustreznem mestu, najboljši porok za uspešno pogozdovanje. Praktično povedano je stvar takale: jelkino seme, nabrano v Trnovskem gozdu, ima drugačne lastnosti kot jelkino seme, ki je nabrano na primer na Pohorju, Prvo bo dobro uspevalo, če ga bomo posejali na terenu, ki je po sestavi tal, po podnebju, po nadmorski višini itd, istoveten ali vsaj podoben rastišču v Tmovs^kem gozdui seme s Pohorja pa bo dobro uspevalo le, če bo poseiano v iste ali podobne terenske in podnebne razmere kakor so na Pohorju. Zaradi tega moramo gozdno semenarsko službo organizirati tako, da bo naročnik semena poleg navedbe količine in vrste semena hkrati opisal tudi tip terena, za katerega seme rabi; dobaviteljeva dolžnost pa bo, da bo oskrbel seme, ki izvira iz enaJcih ali podobnih terenskih razmer. Glede na te terenske razmere je Slovenija razdeljena na šest tipoloških področij, in sicer na; triglavsko, kamniško-savinjsko, pohorsko, poiravsko, posavsko in kraško. Vsako od teh področij ima ali apnenasto ali silikalno geološko podlago in razne nadmorske višine, ki se delijo v skupine: od 0-^00, od 400—700, od 700—1200, od 1200—1500 in nad 1500 m. Potemtakem mora vsaka pošiljka gozdnega semena imeti podatke, s katerega tipološkega področja, s kakšne geološke podlage in nadmorske višine seme izvira; prav lako mora vsaka naročilnica imeti podatke o terenskem tipu predela, kjer bo seme posejano. Sortiranje semena ne samo po vrstah, marveč tudi po rastiČnih tipih v smislu navedenih načel je seda] glavna in obenem najvažnejša naloga naše semenarsJte službe, IZBOR ALI SELEKCIJA SEMENA Seme nosi v ^ebi vso dediščino staršev in poleg tega Še dedno utrjeno prilagojenost rastišču. Poleg tega je kakovost semena odvisna še od mnogih drugih okolščin. Ni vseeno, ali izvira seme od mladih ali starih semenjakov, od starih aU bolmh, od lepih ali slabo razvitih, od plemensko čistih aU mešanih itd. Nadalje ni vseeno, ali je seme v istem klasu ali storžu bilo v sredini ali na koncih, ali je rastlo na soncu ali v senci, na vrhu drevesa aU na dnu itd, Pri semenu drevesnih vrst prihaja ta razlika do izraza v odstotku kaljivosti semena, v energiji kaljivosti in v večji odpornosti proU vsem pojavom, ki ovirajo normalni razvoj življenja. Zaradi tega moramo pri izbiranju gozdnega semena posebno paziti na izbor semenjakov; da so le-ti zdravi in lepo razviti, da so v dobi polne razplodne zmogljivosti in da rastejo na rastišču, ki jim po njihovih naravnih pogojih tudi ustreza. To pa še ni vse, 2e nabrano seme moramo še naprej ločiti po semenski kakovosti, ki je različna, čeprav seme izvira od istega semenjaka, Upoštevajoč različno težo posameznih semen lahko izvedemo ločitev 2 vejalnicami ali drugimi napravami. NAČIN ZBIRANJA IN SHRANJEVANJA SEMENA Tu se bomo omejili samo na splošna načela, podrobnosti in svojstvenosti posameznih drevesnih vrst pa bomo obravnavali ob drugi priliki. Po najnovejših znanstvenih ugotovitvah in izsledkih bomo v bodoče pri izbiranju in proizvodnji gozdnega semena morali posvečati veliko večjo pozornost njegovemu izvoru in kakovosti ter izbiri lastnosti, Takšen postopek pa bo nujno zmanjšal količinsko zmogljivost naših gozdov glede na kvalitetno seme. Iz tega zopet sledi, da bomo morali z razpoložljivimi kvalitetnimi vrstami semena varčno ravnatij kar bomo dosegli; 1, če bomo vsak obrod v takšnih sestojih tudi izkoristili; 2, če pri luščenju storžev ne bo niti količinskih niti kakovostnih izgub in 3, Če kakovost takšnega semena pri shranjevanju, prevozu in pri drugih manipulacijah ne bo trpela. Kar se tiče samega n^abiranja semena ali storžev, je težava v tem, da so najboljši semenjaki obenem najteže dostopni; zato ob nezadostni koiitroU nabirajo storže na nizkih, shiranih, mlajših in obrobnih drevescih. Prav zaradi tega moramo stremeti za tem, da bomo sekali les predvsem takrat, ko so storži zreli, Id jih tako lahko nabiramo s podrtih düreves. Ker pa to ni vedno mogoče ali pa ne v zadostni meri, bomo morali v bodoče organizirati specialne ekipe, ki bodo opremljene z vsemi potrebnimi pripomočki in posebej izvežbane za nabiranje storžev na stoječih drevesih. Druga napaka pri zbiranju storžev je v tem, da jih zbiramo često prezgodaj, Še nedozorele, kar povzroča, da tald storži — ker vsebujejo veliko vlage — tudi pri najboljši shrambi močno plesnijo, zaradi Česar seme trpi na kaljivosti. Nadalje moramo pri shranjevanju ali vskladiščenju storžev zelo paziti na to, da jih ne naložimo na velike kupe in v zaprte prostore; na ta način vskladiščeni storži se vnamejo, pri Čemer se seme pokvari, Skladišča za storže morajo biti suha, zračna in prostorna tako, da storže lahko ločeno vskladisčimo po izvoru in jih zaradi prezračenja lahko tudi večkrat premešamo. Posebno pozornost moramo posvetiti pravilnemu načinu shranjevanja določenega semenja, kajti nekatere drevesne vrste ne scme-nijo vsako leto, mi pa seme potrebujemo vsako leto, pa ga zaradi tega moramo vedno imeti nekaj v zalogi. Pri nepravilnem shranjevanju seme stalno izgublja na kaljivosti, medtem ko s pravilnim shranjevanjem lahko ohranimo popolno kaljivost tudi za več let. V tem ozini naj velja sledeče načelo; Posode za shranjevanje gozdnega semena morajo biti čiste in suhe; pred polnjenjem jih moramo ogreti; zapirati se morajo hermetično; biti morajo prozorne, to se pravi steklene; take posode spravimo v prostore, ki so vse leto enakomerno hladni in temni. GOZDNO SEME IN ZUNANJA TRGOVINSKA BILANCA Pri obdelavi tega vprašanja moramo opozoriti predvsem na okol-nost, da LR Slovenija geografsko tako ugodno leži, da sta uspeh oziroma rentabilnost eksporta gozdnega semenja tako rekoč že po sami geografski legi zajamčena, Slovenija leži v pasu, kjer prehaja mediteranska klima v kontinentalno in preneha kraško področje z vsemi svojimi tipičnimi pojavi, ki ustvarjajo posebne eko-tipe drevesnih vrst, ter se začenjajo razna druga ekološka področja, ki ustvarjajo zopet svoj eko-tip drevesnih 'vrst, in sicer na različnih geoloških podlagah in vseh mogočih nadmorskih višinah. To je namreč za trgovinsko bilanco zaradi tega važno, ker ima Slovenija prav glede na te različne eko-tipe gozdnega semena možnost, da v skladu z najnovejšimi znanstvenimi izsledki dobavlja gozdno seme za potrebo vseh okoliških držav oziroma za vsa ekološka področja sosednih držav in podnebij, Nadalje je seme izvozni predmet oziroma proizvod, ki daje visoko kvalitetne devize. Kajti en vagon gozdnega semena navadnih drevesnih vrst dä 100 krat toliko deviz, kakor en vagon pšenice. Za posebne vrste in eksote, ki so: se pri nas prav glede na opisano geografsko lego že dobro udomačile in prihajajo v poštev tudi za sosedne države, je pa ta odnos še mnogo ugodnejši. Mimogrede pripominjamo, da ima zunanja trgovinska bilanca svoje zakone in posebnosti. Tako n, pr, 1 ha s pšenico posejane površine daje protivrednost 7.500 dinarjev v devizah, 1 ha s konopljo ali lanom posejane površine daje protivrednost 30.000 din in 1 ha smrekovega gozda, kadar semeni, da za 60,000 dinarjev deviz in še Čez, Razvijanje gozdarske semenarske službe v smeri teh načel bo predvsem naloga novo ustanovljenega podjetja i»Gozdne semenarne in drevesnice«, ki bodo znatno prispevale k izgradnji našega socialističnega gospodarstva. Taksaforska premerka tng. Mirko SuäteräiE (Ljiibljana) Vsakdo pcffina gozdarske klešče, klupo, stego ali premerko, ki sestoji iz prečnice, na kateri je nanesena centimetrska mera, ter iz dveh krakov, od katerih je eden trdno v pravem kotu vdelan na enem koncu prečnice, drugi pa je premičen in te£e v svojem ušesu po preČnici. Vsakemu je 'znana tudi uporaba te premerke za merjenje okroglega lesa, najsi bo hlodov ali stoječega drevja. Stoječe drevje se meri praviloma v višini 1,30 m od tal, to je v tako imenovani prsni višini — ker je to prsna višina povprečnega človeka, Mera je pri- Slika 1, (Taksatorska premika — sistem Svilteršič, Orig,) krojena za centimetrsko natančnost, kar v praksi popolnoma zadovoljuje. Taksatorji, lo so urejevalci gozdov, ki sestavljajo gospodarske načrte za gozdove in merijo debeline stoječega drevja v prsni višini, navadno ne potrebujejo centimetrske natančnosti. Izkazalo se je namreč, da je ob večjem razponu dveh, petih ali celo desetih centimetrov, natančnost glede lesne zaloge nebistveno manjša, pri čemer pa si prihranimo čas, delo in računanje s skoraj nepreglednim morjem pik in številk. To se pravi; taksator meri prsne premere po debelinskih razredih, ki so večkratnik enega centimetra. Na osnovi izkušenj pri taksatorskih merjenjih Je izdelana tukaj opisana takaatorska premerka, ki se prav bistveno razlikuje od navadnih gozdarskih klešč. Ta premerka je prirejena specialno za taksatorska merjenja drevja po debelinskih razredih. Značilno pri tej premerld je to, da ima sarao en krak, ki je na enem koncu prečnice trdno vdelan, natančno v pravem kolu [90"); premičnega kraka ni. Na prečnici, ki Je 18 do 20 mm debela in 50 mm Široka deščica, so z vrezanimi in barvanimi Črtami označeni debelinski razredi. Črte teh morajo biti zarisane natančno v pravem kotu na vzporedna robova prečnice, to je strogo vzporedno z vdelanim krakom. Če hočemo na primer 5-centime trske debelinske razrede, naredimo prečne črte od kraka proti drugemu koncu prečnice v razmaku po 5 cm in ob črtah napišemo število debelinskega razreda: 1, 2, 3, 4, 5 itd,, in sicer pred črto, ki deli naslednji višji debelinski razred. Če prečnico naredimo na primer 70 cm dolgo (praktično do 5 cm daljšo), obsega ta 14 debelinskih razredov po 5 cm in nosi zadnja črta Številko 14. Pravokotno pritrjeni krak mora biti najmanj polovico tako dolg kakor preČnica, ker mora zajeti največji premer na deblu s premerom dolžine premerke. Praktično naredimo tudi krak do 5 cm daljši. Označba debelinskih razredov je na obeh straneh prečnice tako, da je obojestransko uporabljiva, kakor je komu priročneje; da pri-slanja krak z leve ali desne strani ob deblo. S tem je bistvo premerke podano. Za priročnejšo uporabo napravimo v težišču skozi prečnico ploščato uho, v katero nasadimo palico — držaji ta ima za ta namen ustrezno 5 cm dolgo brado, ki se tesno nasadi v uho prečnice. Ta palica je dolga z brado 1,30 m (prsna višina). Uho je v težišču zaHo, da je premerka s krakom, če jo držimo v legi za merjenje, v ravnotežju, tako da se v roki ne preveša preveč na eno ali drugo stran. Zato je treba uho od sredine premerjce ustrezno narediti bolj proti kraku. Kakor rečeno, je držaj dolg 1,30 m, zato da se more ugotoviti ali kontrolirati tudi natančna prsna višina pri merienju, Držaj se pri neuporabi razsadi, zato da je premerka priročnejša za nošnjo. Bistvo merjenja je v tem, da pritisnemo krak in prečko ob deblo in pomerimo, viziramo na prečki po tisti črti, ki zajame deblo. To je Črta, ki podaljšana v tangenti debla, pade izven debla in pokaže s poleg stoječo številko debelinski razred debla, Če na primer črta s številko 11 zajame deblo, to je, da podaljšek Črte preko prečnice pade že izven debla, pomeni, da je drevo 11 debelinskega razreda ali 51—55 cm debelo. Poizkusi so pokazali, da se brez zamude časa da ugotoviti po črtah na prečki debelina najmanj na 1 cm natančno. To je važno za tiste mejne debeline, ki padejo ük ob podaljšek črte posameznih debelinskih razredov. Če držimo palico premerke ob desni strani telesa, potem prislonimo krak tudi aa desno stran debla zato, da ni treba glave toliko nagibati na tisto stran, kjer viziramo; pri taki drži je namreč glava oziroma oko približno že v smeri tiste črte. Čimbolj smo oddaljeni od debla — in to 1,3 m dolg ročaj dopušča do 2 m — tem natančnejše in hitrejše je viziranje in tem manj je treba gibanja. Opisana merilna priprava — pa tudi delo z njo — je torej Icar najenostavnejša; zato jo lahko vsakdo prikroji za svoje namene tako po velikosti kakor po raznih stopnjah debelinskih razredov. Slika 2, Premerka, prislonjcna ob drevo (Orig.) Slika 3. Taksator pri merjeaju (Orig.l Marjan 2 a g a r 10, Izvleček razprav »Gozd^skega vcstnika« v srbskem, hrvatskem m makedonskem jeziku ^^ P°budo in Vam sporočamo, da bomo nekaterih drugih rev,) („, p, .S„„f„l'egl iS.-I' k 1,'l^l^eeek "dl" ruskem enem iimed zapadnoevropskih jciikov. Uredništvo 4, S tak.0 dolgim držajem ni treba pristopati do debel, temveč jih moremo premeriti tz dveh metrov razdalje. To je zlasti važno 2a merjenje vejnatih debel, do katerih sicer le s težavo pridemo, 5, S to premerko lahko merimo debla, ki so dvakrat tako debela, kakor je dolga premerka. Na primer s premerko 70 cm merimo deblo do 140 cm debeline tako, da si zapomnimo točko, do katere je segla premerka od ene strani, naJtar merimo z nasprotne strani do te točke. 6, Telesni naipori pri delu .s to premerko so mnogo manjši, ker ni treba premikati gibljivega kraka in je premerka neprimerno lažja- 7, Hoje pri merjetiju je izdatno manj, ker ni treba stopati tik do debel, in S tem tudi manjša poraba časa, 8- Pri odstoju od debla je laže preceniti deblo glede na kakovost in druge značilnosti, Pomanjkljivosti te premerke hi bile: 1. Merjenja na 1 cm niso natančna. Zato je treba nekaj več pozornosti kakor pri navadni premeriti, če se ugotavlja natančnost izpod 1 cm. Pri navadnih premerkah pa, ki nimajo konstrukcije za regulacijo gibljivega kraka, se rado zgodi, da pri večji rabi gibljivi krak ne ostane vzporeden s trdnim krakom in se tako napake enostransko večajo, medtem ko se pri taksatorski premerki s plus in minus napakami rezultat izravna. 2, Pri delu s to premerko mora biti delavec duševno povsem prisoten. Mehanično merjenje z navadno premerko uspava budnost, kar je lahko še v večjo škodo natančnosti pri taksiranju kakor pa manjša natančnost taksatorske pi'emerke. Sicer pa imajo tudi premerke navadne konstrukcije, ki služijo v taksatorske namene, raz-delbo mere po debelinskih razredih in ne centimetrske, tako da je praktični rezultat končno isti. Razlika je samo ta, da tak sate rsko premerko z lahkoto in za mnogo manjšo ceno nabavimo ter si pri delu prihranimo mnogo naporaj pa tudi časa. Morda prav enostavnost premerke na prvi pogled vzbuja nezaupanje glede solidnosti dela. Toda prva praktična preizkušnja premerke vas bo prepričala prav o nasprotnem, Naša taksacija že vse leto s pridom uporablja opisano premerko. je črta, ki potiaiisaila v laUKeim aeuic., paue Jivcu utuio JJI — s poleg stoječo številko debelinski razred debla. Če na primer Črta s številko 11 zajame deblo, to je, da podaljšek Črte preko prečnice pade že izven debla, pomeni, da je drevo 11 debeUnskega razreda ali 51—55 cm debelo. Poizkusi so pokazali, da se brez zamude časa dä ugotoviti po črtah na prečki debehna najmanj na 1 cm natančno. To je važno za, tiste mejne debeline, ki padejo tik ob podaljšek črte posameznih debelinskih razredov. Če držimo pahco premerke ob desni strani telesa, potem prislonimo krak tudi na desno stran debla zato, da ni treba glave ioHko 9 Gozdarska in lesna posvetovalnica ODGOVORI 9. Pot do višje izobrazbe Petletni načrt gospodarskega razvoja je postavi! pred nas širok program ia vsestranski razvoj naše douioviße in zaostale dežele v močno, napredno in kulturno državo. Glavni pogoj za izvršitev plana so ljudje, ki so sposobni, da pridobljeno znanje uporabijo v praksi, in ki znajo evoje izkušnje prenašati na široke sloje delovnega ljudstva. 2 delavskimi tehnikumi smo dobili take šole, ki bodo dale državi nove kadre za izvršitev petletnega plana, nove borce za socializem. Delavski tehnikumi so namenjeni, kot nam 2e ime samo pove, dobrim delavcem v proizvodnji. Do sedaj imamo v raznih krajih Slovenije Že več odsekov delavskih tehnikumov, ki so jih ustanovila resorna ministrstva (zvezna ali -repuliliška) v skladu s svojimi potrebami. V delavski tehnikum se sprejemajo kvalificirani delavci z dovršeno nižjo srednjo ali njej sorodno šolo. Delavci, ki nimajo dovršene nižje srednje šole, morajo prej končati delavsko večerno gimnazijo, ki obstaja danes že v vsakem večjeo! kraju, ali dva pripravljalna razreda, v katerih dobi znanje nižje gimnazije; oba skupaj trajata eno leto. Pripravljalni razredi so bili organizirani povsod, kjer so sedaj delavski tehnikumi. Podjetje, ki poSilja delavca v delavski tehnikum, mu izplačuje ves čas njegovega šolanja polno mesečno plačo. Pouk traja nekaj mesecev letno. šolanje v delavskem tehnikumu traja 3 leta. Predmeti in učni načrt so v glavnem isti koi na tehniški srednji šoli. Kandidati, ki po tretjem letniku uspešno dovršijo diplomski izpit, dobijo naziv tehnika prav tako kot oni, ki dovrše tehniško srednjo šolo, saj Ima delavski tehnikum značaj popolne srednje Sole, kot je n. pr, tehniška srednja Šola. Ker se sprejemajo v delavske tehnikurae kandidati, ki že poznajo dobro svoj posel, smo lahko prepričani, da bodo po triletnem šolanju lahko postali dovolj dobri tehniki z dovolj trdno teoretično podlago in veliko prakso. Prav takSni kadri pa so potrebni pri nadaljnji izgradnji naše dežele. Te splošne besede o delavskih tehnikumih so bile potrebne zato, da smo spoznali smisel in namen delavskih tehnikumov ter potrebne pogoje za organizacijo in sprejem, Po vsem tem mislim, da bi lahko v Sloveniji osnovali gozdarski in lesni odsek delavskega tehnikuma, Ce torej za to obsto i potreba, je dolžnost ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LR S ovenije, da materialno omogoči osnovanje delavskih tehnikumov, pripravi prostore in opremo, preskrbi predavatelje, skratka, organzira tiste odseke, ki so trenutno najbolj potrebni. Marjan Žagar 10. Izvleček razprav »Gozdarskega veslnika« v srbskem, hrvatskem in makedonskem jeziku Zahvaljujemo se Vam za Vašo pobudo in Vam sporočamo, da bomo oskrbeli za vsako važnejšo razpravo posnetek v srbskem, hrvatskem ali makedonskem jeziku. Razen tega bomo prinašali v smislu resolucije II, konference kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov slovanskih in drugih ljudsko-demokratičnih držav v Pragi (poglavje V, člen 8J in po vzorcu nekaterih drugih revij (n. pr, »Šumarskega listawj kratek .izvleček tudi v ruskem in enem izmed zapadnoevropskih jezikov. Uredništvo Sodobna vprašanja Pridobivanje macesnove smole Macesnova smola se ne pridobiva kakor borova z zarezovanjem drevesa, temveč z luknjo, izvrtano v dno drevesa. 2 luknjo odpremo smolne razpvtjne v sredini panja, v katere prihaja smola iz beljave po strženovih trakovih. Iz teh razpoklin prihaja smola v luknjo in jo polni. Smolo pobiramo enkrat do dvakrat na leto. Vsakokrat dobimo od 80 do 350 gramov smole. Cez nekaj let je treba luknjo povrtati z nekaj milimetrov večjim svedrom, da jo temeljito očistimo. Če je luknja izvrtana dovolj nizko pri dnu drevesa, tako da bo po sečnji ostala v panju, se s smolarjenjem macesna ne napravlja nobena Škoda in tudi drevo ne trpi na rasti. Vendar naj se sroola pridobiva le 10—15 let pred sečnjo in to na macesnih, ki merijo v prsni vilini nad 35 cm in so stari oad 80 let. Luknjo izvrtamo pri dnu drevesa, kolikor mogoče pri tleh, in sicer z navadnim močnejšim svedrom. Široka naj bo 30—35 cm, dolga pa 50 do 80 cm. Izvrtamo jo proti sredini panja (proti srčni korenini) nekoliko po-äevno navzdol tako, da je konec luknje kakih 10 do 15 cm pod vhodom. Izvrtano luknjo dobro zamašimo s koničastim lesenim Čepom, ki ga za-bijemo v luknjo. To je potrebno zaradi te^a, da iz smole ne izhlapeva terpentinovo olje, da smola ne hlapi in da v luknjo ne prihaja voda in ne kvari smole ter povzroča gnilobe. Luknjo praznimo 1—2krat na leto, in sicer poleti od maja do septembra, ob toplem vremenu, ko je delo lažje. Luknjo praznimo z neke vrste žlico, to je z vzdolž razpolovljeno kovinasto cevjo, ki je nekoliko daljäa kot luknja, debela pa toliko, da se lepo prilega luknji. Za lažje delo jo na enem koncu opremimo z lesenim ročajem. Pri pobiranju smole najpreje previdno potegnemo iz luknje čep. Nato potisnemo v luknjo žlico, jo zasučemo, da se smola odlepi in jo dobimo v žlico, izvlečemo žlico ter jo spraznimo v pocinkano ali leseno vedro. Pri tem očistimo žiico tudi na zunaj. Najbolje je, da se žlica potisne nad vedrom skozi Šablono, ki se dobro prilega žlici. V luknjo na drevesu zopet zabijemo čep. Iz vedra praznimo smolo v večji ali manjši lesen sodček, ki se dobro zapira. Macesnova smola se prodaja kot beneški (»venicijanski«) terpen tin in se uporablja predvsem v zdravilstvu, lag. Martin Čoki Kalcifikacija (peskanje) kislih g(»dnifa tal Iz strokovne literature, zlasti švicarske, so znani veliki uspehi kalci-tikacije v gozdarstvu, posebno pri pogozdovanju tal, ki trpijo pomanjkanje apna [kisla tla). Uporaba apnenca na takih tleh je važna iz vec razlogov; 1. tla dobijo pravilno strukturo in postanejo sposobna za sprejemanje zraka, vode in hranil; 2, apno zadržuje poleti v tleh vlago in preprečuje izpiranje hranil in tal; 3, apno v tleh drži desinfekcijo, t j. veže (uničuje) škodljive kisline in s tem omogoča uspevaii)e bakterij; zbiralcem dušika iz zra.ka; 4. apno mobilizira hranita v tleh za prebrano rastlin. Popravljanje gozdnih tal ni znano le v zadnjih dneh. Profesor Richard Lang v svojem delu sVerwitteruug und Bodenbildung als Einführung in die Bodenkunde«, Stuttgart 1920, str. 151—152 piSe o uporabi apnenca za kalcifikacajo gozdnih tal sledeče: «Posebno pri gojenju podmladka si je gozdar začel pomagati z gnojenjem, če so ostala sredstva odpovedaJa. Z gnojenjem gozdnih tal skušamo izvajati umetne ukrepe, ki ustrezajo geolo^kim^ vplivom, da- bi povečali bogastvo rudninskih hranil in tako pomagali tlom ustvariti černo-zsmu" podobne pogoje, ustvariti torej udobnejše geološke razmere. Mislim, da je uporaba apnenca katere koli oblike, vsekakor pa take, ki ni draga, najboljše sredstvo zoper obubožanje in zakisanje gozdnih tal, posebno glede na velike zahteve po trajnem izkoriščanju gozda, V ta namen ustreza vsak apnenec, če je le blizu gozda, Čigar tla nameravamo izboljšati. Kalcifikacijo si zamišlja.mo kot gnojenje dolgotrajnega učinka, ki traja dolga desetletja in naj torej pomaga ne le podmladku, temveč tudi mlademu in odraslemu gozdu. Zato mora bati apneoo gnojilo težko topljivo in mora delovati postopoma, toda trajno. Tega ne dosežemo z uporabo apnenega prahu, pač pa z debelim in drobnim gramozom, ki se jako počasi topi. Toda tudi to počasno raztapljanje zadoSča, da se prepreči zakisanje tal. Zapažanja ob taki naravni kalcifikaciji r>a področju Schvifä-bisch Alp dokazujejo izredno važnost kalcifikacije za preprečitev zakisanja tal. Kmetijstvo v največji meri vpUva na tla za svoje posebne namene.« Poskuse z apnencem je treba delati na majhnih površinah 25—100 rain sicer vselej ob priraerjavi z nepeskano površino: 1. pri naravnem podmladku, visokem do pol metra, raznih drevesnih vrst, posefbno smreke; 2. pri posevkih, starih do 5 let; 3. pni I—3letnih nasadih aj po vsej površini, b) ob posameznih sadikah v obliki krožnika; 4. v gozdnih drevesnicah; 5. na travnikih in pašnikih; 6. v sadovnjakih; 7. na njivah pri raznih posevkih. ' Poskuse lahko vršimo ob vsakem času. Apnenec raora ostati čira bolj na površju ali le plitvo zagreben. Na apnu zelo revna tla poznamo že po tem, ker na njih rastejo breza, domači kostanj, čina jelša, borovnica, brusnica, praprot in resa'. Ing. Vladislav B c 11 r a m ^ Pisec rabi iiraa g e o 1 o S k i namesto pedoloSki, ki leta 1920. 5e ni bi) splosno v rabi. ® černozetn je glasovita puhlica, najbolj rodovitna črnica Ukrajine in naäc Vojvodine, ki vsebuje tudi dovolj apna. ' Natančnejša navodila glede tal in apnencev najdemo v članku »Za odpravo steljartEnja v gozdu« v Gozdarskem vestniku štev, 9, 1947. Društvo inženirjev in tehnikov Sklepi gozdarskih sekcij na 11. kongresu DIT-a v Beogradu od 31. X, do 2. XI. 1948 Za čim uspešnejšo zagotovitev izvršitve nalog petletnega plana s področja gozdarstva in lesne industrije FLR Jugoslavije, bodo inženirji in tehniki gozdarske in lesne stroke zastavili vse svoje sile in. strokovno znanje ter tako podprü socialistično izgradnjo svoje domovine. Zavedajoč se, da je gozdarskim in lesnim strokovnjakom zaupana častna in odgovorna naloga pri graditvi boljše bodočnosti naših narodov, se inženirji in tehn-iki gozdarske stroke zavezujejo, da bodo pri razvijanju proizvodnih sil države skupno 2 delovnimi kolektivi svoje stroke dali državi dovolj surovin, potrebnih za industrijsko preobrazbo nuve, napredne Jugoslavije. V skladu z razvojem in napredkom gozdarstva pri reševanju vprašanj, v katerih se gozdarstvo in lesna industrija tesno dotikata življenja ljudstva in dejavnosti drugih gospodarskih in tehničnih panog države, inženirji in tehniki gozdarske stroke smatrajo; 1. Za čini boljše izvrševanje konkretnih nalog je neobhodno potrebno posvečati pri usposabljanju tehniške inteligence največjo pozornost njenemu strokovnemu dviganju in specializaciji po eni ter idejno-političnt marksistično-leninistični izgradnji po drugi strani, 2. Za vpostavitev tesnega kontakta med tehniško strokovno inteligenco in gozdarskimi delavci oziroma za povezavo znanja strokovnjakov z delovnim poietom delavcev, se mora gozdarska tehniška inteligenca aktivno vključiti v organizacijsko in kulturno prosvetno delo sindikalnih organizacij gozdarskih in lesnih delavcev. 3. S stalnim smotrnim pojasnjevanjem nove gozdarske prakse, z znanstvenimi in tehniškimi izsJedki, dognanimi v državah z naprednim gozdarstvom, predvsem z znanstvenimi in tehniškimi dognanji v ZSSR, je treba za dvig gozdarstva na višjo tehniško raven voditi stalno in nepopustljivo borbo proti ozkemu rutinerstvu in prevzetim napačnim gledanjem iz preteklosti, V isti namen je treba organizirati preko strokovnega in splošnega tiska, posvetov itd. živo zamenjavo novih izkušenj ter stalno povezanost in sodelovanje gozdarskega šolstva in institutov z operative. 4. Urediti je treba in organizirati plansko preskrbo ljudstva z gozdnimi proizvodi, uporabljajoč gozdarske svete kot organe za uspešno sodelovanje ljudstva s stroko. Tej organizaciji in delu je treba posvetiti posebno pozornost. 5. Vprašanje delovne sile v gozdarstvu, ki jo potrebujemo zaradi primitivnega orodja v zelo veliki množini, je treba reševati z mehanizacijo in boljšo organizacijo delovnega procesa v gozdni proizvodnji po eni in s pritegovanjem ter usposabljanjem stalnih delavcev v gozdnem gospodarstvu po drugi strani,' 6. Z odločnimi koraki moramo začeti z uvajanjem mehanizacije v gozdni proizvodnji, .prvenstveno pri tistih delovnih fazah, ki vsesavajo največ delovne sile, ki tako ostane produktivno slabo porabljenai S tem bodo neposredno doseženi znatni uspehi pri težnji za znižanjem polne lastne cene, obenem pa se bo odločilno vplivalo na zviSanje de ovne storilnosti, 7, Z uvedbo mehanizacije v gozdni proizvodnji prvenstveno pri tehniško najbolj zaostalih delovnih fazah je treba doseči uravnoveäenost tehniškega razvoja med posameznimi ^fazami kakor tudi med celotno panogo in ostalimi vrstami gospodarske dejavnosti. Pri tem je potrebno prvenstveno porabljati obstoječa sredstva v polni meri in iskati nova pota z organizacijo dela, novotarstvom in spopolnitvami, V ta namen moramo takoj začeti 2 ustvarjanjem kadra kvalificiranih delavcev, z uvajanjem ustrezne organizacije delovnih mest in. s pravilno razvrstitvijo tehniških sredstev. Gozdarske delavce in gozdarsko delovno inteligenco, ki rešujejo zelo važne in odgovorne naloge v izrazito težkih terenskih pogojih, je treba materialno bolje preskrbeti; primere izredne vneme, velikih uspehov, udarništva in novaLorstva pa je treba pohvaliti in nagrajevati. 8, Problem pogozdovanja, gojenja in varstva gozdov moramO' reševati v sklopu s socdalno^ekonomskimi stvarnimi ljudskimi potrebami in ne ga obravnavati samo z ozkega strokovnega gledišča. 9, Izločiti je treba zemljišča za pogozdovanje zaradi določitve terena, ki ga je obvezno usposobiti za gozdno proizvodnjo in sicer v sodelovanju s kmetijstvom in drugimi gospodarskimi panogami, JO. Povečati moramo obseg pogozdovanja in pri tem grupirati dela na večje površine ter stalno skrbeti, da ne bo to povežanje v škodo kakovosti dela samega. H. Zaradi zagotovitve potrebne količine gozdnega semenja za setev v drevesnicah in pri pogozdovanju je potrebno organizirati semenarsko službo v vsej državi na tak način, da bodo krite potrebe vseh ljudskih republik. 12, Okrepiti moramo dela pri regeneraciji grmastih in pri melioraciji zapuščenih gozdov. Pri tem je paziti na značaj teh gojitvenih ukrepov po eni in na stvarne potrebe po drugi strani- 13. Regulaciji hudournikov, ki povzročajo narodnemu gospodarstvu velike škode, je treba posvetiti veliko več pozornosti kot doslej. Težišče urejanja hudournikov je treba prenesti predvsem na gozdna kulturna dela, !4. Pospešiti je treba dela za proglasitev varstvenih gozdov, zlasti v območju hidrogradenj, velikih komunikacij, gospodarskih objektov, iodti-strijskilv naprav itd, 15, Zaradi kritja potreb rudnikov in industrije za suho destilacijo lesa, moramo v ta namen ustanavljati posebne gozdove hitro rastočih drevesnih vrst s kratko obhodnjo, 16, Nevarnost, ki jo predstavlja gobavec, najbolj nevarni Škodljivec gozdov in sadovnjakov, moramo smatrati za prvenstveni problem gozdarskega in kmetijskega varstva in vložiti vse sile za njegovo uničenje. Varstvo gozdov pred lubadarji je izvrševati prvenstveno s predhodnimi ukrepi. 17, Posebno skrb je treba posvečati čira intenzivnejšemu in racionalnejšemu izkoriščanju postranskih gozdnih pridelkov, zlasti smole, tanin-skih surovin (lubja, šišk, cvelin, rujevega listja) in zdravilnih zelišč tako za kritje lokalnih potreb kakor tudi za potrebe raznih industrijskih panog. 18, Preučiti je metodologijo planiranja v lovstvu in vključiti lov kot važno panogo narodnega gospodarstva v splošni državni plan. 19, Usmeriti je treba sečnjo gozdov predvsem na površine zreLih gozdov. Zaradi tega {e treba odpirati nove gozdne predele z vsemi potreb- niini objekti, zlasti pa, x novimi prometnimi napravami na osnovi perspektivnega piana, ki obvezno terja pravočasno in popolno izvršitev vseh investicijskih del. 20, Računajoč na različnost gozdnega orodja, kakršno je sedaj v rabi pri gozdnem gospodarstvu, je polrebao zavreči tehniško zaostalo orodje, ki deluje negativno na delovno storilnost in kvaliteto proizvodnje ter povzroča odvisne odpadke. Zaradi tega je treba začeti uvajati nove ustrezne tipe orodja, ki bo najbolje ustrezalo vrsti in najnehu dela ter izvršit) njihovo standardizacijo v pradukaiji in rabi- 21, Voditi je treba nepopustljivo borbo za uvedbo obstoječih delovnih norm na vseh delovnih mestih. Norme je znanstveno spremljati, obdelovati in spopolnjevati ter na ta načtn ustvariti pogoje za prehod od kolek-iivnih in akordnih norm za glavne faze na osnovne norme za posamezna delovna mesta. Vzporedno s tem je treba uvajati sistem brigadnega dela in tako zagotovili povečanje storilnosti in znižanje proizvodnih stroškov, 22, Da se izkoristi maksimalna kapaciteta, sinhronizira delovni učinek posameznih strojev, zboljša kvaliteta proizvodov, izkoristi večji procent in poveča produktivnost dela obratov, je treba začeti z modernizacijo in mehanizacijo žag, katerim je v perspektivnem planu določena stalnost. V bodoče se je sisteruatičoo izogibati dosedanjih pomanjkljivosti pri dislokaciji ali koncentraciji žag in ustanavljanju kombinatov, 23. Obstoječi industriji za kemijsko predelavo lesa in tisti, ki bo še zgrajena, je treba brezpogojno zagotoviti stalno alimentacijo. Ob sedanji omejeni surovinski bazi je treba popolnoma izključiti porabo ustreznih surovin v druge namene. Poraba hrastovine in kostanjevine za drva ne more imeti v bodoče nobenega opravičila več, 24, Da se bo racionalno izkoriščal obstoječi fond naših gozdov, je Ireba dosledno uvajati varčevanje z lesom, Ta naloga je ostro zastavljena tako gospodarskim panogam, ki porabljajo les kot surovino za predelavo in porabo, kakor stroki sami. Inženirji in tehniki gozdarstva bodo prvi nosilci nepopustljive akcije za zmanjšanje lesnih odpadkov in za čim popolnejšo izkoristbo lesa vse od sečnje pa do finalnih izdelkov, 25. Zaradi znatnega odstotka privatnih gozdov v naši -državi in vloge gozdnih zadrug v nekaterih naSih krajih je treba nuditi privatni posesti največjo možno strokovno in tehnično pomoč za pospeševanje privatne gozdne posesti in vključevanje v gozdno-gospodarski državni plan. 26. Probleme (pogozdovanje, urejanje hudournikov, podpiranje gozdov, varčevanje z lesom itd.), v katerih se gozdarstvo stika ali ItrLje z drugimi gospodarskimi panogami, je treba reševati kompleksno ob sodelovanju s temi gospodarskim.i panogami, 27. Učne načrte in programe strokovnih gozdarskih in lesnoindustrijskih šol je treba prirediti po najnovejših izsledkih znanosti in tehnike ter jih prilagoditi potrebi prakse tako, da bodo dale Sole gozdarstvu in lesni industriji najboljši kader pomožnih tehniških specialistov, 28- Propagandi gozdarstva in gozdarski ljudski prosveti je treba posvetiti največjo pozornost, ker je važen ' faktor 'pospeševanje gozdarstva. Sklepe so soglasno odobrile na II. kongresu Društva inženirjev in tehnikov FLR Jugoslavije dne 2. novembra 1948 delegacije vseh sekcij iz vseh ljudskih republik. JS 1002 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI 113.5 Obroči so izdelam iz Jeskc, belega bresta, gabra, jesena in domačega kostanja z lubjem., debeli .3—5 cm in dolgi 2.00 m in več. Morajo biti zdravi. Dobavljamo jih po kosih vsako vrsto posebej, okrogle ali cepljene in vezane v svežnje. Dovoljeno je; 113,51 Zakrivljenost ne oziraje se na njeno velikost, Če le ni nastala zaradi grče, 113 52 Zdrave mate grče, 113.6 Držafi in ročaji so izdelani iz tankega okroglega lesa in sicer; 113.61 lopate iz vseh vrst vrbe, ivc in topola z debelino 4—6 cm in dolžino 1,30—1.50 m; dovoljena je enosmerna zakrivljenost; 113 62 orodje iz drenovine, je.senovine in gatrovine z debelino 3—Sem in dolžino od 0.25 m na viSje; biti morajo ravni in zdravi. Dobavljamo jih po kosih. 12 CEPLJEN LES Semkaj prištevamo odbrana cepljena polena, namenjena za nadaljnjo predelavo. 121 Les za izdelavo dog in za krtače (ščetke) Izdelana so in izločena iz lesa za kurjavo taka cepljena polena, ki so gladka, brez grč, ravnih vlaken in popolnoma zdrava, V ta namen vzamemo les; hrasta, bukve, bresta, jesena in lipe. Polena morajo biti trioglata in debela najmanj 20 cm, merjeno po tetivi loka. Dobavljamo vsako vrsto posebej. Prodajamo jih po prm, Dovoljeno je: 121,1 Rjava pačrnjava pri bukovih in črna črnjava pri jeseno- vih polenih do H premera, 121 2 lOVfl dobavljene količine more meriti 18 cm, merjeno po tetivi loka. 122 Les za lesno volno V ta namen rabimo iglavce, lipo, topol in jelšo. Les mora biti zdrav, pravilne rasli, ravnih vlaken in brez lubja. Dobavljamo ga v okroglem ali cepljenem stanju. Okrogel les ima premer 10—25 cm, cepljen pa tetivo loka 10— 24 cm. Kosi so dolgi 1.00 m in več. Dobavljamo ga po prm ali po teži. Dovoljeno je: 122.1 Manjše krivine in male grče. Nidsljevjnie ilr. 17 JS 1002 NEOBDELAN LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI 2 LES ZA KEiVUJSKO PREDELAVO delimo na: celulozni les, taninski les, destilacljski les. 21 211 212 22 221 222 223 CELULOZNI LES ALI LES ZA CELULOZO IN LESOVINO, V ta namen rabimo smreko, jelko, bor, bukev, mehke listovce in smrekove ler jelkove žagalne odpadke. Les mora hiti zdrav in brez slforje ter liČja, Dobavljamo ga v cepljenih kosih, debelih 10—24 cm, in v okroglih kosih s pTcmerom Sem in več, dolgih 1.00 m in več. Dobavljamo ga po prm in po teži, kose od 2.00 m pa po m*. Vsako vrsto razen smreke in jelke je dobavljati posebej. Listovci morajo biti kakovosti A, razreda lesa za kurjavo, 2agalni odpadki morajo biti dvakratno vezani v snope, dolge 1.00 m s premerom 40 cm. V snopih morejo biti tudi kosi, dolgi 0.5 m in več. Pri dobavi lesa iglavcev je potrebno omeniti, ali se dobavlja okrogel les iz redčcvine ali cepljen in okrogel starejsi les. Dovoljeno je: Zdrave, v globino obtesaae grče. 10"/» količine more biti dolgih tudi od 0,5 m dalie. TANINSKI LES je izdelati kot cepljena polena, okrogla polena in klade v dolžinah 0.50—1.20 m. Debelina okroglih polen je 10 do 30 cm, debelina klad pa do 40 cm, merjeno na najširšem delu prereza. Izdelujemo jih iz hrasta in domačega kostanja. Rabi se tudi panjevina (nadzemni in podzemni del) brez kotenin, ki mora biti dobro očiščena zemlje. Taninski les mora biti zdrav in očiščen gnilobe. Dobavljamo obeljen in neobeljen les. Prodaja se po prm ali po teži. Dovoljeno je: Pirava beljava hrastovine pri 25% dobavljene količine. Pri taninskem lesu iz panjevine do S'/o ncčistote (zemlje, prsti in kamenja]. Pri obeljenem lesu sledovi lubja. Kot taninski les se porabljajo: hrastovi žagalni odpadki brez gnilobe z največ 25% beljave v posameznih kosih. Dobavljamo jih nevezane po teži, Čista in sveža hrastova žagovina, ki jo je dobaviti najkasneje v dveh mesecih. . ' , F^adaLjt^ranit clr. 29 strk» 2a NEOBDELA.N LES — TEHNIŠKI DOBAVNI POGOJI JS 1002 Po svojih lastnostih in dimenzijah ustreza lesu za kurjavo. Rabimo slabži les trdih'listovcev; vzeti pa moremo tudi les mehkih listovcev (vrba in topol). Les sme biti (prozuklo drvo) da 50Vo, toda ne sme biti gnil. Dobavljamo |a po prm ali po teži. 3 LES ZA KURJAVO 31 Les za kurjavo porabljamo za. proizvajanje toplote. Iz- delujemo ga iz vseh drevesnih vrst iz zimske in iz poletne sečnje. Plavljen les in les Iz poletne seCnje dobavljamo le, če je to posebej dogovorjeno v pogodbi. Les za kurjavo iz minule zimske sečnje je smatrati suh od avgusta dalje, 311 DRVA Po lesnih vrstah razlikujemo; 311.1 Trda drva — bukova, gabrova, hrastova, robinijeva (aka-cijeva], jesenova, javorova, brestova in cerova. Dobavljamo jih kot mešana drva ali pa vsako vrsto posebej. 311.2 JVlehka drva listovcev — lipova, jelževa, topolova, vrhova in brezova. Dobavljamo jih skupno kot mešana drva ali pa vsako vrsto posebej. 311.3 Drva iglavcev — drva vseh iglavcev skupaj. 312 Po obliki razlikujemo; 312.1 Cepljena drva dobimo s cepljenjem okroglega lesa na cepljena poJena, ki so na obeh koncih očeljena z žago, priseljena, odžagana. Polena so dolga 1 m; dovoljeno je, da so do 5 cm krajSa ali daljša. Debela so čez 12 cm, merjeno po tetivi loka. Semkaj spadajo tudi na polovico razcepljena okrogla drva, ki jih izdelujemo v debelinah nad 8 cm, merjeno po premeru, 312.2 Okrogla drva dobimo iz okroglega lesa, ki ga na obeh koncih očelimo z žago. Polena so dolga kot cepljena in imajo premer 5—12 cm. 312.3 Nasekana drva dobimo iz okroglega lesa, ki ga na obeh koncih oJSelimo s sekiro. Polena so dolga 90—120 cm in debela manj kot 5 cm, 312.4 Kratka drva so okrogla in cepljena polena, dolga 30 do 9S cm. 312.5 Klade so grčavi in nerazcepljivi kosi lesa, dolgi 50 do 120 cm in debeiv do 40 cm. 313 Po kakovostnih razredih razlikujemo; 113.1 A razred so cepljena in okrogla drva, grbava z ve6 dobro obtesanimi grčami in IC/o nagnitih kosov. Nedülfe-viLBje sir. SUin l'> 313.2 B razred so nasekana in kratka drva, klade in taka cepljena. in okrogla polena, ki jih ne moremo uvrstiti v razred A. 313.3 Prodajamo jih po prm ali po kg. 313.4 Pri dobavah je izključeno zlaganje (skladanje) navzkriž. Pri prodaji svežih drv v gozdu je potrebna na d mer a lO"/», dobava izven gozda pa je brez nadmerc, Dobavlja.mo jih po prm ali po- teži, 314 Žagalni odpadki so kosi, ki ostanejo pri robljenju ali Čeljenju žaganega lesa. 314.1 Žagalni odpadki so iz trdih in mehkih Listavcev in iz iglavcev. Dobavljamo jih vezane aii nevezane, po teži ali po svežnjih [snopih). Žagalae ostanke iglavcev dobavljamo v povezanem stanju. Kolobarji lesa za podkurjenje so enkratno povezani debeli 0.25 m s premerom 0.30 do 0,50 m; dobavljamo jih po kosih. Po teži dobavljamo dvakratno vezane svežnje, dolge 0,50 in 1.00 m, s premerom 0.30—0,35 cm; v njih morejo biti vloženi tudi krajši kosi. 32 GENERATORSKI LES, Generatorski les ali les za generatorje je na drobno razcepljen les za kurjavo v dimenzijah 4X5X7 cm in manj. Les mora biti suh; množina vlage sme biti največ 25''/o, Les mora biti čist brez žagovine, ostruzkov in druge nečistote. Rabimo vse lesne vrste tako trdih in mehkih listovcev kakor iglavcev, Dobavljamo ga po teži, vsako vrsto posebej ali mešano.