VOŠČILA Najdite zadovoljstvo v vasem vsakodnevnem življenju, ne čakajte na svojo veliko priložnost. Irena Želim vam, da bi v novem letu veselo živeli, se med seboj radi imeli, za nikomer žalovali in se veliko smejali Kamilo Med prazniki in v prihajajočem letu želim, da bi se srečevali vedrih obrazov, z nasmehom na ustnicah in iskricami sreče v očeh. Mojca Prisluhnite tišini svojega srca. Odstrlo vam bo svoje želje. Naj se vam izpolnijo. Marta Želim vam, da bi vsak večer zaspali z nasmehom na licih, mirom v duši in hvaležnostjo v srcu ter se vsako jutro zbudili polni radostnega pričakovanja. Naj vas skozi vsak dan spremljajo zdravje, sreča in ljubezen. Majda Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 26. januarja, je 12. januar. Vsem bralkam in vsem poslušalcem, vsem bralcem in vsem poslušalkam: naj rojstvo Božjega deteta v vas predrami notranji mir, rojstvo Novega 2006 pa obdari z zdravjem in dobro voljo. Ostanimo dobri. tb Radio Ognjišče Darilo ob zadnji letošnji številki Začelo se je takole: s proračunskim denarjem, namenjenim izdajanju Rokovnjača, smo letos -to lahko z gotovostjo trdimo - zelo racionalno ravnali. Tako smo se odločili, da nekaj denarja, ki smo ga skozi leto na nek način privarčevali, namenimo kot darilo našim bralkam in bralcem. Idejo za koledar je dal naš župan, v uredniškem odboru pa smo se nanjo z veseljem odzvali, saj nam je predstavljala pravi izziv. Kakšen naj bo koledar, za kakšen motiv naj se odločimo, kako na fotografijah zajeti motive, ki bodo predstavljali našo občino ... Tako smo se odločili, da bomo na koledarju predstavili cerkve v občini. Zanje smo se odločili, ker so le-te pomemben del naše zgodovinske in kulturne dediščine in ker so del okolja, v katerem živimo. Sezidane, postavljene, blagoslovljene oziroma posvečene z žulji in ljubeznijo naših prednikov, zatočišče in sveti prostor sedanjosti ter kraj, ki je tu tudi za prihodnje rodove. Zbrali smo tudi nekaj misli naših znanih prednikov, tudi ti so pomemben del naše zgodovine. Letošnji motiv so torej cerkve, upam, da nam uspe izdati koledar tudi naslednje leto - takrat pa s kakšnim drugim motivom, značilnim za našo občino. Ob izidu koledarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pomagali pri njegovem nastanku. Naj vam ob tej priložnosti še enkrat zaželimo blagoslovljene božične praznike in naj bo v naslednjem letu vsak dan posebej sestavljen iz srečnih trenutkov, ki bodo zaokrožili eno lepo, zdravo in srečno leto. th I Ircclniški odbor Ob božičnih in novoletnih praznikih pošiljamo v Vaša srca mir, zdravje in dobre želje za naše skupno ustvarjalno sodelovanje in uspehe. Vse dobro in srečno v letu 2006! OBČINA LUKOVICA Matej Kotnik, Župan Center za socialno delo Domžale ieli vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele boiične in novoletne praznike, v novem letu 2006 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih vo.Sčilnie smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale. KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica 43 KMETIJSKA "SSh" '• e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tumui tel.: 01/72-35-116 • Grafične Enote Rabe zemljišč Kmetijskih gospodarstev (GERK) • GERK-ih je bilo v letošnjem letu že veliko napisanega in povedanega, vendar vam kljub temu posredujem nekaj pomembnih dejstev iz zadnjega obvestila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: • Usklajeni GERK-i so sestavni del registra kmetijskih gospodarstev in bodo že v letu 2006 nujno potrebni za uveljavljanje subvencij. • Vsi, ki niste dobili vabila za usklajevanje GERK-ov in boste v naslednjem letu uveljavljali subvencije, se do konca tega leta na Upravni enoti v Domžalah dogovorite za njihov vnos. • Podatki o GERK-ih na dan I. I. 2006 bodo osnova za predtisk zbirne vloge za subvencije 2006, zato bodo predtisk prejeli le tisti, ki bodo imeli vnesene GERK-e. • Uveljavljanje subvencij ne bo možno za prekrite dele GERK-ov. • Tisti, ki ste imeli prekrite GERK-e, ste bili za odpravo te napake v mesecu decembru vabljeni na ponovno usklajevanje in ste prekrivanje lahko odpravili. • Nosilci, ki na usklajevanje podatkov niste bili ponovno vabljeni, pa boste lahko odpravljali napake in vrisovali spremembe na GERK-ih od 16. 01. 2006 do 28. 02. 2006 na institucijah, kjer ste usklajevali GERK-e že v prvi fazi. (KSS ali Upravna enota ali Geodetska uprava...) • Od 01. 03. 2006 dalje pa bo usklajevanje GERK-ov možno le še na upravnih enotah, za zakupnike zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa na tej instituciji. • V letu 2006 bo obvezen elektronski vnos subvencijskih vlog na lokacijah Kmetijske svetovalne službe. Vnos zahtevka bo možen samo za predhodno usklajene GERK-e, zato morajo nosilci poskrbeti, da si podatke pravočasno uredijo in s tem omogočijo nemoteno izvajanje subvencijske kampanje. • V skladu s predpisi so nosilci dolžni vse spremembe podatkov v Register kmetijskih gospodarstev, torej tudi spremembe podatkov o zemljiščih v uporabi - GERK-ih (prodaja, oddaja v zakup, ...), priglasiti v 30 dneh od nastanka spremembe. Nosilci so odgovorni za pravilno in pravočasno prijavo zemljišč v uporabi. • najpogostejših napakah, ki bi lahko pomenili težave pri vložitvi zahtevka ali celo vplivali na upravičenost do izplačila subvencij, pa nekoliko več v naslednji številki Rokovnjača. Želim vam lepe božične in novoletne praznike, ter vse dobro v novem letu! tb Pavla Pirnal, kmetijska svetovalka županova beseda Leto naokrog JtL Naši pogledi se obračajo v minulo ^ frk leto na vse dobre in tiste malo manj yi dobre M vari. ki so nas doletele A 'mmMi sko/i I i/teka, je bilo zame polno naporov, I saj sem si prizadeval poleg I sprotnega dela, ki ga občina prinaša predvsem za realizacijo nekaterih projektov, tudi za pridobivanje vseh potrebnih papirjev, ki so potrebni za izvrševanje tistih vidnih stvari, ki jih občani najbolj opazimo, tako da je s pridobitvijo le-teh, po moji presoji, opravljenega že 4/5 dela. Papirnate zadeve se kar kopičijo in opažam, in z menoj ti prava, da je papirnatega dela vedno več in da se birokracija razrašča. Upam, da bo vladi uspelo zajeziti poplavo papirja in to navkljub dejstvu, da Evropa prinaša še dodatne zadolžitve in birokratske izzive. Kar nekaj primerov pa je, ko imamo pripravljeno tako potrebno dokumentacijo in celo denar, pa se zatakne pri pridobivanju zemljišč. Pogrešam več posluha za sodelovanje pri skupnih projektih, ki so pomembni za slehernega od nas. Najbolj pa me jezi, da je za vsako gradnjo treba toliko različnih soglasij in časa. Postopke bi bilo treba poenostaviti. Tako imamo v proračunu zapisano investicijo in vsakemu normalnemu eloveku se zdi logično, da je po sprejemu proračuna možno ta denar pametno izkoristiti. Pa ni tako, saj je vedno potreben še izbor izvajalca ali pa razpis, ki vzame, kot bi mignil, dva do tri mesece in potem, da izvajalec prične z. delom in nato še ovire, ki sledijo. Pomembna zadolžitev, ki sem si jo zadal letos, je bila iskanje finančnih sredstev za realizacijo investicij, ki jih želimo opravili poleg tistega večjega dela odhodkov. Zdi se čudno, toda tudi občina si mora poiskati načine za pridobivanje sredstev, ki jih porabimo, da vse lahko deluje. Da bi začeli graditi novo šolo v Blagovici, smo morali tako v minulem letu najprej zagotoviti možnost izgradnje nove poti. Za to smo morali odkupiti celotno stavbno parcelo, kar seveda ni enostavno. Istočasno se je pripravil projekt za nov most. Usklajevanje takega projekta predvsem z vodarji je vzelo več kot leto, da smo prišli do gradbenega dovoljenja. Zdaj čakamo gradnjo mostu in nato prestavilev ceste. Idejne projekte je bilo spet potrebno usklajevati z ministrstvom, kar je vzelo spet mesece časa. Pridobiti je potrebno še PGD projekt in dovoljenje, razpisati razpis in izbrati izvajalca, zagotoviti še nadomestne prostore in nato se začne z gradnjo. Pri tem upamo na za to rezervirana sredstva na ministrstvu in na lastna sredstva, ki jih mora biti v višini 70 % celotne vrednosti objekta. Pri tem naštevanju sem prav gotovo še kaj izpustil. Želim le povedati, kako zapletene so lahko stvari. Vendar pa z močno voljo nadaljujemo in upam in verjamem v uspeh. Takih in podobnih projektov je kar nekaj in pri vsakem takem iskanju cilja sodeluje veliko ljudi, najprej občinska uprava, katere delo se največkrat ne opazi, dokler se trudimo za pripravo vseh zapletenih postopkov, nato pa sodeluje še mnogo drugih sodelavcev in strokovnjakov. Seveda pa je nenazadnje tu tudi občinski svet, ki sprejema odločitve in podpira investicije. Ker sem prepričan, da se tudi vi doma ukvarjate s podobnimi stvarmi in da bo naslednje leto morda prav tako, Vam vsem skupaj želim veliko uspehov pri delu, pa kakršno koli že opravljate. Predvsem pa zdravja, sreče in zadovoljstva. Prihajajoči prazniki pa naj prinesejo miru, osebne sreče in zadovoljstva v družinskem krogu. Blagoslovljen božič ter srečno in zdravo 2006 leto vam voščim! /» Matej Kotnik, župan AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnika, ska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 SREČNO VOŽNJO V LETU 2006 FlIZEtAJ Ali imate poškodovane lase, si želite narediti za svoj las kaj več? Kolagen terapija z amino formulo Z ekstrati encimov ščiti in neguje las. Pogačar Irena s.p. Delovni čas: Ljubljanska 104, . ^ Domžale r * tel.: 01/72 41 500 sobota: 7-12 gospodarstvi) PIVOVARNA LUKOVICA Vinki v svoji pivovarni Rokovnjaško pivo Letošnje leto smo lahko v Lukovici spremljali postavitev še enega podjetniškega izziva - pivovarstva. Pobudnik in ustanovitelj je Vinko Pimat - Cene, po poklicu inZenir kemijske tehnologije. Njegov nemirni duh in Žilica mu nista dala miru, dokler ni dočakal svoje pivovarne z imenom PIVOVARNA LUKOVICA v lasti PC PIRNAT d.o.o.. Začelo se je letos zgodaj pomladi, ko se je Cene, dotedanji direktor lukoviške občinske uprave, odločil in začel iskati primerno lokacijo za pivovarno nekje v občini Lukovica od Trojan do Prevoj. Skupni interes sta našla s Slavcem Smrkoljem, lastnikom gostišča Furman, ki mu je odstopil v najem del poslovnih prostorov za gostilno. Inštalacijska dela so stekla. Po Pirnatovih načrtih je strojno opremo izdelalo primorsko podjetje L-inox iz Batu j, hladilno tehniko Termotehnika iz Braslovč, v celoto pa sta opremo s strojnimi in elektro instalacijami povezala domača mojstra Dušan Stupar in Marjan Kotnik. Oprema je narejena iz specialnega brezkislinskega nerjavečega jekla in jo sestavljajo kotli, fermenterji, zorilni tanki in hladilnica. Največja možna kapaciteta pivovarne je 350 hektolitrov letno, ki pa jo je možno povečati z dodatno opremo. V veliko pomoč z nasveti je bil Pirnatu vseskozi prijatelj in tudi pivovar Veljko Bravničar, ki vari zelo dobro pivo v gostilni Ulčar na Igu. Ker so dela z. dokaj truda napredovala hitro, so že konec julija poskusno zvarili prvo pivo. Dali so mu tudi komercialno ime in celostno podobo, lukoviško, seveda - ROKOVNJAČ. Ko spremljamo proces nastajanja piva, lahko ugotovimo, katere surovine so za to potrebne. V Pivovarni Lukovica Cene tako uporablja ječmenov slad (skaljen in posušen ječmen brez kalčkov), dobi ga iz uvoza iz Češke in Slovaške, hmelj iz Savinjske doline (v malih briketih) in pivski kvas. Pomembna sestavina je še voda, naša domača je zelo čista in primerna za pivo, ki izvira v Žirovšah izpod Limbarske gore. Skupen proces kuhanja, vrenja in zorenja traja štiri tedne. V eni šarži tako po štirih tednih v pivovarni Pimat nastane 500 litrov piva, ki pa je lahko svetlo ali temno, odvisno od priprave ječmenovega sladu. Lukoviško pivo je prijetnega okusa, popolnoma naravno, brez. konzervansov, ni filtrirano in ne pasterizirano, kar je tudi čar piva, zato je rok uporabe v steklenicah kratek. Pivo polnijo v 2-litrske steklenice in plastenke ter v 25-litrskc sode za večje prireditve, piknike in praznovanja, za katera lahko pripravijo točilni pult. V veliko pomoč pri teh opravilih sta Cenetu tudi oba starejša sinova. Sicer največ piva prodajo kar v gostišču Furman, dobiti pa ga je mogoče tudi v BTC-ju v restavraciji Mercurius. Verjetno ni vsem znano, da ima pivovarstvo v lukoviški občini že tradicijo, seveda s prekinitvijo. Od leta 1830 dr) 1880 je v Lukovici že delovala pivovarna na mestu zdajšnje Pungartnikove hiše. V ravninskih predelih okrog Blagovice pa so takrat gojili in sušili hmelj. Prepričan sem, da je Vinko Pimat pravi naslednik te tradicije in pivovar s srcem, da je pred njim še dolga in uspešna pot, saj pivo v primernih količinah zdravi in poživlja. Katnilo Domitrovič PC P1FTT podjetje za prizvodnjo, trgovino In storitve, d.o.o. PE Lukovica 43, v GOSTILNI FURMAN GSM 041-389-637 www.pivovar.si e-pošta: infotapivovar.si VtuU BižioK pujarikt m jttoa 2006 Kudim fim ti blMmuik, DISTRIBUCIJSKO-LOGISTICNI CENTER TRGOVSKEGA PODJETJA HOFER Distribucijsko - logistični center na Prevojah V mesecu decembru je na slovenski trg skozi velika vrata vstopilo trgovsko podjetje Hofer, ki je del mednarodne družbe Aldi iz Nemčije. Trenutno je v slovenski podružnici, ki je ena izmed petnajstih po celem svetu, v prodajni mreži enajstih trgovin zaposlenih približno 500 ljudi. Načrti podjetja so zelo veliki, saj naj bi v prihodnjih letih zaposlili še 2500 ljudi, naložbe na slovenskem trgu pa bodo v prihodnje po njihovih načrtih dosegle 300 milijonov evrov, saj bo celotna mreža njihovih trgovin obsegala do 100 poslovalnic. Za zagotovitev kvalitetne oskrbe s proizvodi in krajših dostavnih poti pa bodo v zgradili tudi večji distribucijsko-logistični center, ki bo stal v občini Lukovica, točneje na Prevojah. V decembrskih dneh smo občani na domove dobili tudi manjšo brošuro, kjer so navedeni nekateri podatki o podružnici podjetja Hofer v naši občini. Po več odgovorov smo se ob otvoritvi ene izmed poslovalnic podjetja Hofer Slovenija odpravili k njihovemu direktorju gospodu Helmutu Schodlu. Povedal nam je, da so sicer ta center nameravali zgraditi v sosednji domžalski občini, vendar se je tam zataknilo zaradi birokratskih ovir. Tako so sogovornika našli v Mateju Kotniku, županu lukoviške občine, ki je kmalu spoznal prednosti graditve takega centra za lokalno skupnost. Graditev centra je nato 28. novembra 2005 s sprejetjem lokacijskega načrta potrdil še občinski svet. Kol je dejal gospod Schodl, je bil Kotnik zelo trd pogajalski partner, a vedno korekten in je v pogajanjih z. njimi za svojo občino dosegel največ, kar je bilo mogoče. Pri Hoferju so se za našo občino odločili tudi zaradi odlične lokacije v središču Slovenije, ki ima zelo dobro cestno povezavo z vso državo. Sam objekt se bo gospodarstvo nahajal na obrobju Prevojskih gmajn in bo odmaknjen od samega naselja. Investitorji ne želijo prometno obremenjevati občine Lukovica in bodo zato zgradili tudi lastno cestno povezavo do distribucijskega centra. O dvomih glede ekoloških vplivov centra na '"kalno okolje pa je gospod Schodl zatrdil, da bodo tako kot V ostalih distribucijskih centrih Sirom sveta tudi v Prevojskem uporabljali najsodobnejšo tehnologijo in prevozna sredstva. Ob tem je poudaril, da niso le trgovci, ampak je njihovo vodilo tudi skrb za zdravo in cisto okolje. Kot dodaten argument je navedel, da bodo S tem okoljem povezani in bodo tam veliko časa preživeli tudi sami, saj bo na tem mestu tudi uprava podjetja in približno 300 zaposlen,!,. Prav faktor za|x>sl"v;mj;i pa k- lista livena ■ .; „ ^ prednost, ki jo občanom prinaša prihod in gradnja distnbuci|skodogistK nega centra na r Prevojah. S 300 delovnimi mesti bo podjetje Hofer daleč največji delodajalec v Črnem grabnu. Poleg tega bodo letno v blagajno Občine Lukovica pritekala pomembna finančno-davčna sredstva. Glede socialne note samega podjetja do društev in odnosa do prebivalcev je gospod Schodl dejal, da v državah, kjer delujejo, pomagajo raznim ustanovam. Tako se tudi pri nas lahko nadejamo akcij, kot bo oz. je bila tista, 21. decembra, ko so za božička obdarovali otroke v vrtcu Medo na Prevojah. A teh akcij nočejo obešati na veliki zvon, kot to delajo ostali in jih izkoriščajo za lastno promocijo Investicija gradnje distribucijskodogističnega centra na Prevojah, ki bo vseboval skladišče (v izmeri 205 x 191 metrov), hladilnico in zamrzovalni«) (80 x 100 metrov) stavbo za tehniko (15 x 196 metrov), upravno stavbo ter interno avtopralnico in bencinsko črpalko, je ocenjena na 45 milijonov evrov. Pripravljalna gradbena dela bodo stekla že v prvem delu meseca januarja prihodnje leto. Uporabi pa naj bi bila, če ne bo prihajalo do kakršnih koli zapletov predana v oktobru 2007. Gospod Schodl je ob koncu dodal, da bodo v pivi polovici prihodnjega leta, ko se nekoliko umiri njihovo delo z. odprtjem trgovin, v občini Lukovica medijem in prebivalcem pripravili tudi širšo predstavitev njihovega distribucijsko-logističnega centra. A Leon Andrejka ROKOVNJAČEV VRTNARSKI KOTIČEK Vrtnar jeva opravila v januarju -prosincu 2006 približnim razporedom najpomembnejših vrtnih opravil, vam bo vrt vse leto ponujal obilo veselja, delo v njem pa vam ne bo odveč, Januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu bogu začetka in konca. Slovensko ime prosinci "prosi proso", saj je bil januar lačen zimski mesec, poln Zelja po prosu. Proso z. obiljem svojih Zmc je davni simbol blaginje. Če v prosincu ni snega, ga mali traven da. zaželimo si zeleneče in cvetoče vrtnarsko novo leto! Ob snežinkah cvete domišljija. Januar najraje povezujemo s slikovitimi snežnimi pri/0,1, bleščečim se zimski,1, soncem in mrazom, ki pritiska, da kar poka. Prvi mesec leta .sloves največkrat upraviči, vendar je skoraj enako pogosto deževen In meglen, zadnja leta pa je celo januar presenetljivo mil. Pretopio vreme proti koncu zime je za vrtne rastline in za vso naravo bolj škodljivo kol koristno. J. C. LondOI) je leta IH22 v Vrtnarski enciklopediji zapisal: "Vsako delo v vrtu opravi ob pravem času!" Žal pa ni takega "pravega časa", ki bi ga lahko u|ioštevali vsi vrtnarji enako. Razlikuje se lahko celo od soseda do soseda, V tem koledarju opravil se predlagani roki za setve nanašajo v glavnem na področje Slovenije ki je najlepši vrtiček v Hl I, kol nekdanji babilonski vrtovi, s svojo lepoto je navdušila in osupnila vse tiste ki so jo spoznali, in jo zdaj množično prihajajo občudovat. Izkušen vrtnar bo sam najbolje vedel, kdaj je najprimernejši čas za setev v njegovem vrtu. Koledar nas samo usmerja, kaj naj naredimo In kdaj. Ko je zunaj mraz in narava še počiva, je najboljši čas za načrtovanje. Ledeno mrzli zimski meseci z brozgo in meglo so kot nalašč za vse priprave, za katere na podlagi izkušenj veste, da vam bo pozneje zmanjkalo časa. Najpomembnejše je načrtovanje. "Če Anton (17.) z. dežjem prihaja, se zemlja Se dolgo napaja." Morda je treba narediti nov saditveni načrt in vrl preurediti, enako nujno pa je treba narediti časovni razpored sejanja oz. sajenja na zelenjavne in cvetlične grede. Ce boste svoje zamisli dopolnili Z vsaj ampak v užitek. Žetev kljub mrazu in snegu Na vrtovih imate lahko Se vedno brsticni ohrovt, kodrasto zelje, rdeči radič in motovileč. Če ste gredo pravi čas pokrili s smrečjem ali s folijo, lahko pobirate svežo zelenjavo in solato tudi če zapade sneg. V mesecu januarju najprej pregledamo orodje in ugotovimo, ali ga je potrebno popraviti ali celo nadomestiti z novim. Dobro je, če poti, ki so bile zaledenele oz. so še vedno zaledenele peskamo in s tem preprečimo morebitne poškodbe, ki bi nastale ob padcu vrtnarja na tej poli. Gnojenje s kompostom, hlevskim gnojem ali apnom KompOSI je grobo razgrajena organska snov, sestavljena iz različnih organskih odpadkov. Z gnojenjem (s kompostom) vzpodbudimo razmnoževanje in razvoj mikroorganizmov, ki so izjemno pomembni za presnovo tal In njihovo rodovitnost. Hlevski gnoj so organska gnojila,ki jih pridobivamo iz. živalskih iztrebkov (voda.stelja,blato in seč domačih živali). Žal je potrebno dodati, da je kakovost hlevskega gnoja vedno manjša. Tudi s hlevskim gnojem izboljšamo strukturo in teksturo tal. S hlevskim gnojem gnojimo vsaka tri leta. Apno - apnimo vedno na osnovi analize tal. S katerim gnojilom bomo apnili se bomo odločili pO analizi zemlje, npr. apneni dušik je črn prah,ker Ima veliko CaO, je primeren za težke, kisle zemlje. Pri nas ga več ne uporabljajo. Apnimo pa zato, ker ima veČina naših tal premalo apna v tleh. Sestavljanje seznama vrtnin In naročanje semena, dobimo spodbudo iz katalogov in knjig. Dragocene spodbude za svoj vrt lahko poiščete tudi v ustreznih strokovnih vrtnarskih knjigah In priročnikih, Pri vsakem načrtovanju vrtnarskih opravil je treba upoštevati, da se vrtnarsko leto ne začne nujno na začetku koledarskega leta ali marca, ko se rastline začnejo prebujati. Če še nismo kupili semen, je zdaj čas, kajti bolj znane sorte povrtnin so zelo hitro razprodane. Seznam vrtnin je spisek vse zelenjave, ki jo nameravamo gojiti v zelenjavnem vrtu v naslednje,,, enoletnem obdobju. To naredi vsak vrtnar zase in pri tem upošteva prehrambne okuse družinskih članov, velikost vrta, kakovost vrtne zemlje, podnebne razmere, gojitvene rezultate prejšnjega leta itd. Za naročanje semena si lahko izdelamo obra zec,ki naj obsega te rubrike:ime vrtnine, njeno potrebno letno količino, površino setve, Nobena zima na vrtu m večna setveni koledar (lunine faze) in Opombe. K opombam lahko zapišemo čas, ko bodo gredice zasajene, razdaljo saditve, količino potrebnega semena itd. Nekje pod snegom kukajo prvi zvončki, kopne, puste travnike pa že krasijo pisani žafrani. /.c/) vrtnarski/mzilnir Ur velika zdravja V iiurcin let 11 in dobro letino rani idi Trajče NiMiski društva Tradicionalni zimski pohod Goleni - Špilk VABILO Planinsko društvo Blagovica vas vabi na tradicionalni /imski pohod Golčaj - šipilk, ki bo v nedeljo, 22. januarja 2006, s Startom iz Blagovice oh 7.30. Dodatne informacije dobite na tel: 041/ 710-681 (Bojan Pustotnik) Jeleni v naši občini MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE (MDI) je letos praznovalo 30-letnico delovanja. Združuje invalide iz. občin DomZale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin. Društvo potrebuje za svoje delovanje denarna sredstva. Poleg namenskih sredstev, ki jih dodeli Zveza delovnih invalidov Slovenije, so največji prihodek društva sredstva, ki jih namenijo občine, podjetja in posamezniki. Donatorska sredstva za koledar društva so znaten prispevek za uspešno delo društva. Prav za te prispevke bi se radi zahvalili vsem, ki ste prisluhnili naši prošnji, in prispevali sredstva. Tako zbrana sredstva bodo namenjena reševanju problemov težkih invalidov in socialno šibkih invalidov. Vsem LEPA HVALA Vsi člani MDI Domžale vam voščimo "veseli december, lepe praznike in rahločutno srce tudi v naslednjem letu!" th mdi Domžale VOŠČILO Planinsko društvo Blagovica vam želi lepe božične praznike ter srečno pot v gorah, v novem letu 2006. V letu 20061Z3L drobno iskrico v očeh Po mestih in vaseh smo v veselem decembru prižgali na tisoče lučk - slovo staremu letu in novemu v pozdrav. Ob lx>žičnih praznikih in novem letu 2006 Želimo, da moč prijazne besede priZge iskrice v očeh naših < >lr< >k. da jim iskreni i | irisluhnemi l in slišimo njihov glas, da jim podarimo čas, pozornost in topel družinski objem. Za srečo veselje, za uspešno in zdravo ! prihodnost. (h Društvo prijateljev mladine Lukovica NOVOLETNO VOŠČILO ŠD ZLATO POLJE Zeli svojim članom, krajanom in krajankam, Občini Lukovica ter I vsem občanom vesel božič, srečno, uspešno ter zdravo novo leto 2006, hkrati se zahvaljuje za pomoč in podporo. Člani PGD Lukovica Želimo vsem občankam in občanom občine Lukovica vesele boZične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno leto 2006. Ob tej priložnosti se za izkazano pomoč in sodelovanje zahvaljujemo vsem našim krajanom ter Gasilski zvezi Lukovica, posebna zahvala pa je namenjena vsem, ki nas pri našem delu spodbujate in podpirate. /i Gasilci PGD Lukovica ZAKLJUČEK SEZONE 2005 V pozni jeseni smo člani Športnega društva Zlato Polje sklenili letošnjo nogometno sezono, s tem pa je nastopil čas za zimsko rekreativno dejavnost. In kakšna je bila sezona? Veseli smo in lahko se pohvalimo, da zelo bogata. Odigrali smo preko 30 nogometnih srečanj ter tekmi z veteranskima ekipama Virtusa in Domžal. Udeležili smo se treh turnirjev, dva pa smo tudi organizirali. Ze tradicionalno na Martinovo nedeljo sklenemo celoletno nogometno aktivnost s tekmo STAKLMI.ADI, ta pa je vedno razburljiva in izziv za obe strani. Po boljši igri mlajših, ki so v dokaj hladnem vremenu slavili zmago z golom razlike, lahko zatrdim, da postajajo vse boljši in boljši. Naj povem tudi tO, da je ekipa Ekijia starejših (stoje) v novih majicah starejših tekmo odigrala v novih majicah, ki jih je sponzoriral Zmago Berlec s Prevoj, ki s svojim aktivnim delom otrokom nudi preventivno vzgojo V cestnem prometu, mi pa se mu najlepše zahvaljujemo. V topli garderobi smo po tekmi pokramljali ob mislim na zimsko dogajanje, v katerem naj bilo obilo veselja in radosti. /a Tone I labjanii' Naj vas na vaših poteh v prihodnjem letu spremljajo sreča, zdravje in čim cenejši naftni derivati. Moto klub ROKOVNJAČI www.mkrokovnjaci.com V jesenskem času - času lovske sezone izvedejo v lovski družini Lukovica na določenih lokacijah brakado (pogon) na veliko divjad. Tako je bilo tudi letos na prvo nedeljo v decembru na območju gozdov Zlato Polje, Vrh nad Krašnjo, Koreno, kjer so lovci naleteli na jelenji trop. Dva lovca, Peter Kos in Jure Ccrar sta imela še posebno srečo, saj sta uplenila vsak po enega jelena - teleta in junico, teža okrog 70 kg. Takšen lovski dogodek se ne zgodi pogosto, zato so naši lovci nanj še posebej ponosni, jeleni namreč niso glavna divjad naših lovskih revirjev. Odstrel jelenov je potreben, gospodaren in planiran. Potrdijo ga tudi gozdarji, ker jeleni naredijo kar precej škode na mladem gozdnem brstičevju, obenem pa preprečujejo preveliko zaraščanje terena. Tudi meso jelenov se dobro trZi, prednost odkupa imajo najprej lovci sami po tržni ceni. sicer pa se divjačina dobro prodaja na prostem trgu. /» Kamilo Domitrovič Lovci z ustreljenima jelenoma društva DRUŠTVO DIABETIKOV DOMŽALE, LUKOVICA, MENGEŠ, MORAVČE, TRZIN PO ČRNEM GRABNU Naše dniStVO K |e Oktobra odloČilo, da K lokral sprehodimo po dolini, imenovani Črni graben. Pa ni bilo nič cmega, ampak je bilo vse še lepo zeleno, zjutraj malce z meglo oroseno. Petnajstega oktobra smo se na Zeljo številnih rednih udeležencev naših dosedanjih pohodov, zbrali pri Gasilskem domu v Krašnji, Po pozdravu in napotkih referenta za šport je 40 hoje Zeljnih pohodnikov najprej odšlo do osnovne šole, kjer nam je vaščanka gospa Vera spregovorila o zgodovini kraja. Ogledali smo si miniaturni muzej na prostem, ki prikazuje uporabne predmete iz polpretekle zgodovine kraja in okolice, npr leseno domačijo Budnat iz PatovC, Stopili smo tudi v cerkev sv. TomaŽa iz 13. stoletjajd je bila do danes večkrat prenavljana. Nato smo preko nadvoza čez avtocesto zapešačili proti Negastrnu. Ustavili smo se ob potoku Drtijščica pri mlinu žagi zakoncev Pergar. Gospodar nam je prikazal delovanje žage. Mlin pa je le še spomin. Prijazno in obilno in smo bili pogoščeni, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo. Pot smo tričem ure. Tu pa sta nas Ze čakala zakonca Korošec in nam predstavila domačijo in kraj. Sledile so brezplačne nadaljevali v Negastrn, pešačili smo približno Nasmejani udeleženci pohoda Kralnja - Negastrn Sledile so brezplačne m se obrnili proti dolini. Ob pogledu na naravne lepote hribov dobrote za lačne popotnike. Po cnournem počitku in klepetu smo se prisrčno zahvalil in dolin v poznem jesenskem soncu, je bila soteska pod nami polna barvnih odtenkov. Naše drZ;",™'zaključili v gasilskem domu v Krašnji ob okusnem go.aZu iz Gostilne Bevc iz Lukovice. Ob harmontkt, k, |o ,e raztegoval gospod Strehar in spremljavi " instrumentov" gospoda Hafnerja, smo se veselo zavrteli. Ugotovili sn o „ o tudi tokrat zakitili lep pohodniški dan. Ko je bilo najlepše, pa smo se morali raziti. Ven ar ostah »J"^^^ zato bi se še enkrat lepo zahvalili zakoncema Drag« in Gasilskemu društvu Krašnja za organ,zac„o m izvedbo družabnega dela pohoda. V tmenu društva. Maks Grošelj pohodniški vodja. Zapisa|;l. Anial C()tm,n Anžič R D ČRNI GRABEN RIBIŠKO DRUŠTVO ČRNI GRABEN Ker se lelo nezadrZ.no bliža koncu in ker se tudi ribiška sezona zaradi prihajajočega mraza in slabega vremena zaključuje, je nastopil čas, ko se tudi člani ribiškega društva ČRNI GRABEN ozremo nazaj in se spomnimo, kaj se je v iztekajočem letu 2005 dogajalo in kaj je 56 članom in 26 mladincem uspelo narediti v tem letu. 19. 3. 2005 smo imeli v prostorih gasilskega društva Šentvid-Prevoje zbor ribičev, na katerem smo med drugim tudi slavnostno razvili prapor. Ob tej priložnosti bi se gasilskemu društvu tudi javno zahvalili za pomoč pri pripravi prostora za izvedbo zbora ribičev in pa za izposojo miz. in klopi za ribiško tekmovanje, ter vso podporo, ki so nam jo njihovi člani nudili v letošnjem letu. Upravni odbor se je pridno sestajal in rešil prenekatero problematiko delovanja samega društva in njegove okolice. V Tr^^^^^^^T sodelovanju z lovskim društvom smo pripravili tudi čistilno akcijo ob dnevu zemlje v mesecu maju, ki je bila tudi Cl<">wo tekmmanje uspešno izvedena in zaključena. 11.6. 2005 je bila organizirana tudi delovna akcija na domačem Kroharjevem ribniku, kjer smo uredili prepuste čez cesto, ki jih je neprestano odnašala voda s hriba na nasprotni strani in pa okolico ribnika, ki je v ponos društvu in lastniku družini Čretnik iz Trnjave, le udeležbo na akciji bi si Želeli bolj množično, saj nam je poleg opravljenega dela prinesla tudi mnogo veselja in skupnega druZenja. Naša delegacija se je udeležila tudi obiska v prijateljski občini St. Lambrecht v Avstriji, s katerega se je vrnila polna lepih vtisov in spominov. V letošnjem letu smo na domaČem ribniku v Trnjavi imeli tudi nekaj gostov in izvedli nekaj ribiških tekmovanj, Gostili smo tekmovanje ribiške sekcije Invalidskega društva Ljubljana, nad katerim so bili še posebej invalidi zelo navdušeni, gostili smo tudi piknik Moto kluba Rokovnjačl in Izvedli ribiško tekmovanje članov s podelitvijo pokala Občine Lukovica. Mladinsko tekmovanje pa je bilo letos po dveh prestavitvah zaradi vremena izvedeno na ribniku Zeleni Gaj na Prevojah. Ribiško društvo ČRNI GRABEN se poleg drugih aktivnosti tudi z vsemi močmi bojuje za pridobitev in upravljanje z vodnimi površinami v domačem kraju, za kar se tudi lepo zahvaljujemo za vso izkazano pomoč Občini Lukovica na čelu z Zupanom Matejem Kotnikom in si' priporočamo za uspešno sodelovanje tudi v prihajajočem letu, saj nas na tem področju čaka še ogromno dela in truda. Vse naše člane naj spomnim, da letošnje leto poteče mandat upravnemu odboru in da bodo na občnem zboru v začetku novega leta izvedene volitve Za potrditev novih ali starih članov upravnega odbora. Zalo Želimo, da naši člani predlagajo nove sveže moči v upravni odbor in nam tako okrepijo veselje in uspešnost pri vodenju društva. Vsem članom, članicam, mladincem, mladinkam, našim podpornim članom, simpatizerjem, donatorjem, občanom, občankam, Občini Lukovica, posebej P-1 še družini Čretnik, Želimo zdrav in vesel božič ter polno veselja in uspeha v prihajajočem letu, UPRAVNI ODBOR RI) ČRNI GRABEN DOBER PRIJEM ! Delovna akcija OBVESTILO ! Obveščamo vse svoje člane, da bomo članarino za leto 2006 pobirali po naslednjem razporedu: LUKOVICA: H. 1. 2006 od H. do 10. v pisarni društva PREVOJE, ŠENTVID: H. I. 2006 od 10. do 12. v prostorih KS PREVOJE BLAGOVICA: 15. 1. 2006 od 9. do II. v gostilni ŽOHAR KRAŠNJA: 15. 1. 2006 od 11. do 12. v Gostilni UPA TROJANE: 22. 1. 2006 od 9. do 11. v BISTRO 91 Hkrati vabimo k vpisu še vse tiste upokojence, ki želite postati naši člani. To lahko storite ob zgoraj navedenih terminih ali v naši pisarni v Lukovici vsak četrtek od 15. do 17. ure. Ob koncu leta voščimo vsem našim članom in vsem ostalim krajanom, društvom, družbenopolitičnim organizacijam, Krajevni skupnosti Lukovica ter Občini Lukovica zdrave, mirne in uspešne božične in novoletne praznike. /n DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA na obisku Darinka Vajde K sreči so minili časi, ko je bila podeželska ženska zapostavljena in so jo nehali pojmovati samo kot. delovno silo na kmetiji in kot žensko za rojevanje otrok. Sicer zopet začenja pihati veter v današnji politiki v to smer, ampak o tem malo pozneje še kakšna beseda. V tem prispevku želim predstaviti Darinko Vajde, predsednico Društva podeželskih žena Blagovica - Trojane, ki uspešno, strokovno in smelo vodi to društvo že drugi mandat. V njeni topli, prijazni in po samih dobrotah dišeči kuhinji sva se pogovarjali 0 njenem življenju, delu in še 0 marsičem. Od časa do časa naju je zmotil njen mož Damjan, ki kakor bi bil malce ljubosumen na njene uspehe in ker seveda ni bil v prvem planu, pa še želodec se mu je oglašal, ampak mu je postregel kar sam. Darinka se je pred pol stoletja in še kakšno leto več rodila v Brežicah kot prva od treh otrok v kmečki družini. Starša, žal mame ni več, sta jih vzgajala v ljubezni do bližnjega, jim vcepila spoštljiv odnos do soljudi in dela. Smrt matere jo še vedno boli, je pa oče k sreči še pri petinosemdesetih letih zelo aktiven in sinu oziroma Darinkinemu bratu pomaga v gostilni in tudi sede za volan. Darinka se je po končani osnovni šoli preselila v Ljubljano v internat in končala trgovsko šolo. V Ljubljani je spoznala moža in ta jo je pred petintridesetimi leti pripeljal v Blagovico. Seveda je bilo včasih težko hoditi v službo tja v belo Ljubljano, zato se je zaposlila v trgovini v Blagovici. Kmalu pa sta prišla na svet sinova Damjan in Janez, doma je bilo tudi nekaj kmetije, mož je pričel s samostojnim prevozništvom in Darinka se je posvetila dmžini, kmetiji, moževim staršem in zidavi hiše ter popravljanju stare. Seveda vodi tudi knjigovodstvo njihovega družinskega podjetja, kajti tudi sinova sta prevoznika. Če bi bila to pravljica, bi sedaj zapisala: ... in potem so srečno živeli ... Ampak ne, res pa je, da vsi skupaj lepo složno živijo v domači hiši in ker sta sinova tudi že poskrbela za nasledstvo, je v hiši veselja in živžava da je kaj. Darinka v vlogi babice neizmerno uživa. Pri vsej zaposlenosti je Darinka še vedno našla čas, da se je že zelo zgodaj vključila v Društvo kmečkih žena, kakor se je takrat imenovalo. Pri tem je potrebno povedati, da bo društvo naslednje leto praznovalo trideset let delovanja. Toliko let druženja zagotovo povezujeta tudi dobro razumevanje in sodelovanje med vsemi članicami dmštva. Prva predsednica je bila Ivanka Pestotnik, nato sta se zvrstili dve Kati, Prvinšek in Smrkolj. Darinka je bila ves čas zelo aktivna, pomagala pri vodenju in tako ni čudno, da je sedaj že drugi mandat predsednica društva, ki se je medtem preimenovalo v Društvo podeželskih žena. Njeno vodilo je predvsem osveščanje članic oziroma žensk na podeželju, ki so v primerjavi z moškimi še vedno kar precej zapostavljene. Organizira različna strokovna predavanja in strokovne izlete, pri tem ji je bila v veliko pomoč Marta Kos, svetovalka za dom, dntžino in podeželje pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Njeno sodelovanje, pravi Darinka, ji je res v veliko v pomoč, ker preko Ministrstva za kmetijstvo pomaga tudi finančno, zelo prijazno in velikodušno pa pomaga tudi Občina Lukovica. Žal se, kot sem že omenila, podeželje z današnjo politiko zopet zapostavlja, oziroma obremenjuje z nerazumnimi birokratskimi postopki. Članice društva si finančno pomagajo s svojo lastno članarino, če pa za kak izlet vseeno zmanjka sredstev, pač dodatno vključijo svoja lastna denarna sredstva. Seveda skoraj ni prireditve, tako v KS Blagovica kakor v občini, da ne bi bili obiskovalci deležni njihovih dobrot, ki pobožajo želodce. Žal pa nimajo časa niti prostora, da bi se same tržile. Redno se vsako leto srečujejo z ostalimi društvi iz Tuhinjske doline, Komende, Domžal in Lukovice. Prav zares, to našo Darinko, saj je zdaj že zdavnaj naša, je videti povsod, vedno nasmejano, dobre volje, s prijazno besedo, na Srečanje druUev tuhinjske doline, Lukovice in Blagovica-Tnjane 2004 ustih, vedno hitečo, vedno po opravkih, pa vendar so vsi zadovoljni. Ah, četudi kdaj pade kakšna neprimerna beseda, jo ona sprejme z nasmeškom in pravi, vsi smo samo ljudje. In posebno lepo je, da ob velikih praznikih prejmemo njeno prisrčno voščilo. Darinka, ostani takšna, kot si. t* Milena Bradač Srečno in uspešno leto 2006 vam želi SIMTEK d.o.o. d.o,o. GOSTIČ AVTOSERVIS IZPUŠNI SISTEMI ZA VSA VOZILA, MENJAVA IN PRODAJA PNEVMATIK. C MONTAŽA VLEČNIM KLJUK VESEL BOŽIČ SREČNO NOVO LETO IN PREDVSEM VARNO VOŽNJO David Gostič s.p. otroci POŽAR NA ŠOLI v Četrtek, 20. 10. 2005, j smo imeli na Osnovni : Soli Janka Kersnika j Brdo gasilsko reševalno i vajo ob tednu požarne : varnosti. Organizirali smo jo skupaj s PGD Lukovica, pri izvedbi vaje pa so sodelovali .še dani prostovoljnih ga silskih društev iz. Kra.š-nje, Blagovice, Prevoj u , in Trojan. j 1 ;™,«.zmu Začela se je po glavnem odmoru, ko je ravnateljica po Šolskem ozvočenju obvestila o izbruhu poZara v Soli ter odredila evakuacijo. Šolo smo zapustili po evakuac ijskem načrtu skozi vhodna vrata Sole, vrata telovadnice in skozi kuhinjska vrata. Gasilci iz bližnjih krajev so se pripeljali na kraj vaje. v načrtu polarne vaje je bilo dogovorjeno, da ostaneta v Soli dva Učenca, ki pa se ne moreta rešiti samostojno. Šola naj bi bila polna dima in nevarnih plinov, zato so gasilci v Solo vstopili z zaščitno opremo in z maskami. Poiskali SO učenca, ki sta bila Se v Soli. in ju z nosili prinesli na varno. Požarna vaja je potekala brez zapletov in vsi učenci ter zaposleni so varno zapustili Šolske prostore. Ker je med vajo začelo deZevati, si gasilskih vozil nismo ogledali, vendar smo bili z izpeljano vajo kljub temu zadovoljni. Vtisi učencev in učenk 2. b razreda devetlelke: fisti dan mi je bilo zelo všeč, (Matjaž, Tina) Všeč mi je bilo, ko je gasilec šprical smreke. (Jan B., Jan D., Filip, Bernarda) Všeč mi je bilo, ko smo Sli v tovornjak. (Nejka, Teja, Tadej, Kristina) Tisti dan mi je bilo vse zelo všeč. (Žan-Žak) VSeč mi je bilo, ko so človeka prinesli na nosilih. (Aljaž, Jan K. P.) Ni mi bilo vSeč, ker je deZevalo. (Jerca) Všeč mi je bilo, ker sem videl črpalko. (Elvls) Všeč mi je bilo, ker je bil moj ali. (Katja) V četrtek, 20. 10. 2005, je potekala gasilska reševalna vaja. Namen vaje je bil, da vidimo, če so gasilci pravilno ravnali. Bil je ludi en ponesrečenec. Predstavljal sem ga jaz. Ko .sem bil v šoli in čakal na rešitev, sem bil zelo nestrpen. Do prihoda gasilcev sem gledal skozi okno druge gasilce. Gasilca sem čakal na stolu. Ko pa sta prišla v učilnico, mi je eden od njiju rekel, naj se uležem. Ulegel sem se, ko je že dnigi gasilec prinesel nosila. Nadela Sta mi masko, premestila na nosila in me počasi odnesla ven. Ko sem dihal z dihalnim aparatom, sem moral paziti, da sem lepo dihal, da ne bi zmanjkalo Zraka, Vedel sem. da zunaj pada deZ. ker je bila dihalna maska mokra. Ko sta me gasilca položila na tla. SO me sošolci pozdravljali in bil sem rešen. Vaja je uspela. Na koncu vaje so si mlajši učenci ogledali gasilska vozila in potem so gasilci sli domov. /» Matej Tkalec, H. a SEJMARJENJE Obiskovalci in razstavljala V petek, 9. 12. 05, je bilo v Lukovici prednovoletno sejmarjenje, ki smo ga organizirali učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja. Sejem je zelo dobro uspel. Številni kupci so bili zadovoljni z izvirno in pestro ponudbo drobni) novoletnih darilc in čestitk. V letošnjem letu smo organizirali tudi srečelov. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so nam podarili zadetke. Denar, pridobljen z nakupom srečk, bo namenjen vsem naSim učencem. Pri izvedbi Gneča na stojnicah srečelova so nam pomagale članice Društva prijateljev mladine. Organizatorji se zahvaljujemo vsem tistim razrednim skupnostim in posameznim skupinam, ki so sodelovali in popestrili sejemsko ponudbo. Hvala tudi številnim glasbenikom in plesalcem, ki so s svojimi nastopi popestrili razpoloženje na sejmu. Učenci in zaposleni delavci šole se PGD Lukovica, PGD Prevoje, PGD Blagovica, PGD Trojane in PGD Krašnja zahvaljujemo za dobro pripravljeno in izvedeno reševalno vajo. Večerno razpoloženje Brez sodelovanja odraslih ne bi šlo. Zahvaljujemo se Društvu prijateljev mladine. Gasilskemu društvu Lukovica, Turističnemu društvu Lukovica in občini Lukovica, staršem in vsem ostalim, ki ste nam pomagali. A Učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja Sveti Miklavž, pomagaj nam Ti, da bom postal dober kot Ti ! Obiskal nas je sv. Miklavž Sv. Miklavž ali sv. Nikolaj - ime pomeni zmaga ljudstva - je živel v 4. stoletju in je bil škof v Miri v Mali Aziji. 6, decembra goduje v vsej katoliški Evropi in je velik dobrotnik revežev. Zaradi svoje darežljivosti je med ljudmi zelo priljubljen, posebno pa med otroki, ki ga vsako leto nestrpno pričakujejo. iz naših krajev in župnij Miklavž in parklni v Zgornjih Lokah V Zgornjih Lokah nas je spet, kakor vsako leto, obiskal sv. Miklavž s svojimi parklni. Parklni so prišli izpod Limbarske gore in Golčaja že 3. decembra. Kot po navadi prva dva dneva hodijo sami od hiše do hiše, kjer preverjajo, ali so bili v preteklem letu otroci kaj pridni in ali še znajo kaj moliti. Otroci seveda pridno molijo, saj se bojijo, da bi jih Parklni odpeljali s seboj, še posebej pa se bojijo Luciferja, ki je privezan na verigo. Na večer 5. decembra se po vasi od hiše do hiše poda tudi sv. Milkavž, ki obdaruje predvsem otroke. Preden gredo otroci spat, nastavijo peharje. Seveda je najbolj veselo zjutraj, ko se zbudijo in gredo pogledat, kaj jim je prinesel sv. Miklavž. Lepo je, da se sv. Miklavž s svojimi parklni vsako leto vrača v našo vas. /ti Ilija Medic Miklavževanje - Zgornje Luke 2005 (Foto: Igor Trdin) Tudi letos je prišel med naše otroke v nedeljo, 4. 12. 2005, ob 15. uri v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu in ob 17. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, kjer so si lahko otroci ogledali igrico, nato pa jih je sv. Miklavž s spremstvom tudi skromno obdaril. Mnogi otroci so bili prav pogumni, nekateri pa malce prestrašeni. Pri pripravi srečanja smo za finančno pomoč neizmerno hvaležni prav Vsem, Občini Lukovica, KS Lukovica, KS Šentvid, KS Rafolče in KS Zlato Polje, vsem darovalcem župnij Brdo in Zlato Polje in ne nazadnje vsem nastopajočim. ISKRENA HVALA! SMO ANGELI Z ENIM SAMIM KRILOM ... DA BI POLETELI, SE MORAMO SAMO OBJETI. LJUBEZEN JE DAJANJE VERE IN KDOR IMA MALO VERE, IMA TUDI MALO LJUBEZNI. (Erich FromtTO Prihajajoči božični prazniki naj prav Vsem napolnijo srca z ljubeznijo, dobroto, vero, upanjem, srečo in odpuščanjem. Te želje naj Vas spremljajo skozi vse leto, ki je pred nami, Bog pa naj Vam nakloni tudi zdravja in miru. Župnijska Karitas Brdo in ZlatoPolje NOVA GASILSKA DVORANA NA TROJANAH Letošnje leto so Trojane in njeni prebivalci doživeli veliko sprememb - od avtoceste do asfaltiranja ceste na Učak in gradnje križišča v Podmilju. V zadnjem mesecu tega leta pa je Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Trojane dokončno uredilo in prenovilo staro gasilsko dvorano. Otvoritev nove dvorane je bila predvsem za trojanske gasilce poseben dogodek, saj je vsak na svoj način prispeval in pomagal pri obnovi močno dotrajane dvorane. Prenovljena dvorana ima novo centralno napeljavo, okna, vrata in celotno notranjo opremo, prenovljene pa so tudi sanitarije. Postopek prenove dvorane je bil kar dolgotrajen in naporen, saj je prostor zaradi izjemne vlažnosti zahteval veliko različnih izsuševalnih del, predvsem pa finančnih sredstev. Trojanskim gasilcem je uspelo s pomočjo sponzorjev in z lastnim finančnimi sredstvi prenoviti dvorano, ki bi bila v ponos tudi ostalim društvom in celo nekaterim organizacijam. Na dan otvoritve, 3. 12. 2005, so nas obiskali gostje iz Gasilske zveze Lukovica, občine in predstavniki domačih dmštev. Na otvoritvi je spregovoril predsednik trojanskih gasilcev Primož Smrkolj, Nova dvorana ki je predstavil potek obnove, nastopil je domači ženski gasilski ansambel "Ritem cevi", ki je posebej za to priložnost zapel pesem "Ko gasile na parado gre" ob spremljavi gasilskih instrumentov. Celotno prireditev in srečelov pa je vodil Lado Goričan. Nad novo pridobitvijo smo trojanski gasilci neskončno navdušeni in ponosni, saj bodo sestanki, občni zbori in drugi dogodki od sedaj naprej v novi dvorani mnogo prijetnejši.. /» Petra Hlebec iz naših krajev in župnij ROTARY CLUB DOMŽALE IN MIKLAVŽ MED REJNIŠKIMI DRUŽINAMI V soboto, 3, 2. 2005, nas je v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici obiskal Miklavž. Otroci pa tudi odrasli smo bili očarani nad njegovim bogatim spremstvom angelov parkeljnov in njihovo praznično predstavo, s katero nas je popeljal v praznični december. Že sedmo leto zapored so mu zares lepa in bogata darila pomagali pripraviti v Rotarv clubu Domžale. Razdelil jih je kar 156. V imenu vseh otrok, rejni.ških družin in Centra za socialno delo Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem v Rotarv clubu Domžale, ki so poleg materialne podpore delili z nami tudi svoj čas in se v velikem .številu udeležili prireditve s svojimi otroki in vnuki. Prisrčna hvala! /» Marta Tomec Otroci pričakujejo Miklavža Um HM M* 1 1 » mm J »m ... K* !>> ; | - mm 13 ■MS — m Idejni projekt v Šentvidu DOM ZA OSTARELE V ŠENTVIDU '•'tii graben vsekakor ne more biti ponosen na propadajoči kompleks v samem središču Šentvida pri Lukovici. Ore za zemljišče in objekte za trgovino in gasilskim domom velikosti, 15000 m2, ki so zaradi neurejene denacionalizacije že nekaj let Propadali. V zadnjem času pa se je vendarle premaknilo. Večina zemljišča v izmeri ?500 m2 je upravičencu Mlekarski zadrugi Prevoje v postopku vračanja premoženja tv Povrnjena. Kot pravi njihov predsednik gospod Viki Serša pa so z ministrstva že dobili zagotovilo, da bo preostalih 2500 m2 velik del zemljišča vrnjen v roku treh mesecev. Za pas, kjer so v kompleksu objekti in zemljišče Kmetijskega instituta Slovenije, bo zadruga dobila državne obveznice. Celotni kompleks v Šentvidu je Občina Lukovica že nekaj časa predvidela v zazidalnem načrtu. Prav občinske strukture na čelu z županom Matejem Kotnikom se izdatno zavzemajo za izgradnjo primernih objektov na tem prostoru in prvi rezultati se že kažejo. Ker dejavnosti mlekarska zadruga, kot pravi gospod Serša, zaradi gospodarskih razmer Zc nekaj časa ne opravlja, so člani zadruge S Prevoj pretekli teden na občnem zboru podprli skupni projekt z Občino Lukovica. Ker gre za primerno lokacijo, je namreč nastal idejni projekt izgradnje stanovanjskih objektov in doma za ostarele, ki ga je pripravilo podjetje iz. Velenja. To ima Ze izkušnjo 8 Pr'dobitvijo koncesije za izgradnjo takih domov, saj v Zadnjih letih na več lokacijah P« celotni Sloveniji gradi domove za ostarele. Enega takih realiziranih projektov si je predsednik Mlekarske zadruge Prevoje gospod Serša že tudi ogledal v Horjulu. Prav tako pa je skupaj z Zupanom Kotnikom obiskal podjetje v Velenju, kjer so se tudi dogovorili za možnost poslovnega sodelovanja. Za namen izgradnje in upravljanja toma starejših občanov na lokaciji v Šentvidu bi Mlekarska zadruga Prevoje, Občina •ukovica in družba Vegrad d.d. ustanovili družbo, v katero bi zadntga in občina kot '••pi'alski vložek vložili komunalno opremljeno zemljišče z vso potrebno projektno dokumentacijo, družba Vegnd d.d. pa bi bila v družbi kapitalsko udeležena i 'nanciranjem izgradnje doma. Novo ustanovljena družba bi pridobila koncesijo in vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti varstva starejših občanov. Člani zadruge tako v sodelovanju z občino, kol pravi gospod Serša, vidijo prihodnost v tej u'|avnosti, ki dobiva vse večjo veljavo. Objekt doma, kot bi ga gradil Vegrad, bi imel prostora za od 120 do |SO varovancev. S tem pa bi se razvijal tudi sam kraj. Poleg sega bodo občani dobili možnost zaposlitve, saj bo v objektu delalo približno 40 Celotni projekt pa je trenutno še odvisen od pridobitve zemljišča Mlekarske zadruge Prevoje in dokončnega dogovora med poslovnimi partnerji, saj bodo, kot Plavi predsednik prevojske mlekarski' zadruge, kot dobri gospodarji na razpisu iskali najugodnejšega ponudnika za realizacijo projekta. A Leon Andrejka HUMANO POSLANSTVO R0TARY CLUBA Otroški vrvež, velike, pričakujoče oči ... Veliko pričakovanje... Prihaja sveti Miklavž ... Otroške želje, skrivnostno zvonjenje in angelska pesem so v soboto, 3. decembra, privabili v dvorano lukovi.škega kulturnega doma rejni.ške otroke domžalske, mengeške, trzinske, moravske in lukoviške občine. Miklavževanje, tokrat že osmo po vrsti, je ena od dveh prioritetnih prireditev Rotarv Cluba Domžale, ki je povezana z rejenci. Tokrat je dobri Miklavž obdaril kar 161 otrok, od tega 155 rejencev. Prireditev je z. nagovorom in pozdravom pričel predsednik RCD Jože Ban, ki mi je v pogovoru po prireditvi povedal nekaj osnovnih dejstev o delu tega humanega kluba. Miklavževanje je tokrat že peto leto zapored potekalo v Lukovici, kjer sta organizacijo prevzela Katarina in Matija Cerar iz Gradišča. Vse poteka v lastni izvedbi in prostovoljno. Prireditev sodi v med tradicionalne in je, poleg letovanja, ki ga organizirajo v CSD Domžale, prioriteta. V prihodnje pa je njihova želja, da humane dejavnosti na področju rejništva okrepijo, saj je vedno več vedenja o rejni.ških otrocih, njihovih stiskah, pa tudi pričakovanjih Odločili so se, da bodo svoje sile usmerili tudi v šolstvo in osebnostni razvoj in s tem sposobnim rejencem, ki nimajo ustreznih sredstev, pomagali do želene izobrazbe. Pot do te je rejni.škim otrokom namreč velikokrat zaprta. Sicer pa je RCD z 3K-imi člani eden večjih in najbolje urejenih ter organiziranih klubov v Sloveniji. Dva njegova člana sta tudi v novoustanovljenem vodstvu slovenskega Poddistrikta.ki je del Distrikta 1910, ki poleg Slovenije združuje še Madžarsko, Hrvaško, BiH in Avstrijo. Članstvo v klubu temelji na osebnostnih kvalitetah, pripravljenosti za delo. poklicnih kvalifikacijah in pripravljenosti darovati. <*» Marta Keržan POJASNILO V novembrski številki smo objavili zahvalo domačih misijonarja Francija Pavlica, v kateri je prišlo do nekaj vsebinskih napak. Pravilno je: v kapeli lurške Matere Božje je bil blagoslov spominske plošče Francija Pavlica, v spodnjih prostorih kapele pa je bila blagoslovljena misijeinarjeva soba. kultura "če kdaj, se nocoj zazrem v nebo..." Svetloba novega rojstva prihaja v tihi božični čas, zvezde so nam blizu in človeški rod obdaja toplina in upanje. Prihaja božič. MeSani pevski zbor Šentviški zvon vam bo tudi letos pričaral VEČER BOŽIČNIH NAPEVOV v četrtek, 29. decembra 2005, ob 19.00 uri v cerkvi sv. Vida v Šentvidu z gosti: Matevžem Kinkom - bariton Tomažem Plahutnikom - citre Primožem Krtom - orgle Božične napeve bomo ponesli tudi: • v cerkev v Kresnice, v petek, 30. 12. 2005, ob 19. uri z gosli Leseni Kogisti iz Kresnic • v cerkev sv. Frančiška AsiSkega v Ljubljani - ŠiSka, v soboto, 7. 1. 2006, ob 19. uri (po maSi) • v cerkev sv. Maverja v Izoli, v nedeljo, 8. 1. 2006, ob 10. uri (po maSi) • v cerkev Marijinega prikazovanja v Strunjanu, v nedeljo, H. 1. 2006, ob 15. uri Vljudno vabljeni! VABLJENI NA NOVOLETNI KONCERT GODBE LUKOVICA Z GOSTI. ki l)u V petek, 23. decembra, oh 19. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici in v ponedeljek, 26. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Pridite in polepšali vam bomo praznične decembrske dni. ČLANI GODBE LUKOVICA VAM ŽELIMO VESELJA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO V LETU 2006 _._1 V srcih naj ho čim več miru, sonce pa naj Vam srečo in moč podari, da Vam bo v letu 2006 Se prav posebno lepo. Vesel božič in vse dobro v novem letu Vam želi Knjižnica Domžale z enoto Šentvid pri Lukovici. PROJEKT IZGRADNJE KULTURNE DVORANE V KRAŠNJI V bližnji prihodnosti se bo poleg Lukovice in Šentvida s kulturno dvorano lahko ponaSala tudi KraSnja. Zaradi pestrega kulturnega življenju v tem delu Črnega grabna je izgradnja primernih prostorov za izvajanje teh dejavnosti že nekajletna želja tamkajšnjih krajanov. Krajevna skupnost KraSnja v središču naselja sicer poseduje zemljišče (na njem je nekoč stala šola), ki je bilo že v preteklosti namenjeno gradnji kulturnega doma, a težava pri izgradnji takega objekta je, kot vedno in povsod, najti finančna sredstva. V zadnjih dveh letih pa je S pomočjo Občine Lukovica, župana Mateja Kotnika in občinskega sveta prišlo do Takole naj bi zgledal not' kulturni dom premika k realizaciji izgradnje želenega kulturnega doma oz. dvorane v Krašnji. Občina Lukovica je namreč nedavno sklenila poslovno sodelovanje s podjetjem Vegrad iz Velenja, ki je že pripravilo idejni projekt gradnje večnamenske stavbe s stanovanji in kulturno dvorano. Dogovor Občini Lukovica nalaga, da na lokaciji v Krašnji zagotovi komunalno opremljeno zemljišče za izgradnjo objekta. Slednja je to že storila, in sicer je priskrbela že omenjeno zemljišče Krajevne skupnosti KraSnja, ki je pred lem župana pooblastila, da za gradnjo doma oz. dvorane na njem lahko išče investitorje in izvajalce. Projekt izgradnje stavbe s stanovanji in dvorano je avgusta nato soglasno potrdil tudi Svet Krajevne skupnosti KraSnja. Na dmgi strani pa dogovor podjetju Vegrad nalaga, da bo v zameno za zagotovljeno zemljišče v izgrajenem objektu spodnji, pritlični del v večini namenil dvorani. Tako naj bi v središču Krašnje stala večnamenska stavba z enajstimi stanovanji in dvorano v pritličju, ki bo imela predvidoma nekaj manj kot sto sedežev. Projekt je trenutno v fazi usklajevanja glede natančne izvedbe med Občino Lukovica in podjetjem Vegrad. Leon Andrejka 20 let sodelovanja Danijela Potočana s KD Janka Kersnika Lukovica V torek, 29. novembra, smo se v prijetni družbi članov Kulturnega društva Janka Kersnika zbrali pri Bevcu v Lukovici, da bi se ob mizi pogovorili prav o posebni stvari. Tokrat ni bilo govora o načrtih niti se nismo učili nove igre, tudi nismo odprtih ust spremljali monodrame, prav nekaj posebnega je bilo. Kulturnike nas je zbral, pa ne prvič, dejavni mentor kulture v Lukovici gospod Danijel PotOČan, Potočan, ki je sam sodeloval v mnogih projektih, ki so zaživeli na lukoviškem odru, in našli pot tudi v goste, ki je mnoge odigrane predstave ne samo režiral, ampak tudi zbral in priredil. Mnoge stvari je podrobno pripravljal dolge mesece, preden so zagledali odrsko luč. Marsikateri načrt pa žal tudi ni zagledal svoje postavitve, včasih zaradi sredstev, spet drugič zaradi nerazumevanja akterjev. Vse stvari pa so bile napravljene z. veliko skrbnostjo in natančnostjo, po kateri gospoda Potočana tudi poznamo. Tokrat pa nas je prav presenetil, saj je pripravil zgoščenko - CD s shranjenim ogromnim opusom ne samo dela, ki ga je sam opravil, ampak tudi z zapisi mnogih dejavnosti društva, ki na tak način doživljajo prav posebno uresničitev. Kulturno društvo Janka Kersnika in pa predvsem njegova dramska sekcija tako dobivata zanimiv pregled opravljenega dela in podatkov ter besedil, ki bodo se lahko služili za društveno ali pa tudi osebno rabo. Na CD-ju so tako shranjeni zapisani literarni večeri, dramatizacija Kokovnjačev, vse pripravljeno gradivo ob praznovanju 150-lctnice rojstva pisatelja Janka Kersnika, gledališka besedila in Se mnogo drugih tekstov in zapisov iz dela društva. Za njegovf) dosedanje tlelo smo gospodu Danijelu Poločanu hvaležni, za ta najnovejši projekt pa smo mu dolžni še posebno zahvalo in spoštovanje. Mala zgoščenka skriva v sebi ogromno časa, predvsem pa tisto, kar je pomembnejše, veliko ljubezni do slovenske kulture in našega lepega jezika. Gospodu Poločanu še posebej hvala tudi za ves prispevek lukoviški kulturi in za spoštljiv odnos do naše literarne zgodovine in našega kraja. Tega se od njega lahko le učimo. 2» Matej Kotnik KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE sobota, 31. december 10.00 > IZVFN Lutkovno gledališče Tri Nataša Herlec: Maček Egon lutkovna predstava Maček F.gon ima zelo grdo lastnost. Ničesar noče deliti, zato ostane brez prijateljev. Osamljenosti ga reSI Božiček, ki mu pokloni zelo nenavadno darilo. Ob njem Egon spozna svojo zmoto ter vse svoje napake popravi z eno samo velikodušno gesto. Tako zelo lepo je imeli prijatelje, še posebej v prednovoletnem času! Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 2. leta dalje. Cena vstopnice: 750 sit. Dino Klemenčič in trener Vid Kveder šport SMUČARSKI SKAKALEC DINO KLEMENČIČ 34-letni Dino Klemenčič s Prevoj je eden tistih fantov oz. mož, ki se v Času, ko naSo grudo prekrije bela zimska odeja, ljubiteljsko ukvarja s smučarskimi skoki. Vedno se je udeleževal tekem z alpskimi smučmi na bližnjih 20-me-trskih skakalnicah (Zlato Polje, Komovee, Komenda, ...) in na njih kot po pravilu zmagoval brez prave konkurence. Na eni takih tekem, letos marca v Zlatem Polju, pa ga je Vid Kveder iz MoravC, 7 let trener mladih selekcij pri skakalnem klubu v Moravčah, glede na njegov nesporen talent in voljo do dela vzpodbudil, da se je, kljub 33-im letom, smučarskih Skokov lotil tesneje in je s tem uresničil svoje dolgoletne želje. V Moravčah sta tako dobila opremo in maja začela s prvimi skoki na tamkajšnji 14-metrski skakalnici. Težav s prehodom iz alpske v skakalno opremo ni bilo, po IS dneh pa so se že pokazali obrisi pravega smučarskega skoka. Od osnove na mali skakalnici so kaj kmalu prišli večji objekti, kot sta Kisovec (28 m) in Mostec (SO m). Po Kvedrovih besedah je njegov varovanec kazal izjemen, skoraj neverjeten vzpon rezultatov na treningih in voljo do dela, kar so priznavali tudi ostali trenerji, ki so ga imeli priložnost videti. Po vsega treh mesecih dela (kombinirani treningi trikrat tedensko) sta tako do poletja osvojila 50-metntko skakalnico in se po težavah z iskanjem lokacije v Sloveniji odpravila na treninge v avstrisjki Beljak najprej na 65- in nato, ob velikem napredku in potrebi po večjem objektu, v oktobru se na 95-metrsko skakaln ico. Vsak večji objekt je iz skoka v skok Pfinesel nov osebni rekord. Mejnik pa je največja skakalnica v Složniji pokrita s plastiko v branju, kjer je konec oktobra, ko se tudi zaključi sezona na plastiki, po V8*ga pol leta treninga Klemenčič postavil osebni rekord 106 metrov. K sreči je našo deželo že zgodaj prekril sneg, kar Dinu in Vidu že omogoča treniranje na snegu za dosego zastavljenih ciljev. !>,.„; . , Dmo s pokal/ 1 rvi |e vsekakor nastop ' n:l veteranskem svetovnem prvenstvu, ki bo od 6. do 12. februarja potekal v Kranju, kjer na veliki '00-metrskl skakalnici Prcvojčan računa na vidnejšo uvrstitev. Glede na rezultate tega tekmovanja, Pa želi ob koncu sezone nastopiti in se preizkusili še v članski konkurenci slovenskega državnega Prvenstva. A za realizacijo vseh ciljev so seveda nujna finančna sredstva (potrebno je plačati "Porabo skakalnice, želja je konkurenčna oprema), s katerimi se Klemenčič, ki zaenkrat s trenerjem Kvedrom še ne deluje pod okriljem nobenega kluba, spopada že od začetka tega Projekta, zato upa, da mu bo na pomoč priskočil kakšen donator, V»ekakor pa je Dino Klemenčič pri V.-ih letih dokaz, da volja vedno najde pot. Hkrati pa je to lutli lep zgled mladim, kako lahko z veliko željo in delom uresničiš vsake sanje. A Leon Andrejka USPEŠNA VETERANSKA EKIPA llspe.fna nogormtna veteranska ekipa Lukovica Pred kratkim se je končal jesenski del veteranske nogometne lige Vzhodnega ljubljanskega območja. Dokaj uspešno v njem že deseto leto igra nogometna veteranska ekipa iz Lukovice, ki jo poleg domačih igralcev sestavljajo igralci iz okoliških društev in sosednjih občin, še zlasti moravske, saj od tam prihaja kar nekaj dobrih nogometašev. Zelo homogeno ekipo vodi Mine Trček, ki skrbi za organizacijske obveznosti, obveščanje igralcev o tekmah, pranje dresov in ostalo. Velika motivacija in izziv so srečanja z ekipami, v katerih igrajo nekdanji prvoligaši in celo reprezentantje. Pred nedavnim smo igrali v Črnučah, kjer igra nekdanji reprezentant Džoni Novak. Ker občina Lukovica nima nogometnega igrišča, nam NK Dob omogoča igranje na pomožnem igrišču, občasno pa igramo tudi v Moravčah. Obema kluboma se najlepše zahvaljujemo, Debljanom tudi za pranje dresov. Seveda pa ne gre prezreti zahvale Bojanu Gasiorju za podporo, pomoč in vsestransko razumevanje. Po končanem jesenskem delu se ekipa lahko pohvali z lepim izkupičkom točk in četrtim mestom na lestvici. Na prijetnem zaključnem večeru smo sklenili, da se spomladi pomerimo na prijateljski tekmi z izbrano ekipo občine Lukovica, ki je uspešno nastopila v Avstriji s prijateljskim St. Lambrechtom. v ligaških nastopih pa želimo igrati tako uspešno kot doslej. /» Tone Habjanič LETO 2005 • PRVAKI DOMŽALSKE REGIJE Ob zaključku leta kratko, zaenkrat le informativno poročilo o res izrednih uspehih OŠ Janka Kersnika v ekipnih športih (učenke in učenci 9. razredov in mlajši), več o tem v prihodnjič. Nogomet 1.mesto Rokomet - dekleta 1.mesto Rokomet - fanti 2. mesto Košarka - dekleta 3. mesto Tekmovanja so potekala v oktobru, novembru in decembru, udeležujejo se jih osnovne šole domžalske regije, prvak in podprvak se uvrstita na področno tekmovanje. Čestitke vsem igralkam in igralcem! A Klemen Avbelj Heidelberg Že nekaj let zapored redno obiskujemo nemško mesto Heidelberg, ki leži v zvezni deZeli liaden-Wurttemberg. Tam je zdaj "nemški sedeZ" naše družine, saj tam trenutno Živi moja sestra. Heidelberg je mesto, kjer je že kar nekaj slovenskih študentov pustilo svoje srce. Slovence namreč ponavadi v to mesto ponese Zelja po znanju. V središču mesta ponosno stoji Univerza Rupreht-Karl, ki slovi kot ena najboljših univerz s področja prava in medicine v Evropi in tudi v svetu. Hkrati pa je to prva nemška univerza, ustanovljena že leta 1386. V Heidelbergu danes Živi približno ISO 000 Pogled z Nekarja na grad ljudi, zato ni čudno, da ves čas srečuješ iste ljudi. V mestu pa je tudi mnogo turistov, toda ti ostanejo tam zgolj en dan. Heidelberg ima to srečo ali pa smolo, da je v blizini velikih mest Stuttgarta. Frankfurta in pa, pri ljubiteljih motošporta popularnem, Hockenheimu. Trgovci in gostinci Želijo izkoristiti enodnevne goste tako, da imajo precej visoke cene storitev, kar uvršča Heidelberg med najdražja nemška mesta. In turisti imajo kaj videti. Mesto ima bogato zgodovino, prvič je bilo omenjeno Ze leta 1196. Nad mestom, ki je navdihnilo mnoge slikarje, pisatelje in pesnike iz. obdobja romantike, stoji mogočen grad. ki ga ni mogoče spregledati, obenem pa šteje med enega pomembnejših spomenikov nemške zgodovine, saj je bil lam več stoletij sedeZ kneZje družine Pfalz, ki je dala tudi pomembne nemške kralje. Skozi mesto teče reka Nekar, ki je razdelila mesto na dvoje. Pot čez reko so utrli mnogi mostovi in mostički. Najbolj znani je Stari most, ki je skupaj z gradom postal Ze pravcati simbol mesta. Zgodovina mesta pa ni tako blesteča, kot izgleda na prvi pogled. V uradnih turističnih publikacijah mesto Heidelberg za časa 2. svetovne vojne ni obstajalo, a kdor pomisli, da se tam ni nič dogajalo, se močno moti. V Heidelbergu se je začelo preganjanje judov na univerzah. Univerza v Heidelbergu je prva izključila iz. profesorskih vrst judovske profesorje. Kaj se je zgodilo s sinagogo, ki je nekoč stala v mestu, kam so izginili številni judovski prebivalci mesta, ni znano. Znano pa je, da se v gozdu nad mestom skriva velik amfiteater, kjer so imeli Hitlerjevi privrženci svoje shode. Iz mesta je izviralo nekaj tesnih Fuhrerjevih sodelavcev. O tem se še danes ne govori. Zalo je bilo malce presenetljivo, da zavezniške sile leta 1945 z. bombami niso zravnale mesta. Če pripisujete to spoštovanju zavezniških sil do kulturnih in umetniških spomenikov, se močno motite. Mesto je namreč svoj vojni dolg plačalo drugače oz. ga plačuje še danes. Po vojni je mesto postalo baza ameriške kopenske vojske, danes je tam tudi Natova zavezniška baza kopenske vojske. Kar malce grozljiva so videli ogromna naselja ameriške vojske, ki so zaščitena z visoko ograjo in bodečo Žico. A ameriška kultura v mestu ni pustila pečata, saj se vojaki in njihove družine družijo le med seboj, znotraj ograjenih naselij. Tistim, ki se ukvarjajo s tiskom, pa so poznani tiskalni stroji Heidelberg, ki jih izdelujejo v mestu. Za tiste, ki radi na potovanjih zapravite kakšen tolar več, pa ne bo odveč podatek, da je v mestu najdaljša nemška nakupovalna ulica, kjer Lonček za kuhano vino najdete prav vse. Tudi nočno Življenje je pestro. Lahko zavijete v enega od mnogih lokalov, ki jih najdete v centru mesta in na obrežju reke Nekar, ali pa zavijete na eno od študentskih zabav, ki Praznično vzduije v Heidelbergu jih v mestu nikoli ne manjka. Mesto je najbolje obiskati spomladi ali poleti, ko oživijo zabave na prostem na obrežju Nekarja. Vendar je veselo tudi pozimi, saj v mestu skoraj nikoli ne sneZi, zato teZav s sneZnimi razmerami skoraj ne poznajo. V primeru, da mesto obiščete med koncem novembra in novim letom, pa morate nujno odnesti domov trofejo: lonček, ki ga dobite na božičnem sejmu in iz katerega izpijete popularni Gluhvvein oz. kuhano vino. (b Mojca Smrkolj PREDBOŽIČM PARIZ Pariz je največje francosko mesto in med evropskimi mesti slovi kot mesto zaljubljencev, pritegnejo pa predvsem znamenitosti, ki pripovedujejo zgodbo o njegovi razgibani ter bogati družbeni in kulturni zgodovini: Place de la Bastille, pogled na nočni Pariz z Eifflovega stolpa 'in pri tem višina ni nikakršen problem), Notre Dame s svojima prepozanvnima nedokončanima zvonikoma, [/Hotel de Ville, Louvre s skrivnostno Mono Liso (a mene so mnogo bolj očarali Tizian in Veronese pa egipčanske piramide), Tullerije, kjer je Napoleon nastanil svojo Josephine, prijeten je sprehod po bregovi in čez mostove Senc ... Pariški utrip je zares živahen in ni treba veliko premišljevati, da ugotoviš, da je turizem v tem mestu napisan z veliko črko, torej Turizem; povsod gneča, povsod fotoaparati, prodajalci spominkov in visoke cene. In seveda obvezen Euro Disneyland, mesto sproščenosti, otroškega veselja, pravljičnosti, kiča in predvsem utopije. PredboZičnega in prednovoletnega utripa (beri: brez nakupovalne mrzlice in evlorije) razen umirjene in okusne okrasitve pravzaprav še ni bilo zaznati. A ko se sprehajaš po pariških ulicah, ko čakaš na metro, ko se usedeš v kavarni na bregu Sene, srečuješ večinoma temnopolte. Pravi konglomerat narodov in ras, a nikjer sledov nedavnih nemirov. Nujno pa je treba spregovorili še o vozniški kulturi. Promet je resnično gost, a ne slišiš piskov, nikjer prerivanja in vrivanja, varnostna razdalja Nočni simbol Pariza in neskončna strpnost sla zapovedani. In pariška razglednica se sklene na letališču Charles de Ganile, od koder nas najmanjše letalo Air Franca popelje v tnalo Slovenijo. /» Marta KerZan prazniki NOVOLETNE VOŠČILNICE Slovenci spadamo med prve narode na svetu, ki smo pošiljali božično-novoletne voščilnice. Danes si težko predstavljamo božično-novoletne praznike brez voščilnic. Navada, da si ljudje voščijo pisno, je stara že kakšnih sto šestdeset let. Prava domovina voščilnic naj bi bila stara Avstrija. Ker smo bili Slovenci tedaj v avstro ogrski-monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali novoletne voščilnice in sploh razglednice. Vendar pripisujejo prvo voščilnico Angležu siru Henrvju Colu, ravnatelju Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu. Voščilnica je prikazovala veselo druščino, ki nazdravlja z kozarci s pripisom "A Merrv Chrismas and a Happy New Year to You". Voščilnico so natisnili v več kot tisoč izvodih. Šele ,i leta 1HSI so začeli na veliko tiskati božične kartice. V' '""1 Mf 'i š*' ' '''' n:,s so ''i'1' voščilnice že močno razširjene na prelomu stoletja. Črka za črko, beseda za besedo, naj se izpisuje zgodba o radosti in sreči. Prve božične voščilnice so bile le enostavno okrašene. Prikazovale so prizore po gostilnah in domovih. Kmalu pa so se pojavile zamisli s snegom, angelčki, na Angleškem tako priljubljenimi taščicami, zvončki in prikazi, prizori Jezusovega rojstva. Danes so na njih največkrat novoletna jelka pa dedek Mraz ali Božiček na saneh, v katere so vpreženi severni jeleni ... Na razglednicah bomo pogosto lahko opazili tudi novoletne simbole za srečo. Ljudje v starih časih so verjeli, nekateri pa verjamejo tudi še danes, da imajo ti simboli prav posebno moč in zato preganjajo zlo in prinašajo srečo. Tako se nekateri še zdaj, ko srečajo dimnikarja, primejo za gumb. Najlepše je, če si vzamemo čas in novoletne voščilnice naredimo kar sami! Prve tiskane voščilnice pa so se pojavile v 20-ih letih 19. stol., ki so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. Od IS. stol. dalje so voščilnice izdelovale redovnice (pisale in risale so ročno). Izdelovale so jih predvsem za svoje dobrotnike. Kako so voščili in praznovali novo leto Koledniki so voščili s pesmimi kolednicami. Ljudje so si dajali klobase, jajca, denar. Nekoč so hodili od hiše do hiše in si voščili. To navado imenujemo koledovanje. Glavno koledovanje je bilo na tri svete kralje. Sestavljeno je bilo iz. pozdrava, opisa dogodka in prošnje za dar. Melodije so bile ljudske, a so se prepevale samo za to Priložnost. Koledovanje je bilo priljubljeno tudi v Ljubljani. Toda sčasoma je to zamrlo. Menili so, da je pelje na mrazu škodljivo. Govorili so tudi, da so pesmi pohujšljive. Božične in novoletne kresove pa so prepovedali z izgovorom, tla je treba varčevati z lesom. Toda kasneje so to zavrgli in kresovi so spet dovoljen. Novoletna voščila Ze desetletja lahko opazujemo na novoletnih voščilnicah, koledarjih, v izložbah, na ovojnem darilnem papirju in raznih novoletnih dekoracijah določene simbole, ki so tlel praznične novoletne kulture. Le malo ljudi pa v,e od kod vsi ti palčki, škrati, štiriperesne detelje, sveče, rog izobilja in drugi motivi, ki jih srečamo *e na voščilnicah. Mnogo teh vraž izvira iz človekovih predstav. hkrati: varuhi narave, rastlin živali in naravnih bogastev. Bili so tudi varuhi znanja, modrosti. Če je človek '■ njimi lepo ravnal.so prinašali srečo in zdravje. Podkev: simbol srete m zdravja. Velika sreča je bila, če si podkev našel na cesti. Če si jo pribil na vrata.pa »e večja. Pribita v obliki črke C je pomenila Kristusa. Podkev ima tudi svojo moč, ker je iz železa. V osnovni obliki predstavlja nebesa in hišno streho. Živalski rogovi: predstavljajo plodnost in rodovitnost. Zvon: Cerkveni zvonovi so odganjali demone in čarovnice. Zvok zvona je predstavljal božji glas. Pikapolonica: simbolizira srečo in rodovitnost. Pripisovali so ji tudi smrt. Kasneje so jo pripisovali Devici Mariji. Dimnikar: prinaša srečo. Dimnik pa je pomenil prostor, skozi katerega je mogoče zbežati v nebesa. Detelja: Če so jo zataknili za klobuk, je prinašala srečo in uspeh. Odganjala naj bi tudi čarovnice in demone. Če o njej sanjaš, pomeni srečno poroko in srečo. Naj nam se te namišljene vraže uresničijo. Srečno novo leto, veliko zdravja in sreče, ostalo pa ga bomo nekako krivili. prazniki ADVENT V STEKLU V Športni dvorani v Cerkljah je bila od 18. do 20 novembra letos ra/.stava adventnih venč avtorja Marjana Česna. Avtor je razstavo poimenoval Advent v steklu, v nadaljevanju pa je ne utrinkov ... Vsak venček je bil drugačen in svojevrsten, vsak je predstavljal svojo /.godbo in je bil skupek idej človeka, ki ga zaznamuje izjemna ustvarjalnost. Resnično vredno ogled: a Majda Vesel RAZSTAVA SODOBNIH SLOVENSKIH JASLIC V Grobljah pri Domžalah je bila od 27. novembra do 8. decembra razstava sodobnih slovenskih jaslic. Na razstavi so sodelovali avtorji iz različnih krajev po Sloveniji, opaziti pa je bilo tudi nekaj avtorjev iz naSe občine. Jaslice so bile narejene iz različnih materialov - od gline, lesa, ličkanja, korenine ... do pravih čipk. Na ogled vam ponujamo nekaj mojstrovin... t" Majda Vesel ■ Jaslice iz ličkanja (Minka Vdovi, Kra.fnja) Vesele in igrive glinene jaslice lesene jaslice (Janez Jan, Prevoje) Svojevrstne jaslice iz gline (Prane Avbelj, Lukovica) VARSTVENO DELOVNI CENTER INCE V Varstveno delovnem centru INCE Ze 27 let opravljamo storitev vodenja, varstva in zaposlitve za odrasle osebe z motnjo v □USevnem razvoju. Ljudje s posebnimi potrebami so v dopoldanskem Času vključeni v nase delavnice, kjer opravljajo njim primerno delo (INCE - Mengeš), popoldan pa jih je 32 vključenih v bivalno enoto (INCE -NaSa hiSa) v Grobljah. Trenutno je pri nas 100 odraslih ljudi Z zmerno in težjo motnjo v duSevnem razvoju. V enoti INCE - ZU, v Mostah pri Komendi, se "drasli ljudje Z motnjo v duševnem razvoju pod strokovnim vodstvom ukvarjajo z. glasbenim, likovnim, kiparskim in nasploh umetniškim izražanjem. Tako smo ponosni, da bomo eni izmed prvih v Evropi odprli t.i. Hišo umetnosti za odrasle osebe z. motnjo v duševnem razvoju. Poleg tega je v enoti odprta tudi prodajalna z našimi izdelki. Peter Svetina, direktor OBISKALI SMO JIH Tako je bil ponedeljek, 12. decembra, za dane enote INCE-ZU v Mostah prav poseben dan. Na ogled so postavili svoje izdelke iz. gline, slike, voščilnice. Kot je Ze omenjeno v vabilu izdelke tudi prodajajo. Vem, da ima prav vsak človek svoje močno področje in če ga Prepozna ter usmerjeno, strokovno razvija, je lahko zelo uspešen. Kljub temu zavedanju »em bila nad izdelki, kreativnostjo, domiselnostjo in kakovostjo izdelkov navdušena. V srce so se mi usedli predvsem glineni slončki in Zelvice, navdušile pa so me tudi vaze, sklede, polzki, slike na platnu in njihov ansambel. ■o enoto obiskuje tudi Tanja l.ukman s Prevoj, ki je prava mojstrica v izdelavi glinenih slončkov. Na vprašanje, zakaj ravno slončki, je rekla: "Za srečo!" Pa srečno in veliko uspeha! /:< Marta KerZat Tanja rada oblikuje glino POBUDA ZA OŽIVITEV EKOLOŠKEGA ZDRUŽENJA Pred nekaj leti je bilo v občini ustanovljeno Ekološko zdruZenje Črni graben. Namen društva je bil, da bi glede na vedno večje okoljsko onesnaženje v občini (delovanje kamnoloma, gradnja AC, počivališč ob AC, gradnja antenskih stolpov, prekopi in umestitve vseh večjih državnih infrastrukturnih vodov ter drugih, tudi svetlobnih onesnaženj), opozarjalo na te pojave ter se zavzemalo za ukrepe, da bi se učinki le-leh zmanjševali. Že na začetku je bilo zdntženje zaradi nezanimanja okoliških prebivalcev omejeno na delovanje pretežno v naselju Lukovica in okolici, delno na Prevojah. Res pa je bilo v tistem času na tem področju največje onesnaženje, saj je bilo pospešeno delovanje kamnoloma, tudi zaradi gradnje AC. Na podlagi prizadevanj predstavnikov združenja je bilo nekaj ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer v kraju kljub hudim odporom le izvedenih. Bil pa je takrat na zboru oličanov v prisotnosti župana sprejet tudi SKLEP, da lahko kamnolom Lukovica deluje le še do zaključka AC Blagovica. Žal je delovanje ekološkega združenja kasneje zaradi nezanimanja prebivalstva zamrlo. Ko pa sem v zadnjem občinskem glasilu prebrala članek "Ureditveni načrti in projekti v občini" sem z začudenjem prebrala, da so bile uvodne besede župana Mateja Kotnika na nekem sestanku, da je pot do sanacije kamnoloma še nadaljnje izkoriščanje le-tega, ki bi v občini hkrati nadomestil izpad prihodka po zaključku AC in pa namestitev manjše asfaltne baze. Na tem sestanku je bilo menda tudi povedano, da bi za ceno onesnaženja in škodljivih vplivov na okolje in prebivalstvo občina pridobila poleg delovnih mest, Se CENEJŠI ASFALT IN UREDITEV OSREDNJEGA TRGA V LUKOVICI. Pri tem sem pomislila na KUPČIJE nekega davnega časa, ko je bil človek potrošni material. Da se kamnolom ali peskokop da hitreje sanirati, kot se lukoviški že petnajst let, sedaj pa je za sanacijo ob delovanju asfaltne baze rezerviranih Se deset let, si odgovorni lahko ogledajo kar v bližini - nasprotni strani velikega kamnoloma, ko zasebnik, kljub menda nedovoljenemu kopu, le-tega vidno sproti ureja in sanira. Tako da mimoidoči kmalu ne bomo vedeli, da je bil kop izvršen. V programu priprave prostorskega reda občine Lukovica pa je Se vedno pod usmeritvami na področju razvoja infrastrukturnega omrežja med štirimi lokacijami za odlagališče odpadkov navedena tudi Lukovica - občinsko središče. In to kljub temu, da je bilo na to lokacijo Ze podano nešteto pripomb. Poleg tega pa je to naselje, z vsemi na začetku navedenimi objekti, Ze močno prenasičeno. Menim, da bi bilo prav, da bi prebivalstvo seznanili z dokumenti presoje vplivov na okolje in ljudi. Na podlagi navedenih dejstev sodim, da bi bilo zelo koristno, da bi združba, ki bi se ukvarjala z okoljsko problematiko, ponovno zaživela in učinkoviteje delovala. Če želite nadaljevati delo ekološkega zdniženja Črni grak-n, pokličite na tel. št.: 7235 151-Ana Zaje. * Ana Zaje Zadovoljni s postavitvijo krajevnih tabel Res je preteklo kar nekaj vode, bilo napisanih in izrečenih veliko prošenj za postavitev krajevne table Zgornje Loke in v preteklem mesecu smo jo vendarle dočakali. Zdaj naju bodo prijatelji končno prenehali spraševati o najinem kraju, češ, saj Se table nimate. Krajevne označbe sva vesela in verjetno ostali krajani ravno tako. Zahvaljujeva se občinski upravi Lukovica in vodji oddelka za komunalo Tomažu Cerarju, da so s svojim posredovanjem uspeli pridobiti vsa soglasja za označbo kraja. /» Jolanda in Blaž Judež Župana občine Lukovica g Mateja Kotnika javno sprašujemo: KATERI ORGAN OBČINE LUKOVICA IN KDAJ JE IZKAZAL INTERES ZA PREDLAGANO "ZAČASNO" UMESTITEV ASFALTNE BAZE, BETONARNE IN REPARACIJE V URBANEM NASELJU LUKOVICA? Dragim prijateljem - soobčanom pa svetujemo: NIKOLI SE NE BOJMO POVZDIGNITI GLASU ZA POŠTENJE IN RESNICO TER PROTI KRIVICI, LAŽI IN POHLEPU! KO BI TO NAREDILI LJUDJE IZ VSEGA SVETA. BI SPREMENILI SVET! V PRIHAJAJOČEM LETU 2006 ŽELIMO SREČE, PREDVSEM PA ZDRAVJA. /n Neodvisna lista Marine Urbanija in skupine volilcev Prijazna beseda in posluh gradita poti človečnosti Tako, na avtocesto smo se dodobra navadili, je ze del našega vsakdanjika, kmalu nas bodo zapustili Se zadnji, naj mi, prosim, ne zamerijo, ker ni mišljeno Žaljivo, rokodelci, ki pospravljajo tisto, kar so v teh nekaj letih popackali po naSi dolini zaradi AC. Prenekatera huda beseda je bila izrečena glede oškodovanja in povračila denarnih sredstev ali povrnitve Škode v dnigačni, tudi materialni obliki lastnikom prizadetih zemljišč in domov. Sicer je pa že v človeški naravi tako, da nikoli niso vsi zadovoljni. Prav nič drugače ni bilo tudi v naši KS Blagovica. Tudi pri nas so padale neprimerne besede. In razumem gospoda, namerno ga ne imenujem, ki je dejal: "Pa kakšna ste vi čudna solzna dolina," verjamem, da ni mislil solz, ki nas oblijejo, ko se udarimo v prst. Ob tej priliki Želim posebej omeniti nekaj ljudi - tisti na višjih položajih so bili že dovoljkrat omenjeni -, ki so s svojo človečnostjo in posluhom pripomogli, tudi nam tistim, ki nismo imeli prostora okrog polne sklede. Vodja projekta Nizke in rudarske gradnje Aleksander Milojevič, odgovorni vodja del Stojan Skaza in delovodja Tomaž Lovrec so bili tisti spoštovanja vredni fantje, ki so svoje pridne delavce napotili, da smo dobili vsaj nekaj v materialni obliki povrnjene škode, ki smo jo utrpeli ob gradnji AC. Spoštovani, hvala vam in veliko poslovnih uspehov in sreče na drugih delovnih gradbiščih. t* Milena Bradač JjlaAMj^1 iom /r^y (%Jbay//(ymi. s^jižkvv- Vjidktdh -r^K^ov K^j^i^c^v TJA/ VThd) Aosy pripravljalka te spominske svečanosti sem v kraju PRISELJENKA in nikoli nisem razmišljala, da bi krajevne navade spreminjala. Morda je tudi to razmislek za vas. Ne poznam P« tudi nikakršnih pisnih ali dogovorjenih vjrov, ki bi vnaprej določali, kje učenci smejo sodelovati in kje ne; pa tudi ne, kaj smejo slišati in česa ne. Hudo, pravite, vas je prizadela in neprijetno Presenetila vsebina mojega govora. Jaz. temu r^čem "besede spomina". Na le moje besede ste tudi grolvi javno odzvali. Mene vaše besede niso prizadele ali neprijetno presenetile. Pravico imate do svojega mnenja. Res pa je, da ste v članku navajali različne klasifikacije zgodovinskih dejstev; od zgodovinske resnice NOB (ki naj bi bila po vaše takšna, kot mislite vi), do bratomorne vojne, komunizma. Pri tem pa prihajate v svoje nasprotje vaše zaključne misli, ko navajate, da je to tematika za okrogle mize. V besedah spomina sem jasno povedala splošno znana dejstva. Vem, da vas je še najhuje prizadela omemba takratnega vpliva nekaterih krogov katoliške cerkve na odločitve sodelovanje z N( )B ali okupatorja. Meni so taka dejanje znana. Vi pravite, da iščete zgodovinsko resnico NOB v tujih zgodovinskih knjigah in pri ljudeh v dntgih evropskih drŽavah. Svetujem vam, dajo iščete kar v bližnjem okolju. Oglejte si dokumente mučilnice v cerkvi sv. Uma in podobnih; oglejte Si spiske preseljevanja slovenskih prebivalcev v kazenska taborišča-taboriSča smrti, oglejte si podpise na takih spiskih. Morda boste po ogledu takšnih virov poblize spoznavali zgodovinsko resnico NOB, kot pa če jo iščete na tujem, domnevno pri sodelavcih okupatorja. Seveda vam nimam pravice odrekati lake Zelje. Morda pa vam je to bliže. Jaz sem dogajanja druge svetovne vojne verjetno spoznala precej pobliže kot vi. Pa sem morda zalo tudi bliže zgodovinski resnici kot vi. Ker ste imeli pri pisanju članka nekaj težav z mojimi leti. vam povem, da sem nasilje okupatorja, seveda ob asistenci njihovih pomočnikov - prebivalcev Slovenije, doživljala v otroških letih od 1,5 do S let in to pretežni del v nemškem taborišču za ukradene otroke (po njihovem in oceni domačih pomagačev otroke banditovi. Seveda s posebnim programom (od temeljitih rasnih pregledov do podobnih dejanj). Kar nekaj lega mi je ostalo v spominu. G. Meden, morda boste ob takih vedenjih sposobni za trenutek odmisliti svojo nestrpnost do NOB in vsega, kar je povezano z njim, in se boste morila celo strinjali z menoj, da nisem bila nič kriva in za nič odgovorna, pa sem morala najbolj občutljiv del življenja (ko se oblikuje človeška osebnost) preživeti na tak način. Verjetno sem si že takrat izoblikovala SVOJ življenjski slog, svoj nazor do družbenih in medčloveških odnosov, pa tudi pozilivislično kritično razmišljanje tlo vseh tabujev in ideologij. Saj mi je dana sposobnost svobodnega razmišljanja. Gospod Metlen! Zgodovina NOB je bila tloživeta in je dobro poznana med takrat živečim večinskim prebivalstvom. Sodelovanje v okviru mednarodnih protifašističnih sil pa ji daje še dodatno potrditev. Zato sem prepričana, in najbrž boste morali vi in vaši somišljeniki tO tudi sprejeti, tla bo tlo setlaj znana zgodovina NOB kar prava. Svetujem pa vam, če mi to dovolite ali ne, da se v va.šem javnem delovanju - tudi v svetu staršev raje zavzemate za osveSčanje mladostnikov, da se ne bi prepogosto srečevali z ravnanji, na katere v zadnjem času tudi javno opozarjajo pomembni predstavniki RKC, kot so pojavi pedofilije, homoseksualnosti, vsiljevanje raznih dogem ter drugih ravnanj, ki otežujejo razvoj osebnosti. Spomnim naj vas tudi na presojo primernosti izletov otrok v vojašnice, če SO še tako lepe in moderne ter ogleda različnega modernega orožja, kar sem lahko prebrala v zapisu vrtca MEDO. Najbrž so takšni in podobni izleti manj vzpodbudni, kot pa sodelovanje na spominskih svečanostih, pa četudi gre za umrle v NOB. Dolžna sem vam Se pojasnilo ali morda še opravičilo zaradi vašega stanja pretresenosli, kot navajate, ko sem izrazila, da se postavljajo vse mogoči spomeniki, le spominskim obeležjem NOB se skuša zmanjšati pomen. Da se jim skuša zmanjšati pomen ste že vi nazorno pokazali v vseh mislih vašega besedila članka "Zlorabljena komemoracija" in o tem ne bom razširjala znanih drugih dogodkov. Ko pa sem rekla vsemogoči razni spomeniki, pa sem imela v mislih tudi spomenik ob vhodu cerkve na Brdu. Zakaj? Po mojem vedenju in nekaterih pisnih virih naj bi imelo spominsko obeležje besedilo, iz. katerega bi se dalo vedeti, komu je to obeležje namenjeno. V navedenem spomeniku na Brdu so vklesana le imena, ne ve pa se, kako in zakaj so te osebe izgubile življenja. Tak spomenik ne more biti spominski. Ob koncu, gospod MEDEN, vam moram zaupati Se to: Nisem vam rekla spoštovani. Verjetno ste to opazili. Pa ne zato, da tega nebi znala. Ta izraz ima globoko vsebino, zato ga hranim le za osebe širokega obzorja, kar pa v vaši osebnosti doslej nisem zaznala. Vi ste ga meni, verjetno po tehtnem premisleku, upravičeno pridali. Hvala! Pa lep pozdrav! Ana Zaje Lukovica Pismo objavljamo kol odmev na članek v prejšnji številki. Nadaljnjih polemik v zvezi s tem v skladu z uredniško usmeritvijo ne bomo objavljali. t> Uredniški odbor LDS Spoštovani občani! Leto se izteka. Za seboj odnaša dneve, tedne, mesece. Je bilo uspešno? Smo izkoristili vse priložnosti? S temi in podobnimi vprašanji se oziramo na minuli čas. Naj bo zadnji mesec v letu tudi čas, da se zahvalimo vsem, ki ste sodelovali z nami, nas podpirali in z ustvarjalno kritiko usmerjali naše odločilve. V letu 2006 naj se vam zgodi veliko lepega. Vsak vaš dan naj bo obdarjen z zdravjem, srečo in delovnimi uspehi. Uresničijo naj se vam želje, za katere vam je letos morda zmanjkalo časa. Želimo vam tudi veliko miru, lepih doživetij in družinskega veselja ob božičnih praznikih ter iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti! OO LDS Lukovica Vsem občankam in občanom občine Lukovica želi m o prijazno novo leto 2006, božične in novoletne praznike pa kar de da prijetne. t* Neodvisna lista "za Črni graben" r NSi Nova Slovenija Hr razmerjih z Evropsko unijo VIJI^^BP obseg financiranja, ki je utemeljen \ veljavnih dokumentih, .skupni prihodki Itt M pio.....jii.i /a !<•!•. .'i»K, <», nai itovani \ \ išini 1.756,A milijarde SIT in skupni JmmA »dliodki \ višini 1.857,9 milijard SIT tei proračunski primanjkljaj \ višini 101,4 milijarde SIT Tako je V proračunu 2006 predvidena glede na leto 2005 nominalna rast skupnih prihodkov za 4,9 %. V letu 2006 je višja poraba od poprečne rasti (glede na leto 2005) načrtovana na naslednjih področjih: znanost in tehnološki razvoj (povečanje za cca 10 mlrd SIT ali za 21,5 %), notranje zadeve in varnost (povečanje za 17,5 mlrd SIT ali za 21,1%, kar je v celoti namenjeno financiranju vzpostavitve južne meje), kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (povečanje za 12,6 mlrd SIT ali za 15,7 %), zdravstveno varstvo (povečanje za 6,3 mlrd SIT ali za 32,8 %), obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih (povečanje za 8,2 mlrd SIT ali 8,6 %), lokalna samouprava (povečanje za 1,1 mlrd SIT ali za 18,9 %), pridobivanje in distribucija energetskih surovin (povečanje za 0.8 mlrd SIT ali za 10,3 %), varovanje okolja in naravne dediščine (povečanje za 1,8 mlrd SIT ali za 6,9 %), izobraževanje (povečanje za cca 20 mlrd SIT ali za 6,3 %), železniški promet in infrastniktura v okviru področja promet, prometna infrastruktura in komunikacije (povečanje za 4,7 mlrd SIT ali za 15,3 %). Pri pripravi proračuna za leto 2007 se je vlada soočila z več težavami, ker ni sprejeta Finančna perspektiva Kl J 2007-2013 in zato ni mogoče zanesljivo načrtovati proračunskih virov iz evropskih skladov. Zaradi tega bo potrebno sprejeti spremembe proračuna za leto 2007, ki se bodo nanašale tako na prihodke kot odhodke. Spremembe državne porabe v letu 2007 pa bodo potrebne tudi zaradi ukrepov predlaganih gospodarskih reform. Načrtovanje proračuna za 2007 je kljub temu dobrodošla usmeritev vsem proračunskim uporabnikom v uravnavanju proračunskih programov in podprogramov. Prihodki za leto 2007 so načrtovani v višini 1.861,1 milijard SIT in odhodki v višini 1.954,2 milijard SIT, proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 93, 1 milijarde SIT ali za 8 % nižje kot v letu 2006. Na podlagi objektivno predstavljene strukture državne porabe v letu 2006 lahko sklenemo, da vsekakor odraža razvojne prioritete, do katerih se je opredelila vlada v novi Strategiji razvoja Slovenije. Opozicija je s svojimi amandmaji želela povečevati določena področja oz. namene porabe, kar pa ni bilo mogoče podpreti, saj skupnega obsega državne porabe ni mogoče več povečevati, če želimo spoštovati doseganje maastrichtskih kriterijev in prevzeti v načrtovanem roku 1.1. 2007 skupno valuto evro. Predlogi Opozicije, da bi zmanjšali porabo pri Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za notranje zadeve, pa so resnično neodgovorni, saj mora vendarle tudi opoziciji bili jasno, da mora Slovenija kot članica NATO in KU izpolnjevati svoje obveznosti na teh področjih. Med ostalimi obravnavanimi akti smo poslanci sprejeli tudi spremembe Zakona o dohodnini, ki med drugim uvaja nekatere bistvene novosti pri oprostitvi plačila dohodnine, in sicer za fizične osebe, ki nudijo nego ali pomoč invalidom, dodatek za veliko družino, denarne nagrade športnikom za osvojene medalje tudi na mednarodnih prvenstvih, veteranski dodalek po zakonu 0 vojnih invalidih, dohodkov, doseženih s prodajo odpadnega papirja, ki ga v okviru zbiralne akcije, ki jo organizira šola, zberejo učenci ali dijaki, zamudne obresti, če so izplačane na podlagi sodne odločbe. Normirani odhodki za kmetijsko in dopolnilno dejavnost in za izdelke domače in umetne obrti s 25 % povečujejo na kar 70 %, kar bo kmetom in Izdelovalcem domače in umetne obrti prineslo veliko olajšavo pri poslovanju Vsem bralkam in bralcem Rokovnjača želim prijetno praznovanje božiča in 26. decembra -dneva samostojnosti ter veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2006. J SDS SLOVMNŠM Vsem občankam in občanom voščimo blagoslovljen božič ter iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti. Naj vam, leto 2006 prinese obilo ljubezni, miru, sreče in veselja. Srečno! (h OO SDS Lukovica t» Robert llrovat, poslanci SDS v Državnem zboru Republike Slovenije m izziv Iz poslanskih klopi! množičnih odpuščanji Končuje se leto, ki je v našo družbo prineslo polno sprememb. V letu dni je nova vlada poka/ala. da se da vladati tudi Iransparentno. vsem na Očeh in ne skrito, kot je bila to navada preteklih dvanajst let. V tem letu je i/polnila tiste obljube, /,a katere se je vedno govorilo, da se jih ne da izpolniti. Prisluhnila je upokojencem in jim zvišala pokojnine, pa čeprav so bili sindikati, ki se vedno zavzemajo za pravice delavcev in upokojencev, najbolj proti. Niso se izpolnile grožnje opozicije, ki je strašila o zaposlenih v javnem sektorju. V državnem zboru smo sprejeli sveZenj sprememb davčne zakonodaje. s temi spremembami smo odpravili veliko nepravilnosti v tej zakonodaji, katero je sprejela Se prejšnja vlada in so se pokazale za izredno neZivljenjske in usmerjene proti ljudem. Ena od takšnih anomalij je bila tudi obdavčitev dodatka za velike družine. S predlagano Zakonodajo smo to odpravili, vendar bomo morali o tem zakonu še enkrat glasovati, saj je Državni svet izglasoval veto na ta zakon. Ko to pišem, je pred nami sprejem proračunov za leti 2006 in 2007. Proračuna sta naravnana razvojno in v smeri enakomernega razvoja Slovenije kol celote. Zelo se povečujejo sredstva /a izgradnjo državnih Cest, ministrstvo za finance pa je prisluhnilo tudi občinam, ki jim povečuje obseg sredstev. Več o sprejetem proračunu pa v mojih Prihodnjih oglašanjih. Kmalu bo minilo tudi eno leto, kar sem postal poslanec v Državnem Zboru, V tem času sem imel dvakrat mesečno odprto poslansko pisarno v Moravčah, enkrat mesečno pa v Lukovici, Domžalah in Ribnici. Službo Poslanca sem poskušal opravljati po svojih najboljših močeh. Skoraj vsak mesec sem imel predstavitev stališč poslanske skupine do zakonov pred Državnim zborom in nekaj tiskovnih konferenc, na katerih sem razložil svoje stališče ali pa stališče poslanske skupine Nove Slovenije -Krščansko ljudske stranke. Pred nami so najlepši in najbolj osebni ter hkrati tudi najbolj bučni Prazniki v letu. Želim vam obilo miru, spokojnosti in družinske sreče ob Praznovanju Božiča, v Novem letu 2006 pa obilo sreče, predvsem pa mini in zdravja. A mag. Franc Capuder, poslanec NSi v DZ Vsem strankam in ostalim občanom voščimo vesele božične praznike in veliko sreče v novem letu! TRGOVINA IN SERVIS ZA KOLESA Prevoje pri Šentvidu 33, 122S Lukovica tel: 01/723 52 65, fax: 01/723 69 32 gsm: 041/713 542 motoset@volja.net, www.motoset.si šoti Commerce Tki, &®(pS® ?IJCQQ(§) §CQ (p@CQ(}š(M 00802236 www.hp-commerce.si ,n0mer zdravo, srečno in . W* Km Uto 2006 ^ Snemanje porok, obletnic in vseh svečanosti, kise jih radi spominjate. Montaža in presnemavanje vaših video posnetkov na VIIS in DVD. i viDEO STORITVE 'GABROVEC Milena Gabrovec s. p. Dole pri Krašcah 32 Tel.: 011723 13 79 1251 Moravče GSM: 031/345 412 dr. ROMANA JORDAN OZELJ Poslanka v Evropskem Parlamentu POSLANSKA PISARNA: Ljubljanska cesta 67 SI-1230 DOMŽALE 1EL: +386(0)1 724 45 86 www.rjordancizelj.si URADNE URE: PONEDELJEK 8.00 12.00,13.00-15.00 SREDA B.00 12.00,13.00 18.00 PETEK 8.00-12.00 Vprašanje za naslednjo številko: Kako bi našli učinkovito ravnovesje med varstvom narave in gospodarskim razvojem v občini? V prejšnji številki smo stranke m povabili, da povedo nekaj misli ob zaključku leta. Ob koncu leta v Novi Sloveniji gledamo naprej V Novi Sloveniji razumemo demokracijo kot skupno prizadevanje vseh političnih strank in njihovih vodij, da vodijo politiko občine v skupno dobro vseh prebivalcev. Ob sklepu leta želimo spregovoriti o globalizaciji, V njenem toku se je znašel svet, Evropa, Slovenija in tudi občina Lukovica. Mogoče zaenkrat res čutimo globalizacijske struje bolj od daleč, vendar so tu. Državljani EU v Sloveniji kupujejo nepremičnine, evropska podjetja lahko brez carinskih omejitev pri nas konkurirajo s svojimi izdelki in storitvami. Delavci iz EU lahko zasedajo delovna mesta v naSih podjetjih ... Temeljno vprašanje je, kako te procese dojemamo. So za nas grožnja? Ali morda priložnost? Tudi obrtnik iz Lukovice na primer lahko prodaja svoje izdelke brez velikih administrativnih ovir v vseh državah EU. Prav tako se lahko povezuje s kooperanti izven meja Slovenije. Merili sta le kvaliteta in cena. Tudi mi bomo kmalu imeli možnost pogledati za delom kjerkoli v Evropi. Kaj torej hočemo in kam se lahko umestimo v Evropi? V Novi Sloveniji se zavedamo usodnega pomena teh vprašanj in dejstva, da moramo odgovore najti skupaj. Zato vabimo vse predstavnike strank, podjetnike in druge zainteresirane posameznike na pogovor o tem kakšno strategijo razvoja pričakujemo v prihodnje v naši občini. Srečanje predlagamo 13. T 2006 ob 18. uri v gostišču Furman v Lukovici. N Si Nova Slovenija Krštmvuka hutiiku ttronka /« (X) NSi Lukovica Nekaj misli ob zaključku leta 2005 Obrnili smo zadnji list na koledarju. December. Mesec, v katerem radi preletimo obdobje celega leta ter tako ali drugače opravimo "obračun" dela. December je tudi čas, ko se želimo za trenutek ustaviti, da pozabimo delovni vsakdan, se sproščeno pogovorimo z ljudmi, ki SO sodelovali z nami, nam pomagali razumeti, kaj hočemo in kaj zmoremo. V LDS smo odgovorno spremljali dogajanja v naši občini, saj želimo ustvariti pogoje za prijazno, kvalitetno, zdravo in ustvarjalno življenje za vsakega posameznika v občini Lukovica. Žal pa čas včasih prehiti načrte za izvedbo pomembnih programov. Tak primer je področje prostorskih ureditvenih pogojev in urbanistične zasnove krajev občine Lukovica, ki je bilo tema prav vsake seje občinskega sveta. Potrebe po urejanju okolja presegajo letne finančne zmožnosti občine, zato z mnogimi načrtovanimi projekti zamujamo, že začeti pa do konca leta ne bodo v celoti zaključeni (naj omenim le šolo v Blagovici, kanalizacijsko mrežo, prostorsko stisko v vrtcu in šoli na Brdu, obrtne cone, središče Lukovice, prostore za društvene dejavnosti ...). Prostor, v katerem živimo in delamo, oblikujemo vsi, zato je pri izpolnjevanju programov pomemben prav vsak posameznik, ki z vzpodbudno kritiko pomaga k boljšim odločitvam. V LDS se zavedamo, da življenje ni nekaj statičnega, a s strpnostjo tudi s krajšimi koraki lahko marsikaj naredimo. Prav je, da prisluhnemo tudi tistim, ki .se radi zoper.stavijo spremembam ali nam večkrat zastavljajo neprijetna vprašanja. Srečanja z njimi nam pomagajo, da vedno znova preverjamo svoja prepričanja in nas vzpodbujajo k iskanju boljših rešitev. Spoštovani občani! Mesec december je tudi čas, ko pozabimo zamere. Zato krepko stisnimo roko tudi tistim, ki so nas včasih razjezili ali so razmišljali drugače. V LDS z optimizmom gledamo v prihodnje leto. Mnogi projekti, ki se pripravljajo na raznih področjih, obetajo hitrejši razvoj občine. To je dobro, Vsi pa se moramo potruditi, da ne bomo zamudili danih priložnosti. Hvala vsem in naj vas v letu 2006 spremljata mir in razumevanje iskrenih ljudi. . —» LDS OO LDS Lukovica ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dobri moZ, bral in stric FRANČIŠEK LIPOVŠEK Frnetov Francelj iz Zlatenka 2 Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Domači M iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in darovane svete maSe. Hvala g. župniku Jožetu Vrtov.šku za lepo opravljen pogreb, zvonarjem na Golčaju, ljudskim pevcem za ganljivo petje v domači hiši, Andreju in Mihu za besede slovesa in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in stric Franc Hribar Tam., kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše, za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Martinu Andrejki za izrečene besede ob slovesu, pevcem za lepo petje in zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečine. Žalujoči: žena Ivi, sinova Franci in Milan, hči Martina z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše skrbne mame, stare mame, tašče, sestre, tete in svakinje Hiša prazna je postala, ko vzela si od nas slovo, a žalost in bolečina ho ostala, ki pozabljena ne bo. Zdaj v grobu, draga mami, mirno spiš, v naših srcih še naprej živiš. Ani Oražem, rojene Pavlic iz Krašnje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala dr. Olgi Ložar, župniku Janezu Cerarju, ge. Boži Požar in g. Francu Novaku, Prilrkovalccm ter vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. vsem še enkrat iskrom hvala. Vsi njeni J" )K( IVN.IAČ j,, gasilo I ll.čine Lukovica. IJrezplačnogn prejem;«" vsa gospodinjstva "ličino Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora; Kamilo b'imitrovic, Marta Korzan Mojca Smrko« Irena Vodušek; ustanovitelj: Občina Lukovica, lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 (KI, jezikovni pregled: Marta Korzan, spletna IcovnJacS lukovica.si; IVodiikeija: Agencija (I Ljubljana, priprava in tisk: GRAFE)! group, 1'odlipovica 31, 1111 Izlake Ban, Mojca Srnrkolj, Irena 1 www.lukoviea.si, p-mail: oheinaJukovioaf lukovicasi, roi si ran: ***** Oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, -za katere se obračunava 8,5% DDV (tir. 1. RSSt 8i)A»8). Itokovnjačje vpisan jv evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno Številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko :I80. t Irednistvo si pridržuje |ln'vieo do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenamernih člankov ne honoriramo, Na naslovnici so jaslice (avtor: Tone liornol, Proscije), loto: Anžo Kočar SRČEK d.o.o. Pekarna Cemažar iz Lukovice vam nudi pestro izbiro dnevno svežih domačih kruhov, pekovskega peciva, piškotov, jušnih rezancev... Za birme, poroke, svečane prireditve ... nudimo piškote vrhunske kvalitete, torte po naročilu ... Vse to za vas v Lukovici na tel. 01 7235 702, 041 633 275, 041 521 523. Delovni čas pekarne v Lukovici od 4. ure zjutraj do 13. ure. Naše prodajalne: P. E. Koseze tržnica P. E. Moste tržnica P. E. Center tržnica Vsak dan razen nedelje svež domač kruh iz stare krušno-parne peči. Vse naše izdelke vam z našo prodajalno dostavimo tudi na dom. Pokličite našega voznika na 051 201 387, 041 390 506 in oglasil se bo pri vas.