cena 110 dinarjev številka 44(848) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 6. novembra 1986 Stane Dolane in Milan Kučan v Gorenju JESEN JE VEDNO ZNOVA LEPA, s svojimi protestnimi barvami, s svojimi bogatimi pridelki. Pa z listjem, ki tako prijetno šelesti, ko hodiš po njem ... Lepa je tudi zato, ker ji sledi zima, ki bo neusmiljeno prekrila vso to lepoto s snegom. Mladi v parku ob Paki lovijo še zadnje lepo vreme. Kako dolgo še? Uspela 11. razstava dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja Nov dokaz nenehnega razvoja Od 20. do 31. oktobra je bila v velenjski Rdeči dvorani že tradicionalna razstava dosežkov in razvojnih hotenj poslovnega sistema Gorenje. Razstavo je obiskalo nad 4.000 poslovnih partnerjev iz domovine in tujine, ogledali pa so si jo tudi delavci Gorenjevih tovarn in njihovi družinsk člani ter številni drugi, ki jih je zanimala predstavitev današnjega in jutrišnjega Gorenja. »Predstavitev proizvodnega programa, novosti leta 1987 in pogleda v prihodnost, to je dolgoročne vizije razvoja Gorenja, je bila nadvse uspešna,« je oce- nil letošnjo 11. Gorenjevo razstavo Joško Vučemilo, predsednik poslovodnega odbora Gorenje Commerce. Na razstavi so s kupci proizvodov in dobavitelji reprodukcijskega materiala ter sestavnih delov sklenili številne pogodbe za leto 1987. Sicer je bilo tudi letošnje srečanje z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji prikaz proizvodnih novosti prihodnjega leta; dobavitelji so lahko spoznali, s kakšno proizvodnjo sestavnih delov in dobavami reprodukcijskega materiala bodo morali slediti Gorenjevo proizvodnjo. Številni obiskovalci razstave pa so se nasploh lahko prepričali, da Gorenje nenehno inovira, dopolnjuje in razvija vse proizvodne programe. Na tokratni 11. razstavi je bilo predstavljenih okrog 1.000 Gorenjevih izdelkov, od tega več kot 200 novosti oziroma proizvodnih in tehnoloških inovacij. Tako so si obiskovalci sami lahko ustvarili podobo o MODERNO JE IZ ELKROJA JE današnjem in jutrišnjem Gorenju. Pomembno je, da je Gorenje že drugo leto v okviru razstave dosežkov in razvojnih hotenj omogočilo predstavitev gospodarstva občin Velenje in Mozirje, prvič pa so predstavili tudi žetev inovacij Šaleško savinjskega gospodarstva. Gorenjevo razstavo pa so spremljale številne kulturne, športne in druge prireditve. Občina Velenje Zadovoljiv izvoz Izvozno uvozna gibanja velenjskega gospodarstva so zadovoljiva. V devetih mesecih so naše organizacije združenega dela izvozile za 3,9 odstotkov več blaga in storitev kot v enakem obdobju lani. Nekoliko je upadel konvertibilni izvoz in sicer za 2,7 odstotka. Pomembno smo v tem obdobju znižali uvoz, za okoli 14,5 odstotkov, od tega se je izvoz s konvertibilnega področja zmanjšal za dobrih 5 odstotkov, v klirinškega pa za 52 odstotkov. Manjši uvoz seveda ugodno vpliva na pokritost uvoza z izvozom, ki jo dosegamo ob koncu septembra kar z indeksom 118.9. (mz) Za 16.5 milijard izgub Gospodarstvo občine Velenje se še naprej otepa z izgubami. Te so bile ob koncu letošnjih devetih mesecev kar za 266 odstotkov višje kot v enakem obdobju lanskega leta. Kar 95 odstotkov izgub odpade na Rudnik lignita Velenje in Šoštanjske Termoelektrarne, izgubo pa so izkazale še Gorenje Elektronika široke potrošnje (807 milijonov dinarjev) in Inženiring (31 milijonov dinarjev). Skupno je izkazalo gospodarstvo občine Velenje ob koncu septembra za 16.572.849.000 dinarjev izgub. (mz) Radio Velenje in ZKO Velenje 0 kulturi v živo Radio Velenje in zveza kulturnih organizacij občine Velenje bosta pripravila oddajo v živo. Ta bo v sredo, 12. novembra. Na njej bodo sogovorniki spregovorili o kulturnem trenutka v naü občini, poskušali odgovoriti na vprašanje, ali bomo namenili prednost množičnosti ali kakovosti, ustvarjalnosti, novostim, ... kakšna naj bi bila vloga zveze kulturnih organizacij v občini, strokovni kader (mentorji posameznih področij) in izobraževalne oblike, materialno vrednotenje kulture, informiranost, literatnra na področju ljubiteljske dejavnosti, gostovanja, medobčinski programi,... To je seveda samo nekaj tem, o katerih bodo spregovorili naši gostje v studiu. Preostale pa boste lahko predlagali vi, kajti oddaja je v živo. Svoja vprašanja o vsem, kar vas zanima na kulturnem področju, lahko sporočite po telefonu na številki 855-963 že od 16JO dalje. Od 17. do 18. pa boste lahko vprašanja postavljali tudi v živo. Šalesška dolina Niizka industrijska proizvodnja Lanni v tem času v občini Velenjnje nismo bili zadovoljni z gibamnjem industrijske pro-izvodrinje, vzrokov za nezado-voljstvtvo pa je letos še več. Ta je bilala namreč ob koncu sep-tembrara v primerjavi z enakim obdob)bjem lanskega leta nižja skoraj ij za 10 odstotkov, takšne trerende pa beležimo kar v vseh d dejavnostih. V SI Sloveniji so v tem času bistvereno ugodnejša gibanja industistrijske proizvodnje, ta je pororastla za 1,6 odstotka, v Jugosbslaviji pa je porastla in-dustrijrijska proizvodnja kar za itotka. NeTtel6a\iko sicer ohrabruje po- datek, da industrijska proizvodnja v občini Velenje v zadnjem obdobju vendarle narašča. Tako je bila v mesecu septembru za dobrih 21 odstotkov višja kot avgusta in 8 odstotkov višja kot septembra lani. Ob tem je treba povedati, da je v elektrogospodarstvu proizvodnja nižja zaradi ugodnih hidrometeoroloških razmer, rudarji z izkopom premoga ne dosegajo lanskoletne višine, vendar pa dosegajo plan, v Gorenju pa se v nižji proizvodnji odraža prenos proizvodnje hladilnikov v Bihač. Za letos smo načrtovali v občini Velenje 2,9 odstotno rast industrijske proizvodnje, ki pa je kljub temu, da bo ta naraščala, tudi preostala meseca letošnjega leta ne bomo mogli doseči.(mz) Več ljudi naredilo manj? Delegati skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje so na zadnji seji kot osrednjo točko obravnavali Poročilo o uresničevanju kadrovske reprodukcije v občini Velenje za devet mesecev letošnjega leta. Analiza je bila narejena za obdobje, ko v občini beležimo precej neugodna gospodarska gibanja. Fizični obseg proizvodnje je manjši kot lani v enakem obdobju, zmanjšal pa se je tudi delež akumulacije. Ob vsem tem pa se je število zaposlenih povečalo za 1,3 odstotke, kar z drugimi besedami pomeni, da je več ljudi naredilo mani. K vsemu temu pa se pridružuje še izredno visoka stopnja fluktuacije. Organi- zacije združenega dela so v devetih mesecih razpisale kar 2794 prostih delovnih mest, le deset odstotkov tega števila so dodatne zaposlitve, vse drugo je nadomeščanje. Ob tem pa delovne organizacije,ki iščejo kader, tega ne dobijo. V globalu je pokritost razpisanih potreb 72 odstotna, najbolj pa skrbi ta pokri- tost na VII. stopnji strokovne izobrazbe (rang dipl. ing.), kjer je pokritost le 28 odstotna. Na skupnosti za zaposlovanje že nekaj časa opozarjajo na nov pojav na področju zaposlovanja, opozarjajo namreč na dejstvo, da kader, ki bi ga najbolj potrebovali, beži iz doline. Verjetno je brez globlje analize težko govoriti o vzrokih za odhajanje tega kadra, kije še pred leti prihajal v dolino, vendar pa na skupnosti na podlagi podatkov menijo, da je težava predvsem v nagrajevanju oziroma nenagrajevanju in ne- pravilnem vrednotenju znanja. Se pred tremi meseci je podobna analiza opozarjala na velika odstopanja od načrta zaposlovanja predvsem zaradi prevelikega zaposlovanja nekvalificirane delovne sile. Ob devetih mesecih lahko ugotavljamo, da se je stanje nekoliko izboljšalo, še vedno pa je precej visoko — 43 odstotkov vseh zaposlitev. Pa ob teh podatkih ne bomo spet začeli govoriti o prestrukturiranju ter o vlogi strokovnih kadrov pri tem. Čeprav bi morali nekateri to slišali večkrat, da bi se jih prijelo enkrat. M. Krstič-Planinc s »Gorenjeve izkušnje uveljaviti tudi drugod po Jugoslaviji!« Član Predsedstva SFR Jugoslavije Stane Dolane in predsednik Predsedstva CK ZKS Milan Kučan sta v petek, 31. oktobra, obiskala sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. Najprej sta si ogledala proizvodnjo v več Gorenjevih tovarnah, zatem sta se sešla s predstavniki Gorenja in občine Velenje, ob koncu obiska pa sta si ogledala tudi razstavo dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja v velenjski Rdeči dvorani. Milan Kučan pa je med drugim opozoril, da so se slovenski komunisti v kongresnih dokumentih zavzeli za sodobno socialistično družbo, ki bo zdržala konkurenco razvoja in vključevanja v mednarodno tržišče in ki bo sposobna za izzive 20. stoletja. Pomembno je, da primer Gorenja kaže, da je mogoče uresničiti ta ambiciozni cilj. Gorenje je torej znanilec novega časa, dokazuje, da je mogoče v vsesplošnem tarnanju samo o težavah, s spremenjeno filozofijo in z novim načinom razmišljanja, zagotavljati nemoteno poslovanje in razvoj. Ko je govoril o aktualnih nalogah ZK je Milan Kučan poudaril, da bi morali komunisti probleme na mikrodružbeni ravni, na ravni proizvodne celice oziroma velikega sistema, povezati s procesi in tokovi, ki so v družbi in se do njih kritično in argumentirano ustvarjalno opredeliti. Opozoril pa je tudi na pomembnost motivacijskih sistemov, tako za gospodarske subjekte kot za delavce, za produktivnejše in učinkovitejše delo. Po ogledu razstave Gorenjevih dosežkov in razvojnih hotenj pa je Stane Dolane, član Predsedstva SFR Jugoslavije med drugim dejal: »Letošnja razstava Gorenja opravičuje svoj naziv, to je resnično pogled v prihodnost. Preseneča in obenem dokazuje, sposobnost Gorenja, da se vključi v moderno poslovno ekonomiko in da osvaja nove tehnologije!« Med pogovorom so predstavniki Gorenja seznanili gosta o aktivnostih in uspehih pri uresničevanju sanacijskih programov, o novi poslovni filozofiji in razvojni viziji tega poslovnega sistema, nadalje o družbenoekonomskih odnosih in položaju delavca ter o aktivnostih ZK. Stane Dolane je v razgovoru med drugim poudaril, da je Gorenje uspelo odpraviti slabosti, s katerimi se je soočalo zadnja leta, predvsem zaradi tega, ker je povezalo ekonomski interes z interesom delavca, ker je izhajalo iz samoupravnega odnosa in uveljavljalo značilnosti sodobnega gospodarstva. Zato bi bilo dobro, če bi Gorenjeve izkušnje zadnjega obdobja uveljavili tudi drugod po Jugoslaviji, saj je Gorenje dokazalo, da je mogoče uspešno poslovati in napredovati tudi v razmerah, v kakršnih smo. Po besedah Staneta Dolanca prihaja v zadnjem času v Jugoslaviji vse bolj do izraza interes naprednega gospodarstva, ne glede na meje družbenopolitičnih skupnosti. Skupni interes najdejo predvsem produktivne ..in izvozno usmerjene delovne organizacije. Zato bo treba združevanje znanja iti sredstev, posebej tudi za skupni nastop na tujih tržiščih, še bolj uveljavljati. Siceir pa po besedah Staneta-Dolanca brez reda, discipline in odgovornosti, seveda v okviru naših zakonov in samoupravnih norm, ni in ne more biti ne samoupravljanja in ne rezultatov dela. 2.stran'* naS CSS od torka do torka titovo velenje * 6. november 1986 Takšna gneča je na parkirnem prostoru vsak dan V središču Titovega Velenja Kako rešiti zmedo na parkiriščih? V središču Titovega Velenja, predvsem v bližini trgovin in drugih družbenih objektov, je mnogo premalo parkirišč. Zato ni redkost, da občani puščajo svoje jeklene konjičke tudi na mestih, ki so zaščitena, ali je parkiranje na njih z odlokom prepovedano. Velikokrat se zgodi, da z nepravilnim parkiranjem onemogočajo vožnjo prednostnim in dostavnim vozilom, pa tudi osebnim vozilom bližnjih stanovalcev. Res je, da bi z več reda na parkiriščih lahko brez vroče krvi rešili prenekatero zmedo, žal pa so prav tisti, ki so za rešitev teh vprašanj najbolj odgovorni, največkrat tiho. Nekateri tiišni sveti so to vprašanje rešili tako, da so enostavno zaprli parkirišča z verigo in s tem smatrali, da so problem za vedno rešili. Ob tem je dokazano, da ta rešitev ni najbolj učinkovita. Čeprav slovenski rek pravi, da ena lastovka še ne pri-ne'se pomladi, sta se hišni svet na Cankarjevi 2 in Emo-nin kmetijski kombinat Ptuj — Tržnica Titovo Velenje le odločila, da s skupnimi prizadevanji z vsemi ostalimi prizadetimi najustrezneje rešita parkiranje ob Tržnici, Eri, sodišču, družbeno-politi-čnih organizacijah in drugih. Tu, zlasti ob konicah, ob sobotah in okrog petnajstega v mesecu nastane prava parkirna zmeda. Sem parkirajo avtomobile, ki tu nimajo kaj iskati, obračajo in parkirajo lastniki tovornjakov, ki ne dostavljajo blaga in podobno. Vse to je hišni svet na Cankarjevi 2 in Tržnico spodbudilo, da sta sklicala razširjen sestanek s predstavniki vseh prizadetih, udeležili pa so se ga tisti, ki bi naj to vprašanje rešili tudi po strokovni plati. Osnovni namen sestanka je bil kako praktično in na najbolj ustrezen način rešiti parkiranje, vendar so bila mnenja na sestanku zelo različna. Razpravljal-ci so namreč zagovarjali vsak svoje stališče, kar ni prispevalo k skupni rešitvi. Nekdo je celo predlagal, da naj bi na Tržnici prenehali z malicami in podobno. Kljub temu sta sklicatelja zbrala nekaj konkretnih rešitev, ki bodo, tako vsaj upamo, naredile več reda na tem parkirišču. Poglejmo nekaj teh rešitev. Na križišču Kidričeve in Prešernove ulice bodo na vidnem mestu postavili opozorilni znak, da smejo na Pre- šernovo ulico le dostavni tovornjaki za Tržnico, Ero in druge; označili bodo parkirne prostore za stranke trgovin in ustanov; kar bo možno šele takrat, ko bodo hišni sveti Cankarjeve 2, 4 in 6 uredili svoje parkirne prostore; omejili bodo število parkirišč za delavce Gorenja in Projektivnega biroja in s tem sprostili precej parkirnih prostorov; nujno bo treba organizirati javno parkirno službo; uredili bodo parkirišča za sodišče in DPO in končno spremenili sedanji način parkiranja osebnih avtomobilov in sicer pravokotno na ulico; parkirišče na Cankarjevi 2 bodo razširili za približno dva metra na zelenico pred sodiščem in s tem omogočili stanovalcem in drugim uporabnikom varnejše parkiranje, dostavnim avtomobilom pa lažji dostop do trgovin; čimprej morajo postaviti nazaj cvetlična korita in s tem onemogočiti avtomobilski prehod do delavskega kluba in delavske univerze, kajti osrednje sprehajališče od Cankarjeve do zdravstvenega doma, naj bi bilo resnično samo za pešce. B. Mugerle Občinska konferenca ZRVS Velenje 0 programu usposabljanja in izobraževanja Enodnevnega seminarja v Ljubljani za predsfidnike komisij za idejno-politično delo in obrambno in samozaščitno usposabljanje ter za organizatorje izobraževanja in usposabljanja rezervnih vojaških starešin za šolsko leto 1986/87, so se udeležili tudi predstavniki velenjske občine. Seminar je sklicala republiška konferenca ZRVS, Brezplačna akcija Za večjo prometno varnost Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in združenje šoferjev in avtomehanikov iz Titovega Velenja bosta te dni izvedla zelo koristno in povrh vsega še brezplačno akcijo tehničnih pregledov vseh motornih vozil. Namen akcije, ki bo v prostorih Rekove delovne organizacije Avtoprevozništvo in servisi pod strokovnim vodstvom čla-novSPV in ZŠAM je, da voznike opozorijo na bližnje zimske razmere, hkrati pa je to tudi koristen pregled pred morebitnim pravim tehničnim pregledom. Relativna brezposelnost — 1,2 odst. Relativna brezposelnost znaša v občini Velenje 1,2 odstotka, kar pomepi, da preko Skupnosti za zaposlovanje išče delo 287 oseb. Približno 20 odstotkov vseh iskalcev zaposlitve razpolaga s strokovno izobrazbo, ki je višja od V. stopnje (za primerjavo — lani je bil ta delež 30 — odstoten). Ta stopnja pa je tudi nižja od republiškega poprečja. (mkp) MHH I VELENJE — Hmi Objave potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DI NČ DČ ROK P OD ŠT. del. GORENJE-ELEKTRONIKA dipl. ing. elektrotehnike — samostojni razvojni tehnolog 3/4 nč 8 150.000 1 — ing. kakovosti in zanesljivosti 4 nč 8 155.000 1 — višji razvojni konstruktor 4 nč 8 170.000 1 SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS ZA nč DRUŽBENE DEJAVNOSTI prof. za umetnostno zgod. — strokovni delavec za SIS 3 15 173.541 1 DO INŽENIRING dipl. ekonomist — vodja sektorja komerciale in — priprave proizvodnje VIII 5 nč 15 200.000 • 1 GORENJE DSSS ing. strojništva — analitik zanesljivosti X nč 15 110.000 1 GORENJE-ELEKTRONIKA ing. elektrotehnike — tehnolog 1 3 nč 8 140.000 1 GORENJE-INTERNA BANKA ekonomist — referent plačilnega prometa 2/4 nč 8 100.000 1 GORENJE DSSS GA strojni ali elektrotehn. — tehnolog kontrole kakovosti 1 nč 8 118.000 3 GORENJE DSSS GA strojni ali elektrotehn. — precizni merilec 4/5 nč 8 127.000 1 GORENJE DSSS GA strojni ali elektrotehn. ali IV. st. tehnične usm. - kontrolor ZSP 2/4 nč 127.000 4 GORENJE DSSS GA elektro ali strojni teh. — laboratorijski tehnik 4/5 nč 8 110.000 3 GORENJE-ELEKTRONIKA ključavničar — vzdrževalec 1 nč 8 78.500 1 GIP VEGRAD TOZD VEMONT avtomehanik — avtomehanik — šofer 2 nč 8 100.000 1 TERMOELEKTRARNA tesar — tesar 2 nč 15 95.000 1 ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA čuvaj — varnostnik — čuvaj — vratar X nč 8 100.000 1 GORENJE DSSS varnostnik — varnostnik samostojni 2 nč 8 86.000 1 ELKROJ ŠOŠTANJ konfekcijski šivalec — konfekcionar X nč 8 92.000 15 ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA pomožni delavec — pomivalka X nč 8 72.000 1 DO INŽENIRING delavec brez poklica — snažilka X nč 8 56.000 1 GORENJE DSSS delavec brez poklica — varnostnik 1. 1-2 nč 8 65.000 1 GORENJE-ELEKTRONIKA delavec brez poklica — vstavljalec manj zahtevne plas. X nč 8 65.000 2 — transporter-dispečar X nč 8 65.000 1 PETKOVŠEK ANICA-IZDELOVANJE > 8 NAPISANIH TABLIC delavec brez poklica — graverstvo—sitotisk X nč 80.000 1 LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P — rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev Zato bo zelo koristno, če si bomo vzeli čas in vozilo pripeljali na brezplačni pregled v prostore APS-a. Kdaj pregledi bodo, bodo vozniki pravočasno obveščeni- (b. m.) udeleženci pa so največ časa namenili programu usposabljanja do konca letošnjega leta in za leto 1987. Spregovorili so tudi o organizacijskih nalogah, o tem kako jih uresničiti in kakšne teme naj bi obravnavali pri izobraževanju. Dogovorili so se tudi, da naj vsaka občinska konferenca na podlagi sprejetih programov in dogovorov na seminarju pripravi lastne programe. (b. m.) Kostanjev piknik Letos so se delegati za telesno kulturo, iz naše KS dogovorili, da bi bilo dobro imeti kostanjev piknik, kjer bi še bolj utrdili naše sosedske vezi. In ker imajo tudi naši starši kdaj pa kdaj kakšno pametno idejo, so bili glavni organizatorji tega srečanja. Oboroženi z vrečami kostanja, surovim seveda, praznimi kozarci in polno mero dobre volje, smo prišli v soboto popoldne na grad. Pričakaka nas je teta jesen, pečen kostanj in glasba neimenovanega tria. Radovednost je privabila skoraj vse krajane KS Staro Velenje. Zabavali smo se z raznimi družabnimi igricami. S smehom in ploskanjem smo bodrili tekmovalce na hoduljah, ki so si svoje nagrade res pošteno prislužili. Tudi najmanjši so prispevali svoj delež. Največ aplavza je požel najmlajši Mitja, ki je brez treme pogumno stopil pred mikrofon. Ce kdo misli, da so bile tekmo- valke prikrajšane za svoj del, se pošteno moti. Ker niso vedele kaj jih čaka, se jih je mnogo prijavilo za naslednjo igro. Njihova naloga je bila napihniti balon s »pumpico«, ki so jo položile na stol, ter z vsedanjem nanjo napihovale balon. Najtrša borba je bila v vlečenju vrvi med mladinci in starejšimi občani. Po dolgotrajnem trudu so bili mladinci poraženi. Vendar poraženi niso ostali brez nagrad, kajti obrtniki so hoteli prispevati svoj delež in s svojimi izdelki razveselili vse tekmovalce. Medtem ko so se starejši preizkušali v svojih pevskih sposobnostih, smo izbirali najstarejšega obiskovalca in obiskovalko piknika. Piknik je uspel, zato naj bo letošnjim organizatorjem v hvalo, naslednjim organizatorjem pa za vzgled. Nataša Grobelnik Vesna Gams Ljubljanska c., Titovo Velenie Invalidi športniki nizajo uspehe Kegljači društva invalidov Velenje so na republiškem prvenstvu v Ljubljani osvojili drugo mesto in le za malenkost zaostali za zmagovalci. Ob tem velja poudariti, da je bila edino velenjska ekipa sestavljena s tekmovalci različnih kategorij invalidnosti, kot terjajo pravila. Teh pa organizatorji niti ne berejo, kaj šele spoštujejo. Kegljači so nastopili tudi na medregijskem tekmovanju v borbenih igrah in zmagali ter si s tem priborili pravico nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo ta mesec v Grosuplju. Nastopili so Šehič, Hribernik, Golob, Božo in Ferdo Komljenovič, Zdovc in Tratnik, ki je bil kot najtežji invalid tudi najbolj zaslužen za zmago. Škoda je, da tudi letos zveza društev invalidov Slovenije ni sposobna izvesti že razpisanih in načrtovanih prvenstev v ribolovu in plavanju. Tako velenjski invalidi, lanski republiški prvaki in letos najboljši na medregijskem tekmovanju, ne bodo imeli možnosti, da bi se znova izkazali. Tu- ODMEV! # ODMEV! 0 ODMEVI Slovenščina v javni rabi di za plavalce zveza meni, da re- publiško prvenstvo ni potrebno, prav na njem pa bi bili velenjski plavalci prav tako najboljši. Zares je čudno, da se na republiški zvezi ne morejo dogovoriti in predvsem ne morejo sprijazniti z dejstvom, da na prvenstvih zmagujejo tudi invalidi iz manjših mest. Gojijo torej le tiste športe, v katerih zmagujejo invalidi športniki iz večjih središč. Ob tem je jasno, da se velenjski invalidi lahko kosajo tudi z vrstniki iz vse Jugoslavije, kar bodo skušali dokazati na športnem srečanju jugoslovanskih invalidov 22. novembra v Pulju. V teku so tudi občinska prvenstva, ki so jih že sklenili v šahu, kegljanju, namiznem tenisu, ribolovu in balinanju. Prvenstvo v plavanju so sklenili ta torek, množično prvenstvo v streljanju pa bo v soboto, 8. novembra, od 9. do 12. in od 17. do 19. ure na strelišču Mroža. Bazen je invalidom na voljo vsak torek od 18.30 dalje. —trih Tovarišu Danielu Vengustu hvala za njegovo skrb in zavzemanje za lepo pisno in govorjeno slovensko besedo. V pojasnilo javnosti pa sledeče: Vsi delavci, ki so sprejeti na dela in naloge prodaje in svetovanja so sprejeti v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih, kateri med ostalim zahteva tudi strokovno usposobljenost in to usposobljenost si je delavka pridobila z dokončano šolo trgovinske usmeritve srednja trgovska dejavnost, šola v Celju, kjer je prejela ustrezno spričevalo. Trgovina sicer ni javna ustano- va, strinjam pa se s tem, da kupca postrežemo v lepi slovenski besedi. Vendar pisec očitno ne pozna razmer kadrovskih zasedb v javnih ustanovah (zdravstvo, šolstvo), kjer pač tam verjetno ni iskala zaposlitve izučena trgovka, katera se je potem morala zaposliti v Gorenju. Kolikor mi je znano pisec članka »Slovenščina v javni rabi« združuje delo v »Gorenju«, kjer v njegovi neposredni bližini sestavlja štedilnike, pralne stroje, hladilnike na stotine takšnih, ki še manj obvladajo lepo pisno in govorjeno besedo. Ali ga tudi ti motijo. »NAS ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni- ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev. Ziro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 6. november * titovo velenje iz delovnih organizacij * stran 3 Obiski na Gorenjevi razstavi Razstavo dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja, ki je bila zadnjih štirinajst dni v središču zanimanja domačih in tujih partnerjev tega poslovnega sistema, so 29. oktobra obiskali Andrej Marine, član Predsedstva Slovenije, Miha Ravnik in Franc Hribar, predsednik in sekretar RS ZS Slovenije s člani predsedstva RS ZSS. Dolfe Vojsk, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije in Franc Šifkovič, predsednik poslovodnega odbora sozda Iskra z več člani vodstva Iskre. Andrej Marine je po ogledu razstave poudaril, da je vesel napredka Gorenja. Tudi razstava potrjuje upravičenost zaupanja slovenskega združenega dela kolektivu Gorenja, ki predstavlja pomembno razvojno jedro Slovenije na zahtevnejših tehnologijah, da bo uresničilo sanacijske naloge in preusmerilo zmogljivosti na višjo tehnologijo in zahtevnejše programe, razumljivo rentabilne in izvozno usmerjene. Po besedah Andreja Marinca zasluži vse priznanje odločitev, da se v okviru Gorenjeve razstave prikaže tudi žetev inovacijske dejavnosti gospodarstva velenjske in mozirske občine. Prav inovacije morajo postati najbistvenejši sestavni del poslovne strategije razvoja. Dolfe Vojsk pa je, med drugim. pohvalil Gorenje, ki je omogočilo v okviru razstave dosežkov in razvojnih hotenj, upravičeno poimenovane »Pogled v prihodnost«, tudi prikaz dosežkov in razvojnih načrtov združenega dela na območju Savinjsko šaleške medobčinske gospodarske zbornice. Sicer pa Gorenjeva razstava ustvarja, po besedah Dolfeta Vojska, tudi povsem nov utrip življenja v Titovem Velenju. Miha Ravnik, Franc Hribar in člani predsedstva RS ZSS so si ogledali proizvodnjo v Tovarnah Gorenja v Titovem Velenju, se sešli z vodstvom koordinacijskega odbora sindikata Gorenja in si ogledali razstavo Gorenjevih dosežkov in razvojnih hotenj. Miha Ravnik je po ogledu razstave, med drugim, dejal, da tudi letošnja razstava preseneča in jasno kaže na usmeritev v kakovost in razvoj. Razstava pa ne pomeni samo poslovnega uspeha, ampak se spreminja v Dneve Gorenja in je namenjena tudi spoznavanju celotnega kolektiva. Najodgovornejši predstavniki Iskre so si med obiskom v Titovem Velenju ogledali tudi proizvodnjo v več Gorenjevih tovarnah, predstavniki Gorenja pa so Franca Šifkoviča in druge goste seznanili s sanacijskimi dosežki Gorenja in z usmeritvami za prihodnji razvoj. ooooo 30. oktobra so bili na razstavi, med drugimi, tudi najodgovornejši predstavniki Službe družbenega knjigovodstva, za katere je bila organizirana tudi posebna demonstracija uporabe računalnikov in terminalov. Niko Schlamberger, pomočnik generalnega direktorja SDK v Sloveniji je po demonstraciji in ogledu razstave med drugim povedal: »Prijetno sem presenečen nad predstavitvijo Gorenja in nad možnostmi uporabe Gorenjevih računalnikov in terminalov.« Gorenjevo razstavo si je 30. oktobra ogledal tudi predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Združene banke Metod Rotar. Njegova ocena razstave pa je naslednja: »Letos so moji vtisi še posebej dobri. Gorenjeva predstavitev utrjuje prepričanje, da je naša odločitev za sodelovanje v sistemu Gorenja pravilna. Seveda pa je treba svetovna gibanja slediti še hitreje. Menim, da je dana tržno usmerjena strategija razvoja in, da nas vse to zavezuje, da jo čimprej uresničimo!« * ooooo 28. oktobra pa so Gorenjevo razstavo dosežkov in razvojnih hotenj obiskali Ivan Dolničar, član Predsedstva CK ZKS, Ivan Atelšek, nekdanji dolgoletni generalni direktor Gorenja in Jože Horvat-Jaki. Po ogledu razstave so povedali: Ivan Atelšek: »Ob pogledu na razstavljene izdelke ima človek občutek, da se Gorenje spet postavlja na svoje noge. Tu lahko vidiš koncept bodočnosti, ki temelji na želji po ustvarjanju. . . Takšna razstava je lahko spodbuda za vse delavce!» Ivan Dolničar: »Gorenje gre v korak z zahtevami sodobnega tržišča tudi s kakovostjo svojih izdelkov. Prepričan sem, da bo Gorenje v prihodnje delalo še bolje. To dokazuje tudi letošnja razstava, ki ni le paša za oči, temveč obiskovalcu pokaže, kako napreduje Gorenje in kaj hoče. Jože Hor-vat-Jaki: »Ne razumem se na tehniko, a rečem lahko, da so mi razstavljeni izdelki všeč, zaradi svojega izgleda, ker niso le uporabni, temveč tudi lepi!.« ooooo 27. oktobra pa so obiskali Gorenje in razstavo Gorenjevih dosežkov in razvojnih hotenj predstavniki občine Bihač in tamkajšnjega združenega dela. Na pogovoru s predstavniki Gorenja, Savinjsko šaleške medobčinske gospodarske zbornice in občine Velenje pa so govorili o možnostih tesnejšega sodelovanja gospodarstva občin Velenje in Bihač. Omer Djug, predsednik Skupščine občine Bihač, je med drugim, izrazil željo po okrepitvi sodelovanja med občinama. Poudaril pa je, da je Gorenje Bira resnično dokaz zglednosti združevanja dela in sredstev dveh republik. Zato bodo tudi v Bihaču storili vse, da zraste Gorenje Bira v zgledno delovno organizacijo- ooooo 11. razstavo Gorenjevih dosežkov in razvojnih hotenj, poimenovano »Pogled v prihodnost« so obiskali tudi predstavniki vseh slovenskih medobčinskih gospodarskih zbornic, predstavniki več republiških komitejev, poslovnih bank in številni drugi poslovni partnerji tega pomembnega poslovnega sistema. ' Savinjsko Šaleška gospodarska zbornica Izobraževanje bolj povezati z gospodarstvom Še več časa kot temeljne usmeritve za izvajanje ekonomske politike v prihodnjem letu i» sezna-nitew z osnutkom slovenske reso-lucijje za leto 1987, ki je bila gotovo) osrednja točka seje izvršilnega odbora Šaleško —Savinjske gospodarske zbornice, so člani posvetili pobudi za vključitev Cenltra srednjih šol v SOZD Go-renjee in SOZD REK Franc Le-skoš>ek-Luka. Vssebinska izhodišča in cilji te pobtude slonijo na strokovnih podllagah za pripravo srednjero-čnihi in dolgoročnih razvojnih načrrtov občine Velenje. Temeljni pogcoj prestrukturiranja velenjskega gospodarstva in tudi te-meljijni pogoj razvoja je zajezitev ekstenzivnega zaposlovanja, sploššni dvig ravni znanja in ka- kovosti dela že obstoječega kadra. Osnovni cilj pobude za združitev Centra srednjih šol v dva največja gospodarska sistema občine je zagotovitev učinkovitosti in racionalnosti uporabe izobraževalnih potencialov, tako v kadrovskem, kot materialnem in programskem vidiku izobraževanja. V izobraževalne procese je nujno vključiti najboljši kader in hkrati zagotoviti uvajanje kakovostnejše osnove znanja za kreativno, inventivno in raziskovalno delo v samem proizvodnem procesu. Pri kakršnem koli povezovanju pa je potrebno zagotoviti sodelovanje vseh gospodarskih subjektov v občini tako kot pedagoških delavcev srednjega šol- stva. Misliti pa je treba tudi na to, da se lahko vztrajanje na ozkih stališčih maščuje predvsem generacijam, ki prihajajo. Pri obravnavi pobude so člani postavili več vprašanj. Tako je bilo recimo temeljno — kako bodo pri tem povezovanju upoštevani interesi ostalega gospodarstva — zunaj teh dveh velikih sistemov. V zaključkih so še opre-de'ili — pobuda, ki je vsekakor dobra ostane, vendar pa je treba pri povezovanju zagotoviti enakopravne možnosti tudi drugih organizacij združenega dela. Tako dopolnjeno pobudo bodo člani izvršilnega odbora obravnavali še enkrat. Gotovo pa bodo imeli v mislih tudi to, da večja vlaganja v izobraževanje v večjih poslovnih sistemih avtomatsko odpirajo možnosti tudi drugim organizacijam združenega dela. (mkp) REtK Elektrostojna oprema Poglobiti sodelovanje in izmenjave V ' začetku prejšnjega tedna sta Titowo Velenje obiskala kustos rudaarskega muzeja srbskih pre-tnogigovnikov iz Resavice Predrag Vučeietič in restavrator Milutin Živkkovič. Želela sta si ogledati velerenjske zbirke in navezati stike za b Vstopnice v prosti prodaji 1000 din, šolska mladina 500 din. Ob 17.00 bo koncert za učence Centra srednjih šol. VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE Po izredno uspelem nastopu gostov iz Belorusije se bo v sredo, 12. novembra ob 17.00 v Šmartnem ob Paki in ob 19.30 v domu kulture v Titovem Velenju predstavilo Kulturno-umetniško društvo iz Splita. »Jedinstvo« je bilo ustanovljeno leta 1919. Poseben poslastek bo program znamenite Dalmatinske Klape. Vstopnice so že v predprodaji po 600 din. Popustov ni! Plesi severne Hrvatske zanimivo kot že dolgo ne,« je povedal predsednik odbora za gledališko dejavnost pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje Jože Robida. »Zveste spremljevalke« uspehov so seveda težave. Tudi pri tej dejavnosti jih ne manjka. Začenjajo se že kar pri iskanju sodelavcev oziroma poklicnih režiserjev. Teh ni. Do sedaj so kljub prizadevanjem uspeli pridobiti le enega, pa še ta je »zaseden« kar na treh koncih. Če bi ga našli, se vsem vprašanjem ne bi izognili. Nasprotno. Porajala bi se nova, in sicer v zvezi s stroški. Režije predstav so, po besedah sogovornika, draga stvar, poceni tudi niso kostumi, scene, potni stroški; konec koncev tudi za tisto, kar bi bilo pri takih oblikah delovanja skorajda nujno potrebno — skromna družabnost — ni denarja«. Naloge v prihodnje — člani odbora za gledališko dejavnost si prizadevajo, da ne bi ponovili starih napak pri organizaciji občinskega srečanja, da bi bilo to pravočasno organizirano, ljubitelji gledališča pa naj bi videli resnično najboljše predstave. Poleg kakovost« tega je pred njimi dokaj zahtevna naloga, na katero se že sedaj vestno pripravljajo — organizacija 30-letnice srečanja gledaliških skupin Slovenije. Prvo takšno srečanje je bilo namreč prav na odrskih deskah v Šaleški dolini. Po novem sodi na to področje tudi lutkarstvo. Temu področju v preteklih letih niso namenjali prav posebno velike pozornosti. »Napako« bodo poskušali odpraviti čimprej. Da bi lutkarska dejavnost oživela, bodo organizirali seminar za vse tiste, ki jim je takšna dejavnost blizu in v kateri bi radi delali. Potrudili pa se bodo, da se bodo udeležili še kakšnega republiškega seminarja, tako gledališčniki kot tudi slednji. »Da bo odbor postal resnično tisto, za čemer strmimo, se bomo morali bolje povezati že z osnovnimi šolami, saj vemo za njihovo bogato dejavnost prav na tem področju. Če bo odbor za gledališko dejavnost tisti, na katerega se bodo gledališniki amaterji zanesli in se nanj obrnili ob vseh težavah, ki jih spremljajo, bomo dosegli cilj,« je sklenil pogovor Jože Robida. Jože Robida delovanje zagotavlja primerno kakovost. Poleg prej omenjenih imamo na področju gledališke dejavnosti še obilico skupin v drugih krajevnih skupnostih, ki so zaenkrat pokazale precejšnjo mero resnosti in volje. Zagotovo bo letošnje občinsko srečanje gledališnikov naše občine živo in Pri letošnjem razpisu abonmajskih prireditev se je daleč največ občanov odločilo za gledališkega. Zakaj? Odgovor gotovo ne bo težko poiskati. Mnogi so ljubitelji te dejavnosti tudi po »zaslugi« domačih skupin: Amaterskega gledališča iz Titovega Velenja, Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, zadnje čase pa prihajajo vse bolj na sceno tudi gledališčniki iz Skal. Tako kot glasbeno, literarno, tudi gledališko dejavnost usmerja in vodi poseben odbor pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje. V ustanovitvenem »aktu« je zapisano, da naj bi bil odbor za gledališko dejavnost nekakšen servis, ki bi združil vse tovrstne skupine ali posameznike v celoto. Deloval naj bi kot koordinator te dejavnosti. »Trudimo in seveda želimo si, da bi bila gledališka dejavnost v velenjski občini množična in kakovostna. Trenutno se lahko pohvalimo vsaj s tremi ansambli, ki dosegajo povsod, kjer nastopajo, lepe uspehe. Prav tako so »sposobni« sodelovati s poklicnimi režiserji. Treba je reči, da edino takšno so- Knjižnica Kulturnega centra hau \apotmk omesč.i s se starše, ki imajo predšolske in šo!ooh\e/ne otroke, da so se \ pionirski sobi knjižnice v rito\em Velenju pričele URF. PRAVLJIC . URF PRAVLJIC so vsako sredo in sicer: ob 16:00 za otroke od 5. 7. leta starosti, ob 17.0(1 /a otroke od 7. 10 leta starosti. 6. november 1986 * titovo velenje ffiffifffijffilfsa^^ ".T-sTl ŠPORT nascas*stran9 Udeleženci programiranega aktivnega odmora v Lipiku. Programirani aktivni odmori V Lipiku tudi delavci iz manjših organizacij Konec oktobra se je z desetdnevnega programiranega aktivnega odmora v Lipiku vrnila skupina delavcev iz manjših organizacij združenega dela. Komisija za šport, rekreacijo in oddih pri Občinskem svetu ZSS Velenje se je za to obliko odmora odločila letos prvič. Vodila jih je misel, da imajo v manjših organizacijah združenega dela premalo sredstev, da bi lahko pripravili podobne oddihe, kot nekaj časa že tečejo v Gorenju in Reku. Po vrnitvi se je v našem uredništvu oglasil Krešimir Bandaio, ki seje tega oddiha udeležil kot predstavnik Občinskega sveta. »Lipik je manjši kraj v Slavoniji, ki se ukvarja pretežno s turizmom in zdravstvom,« je dejal v uvodu. Sicer pa povejmo, da se je programiranega aktivnega odmora udeležilo 24 delavcev iz manših organizacij združenega dela, bili pa so predvsem iz EKO, Inženiringa, Kulturnega centra iz Merxove poslovalnice Šoštanj). »Zaradi manjšega odziva, kot smo ga pričakovali, smo se priključili skupini Gorenja. Gorenje je iimelo letos v Lipiku približno 250 delavcev.« Kakco ta programiran aktivni oddih izgleda? »Ob prihodu je vsaka skupina napotena na zdravniški pregled in preizkus psihofizičnih sposobnosti. Na osnovi rezultatov so posamezniki razvrščeni v takoimenovane jakostne skupine. Čeprav je program skupin približno enak, pa skupine v katere so razvrščeni delavci z manjšimi psihofizičnimi sposobnostmi delajo vaje recimo v daljših časovnih razmikih.« Vsak dan pa je poln najrazličnejših aktivnosti. Poglejmo kako recimo izgleda en sam tak dan: »Ob 9. uri vaje z orodji, ob 10. igranje nogometa, ob 11. kopanje v bazenu, potem je čas za kosilo, od 14. do 16. ure pride na vrsto balinanje, potem pa spet kopanje,« je povedal Krešimir Bandaio. Seveda pa se programi menjajo in na vrsto pridejo tudi druge športne panoge — odbojka, kegljanje, kolesarjenje .. . Eden od desetih dni je rezerviran za izlet v naravo, ponavadi tako, da udeleženci obiščejo enega od spominskih obeležij, ki jih v Slavoniji ne manjka. »Mi smo si ogledali muzej v osnovni šoli Buče ter spomenik žrtvam fašizma v Ramenskem. K spomeniku padlih v vasi Kokunjevac pa smo položili venec.« Seveda nas je zanimalo tudi, kako so bili udeleženci progra- Ljubmo ob Savinji Poslej brez kino predstav? Na LLjubnem ob Savinji se ljubitelji fiilma kar precej razburjajo, saj od 15. oktobra dalje v tamkajšnji kinnodvorani ne vrtijo več filmov. VVzrokov zato je kar nekaj. Predvssem je to nameravana pre-urediteev dvorane, kar pa se letos zaneslj jivo še ne bo zgodilo, kvečjemu ppomladi, zima pa je seveda pravšnjiji čas za obiskovanje filmskih priredstav. Naslslednji in nemara še večji problerem je kadrovske narave. Kino sekikcijo pri tamkajšnjem pro-svetnen-m društvu je doslej več ali manj vj-strov karateja. Velenjski tekmovalci so bili uspešni tudi v prvem kolu slovenske lige, saj so Vah, Korpnik, Pejkunovič, Hepič in Guberinič premagali Ljubljano z 10:0. V Rušah je bilo letošnje republiško prvenstvo, na katerem je Zoran Rodič ponovil lanskoletni uspeh in znova osvojil naslov republiškega prvaka. Pri tem velja ome- niti lepo mero razumevanja tolminske vojašnice, kjer Rodič služi vojaški rok, ki mu je omogočila nastop na prvenstvu. Sicer velenjski karateisti pričakujejo lepo uvrstitev v republiški ligi, ki bo s 6. kolom sklenjena konec meseca v Celju. Uspeh bo odvisen od rezultatov v tretjem, četrtem in petem kolu, ko se bodo pomerili z ekipami Olimpije, Trbovelj in Ruš. Povedati velja še, da so člani velenjskega kluba prejšnji mesec dvakrat prikazali veščine tega športa pripadnikom teritorialne obrambe. Še bolj razveseljivo je dejstvo, da se je v klub včlanilo kar 100 novih članov in jih je sedaj skupaj preko 200. P. D. Ljubno : Mežica 3:1 Odbojkarice Ljubnega so tokrat le zaigrale v popolni postavi in so zanesljivo premagale gostje iz Mežice s 3:1 (8, - 14, 4, 8). Mežičanke so osvojile drugi niz, ko so domačinke nekoliko popustile, sicer pa zmaga ni bila vprašljiva. V prihodnjem kolu se bodo ljubenske igralke v gosteh pomerile z ekipo Krima. Polovičen uspeh V 4. kolu tekmovanja v slovenskih odbojkarskih ligah sta obe ekipi Topolšice gostovali Misli-nji. Dekleta so zmagala, fantje pa prepričljivo izgubili. Odbojkarice Topolšice — Kajuha so zmagale po hudem boju v petih nizih, za zmago pa so potrebovala dobri dve uri. Rezultat je bil toreji 3:2 (5, -13, 11, -14, 14) za gostje. Srečanje je bilo polno preobratov in nihanj v igri na obeh straneh, obe ekipi pa sta predvsem veliko grešili pri servisih. Fantje na gostovanju v Misli-nji niso bili tako uspešni, saj so gladko izgubili z 0:3 ( — 9, —3, — 12). Gostitelji so z dobro igro na mreži povsem onemogočili goste, ki so se razpoloženim domačinom dostojno upirali le v zadnjem nizu, kaj več pa jim tokrat ni uspelo. V soboto ob 16. uri bo v telovadnici osnovne šole Karla De-stovnika-Kajuha najprej srečanje med ekipama Topolšice — Kajuha in Palome Branika II, ob 18. uri pa bo v telovadnici osnovne šole v Topolšici še srečanje moških ekip med Topolšico in Narodnim domom iz Ljubljane. D. Menih Podbočje : Elektra 59:89 V 4. kolu je ekipa Elektre gostovala v Podbočju in visoko zmagala z 89:59 (49:32). Domačini so nastopili precej oslabljeni, zato so pri gostih dobili priložnost tudi igralci, ki sicer manj igrajo. Košarkarji Elektre so bili tudi tokrat uspešni pri metanju za tri točke, saj so zadeli kar devet trojk. Za Elektro so nastopili Pečovnik 4, Mackovšek 2, Dumbuya 4, Mlinšek 35, Cajner 14, Breznik 10, Rotovnik 5, Brešar 8 in Plešej 7. V soboto se bodo igralci Elektre ob 17. uri doma pomerili z ekipo Zagorja. Strelski šport Še druga zmaga V drugem kolu tekmovanja v vzhodni slovenski strelski ligi so se strelci Mroža doma pomerili z ekipo Boštanja. V zelo izenačeni tekmi so domačini tesno zmagali z rezultatom 1.440:1.437. Nastopili so Miklav 363, Šafarič 352, Perhač 355 in Žučko 370. S štirimi točkami po dveh kolih so velenjski strelci v vrhu prvenstvene razpredelnice. F. Žučko 10. stran ★ HBS 099 objave, razglasi titovo velenje * 6. november 1986 TOZD maloprodaja TOZD veleprodaja TOK kmetijstvo TOK koplas \ TOZD virio telefon: 853-151 856-387 881-241 856-364 DO ERA n. sol. o. TITOVO VELENJE Prešernova 10 Delavski svet delovne organizacije-Skupna komisija za licitacijo sredstev V skladu z Zakonom o pogojih odpisa osnovnih sredstev in obratnih sredstev izven uporabe Ur I. SFRJ 24/86 objavlja PONUDBO ZA ODPLAČNI PRENOS SREDSTEV UPORABNIKOM DRUŽBENIH SREDSTEV IN JAVNO LICITACIJO: TOK Kmetijstvo: 1. Silofreza Vogelnot 1 30.000 30.000 2. Obračalnik Favorit 220 1 10.000 10.000 3. Mulčer 200 1 30.000 30.000 4. Vilihord — mulčer tip 200 1 20.000 20.000 5. Riper-podrahljač IMT 1 10.000 10.000 6. Krožna brana IMT 1 30.000 30.000 7. Sejalnica OLT 4 redna 1 50.000 50.000 8. Plug Slavonac 3A 1 10.000 10.000 9. Enoosna prikolica 1,5 t Zmaj 1 10.000 10.000 10. Freza IMT 150 1 30.000 30.000 11. Kozolec (cca 30 mJ lesa) 80.000 12. Škropilnica MR 1650 1 200.000 200.000 13. Prikolica Fe 3 t-enoosna 1 100.000 100.000 14. Prikolica 5 t enoosna 1 200.000 200.000 15. Traktor IMT 558 1 400.000 400.000 16. Nakladalka SIP 15 ma 30.000 30.000 17. Sejalnica OLT 4 redna 1 30.000 30.000 18. Trosilec umetnega gnoja Vi- kon 1 20.000 20.000 19. Plug IMT 754 1 5.000 5.000 20. Silažni kombajn SIP Šempeter SK 80 1 50.000 50.000 21. Plug dvobrazni Batuje 1 5.000 5.000 22 Škropilnica Morava 1500 I 1 100.000 100.000 23. Kozolec (les) 1 50.000 50.000 24. Osebni avto Zastava 850, le- tnik 81, neregi. 1 60.000 60.000 25. Oprema po seznamu (motorne žage, bojlerji) v skupni vrednosti 21.900 TOZD Maloprodaja: 26. Peč za centralno kurjavo, letnik 1976 35000 kkcal-bojler 1201 27. Kompresor hladilnik Lth letnik 1969, 32999 F 12, 12atm, 380 V 28. Razna trgovinska oprema po seznamu (tehtnice, hladilne vitrine, pulti) v vrednosti 29. Razna oprema po seznamu (okenski okvirji, stekla, vrata, peči, kabel) v vrednosti kom cena vrednost 15.000 15.000 30.000 124.100 56.100 35 let 30. Vodna črpalka EVC-900 ses. koš TOZD Vino: 31. Tovorni avto Zastava 640, letnik 1974, nosilnost 4 t . (100 KS) 32. Transportni voziček z gumi kolesi 33. Razna oprema po seznamu (električni motorji, pisalni stroj) v vrednosti 1 25.000 25.000 1 850.000 850.000 1 5.000 5.000 11.300 DSSS: 34. Steklo okensko 103 kom 206.000 35. Mehanografski stroji po se- znamu v vrednosti 16.500 36. Miza pisalna št. 00328 10.000 37. Ostala pisarniška oprema po seznamu (pisalne mize, oma- re, stoli) v vrednosti 72.800 38. Fotokopirni stroj-elektrostati- čni papir 30.000 39. Telefonska centrala 30 štev. SATC 6/30 PABX Iskra s kon- čnimi zbiralniki 1 800.000 800.000 Ogled vseh objavljenih sredstev, kakor tudi sredstev po seznamu je možen v prostorih DO ERA TOZD Veleprodaja, p. e. Prevozništvo C. Simona Blatnika (ob restavraciji Jezero), razen za sredstva pod zap. št. 11 na posestvu DE Turn in pod zap. št. 23 na posestvu DE Ravne pri Šoštanju. Ogled je možen od 13. 11. 1986 do dneva licitacije od 8. do 12. ure. Pismene ponudbe za vsa osnovna in obratna sredstva bomo sprejemali do 14. 11. 1986 na naslov: DO ERA Titovo Velenje, Prešernova 10, Komisija za licitacijo sredstev. Razglasitev najugodnejšega ponudnika bo 15. 11. 1986 ob 9. uri v prostorih DO ERA TOZD Veleprodaja, p. e. Prevozništvo, C. Simona Blatnika, Titovo Velenje. Za sredstva, ki ne bodo odplačno prenešena na druge uporabnike družbenih sredstev bo izvedena licitacija Isti dan to je 15. 11. 1986 na istem mestu ob 10. uri. Začetne cene objavljene v tej ponudbi so brez prometnega davka — prometni davek plača kupec. Obavljena sredstva se prodajajo po načelu vi-deno-kupljeno. Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani. Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za varščino predložiti v blagajni DO barirani ček, fizične osebe pa gotovino. Varščina znaša 10 % od začetne cene sredstev, ki jh bodo licitirali. É yj^j^ // r fr* bn toplejše ni modno ce je moj^no, še ni toplo $i ! $>lo in modno re^blagovnicah nama S S* Hladnejši jesenski dnevi vas naj ne preseneti- I jo — v naših blagovnicah v Šoštanju in na Gorici v Titovem Velenju vam nudimo veliko izbiro ženske, moške in otroške konfekcije vseh priznanih proizvajalcev. A — Z nami sodeluje »KORS« — konfek-« cija oblačil iz Rogaške Slatine i MIERX POTROŠNIK vas vabijo v soboto, 8. novembra, na VESELO MARTINOVANJE v hotel Vesna v Topolšico. Za vas so pripravili obilico martinovih specialitet: — martinovo gos z mlinci — šunko s hrenom — svinjsko obaro z ajdovimi žganci — pečene štruklje — orehovo potico Seveda pa ne bo manjkal tudi kostanj, kaj šele novo vino. Zabaval vas bo ansambel Globus, ki bo tudi vse sobote v mesecu novembru skrbel za vaše dobro počutje. Informacije in rezervacije po telefonu 891-120. Na svidenje na MARTINOVANJU! ( REK Tiskarna p. o. cb Titovo Velenje Delavski svet REK TISKARNA TITOVO VELENJE razpisuje prodajo osnovnih sredstev: 1. Kombinirano vozilo ZASTAVA 850 AK, letnik 1982, v voznem stanju, registriran do 15. 1. 1987. Izklicna cena 300.000 din. 2. Fotokopirni stroj »OLIMPIA« ena cena 185.000 din. v delovnem stanju. Izkli- V prodaji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki bodo pred pričetkom licitacije vplačale 10% od potrjene cene ali sodelujejo v licitaciji s potrebnimi pooblastili. V licitaciji ima prednost družbeni sektor. Licitacija bo v prostorih delovne organizacije na Štrbenkovi 6, Titovo Velenje, v petek 14. 11. 1986 ob 10. uri. Vozilo in stroj so na ogled vsak delovni dan od 6. do 14. ure, informacije pa dobite po telefonu (063) 855 521 ali 853 028. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 8. in 9. novembra — dr. Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 7. do 14. novembra — Franc Blatnik, dipl. vet., Titovo Velenje, Prešernova 22 e. telefon 858-704 w 6. november 1986 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 11 koledar ČETRTEK, 6. novembra — LENART PETEK, 7. novembra - OKT. SOC. REV. SOBOTA, 8. novembra — BOGDAN NEDELJA, 9. novembra — TEODOR PONEDELJEK, 10. novembra — LEON TOREK, 11. novembra — MARTIN SREDA, 12. novembra — EMIL M ALi OGLAS/ MOTOKULTIVATOR IMT IN PLUG TER FRAEZO PRODAM. Vinko Pučnik, Cankarjeva 18, Šoštanj. UGODNO PRODAM STAREJŠO OMARO, regal s knjižnim delom in deli za perilo ter obleke in tri fotelje. Telefon 856-898, popoldne. OPEL KADET KARAVAN, letnik 1976, obnovljen, ugodno prodam. Informacije po telefonu 853-630, popoldan. ŽENSKA, KI NIMA STANOVANJA IN JE PRIPRAVLJENA pomagati v gospodinjstvu, naj se oglasi po telefonu 953-164 od 6.30 do 8 ure. SOBO ALI STANOVANJE IŠČE v Titovem Velenju ali bližnji okolici 53 letna ženska vsaj za dobo treh mesecev. Pjsne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »dober PLAČNIK« UGODNO PRODAM AVTO SIMCO 1307 G LS, jadralno desko Lavant z vso opremo in novi bidè Gorenje drap barve. Informacije po telefonu 855-319. UGODNO PRODAM BARVNI TV GORENJE, ekran 67, star 8 let, brezhiben. Marjan Sešel, Kardeljev trg 11, Titovo Velenje. Telefon 857-207. PRODAM KOMPLET SPALNICO IN FRANCOSKO POSTELJO. Telefon 855-477. PRODAM SPALNICO IN DNEVNI REGAL. Telefon 853-694. ZARADI NIZKIH DOHODKOV prosim dobrosrčnega lastnika stare omare ali regala, da mi ga odstopi. Ponudbo prosim sporočite ali pisno pošljite na upravo lista pod šifro »Zelo hvaležna« ZELO UGODNO PRODAM 2 mond plošči za gradnjo. Telefon 062-873-385. UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO, trosed raztegljiv z jogijem in dva fotelja. Ulica Vrnjačke Banje 3, Stanovanje 84, telefon 856-530. SOD 300 litrov in razno strešno opeko prodam. Tone Tajnšek, Arnače 22 c, Šentilj, Titovo Velenje. PRODAM STAREJŠI REGAL IN FOTELJE. Telefon 856-898. PIANINO PETROF in računalnik commodore 64 prodam. Telefon 857-782. PRODAM ČISTOKRVNEGA PUDLA starega 2 meseca. Telefon 882-846. ODDAM GARAŽO V NAJEM V CENTRU MESTA. Telefon 854-251, dopoldan. POCENI PRODAM JABOLKA ZA STISKANJE. Kovačič, Stari trg 11, Titovo Velenje. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE za manjše ali za garsonjero. Telefon 858-119. UGODNO PRODAM REGAL, sesalnik, plinski štedilnik, krznene preproge. Telefon 858-119. MLAD ZAKONSKI PAR, nekadilca, iščeta sobo s souporabo kopalnice in kuhinje, lahko tudi garsonjera na relaciji Gorica— Šoštanj. Morebitne ponudbe sporočite na naslov Jeronim Dju-labič. Pohorskega bataljona 9, Pesie. Titovo Velenje. PRODAM TAM 2001, letnik 1976, registriran do julija 1987. Cena po dogovoru. Telefon 858-793. LEPO NAGRADO NUDIVA TISTEMU, KI NAMA ODDA STANOVANJE DO JULIJA 1987. Ponudbe pošljite na upravo NČ pod šifro »JULIJ 1987«. PRODAM KOZO. Telefon 881 -078 KAMP PRIKOLICO »BRAKO« PRODAM. Rugani, Cankarjeva 2 B, Titovo Velenje. REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje REK Velenje DO Elektrostrojna oprema Preloge OBJAVLJA JAVNO PRODAJO rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v ponedeljek, 10. 11.1986', ob 12.00 uri v Prelogah, Titovo Velenje. 1. Kombi zastava 385 K CE 143-852, leto 1980, št. mat. 00504735, inv. št. 011518 Izklicna cena: 120.000 din 2. Kombi zastava 435-K leto izdelave 1980, tov. št. (št. šasije) 00504736, inv. št. 91418 Izklicna cena: 120.000 din 3. Kombi zastava 435-K leto izdelave 1980, tov. št. 00522506, inv. št. 93482 Izklicna cena : 150.000 din 4. Kombi IMW 1600 BR leto izdelave 1979 tov. št. (št. šasije) 50693, inv. št. 87851 Izklicna cena: 200.000 din 5. Osebni avtomobil IMV R-4 tov. št. 5991497, tov. št. 94455 Izklicna cena: 300.000 din 6.. Žarilna peč na gorilno olje — namen: gretje materialov za preoblikovanje in za najzahtevnejšo termično obdelavo — temperatura: do 1000° C — gorivo: gorilno olje — uporaba: 10—25 kg/1 uro — kapaciteta: odvisno od namena uporabe — največji možni vložek v kosu: 3200 x 850 x 1090 — prostornina peči: 3200 x 1550 x 1700 — gabaritne mere: 5400 x 3500 x 3300 — minimalni potrebni prostor: 5800 x 4800 x 4500 — dimnik: 0 300 x 5000 — vgradnja je možna tudi pod nivo terena. Izfcklicna certa: 500.000 din Oùgled osnovnih sredstev je na dan licitacije od 6.00 do 10.00 unre v Prelogah Titovo Velenje. Varščino v višini 10 % od izklicne ceene bomo sprejemali med 10.30 in 11.30 uro. Nakup osn. sred-stitev je po sistemu »VIDENO—KUPLJENO«. Kasnejših reklama-cijij ne bomo upoštevali. KiCupec lahko plača kupljeno takoj ali najkasneje v treh dneh po liccitaciji. Prometni davek ni bil obračunan v ceno. Pr>rosimo, da navedeno objavite v časopisu. Srečno! GIBANJE PREBIVALSTVA. GIBANJE Matični urad Velenje Smrti Ivana Doblšek, gospodinja iz Titovega Velenja, Janka Ulriha 20, roj. 1917, Tomaž Maks Kovačič, zdravnik specialist iz Titovega Velenja, Kardeljev trg 1, roj. 1945, Jožef Žalik, upokojenec iz Šmartnega ob Paki 34, roj. 1923, Terezija Jakob, upokojenka iz Titovega Velenja, Cesta 3. julija 2, roj. 1906, Mihael Naraločnik, upokojenec iz Titovega Velenja, Kidričeva 13, roj. 1897. Rojstva : V mesecu oktobru se j? rodilo 23 dečkov in 33 deklic. Matični urad Šoštanj Smrti: Otilija Vrhovšek iz Šoštanja, Cesta heroja Šercerja 5, roj. 1919, Marija Križnik iz Titovega Velenja, Jenkova II, roj. 1922, Mihael Lah iz Žegarja 40, roj. 1909 Rojstva : V mesecu oktobru se je rodilo 11 dečkov in 9 deklic. / rek Termoelektrarne Šoštanj n.sol.o. ^ Šoštanj tg^ TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE razpisuje prosta dela in naloge »2 KV TESARJEV« pod naslednjimi pogoji: 1. Končana poklicna šola tesarske stroke (IV. stopnja) 2. 1 leto delovnih izkuienj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, Kadrovska služba, Ivo Loie Ribarja 18, 63325 Šoštanj, v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE. ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE DS SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB razpisuje prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA ZA OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE VELENJE Pogoji: Srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne ali podobne smeri znanje strojepisja znanje knjigovodskih in računovodskih opravil najmanj 5-letna praksa na zahtevanih delih in nalogah Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Delovne skupnosti skupnih strokovnih služb Zveze obrtnih združenj Slovenije. Stanovanja ni na razpolago! Kandidati naj svoje prošnje skupaj s potrebnimi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE VELENJE, Foitova 2, Titovo Velenje. O izbranem kandidatu bodo ostali vlagatelji prošenj obveščeni v 30 dneh po vloženi prošnji. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi Franc Zupane iz Pesja Ob tej boleči izgubi bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, posebej družinama Gruber in Grilc, dr. Zičkarju za lajšanje bolečin in.znancem, ki so nam v času težke izgube stali ob strani in nam pomagali. Posebej se zahvaljujemo GD Pesje in ostalim GD, KK SZDL Pesje, Društvu upokojencev, KS Pesje, DO RLV, DO APS, kolektivu nabavne službe SOZD REK, Tovarni nogavic Polzela, hišnemu svetu Polzela 208, častnim stražam, govornikom za poslovilne besede, pevcem, godbi, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Terezija, sin Drago z ženo Sonjo, hčerka Ida z Rafkom in vnuki Jani, Nataša in Mitja. Na podlagi sklepa zbora inštruktorjev pri Avto ioli AMD ŠALEŠKA DOLINA Titovo Velenje razpisujemo prosto delovno mesto voznika inštruktorja praktične vožnje in predavatelja cestnoprometnih predpisov. Kandidat bo sprejet za nedoločen čas s preizkusno dobo 3 (tri) mesece. Pogoj: instruktorski izpit Stanovanja ni na razpolago. Čas za oddajo prijave na razpis je do ponedeljka 10. novembra 1986. Vse prijave dospele do določenega roka bo obravnavala delovna skupnost in kandidate takoj obvestila o izidu izbire prijavljenih na razpis. REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje REK VELENJE DO ELEKTROSTROJNA OPREMA Preloška 1 TITOVO VELENJE DO ELEKTROSTROJNA OPREMA S SVOJIMI TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI vabi k sodelovanju strokovnjake z višjo ali visoko izobrazbo elektro smeri za vodenje in koordinacijo del na zahtevnih tehnoloških objektih ter tehnološko pripravo proizvodnje. Od kandidatov pričakujemo poleg strokovne usposobljenosti še izpit B kategorije. Kandidatom nudimo zanimivo, kreativno delo, možnost nadaljnjega usposabljanja in napredovanja ter pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Če vas zanima delo v naši delovni organizaciji, nam pošljite pisno ponudbo z ustrezno dokumentacijo in navedbo dosedanjih področij dela na naslov REK DO Elektrostrojna oprema. Kadrovska služba, Preloška 1, 63320 Titovo Velenje, 15 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja TOZD Strojni obrati objavlja prosta dela in naloge 1. RAZPISOVALEC DELOVNE DOKUMENTACIJE Pogoji: — dvoletna administrativna šola — znanje strojepisja — 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 2. OBLIKOVALEC KOVIN - rezkalec (3) 3. PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN — varilec (3) 4. PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN - ključavničar (3) Pogoji: — šolska izobrazba ustrezne smeri IV. stopnje — 1—2 leti delovnih izkušenj Komisija za delovna razmerja TOZD Vodovodno-toplovodni obrati objavlja prosta dela in naloge 1. TEHNOLOG POSTROJENJ — ponovna objava Pogoji: višja ali srednja šola strojne smeri — energetik, poznavanje Zakona o graditvi objektov, predhodne izkušnje na specialnih področjih, poznavanje metod planiranja 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 2. VODJA OBRATA Pogoji: — srednja ali višja šola strojne smeri — strokovni izpit iz strojništva po zakonu o graditvi obj. — poznavanje metod planiranja — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 3. VODJA SEKTORJA Pogoji: — višja ali srednja šola strojne smeri — strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov — 3 leta delovnih izkušenj Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VODJA PROJEKTA — ponovna objava Pogoji: — visoka ali višja strojna, elektro ali gradbena šola — strokovni izpit — izpit B kat — aktivno znanje nem. ali ang. jezika — 5 let delovnih izkušenj na delih projektiranja ali izvajanja del na objektih 2. SAMOSTOJNI PROJEKTANT STROJNIH DEL (2) - ponovna objava Pogoji: visoka ali višja šola strojne smeri aktivno znanje enega svetovnega jezika strokovni izpit 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih 3. . VODJA INVENTIVNE DEJAVNOSTI - ponovna objava Pogoji: — visoka ali višja šola strojne ali elektro smeri — pasivno znanje tujega jezika — 3 leta delovnih izkušenj 4. KONSTRUKTER ENOSTAVNEJŠIH NAPRAV — ELEKTRO — ponovna objava Pogoji: — višja ali srednja šola elektro smeri — pasivno znanje enega tujega jezika — 3 leta delovnih izkušenj 5. DOKUMENTARIST IN POSLUŽEVALEC TELEPRINTERJA Pogoji: — administrator, ali tehnični risar — pasivno znanje angleškega in nemškega jezika — 1 leto delovnih izkušenj 6. VODJA ODDELKA STANDARDIZACIJE, INFORMATIKE IN DOKUMENTACIJE Pogoji: — visoka izobrazba strojne ali elektro smeri — aktivno znanje angleščine — 5 let delovnih izkušenj v zvezi z informacijskimi sistemi, standardizacijami, šifracijami S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poskusnim delom določenim v samoupravnem splošnem aktu. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: REK DO Elektrostrojna oprema, Kadrovska služba, Preloška 1, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku objave. u Krvodajalstvo Letošnja zadnja akcija Število prometnih nesreč je vsak dan večje. Zato je tudi potreb po krvi vedno več. Občinski odbor Rdečega križa Velenje oziroma njegova komisija za krvodajalstvo je v tem letu organizirala že 22 krvodajalskih akcij, in sicer za potrebe slove-njegraške, celjske bolnišnice ter za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Tej človekoljubni akciji se vsako leto odzove veliko občanov naše občine. Prihodnji četrtek, petek in soboto, 13., 14. in 15. novembra, pa bo občinski odbor Rdečega križa Velenje pripravil še zadnjo krvodajalsko akcijo v tem letu, in sicer za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana. Akcija bo potekala v prostorih rekove družbene prehrane; v četrtek in petek od 6. do 16. ure, v soboto, 15. novembra, pa od 6. do 13. ure. Občinski odbor Rdečega križa vabi seveda vse občane, da znova pokažejo svojo pripravljenost pomagati sočloveku. osebnega avtomobila LJ 446-763 Franjo Bračič na prehodu za pešce sedemletno Majo Cvejič in jo telesno poškodoval. VEČ OSEB TELESNO POŠKODOVANIH Po industrijski cesti v Titovem Velenju je proti jašku Preloge peljal 31. oktobra okoli 13. ure voznik avtobusa CE 109-182 Albert Razgoršek. Z nasprotne strani je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 196-976 Silvo Javor-nik. V križišču v bližini Pesja je prišlo do trčenja, pri čemer so se telesno poškodovali voznik v osebnem avtomobilu in njegovi sopotniki Ivan Ježovnik, Ivan Ži-dof in Cvikan Jovanovič. Titovo Velenje — Rdeča dvorana Smučarski sejem Bliža se zima in gotovo že razmišljate o smučarski opremi. Lahko si jo boste kupili tudi na smučarskem sejmu, ki ga bo v petek, soboto in nedeljo (14., 15. in 16. novembra) pripravil smučarski klub Velenje. Prvi dan bo sejem odprt od 15. do 19., drugi od 7. do 19. in v nedeljo od 7. do 12. Tudi na velenjskem sejmu boste lahko kupili rabljeno smučarsko in drugo športno opremo za zimski pa tudi letni šport. Seznanili vas bodo tudi, kako je treba vzdrževati opremo, na sejmu pa bo prvič sodeloval klub za vodne športe iz Titovega Velenja. Vstopnina za odrasle bo 300 din, za otroke 100 din. nas ca Petek, 7. novembra, na Radiu Velenje naslov 1. GERONIMO'S CADILLAC 2. LASER LIGHT 3. HEARTBREAK HOTEL 4. MONTEGO BAY 5. I WANNA WAKE UP WHITH YOU 6. ŠPIRIT IN THE SKY 7. I FEEL GOOD Izvajalec Modern Talking Latin Lover C. C. Catch Amazullu Boris Gardiner Doctor and the Medies Saphir Nai predlog za vstop na lestvico 1. SOLO POR TI 2. TAKE MY BREATH 3. TRUE BLUE Peter Kent in Luisa Fer- nandez Berlin Madona Moj predlog Moj naslov , MILIČNIKI SO ZAPISALI # MILIC PREREZAL JE GUME Na Tomšičevi cesti v Titovem Velenju je v noči na 27. oktober neznanec prerezal gume na osebnem avtomobilu Franca G. KRAJE IZ AVTOMOBILOV V noči na 27. oktober ne neznani storilec odvil meglenke z osebnega avtomobila Krsta M., parkiranega na parkirišču Šaleške 12. V noči na 31. oktober pa je prav tako neznani storilec ukradel rezervno kolo iz osebnega avtomobila 126 P, parkiranega na Jenkovi 19. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V restavraciji Nama v Titovem Velenju je 28. oktobra okoli 19.30 razgrajal vinjeni Milan F. Posredovati so morali miličniki, ki so vinjenega Milana zaradi suma, da bo s kršitvami nadaljeval prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do iztreznitve. To pa mu očitno ni bilo dovolj, saj se je v restavracijo Nama vrnil že 29. oktobra malo pred 14. uro, kjer se je »lotil« strežnega osebja. Ponovno so morali posredovati miličniki in kršitelja so tudi tokrat pridržali do iztreznitve. Čaka pa ga seveda zagovor pri sodniku za prekrške. POŠKODOVAN OTROK Štirinajstletni Mensad Barčič je peljal 28. oktobra okoli 20.45 s kolesom po Kidričevi cesti v Titovem Velenju. Iz Tomšičeve je peljal na Efenkovo voznik osebnega avtomobila CE 191-702 Ivan Lampred. V križišču je prišlo do trčenja pri čemer se je kolesar telesno poškodoval. OTROKA ZBIL NA PREHODU ZA PEŠCE V bližini osnovne šole Antona Aškerca v Titovem Velenju, na Jenkovi cesti, je 31. oktobra, okoli pol osmih, zbil voznik Upravičena jeza voznikov Parkirni prostor je in ni O tem, da parkirnih prostorov za tovornjake in avtobuse v Titovem Velenju praktično ni, vedo vsi, najbolj pa vozniki, ki se Pred parkiriščem bivše delovne organizacije HPH zapora in znak za dovoljenje parkiranja hkrati. morajo znajti kakor vedo in znajo. Zato je toliko bolj razumljivo, da so omenjena vozila parkirana tudi na vseh mogočih in nemogočih mestih, a konkretnih rešitev do danes praktično niso našli. Pač, odslej se sme avtobuse in tovorna vozila parkirati na parkirnem prostoru bivše delovne organizacije HPH. Toda kako, ko je prav omenjeno parkirišče, čeprav označeno z znakom za dovoljeno parkiranje avtobusov in tovornjakov, praktično zaprto z rampo in ključavnico. Na parkirišču pred Rdečo dvorano pa prometni znak, ki prepoveduje to parkiranje. Kako dolgo bo to trajalo ne vemo, vse pa kaže na to, da bodo morali vozniki teh vozil še naprej iskati črna parkirišča. Ali še bolje — v Titovem Velenju ne ustavljati, saj ne bodo vedeli, kam s svojim vozilom. (b. m.) Najboljša literarna in likovna dela so razstavili v avli poslovne enote na Rudarski cesti v Titovem Velenju Osnovna šola Ljubno ob Savinji Na osnovni šoli Šlandrove brigade na Ljubnem ob Savinji deluje pionirska hranilnica že od leta 1972. Učencem je na voljo dvakrat tedensko, v ponedeljkih in četrtkih, pod •vodstvom mentorice Stanke Slapnik pa jo vodijo učenke 7. in 8. razreda in sicer Bojana Kliner, Minka Poličnik, Barbka Zagožen, Rozika Podkrižnik, Martina Tesovnik, Nataša Hofbauer in Valerija Edel. Vpisanih je 100 varčevalcev, učenke pa pravijo, da je zanimanje za varčevanje med šolarji zaradi inflacije precej upadlo. To seveda velja za posamezne varčevalce, bolj pridno namreč varčujejo oddelčne skupnosti, ki mesečno zbirajo denar za izlete ob zaključku šolskega leta, učenci in učenke četrtega razreda pa za šolo v naravi. delež obresti pa dobijo učenci četrtega razreda za šolo v naravi. O razdelitvi obresti se učenci samoupravno odločajo na sestankih sveta pionirske hranilnice, kjer so se tudi odločili, da del privarčevanih sredstev vežejo. Ob nedav- nem dnevu varčevanja so se učenci dogovorili, kako bodo letos varčevali. Zavedajo se namreč, da varčevanje ne pomeni le varčevanje denarja, ampak sodi sem tudi zbiranje starega papirja, različne delovne akcije in podobno. Mladinsko varčevanje ir Ze 5.500 mladih varčevalcev Ljubljanska banka in s tem tudi Temeljna banka Velenje namenja veliko pozornosti mladim varčevalcem. Na območju občin Velenje in Mozirje, ki ga pokriva ta banka, deluje 20 šolskih hranilnic, v katere je vključenih 5 500 mladih varčevalcev. V mesecu oktobru so odprli novo šolsko hranilnico na podružnični osnovni šoli v Ravnah pri Šoštanju, saj želijo, da bi tudi na oddaljenih šolah razmahnili to dejavnost. V organizirano varčevanje pa bodo začeli postopoma vključevati tudi malčke v vzgojno varstvenih ustanovah. V tem šolskem letu so se odločili za pomembno akcijo. Strokovno pomoč bodo nudili šolskim hranilnicam, ki bodo prešle na bančno poslovanje s pomočjo računalnika. Banka pa pripravlja tudi različne občasne akcije, s katerimi želijo pritegniti mlade varčevalce k sodelovanju. Ob letošnjem mednarodnem dnevu varčevanja so pripravili medšolsko tekmovanje članov šolskih hranilnic za najboljše likovno in literarno delo. Na razpis je prispelo 43 literarnih in 76 likovnih del 14. šolskih hranilnic. Posebna ocenjevalna komisija je nagradila 8 literarnih in 12 likovnih del, ki so jih tudi razstavili v avli svoje poslovalnice na Rudarski cesti, kjer so si jih lahko ogledali vsi varčevalci, ki so te dni obiskovali to poslovno enoto Temeljne banke Velenje, (mz) Storil sem dobro delo Nekega petka sem s torbo na rami prihajal iz šole. Slučajno sem se sklonil, da bi pobral kamen in zagledal sem denarnico, majhno črno denarnico. Pobral sem jo in jo odprl. V njej je bilo 5000 dinarjev. Stal sem na pločniku in držal v roki denarnico z dragoceno vsebino. Nisem vedel, kaj naj naredim z denarjem. Naj stečem v trgovino in si kaj kupim, naj odnesem vse skupaj domov, ali celo pustim denarnico tam, kjer sem jo našel? Ne, to zadnje že ne, lahko bi jo našel kdo drug. Zato sem jo odnesel domov. Bil sem sam doma. Usedel sem se na kavč in premišljeval o svoji najdbi. Počasi se mi je dozdevalo, da nisem storil prav. Začela me je peči vest. Kaj, če njen lastnik denarnico že išče? Nekaj minut sem premišljeval, potem pa sem se odločil. Denarnico sem odnesel na Postajo milice. Miličnik, ki me je sprejel, me je vprašal za ime, priimek in naslov. Minilo je kar nekaj časa, ko se je pri nas oglasila starejša gospa. Ker je spraševala po meni, me je mama poklicala. Bil sem zelo presenečen, ko mi je dala veliko vrečko bonbonov. Rekla je, da sem storil dobro delo, ker sem najdeno denarnico vrnil. Matjaž Vrhkar, 7. a OŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje Sodobna bančna oprema Mednarodni dan varčevanja je bil za delavce Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje še posebej slovesen. Ravno v tem času so namreč opremili svoje enote z računalniško opremo IBM 4700. Ta jim omogoča direkten poseg v Ljubljansko banko Združeno banko, kar seveda pomeni učinkovitejše — hitrejše in točnejše poslovanje. Računalnik jim bo med dragim omogočit hitrejši pripis obresti za letošnje leto. Obljubljajo, da jih bo mogoče pripisati že prvi delovni dan leta 1987. (mz) Kaj se mi zdi pomembno Ljubezen? Mogoče to. AJi pa prijateljstvo? Z denarjem tega ni mogoče kupiti. Nisi bogat, če nimaš prijateljev. Samo denar ni dovolj. Mnogi zavidajo tistim, ki imajo veliko denarja. Pri tem pa se niti ne zavedajo, da nimajo pravih prijateljev. Dobri prijatelji so vredni veliko več kot denar. Prijateljem lahko zaupaš, se z njimi pogovoriš. Tako imaš občutek, da nisi sam. Še lepši je občutek, da si ljubljen. Biti ljubljen, ljubiti! Ljubezen, naklonjenost, spoštovanje. Se lahko to kupi z denarjem? Mislim, da ne. Tatjana Slapnik, 8. r OŠ Gornji grad Obresti razdelijo med oddelčne skupnosti, ki jih seveda porabijo za izlete, največji Učenke, ki vodijo pionirsko hranilnico na Ljubnem ob Savinji