Izhaja vsak 2etrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertii (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST NAROČNINA: Posamezna št. 35 lir tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo : tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr- ŠT. 362 TRST, ČETRTEK 3. AVGUSTA 1961, GORICA LET. X. ZBOROVANJE SLOVENSKIH ŽUPANOV, POKRAJINSKIH IN OBČINSKIH SVETOVALCEV Slovenci ponovno zavzeli stališče do važnih problemov Bodimo enotni, kadar gre za stvari, ki so vsem skupne - Zborovalci odobriti štiri resolucije - Modrovanje, ki nas ne more prepričati Naši bralci so že iz dnevnega tiska zvedeli, da so v nedeljo, 30. julija, v Trstu zborovali slovenski župani, pokrajinski in občinski svetovalci ter ponovno razpravljali o raznih vprašanjih, ki neposredno zadevajo vso slovensko manjšino, živečo v mejah italijanske republike. Zborovalci so po obširni razpravi odobrili štiri resolucije, v katerih so zavzeli stališče do tistih problemov, ki so danes v središču zanimanja naše javndsti. Ti problemi so: pravkar odobreni zakon o ureditvi slovenskega šolstva, popis prebivalstva po narodnosti, ustanovitev samoupravne dežele s posebnim statutom Furlanije - Julijske krajine in množično ter načrtno naseljevanje istrskih beguncev v slovenske kraje. EDINO PRAVILNA OBLIKA SKUPNEGA DEL \ Povsem pravilno se nam zdi, da so se slovenski župani, občinski in pokrajinski svetovalci, ki jih je naše ljudstvo izvolilo v razna upravna telesa, pričeli v zadnjem času nekako redno sestajati na skupnih zborovanjih ter pretresati vprašanja, katera so vsem pripadnikom manjšine skupna, pa naj prebivajo v mestnih občinah, kot sta Trst in Gorica, ali pa v najbolj zakotni vasi Beneške Slovenije. Takšna zborovanja bi za slovenske župane in svetovalce na Tržaškem ne smela biti pravzaprav nič novega, temveč bi morala biti, le nadaljevanje in utrditev določene oblike skupnega dela, ki se je Začelo kmalu po podpisu londonskega sporazuma iz oktobra 1954. leta. Toda pri tem moramo vendarle ugotoviti dvoje. Najprej ie treba poudariti razveseljivo dejstvo, da so na takšno obliko skupnega dela pristali tudi slovenski župani in svetovalci iz go-riške in videmske pokrajine, kar je povsem pravilno, saj je slovenska manjšina v Italiji enota, ki se ne sme sama cepiti na dva dela in morda še več. Ugotoviti pa je tudi treba, da so se od takšne oblike skupnega dela v zadnjih mesecih odtegnili svetovalci, ki so organizirani v Slov.' demokratski zvezi, oziroma so bili izvoljeni na njenih kandidatnih listah. Ta njihov preokret je za preprostega človeka naravnost nerazumljiv, ker je znano, da je vodstvo omenjene politične organizacije še v prvem letošnjem tromesečju živo sodelovalo pri u-stanovitvi skupnega odbora strank in političnih gibanj, v katerih so organizirani Slovenci in ki sc zanimajo za manjšinsko problematiko. Ce ta organizacija — se sprašujejo ljudje — sodeluje, oziroma je pripravljena sodelovati z drugimi strankami na politični ravni, kako je mogoče, da je kar iznenada odsvetovala svojim občinskim svetovalcem u-deležbo in sodelovanje na zborovanjih slovenskih županov in drugih občinskih svetovalcev, kjer sploh ne prihaja v poštev strankarska pripadnost posameznih udeležencev? Gre vsekakor za pojav, ki ga kot odločni poborniki sloge in enotnosti vse manjšine, kadar gre za njene najosnovnejše pravice in koristi, nikakor ne moremo razumeti in še manj odobravati. Upamo in želimo pa, da se bo tudi ta zadeva prej ali slej razčistila, kajti prepričani smo, da si mnogi svetovalci SDZ sami ne znajo pojasniti vzrokov »nove linije«, ki je morda delo nekaterih zasebnikov izven organizacije, o katerih pa je znano, da zasledujejo predvsem svoje zasebne koristi in pri tem izkoriščajo dobro vero in svetovnonazorsko prepričanje ljudi, na katere imajo zaradi svojega službenega ali stanovskega položaja določen vpliv. O ŠOLSKEM ZAKONU Kot smo že omenili, so zborovalci v nedeljo sprejeli štiri resolucije, v katerih so zavzeli stališče do štirih problemov. O šolskem zakonu, ki ga je parlament že odobril, so med drugim poudarili, da je pomanjkljiv, »ker ni njegova veljavnost raztegnjena tudi na videmsko pokrajino, kjer živi dobršen del« slovenske narodnostne manjšine. Zakon je nadalje zato pomanjkljiv, ker »dopušča s svojimi nejasnimi formulacijami tolmačenja, ki so lahko v škodo slovenskemu šolstvu«, ker »v zadostni meri ne upošteva njegovega posebnega značaja« in ker ne nudi šolnikom, ki so že dolgo let v službi, »olajšav, da svoj položaj uredijo«. Resolucija na koncu poziva vlado in parlament, naj poskrbita, da se sprejmejo »vsi tisti zakoni, ki so potrebni, da se bo 6. člen ustave mogel dejansko izvajati. Zborovalci nadalje pozivajo pristojne organe, naj poskrbijo, da se že odobreni zakon objavi v Uradnem listu in da se izdajo še dodatni zakoni, ki bodo odpravili sedanje pomanjkljivosti. Popis prebivalstva, avtonomna dežela, naseljevanje Resolucija o popisu prebivalstva po narodnosti predvsem ugotavlja, da so v naših krajih še »žive posledice fašističnega raznarodovanja in da še obstajajo diskriminacije do slovenske manjšine«. Nato poudarja, da »republiška ustava in mednarodne pogodbe priznavajo narodnim manjšinam pravice ne glede na število njihovih pripadni kov« in da »predlagani sistemi popisovanja ne bi dali stvarne slike o številu Slovencev v Italiji«. Zato so zborovalci izjavili, da »v sedanjih pogojih odklanjajo popis po narodnosti ali jezikovni pripadnosti«. Tretja resolucija obravnava vprašanje samoupravne dežele Furlanije-Julijske krajine. Slovenski župani in svetovalci so ta problem pretresali le kot predstavniki manjšine. Izrekli so se za čimprejšnjo ustanovitev nove avtonomne edinice, ker pričakujejo, da bo ta »omogočila tudi ureditev vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji«. Hkrati so postavili zahtevo, naj se v »ustavni zakon o ustanovitvi avtonomne dežele vnesejo tudi določila, ki jih predvidevata člena 3 in 6 ustave in ki bodo v skladu z besedilom in duhom Posebnega statuta londonskega sporazuma«. Nekoliko daljši komentar zasluži četrta in zadnja resolucija, ki govori o množičnem naseljevanju italijanskega življa v slovenske kraje. O tem izredno važnem vprašanju smo v listu mnogokrat pisali, vendar se moramo k njemu spet vračati, ker postaja čedalje bolj aktualen. To na žalost zelo u-činkovito obliko raznarodovanja manjšin skušajo v zadnjem času zagovarjati in o-pravičevati tudi najvišji predstavnik italijanske vlade. Tako je na primer ministrski predsednik Fanfani ob obisku v Trstu izjavil našim županom, da italijanska ustava daje vsakemu državljanu pravico, da lahko svobodno določi svoje bivališče v kateremkoli kraju države. Zato naj bi bila naša zahteva, da se onemogočita gradnja novih stanovanj in naseljevanje italijanskega živ-! lja v slovenskih krajih, v kričečem nasprot i ju z ustavo. Enake misli je v zvezi z Južnim Tirolom prejšnji teden izrazil v intervjuju za nemško televizijo notranji minister Mario Sčelba, ki je celo dodal, da bi se ustanovili nekakšni »nacionalni parki« (ta beseda sc navadno uporablja za ozemlje, na katerem živi kakšna redka vrsta živali), če bi pripadnikom večinskega naroda onemogočili, da se naselijo na manjšinskem ozemlju. (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A Fanfani in Segni v Moskvi Medtem ko pišemo, se v Moskvi nadaljujejo razgovori med sovjetskimi in italijanskimi državniki. Ministrski predsednik Fanfani in zunanji minister Segni sta s spremstvom prispela v sovjetsko prestolnico v sredo, kjer so ju sprejeli predsednik Hru-Ščev in njegovi najožji sodelavci. V pozdravnem govoru je sovjetski predsednik med drugim poudaril, da med obema državama ni »spornih vprašanj, ki bi lahko ovirala razvoj dobrih odnosov med Italijo in Sovjetsko zvezo in mirno ter uspešno sodelo- Anglija in Evropsko skupno tržišče Skoraj vsi politični opazovalci na Zahodu dajejo velik poudarek dejstvu, da je vlada Velike Britanije pred dnevi sklenila zaprositi za sprejem med države, članice Evropskega skupnega tržišča. Nekateri opazovalci celo zatrjujejo, da gre naravnost za »zgodovinski dogodek«, ker se je Velika Britanija na ta način odpovedala svoji o-samljenosti in izrazila voljo, da ss vključi v sklop 6 evropskih držav, s katerimi je pripravljena deliti isto usodo. Ce bo prošnja Velike Britanije sprejeta, kar bo odvisno od bodočih pogajanj, je že danes gotovo, da Evropsko skupno tržišče, oziroma njegove države — članice ne bodo imele le gospodarske koristi, temveč se bodo utrdile tudi njih politične zveze. Ministrski predsednik Macmillan je v tej ?vezi izjavil, da bo vstop Velike Britanije v EST odvisen od pogajanj, pri katerih bo treba upoštevati poseben položaj, ki ga Velika Britanija zavzema v sklopu držav Bri tanske skupnosti narodov (Commonvvealt), in tudi obveznosti do držav, članic tako imenovanega Področja svobodne izmenjave, ki je bilo ustanovljeno prav na pobudo Velike Britanije. Ne glede na globoke gospodarske in politične posledice, ki jih bo imel ta britanski J sklep, lahko že danes ugotovimo, kako jc Velika Britanija že zdavnaj nehala biti tista ogromna velesila, ki je nekoč neovirano gospodovala na svetu. Modrost angleške politike je v tem, da sedaj sami prbnava novo stvarnost in se temu primerno ravna. vanje«. Izrazil je tudi željo, da bi razgovori pripomogli k boljšemu poznavanju stališč obeh vlad, kar bi koristilo miru na svetu. V odgovoru se je Fanfani zahvalili za vabilo, da odposlanstvo italijanskih državnikov obišče Sovjetsko zvezo, in poudaril, da je bilo vabilo predvsem zato sprejeto, ker »se ni hotela zamuditi nobena prilika, da se brani in utrdi mir, se pravi tista dobrina, ki jamči gmotni in moralni napredek vsakega naroda«. Sovjetsko-italijanski razgovori so se pričeli še isti dan in so trajali več kot tri ure. Zdi se, da so predmet razprav bila zlasti vprašanja Berlina, razorožitve in kolonializma. Hruščev ie baje Fanfani ju in sodelavcem obrazložil, da je Sovjetska zveza trdno odločena še letos podpisati mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, kar bo imelo, kot znano, znatne posledice zlasti za bivšo nemško prestolnico. Italijansko odposlanstvo bo ostalo v Sovjetski zvezi do sobote. V tem času bo obiskalo tudi Leningrad. —0— Zaradi petroleja mu grozijo Predsednik italijanske petrolejske družbe ENI ing. Mattei je v zadnjem času postal mednarodna osebnost. S svojimi posegi na naftna področja na Bližnjem Vzhodu in v Sahari je začel razburjati tudi diplomatske kroge. Očitajo mu celo, da skrivaj podpira odpor Alžircev in Tunizijcev proti Franciji, da bi izpodrinil od saharskih petrolejskih vrelcev francoske družbe. Francoski nacionalisti mu seveda te poteze zelo zamerijo in celo grozijo s smrtjo. Pred nekaj dnevi je prejel od podtalne organizacije OAS (Organisation Armee Secrete) nismo, v katerem ga opozarjajo, da jc lista organizacija obsodila njega in vso njegovo družino na smrt »zaradi protifrancoskega delovanje njegove petrolejske družbe v Afriki in na Vzhodu«. Skrivna organizacija mu tudi piše, da se eden izmed zarotnikov že nahaja v Rimu, da izvrši obsodbo, če ne bo takoj prenehal s svojo akcijo, ki škoduje Franciji. Slovenci ponovno zavzeli stališče • NEDELJA, 6. avgusta ,ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski zbori'; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Vedež«, pravljica (Fr. Sal. Finžgar), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Ansambel Silva Tamšeja; 17.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Polka je ukazana, tla so namazana« (Lojzka Lombar); 22.00 Nedelja v športu. • PONEDELJEK, 7. avgusta, ob; 18.30 Iz del avtorjev Julijske krajine — Luigi Dallapicola: Rences-vals (Trije samospevi), Goethe Lieder za sopran in tri klarinete; 18.50 Koncert pianistke Silve Hrašo vec i— Na sporedu so Škerjančeve, Tomčeve in skladbe Ljadowa; 19.30 Znanost in tehnika — Miran Pavlin: Sodobna raketna goriva; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Richard Strauss: »Kavalir z rožo«, opera v treh dej. 1. in 2. dejanje. Izvaja Filharmonični orkester in zbor dunajske Državne opere. Približno ob 21.45 »Nove knjige in izdaje«. ■ TOREK, 8. avgusta, ob: 18.30 Schwerdt: Simfonija. Orkester RTV Ljubljana vodi Uroš Prevoršek; 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino (dr. G. Demšar); 21.00 Za kulisami II. svetovne vojne — Saša Martelanc: »Japonska na predvečer katastrofe«; 21.30 Richard Strauss: »Kavalir z rožo«, opera v 3 dej. Tretje dejanje. • SREDA, 9. avgusta, ob: 13.30 Z glasbenih festivalov; 19.05 Koncert basista Ettora Gerija, pri klavirju Pieretta Tamanini — Uspavanke raznih narodov; 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih: »Ulici Gavardo in Cancellieri«; 21.00 »Veseli vladar«, veseloigra v 3 dej. (J. Howard Paine -Irving Washington - Mirko Javornik), igrajo člani Radijskega gledališča. • ČETRTEK, 10. avgusta, ob: 13.30 Godalni orkestri; 19.10 Folklora z vsega sveta; 19.30 Na vakance, beležke študentom na počitnicah; 21.00 Znani dirigenti: John Barbirolli Haydn: Simfonija št. .96 v D duru, Rimski-Korsakov: Španski capriccio op. 34, Debussy: Preludij k Faunovemu popoldnevu, Cha- , brier: Španija. Približno ob 21.35 Književnost: »Fausta Cialente in njen roman Ballata levantina« (Fr. Jeza); 22.10 Umetnost — Miran Pavlin: »Misli ob beneški razstavi Arte e contemplazione«. • PETEK, 11. avgusta, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.303 Gershwin: Porgy in Bess; 18.55 Mirkovi samospevi; 19.30 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Porod južnoameriških držav pred 150 leti«; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.15 Koncert operne glasbe. • SOBOTA, 12. avgusta, ob: 13.303 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45 Bojan Adamič in njegov orkester; 15.30 Tržaški obiski: »Sv. Križ«; 18.30 Iz del slovenskih avtorjev: Primož Ramovš: Druga suita za klavir, Adagio non troppo za harfo, Sonata za klarinet in klavir, Scherzo za klavir in orkester; 19.00 Operne uverture in medigre; 19.30 Žena in dom; 20.40 Zbor slovenske filharmonije; 21.00 »Kapitan«, radijska drama (Hans Ditlev - Desa Kraševec), igrajo člani RO. TEDENSKI KOLEDARČEK 6. avgusta, nedelja: 11. pobink., Spreobr. Gosp 7. avgusta, ponedeljek: Kajetan, Albert 8. avgusta, torek: Cirijak, Miran 9. avgusta, sreda: Janez 10. avgusta, četrtek: Lovrenc 11. avgusta, petek: Suzana, Aleksander 12. avgusta, sobota: Klara ČESTITAMO! Pred kratkim je na vseučilišču v Rimu z uspehom položila diplomski izpit iz leposlovja gdč. Breda Budal iz Trsta. Za uspeh ji iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 (Nadaljevanje s 1. strani) Takšno modrovanje predsednika Fanfa-nija in ministra Scelbe bo morda prepriča- lo kakšno nepoučeno osebo, a nikakor ne more prepričati ljudi, ki količkaj poznajo lazmere in zlasti manjšinsko problematiko. Slovenski župani in svetovalci so povsem pravilno v resoluciji ugotovili, da pri tem vprašanju ne gre za svobodno kretanje posameznih državljanov po državnem ozemlju, temveč za množično in načrtno naseljevanje istrskih beguncev v nekdaj popolnoma slovenskih krajih. Da ne gre za svobodno kretanje, je najzgovornejši dokaz dejstvo, da se stotine in stotine stanovanj zidajo z državnim denarjem in da mnogi begunci gredo stanovat v nova in od mesta oddaljena naselja proti svoji volji. In v potrditev resničnosti svojih trditev imamo končno mnoge izjave od- govornih osebnosti, ki že leta zatrjujejo, da je treba s pomočjo istrskih beguncev narediti močan jez na vzhodni meji države. Taka nasilna oblika raznarodovanja ima morda trenutno določene uspehe, toda. zgodovina uči, da je konec koncev vendarle jalova in da ima od nje največjo škodo le raznarodovalec. Zato same koristi države zahtevajo, da se izpolnijo želje manjšin, ki ne zahtevajo nič drugega, kot da se izvedejo in spoštujejo določila ustave in mednarodnih po-godb, kajti le tako se bodo manjšine čutile varne in bodo zaščitene v svojem obstoju ter bodo ostale lojalne do države, v kateri prebivaj C. Prav zadnji dogodki dokazujejo, da katerakoli drugačna pot vodi v iredentizem, * katerim so pa nujno povezani mednarodn1 spori in nasilje. TARDINIJEV NASLEDNIK Včeraj popoldne so pokopali truplo umrlega vatikanskega državnega tajnika kardinala Dominika Tardinija v cerkvici karmeli-čanskega samostana v kraju Vetralla pri Vi-terbu. Kardinal ni hotel nobenih slovesnosti pri pogrebu. Vse svoje imetje je zapustil Cerkvi in dobrodelnim zavodom, katere je sam ustanovil. Najbolj pri srcu so bile visokemu diplomatu sirote »Vile Nazaret«, za katere je tudi po svoji smrti prav po očetovsko poskrbel. Takoj po smrti so se začela ugibanja, koga bo papež imenoval za državnega tajnika. V diplomatskih krogih navajajo že dolgo vrsto imen za Tardinijevega naslednika. Po mnenju nekaterih ima največ izglcdov kardinal Marella. Za druge predstavlja milanski nadškol kardinal Montini kandidata z največ točkami. Montini pozna ustroj vatikanske diplomacije do potankosti, ker je več let skupaj s Tardinijem upravljal državno tajništvo. Ni pa izključeno, da bo papež imenoval na tako visoko mesto enega izmed mlajših prelatov, tudi če ni kardinal. JUŽNI TIROLCI O NAS »Dolomiten« objavlja v sobotni številki daljši članek o položaju Slovencev v Italiji. V članku se bavi s posvetovanjem in sklepi slovenskih županov ter pokrajinskih in občinskih svetovalcev, ki so bili nedavno sprejeti v Trstu. Primerja položaj nemške in slovenske manjšine in dostavlja, da je doslej jugoslovansko časopisje bolj malo omenjalo dogodke na Južnem Tirolskem. Vendar pa da to stališče še ne pomeni, da ne bi bil položaj primorskih Slovencev podoben onemu v bocenski pokrajini. Dnevnik priporni- O VI CE Predor skozi Montblanc Žc več mesecev grmi in odmeva v drobovju najvišje evropske gore Montblanc (4810 m). Pod gorskim velikanom gradijo 12 kilometrov dolg predor, ki bo vezal z moderno avtomobilsko cesto Italijo in Francijo. V začetku lanskega leta se je za-iilo v gorske boke 380 delavcev s francoske strani in 500 z italijanske. Prav te dni sta obe skupini prodrli do Polovice odmerjene proge, po tri kilometre z Vsake strani. To ogromno delo zahteva Ipsti tehnične spretnosti in mnogo žrtev za prodiranje v rovu se uporablja sto ton težak oven »Jumbo«, ki buta v (skalovje ter vsak dan prebije po tri metre stene. Delav-ci pa morajo potem spravljati na prosto na stotine ton materiala. Nevarna dela v predoru so že do danes terjala sedem smrtnih zttev. Razstreljevanja in usadi so pa težko r an’ 1 nekaj stotin kopačev. Zgodilo se 1° ,UCI’ c*a ie strela udarila v električne žice izven predora; tok je stekel po vodu v notranjost m je predčasno vžgal razstrelil-hc naboje, ki so ranili delavce Medtem ko se delavci borijo z goro, pa zc cvetejo kupčije pred predorom, še pred remi leti J? znašala cena za en kvadratni meter zemljišča v Chamonixu deset novih •rankov. Danes je narastla na sedemdeset , tem kraju, ki bo izhodiščna točka pre-c'°ra, rastejo hoteli kot gobe po dežju. Roth-schildova banka gradi razkošne stavbe, ker ''ačuna, da bo postala cesta pod Montblan-com prva turistična prometna žila na svetu. nja, da je bil Bočen še do leta 1918 stoodstotno nemško mesto, danes pa je njegova narodnostna slika zelo spremenjena. Podoben položaj, pravi člankar, je tudi na Tržaškem ozemlju. Na osnovi podatkov, ki pa še niso popolni, se je naselilo na omenjenem ozemlju 75.000 Italijanov v zadnjih petnajstih letih. Za nova naselja in za podpore priseljencem je italijanska vlada dala na razpolago v mesecu marcu zopet tri milijarde in pol lir. Narodnostna sestava slovenskega ozemlja se zatorej umetno spreminja. Zato je docela abotno, če se kak minister sklicuje na ustavne določbe, da se sme državljan naseliti, kjer se hoče. V obeh primerih, tako na Tržaškem kot v bocenski pokrajini, gre za umetno naseljevanje z milijardno podporo države. In to je nekaj povsem drugega kot govoričenje o pravici svobodnega gibanja. GREBEN JIM RASTE Novofašistično gibanje, ki se skriva pod različnimi imeni, je začelo v Italiji dvigati svoj glas. Najbolj raste greben fašistom v beneški pokrajini. V Benetkah so začeli kar z bombnimi atentati. Prejšnji petek so vrgli bombo v stanovanje nekega bivšega partizana. Za srečo ni povzročila dosti škode. V četrtek so pa podložili peklenski stroj pod spomenik padlim partizanom v parku v Benetkah. Spomenik se je kar sesul, tako močno je bilo razstrelivo. Policija je priprla dvajset oseb, ki so vpisane v skrajno desno stranko misinov. Občinski svet v Benetkah je sklenil, da postavi takoj nov spomenik. PROTI CESTNIM PIRATOM Vedno bolj številne smrtne nesreče na cestah, katere povzročajo neprevidni vozači in ki čestokrat tudi pobegnejo in puste svoje žrtve v mlaki krvi, so začele hudo skrbeti vso javnost. Taki cestni pirati se nič ne brigajo za zakonske predpise, ker se po navadi kazni odmerjajo le pogojno, sc ne vpisujejo v kazenski list in odpirajo še druga številna vrata, da se kazni omilijo in se jih pocestni neprevidneži prav nič ne boje. Te dni je dal socialistični poslanec Berlin-guer duška javnemu mnenju s svojim predlogom v poslanski zbornici. Poslanec zahteva, naj se vse predvidene kazni potrojijo in tudi vse vpišejo v kazenski list. Tak zakon bi imel za posledico, da se odvzame vozniška izkaznica in da se odgovornim za cestne nesreče onemogoči tudi dostop v javne službe. Morda bodo novi ukrepi pomagali, da se bodo vsaj pešci počutili varne na cestah. Kdo Je Habib Burgiba Odkar je Francija segla leta 1820 po pokrajinah v severnoafriškem gorovju Atlas, ni tam več miru. Te dežele, znane jrod skupnim arabskim imenom »El Maghreb«, imajo zelo slavno preteklost. Tu je stala zgodovinska Kartagina, ki je poslala Hanibala čez Alpe v Italijo; na tleh sedanje Alžirije in Tunizije se je razcvetela poznorimska kultura; arabski kalilati so oplajali znova in znova pridobitve Apuleja, Tertulijana, sv. Avguština in drugih blestečih duhov iz teh krajev. Usedline teh prepletajočih se elementov se še danes kažejo v prebivalcih Magh-reba, katere pa nam je evropska kolonialna politika vedno prikazovala le kot barbare, ki se jih da ukrotiti samo s tujsko legijo. Kolonialisti so se bridko ušteli. Eno stoletje so izkoriščali podložno zemljo. Misijonarji, zlasti Lavigerijevi Beli očetje, so tudi v Atlas in v Saharo ponesli evangelij o ljubezni in svobodi. Zrastel je mladi rod, ki se je učil pri njih in je danes vzel v svoje roke usodo rojakov. Med njimi je tudi Habib Burgiba, predsednik republike Tunizije. Ta mož, ki združuje v sebi zapadno kulturo z vročekrvnim sentimentalizmom prednikov, teži po vodstvu severnoafriških arabskih rodov, še pred nekaj tedni zapadnjaško usmerjen je iznenada popolnoma spremenil svojo politiko. Habib Burgiba se je rodil leta 1903 v revni nomadski vasi Monastir, 200 km južno od Tunisa. V rodnem kraju je spoznal bedo arabskih pastirjev, čeprav sam izhaja iz družine bejevega častnika. Sedem otrok je bilo in Habib je bil od vseh najbolj nadarjen. Najprej je obiskoval arabske, nato pa francoske srednje šole v Tunisu. Oholega francoskega pritiska v domovini ni mogel prena- šati. Vpisal se je v nacionalno arabsko stranko »destour«. Nato je šel študirat na pariško Sorbonno pravo in politične vede. Dvajsetletnega študenta je pa bolj mikal oder, kakor pa suhoparno pravo. Kot igralec se ni obnesel, pač pa je med kulisami srečal svojo bodočo ženo Matildo Lorrain. šest let kasneje se je kot odvetnik vrnil z družino v domovino. Z mladimi tovariši je brž sprevidel, da stranka »destour« propada pod starokopitnimi voditelji. Leta 1934 je prevzel vodstvo prenovljene stranke. V borbi za svobodo S jrosegom v politiko so se pričela tudi njegova dolgoletna romanja iz ječe v ječo. Pred drugo svetovno vojno so Francozi internirali Burgibo v nekem gradu pri Marseillu. Leta 1942 so ga Nemci osvobodili in poslali v Tunis misleč, da bodo naredili iz njega svojega kolaboracionista. Burgiba se je pa zavedal, da je osvoboditev domovine le na strani zmagovalcev. Po drugi svetovni vojni pa še ni napočila ura svobode za Tunizijce. Njih voditelj ali »prvi borec za svobodo«, kot ga imenujejo rojaki, je sedel več v ječi kot v svoji pisarni; trinajst let vsega skupaj. Toda 25. julija 1957 je ustavo-dajna skupščina proglasila republiko in imenovala Burgibo za predsednika. V najtežavnejših trenutkih zna Burgiba s prodornim pogledom in z grmečo besedo potegniti množice za seboj. Tuniško ljudstvo ga skoraj časti kot drugega preroka. Ženske, katerim je pred dvema letoma izbojeval enakopravnost, so njegove najbolj vnete privrženke. Novi arabski voditelj ima za seboj ljudstvo in dvoje temeljnih sposobnosti: osebno hrabrost in politično spretnost; proti temu pa ne prevladajo niti tanki. T'/s uh I s v f/ n NAD 200 MILIJONOV POSOJILA TRŽAŠKI OBČINI V torek je bila na tržaškem županstvu podpisana pogodba, na osnovi katere je mestna občina prejela od Tržaške hranilnice 212 milijonov in 573 tisoč lir posojila. Od te vsote je 84 milijonov določenih za nakup zemljišč pri Sv. M. M. Spodnji, kjer bodo zidali ljudske hiše, 83 milijonov in pol pojde za nakup tovornjakov in drugih naprav za odnašanje smeti, ostali denar pa bodo v glavnem potrošili za izpopolnitev občinskih garaž na drevoredu Miramar. Milje: ZANIMIVO SLIKARSKO TEKMOVANJE Miljska občina je s sodelovanjem ustanove Endas priredila v nedeljo zanimivo slikarsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 55 umetnikov s Tržaškega, Goriškega in iz videmske pokrajine. Slikarji so morali do 17. ure izročiti ocenjevalni komisiji dela s kakšnim miljskim motivom. Žirija, v kateri je bil tudi naš slikar Lojze Spacal, ie prvo nagrado (70 tisoč lir) dodelila slikarju Mocchiuttiju, drugo nagrado (50 tisoč lir) pa umetniku Brumattiju. Osmo nagrado je prejel slikar Černigoj, trinajsto pa Palčič. Šempolaj: SPOROČILO JUSARJEM Občinski odbor v Nabrežini sporoča vsem jusarjem iz šempola j a, Praprota in Trnovce, naj čimprej plačajo vsoto, ki jim je bila določena v zvezi z ureditvijo jusar-skih zemljišč. Odbor jih hkrati opozarja, naj do 30. septembra zaprosijo za vključitev v seznam posestnikov, med katere se bodo omenjena zemljišča razdelila. Kdor bo zamudil ta rok, bo moral plačati najemnino za štiri leta, medtem ko bodo ostali poravnali le najemnino za leti 1959 in 1960. Dokler sc ta zadeva ne uredi, je tudi prepovedano sekati drva na jusar-skih zemljiščih. štivan: DELA V TOVARNI PAPIRJA V tovarni papirja in zlasti pri podjetjih, ki gradijo nova poslopja za papirnico, je sedaj zaposleno precejšnje število delavcev. Večina domače delovne sile se seveda zanima, da bi dobila stalno zaposlitev v tovarni, saj se dobro zaveda, da se bodo gradbena dela prej ali slej zaključila, in se zato boji, da bo ostala brez dohodkov. Od delavcev pa smo zvedeli, da vodstvo tovarne domače delovne sile ne jemlje toliko v poštev, kot bi bilo pričakovati. Pri tem se povečini izgovarja, da potrebuje predvsem strokovno usposobljene moči, ki pa jih na področju naše občine in sploh na Tržaškem baje ni. Pred kratkim pa se je zgodilo nekaj, kar postavlja v dvom zgornje trditve. Ravnateljstvo tovarne je odpustilo z dela osem domačinov prav na dan, ko so prestali dvomesečno preizkušnjo in bi morali postati stalni. Nenadni ukrep jih je hudo prizadel zlasti zato, ker jim niso povedali vzroka, zaradi katerega so bili odslovljeni. Ti delavci niso sicer opravljali nobenega takšne ga dela, ki bi zahtevalo posebno strokovno znanje, in so, kot pravijo tudi drugi, vestno izvrševali svojo dolžnost, saj ni bilo nobenih pritožb, ko so isto delo opravljali pod podjetjem, ki je imelo ta dela v zakupu. Ravnanje vodstva tovarne je toliko bolj čudno, ker so na mesta odpuščenih delavcev prišle osebe, ki povečini niso iz naših krajev. Prav bi bilo, če bi se ta zadeva čimprej pojasnila. SO ŽE ZACELI Organizacija Julijska krajina in Dalmacija je že začela rovariti proti uzakonitvi slovenskih šol. Njen podtajnik, menda pater Flaminij Rocchi, je zbral podatke o stanju slovenskih šol in analizira posamezne člene Na koncu razmotrivanj, katera je objavil dopisni urad iste organizacije, se oče Flaminij čudi, da bodo na slovenskih šolah nastavljeni celo slovenski sluge in nadzorniki. V drugi točki se ne more dovolj načuditi, da se bo smela tudi za skupino desetih šolarjev odpreti slovenska šola, ki sedaj obiskujejo »svobodno in najbolj demor kratično krajevno italijansko šolo«. Dopisni urad »Italia« pa piše v svoji 83. številki, da »demokratična italijanska država jamči svobodno izbiro šol« in da »država ne dela nobene razlike med učenci italijanskih ali manjšinskih šol«. Človek res ne ve, ali oče Flaminij ne bere italijanskega tiska ali pa »Italia« ne pozna podtalnega rovarjenja šovinističnih organizacij. PRIMORSKE PRIREDITVE Ves ta teden prirejajo v Kopru, Portorožu, Ižoli, Piranu in v Ankaranu II. festival jugoslovanske folklore. Nastopajo plesne skupine iz Slovenije, Istre, Bosne, Srbije, Makedonije, Dalmacije in Slavonije z značilnimi narodnimi plesi. V četrtek bo predvajal v Kopru ljudske pesmi in plese kubanski državni ansambel. V soboto bosta pa zaključna revija in prenos za evrovizijo. Bogastvo jugoslovanske folklore v plesu, pesmi in narodni noši privablja v slovensko Istro tudi mnoge tujce. MSGR. ALBIN KJUDER — APOSTOLSKI ADMINISTRATOR Danes že pokojni državni tajnik kardinal Tardini je 17. julija t. 1. poslal msgr. Albinu Kjudru, župniku v Tomaju na Krasu in dosedanjemu delegatu za slovenski del tržaško-koprske škofije, odlok, s katerim ga je sv. oče imenoval za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske in reške škofije. Dolžnosti in pravice apostolskega administratorja v slovenskih delih omenjenih škofij sta doslej izvrševala msgr. dr. Mihael Toroš in ljubljanski Škof msgr. Anton Vovk. Novi, apostolski administrator ima vse pravice rezidencialnega škofa. V svoji prvi okrožnici se msgr. Kjuder zahvaljuje apostolskemu administratorju v Novi Gorici dr. Torošu za veliko zaupanje, ker ga je v Rimu predlagal za to mesto. Kot novi administrator pozdravlja vse duhovnike in vernike obeh zaupanih mu okrožij. Zvedeli smo, da bo msgr. Kjuder vsaj začasno še ostal v Tomaju, kjer že dolga leta opravlja svojo dušnopastirsko službo. Vsi prijatelji in znanci ter tudi naš list si dovoljujejo izreči g. apostolskemu administratorju prisrčne čestitke za visoko imenovanje z željo, da bi odgovorno breme krepko nosil. IZ KAPUCINSKE ILIRSKE PROVINCE V mesecu juliju je poteklo imenovanje kapucinskemu provincialu ilirske province o. Odilu Mekindi iz Cerknice. Za novega provinciala so zbrani kapucinski delegati imenovali Hrvata o. Alojzija Novaka. Za glavnega definitorja redovne province pa so izvolili magistra novincev v Sv. Križu na Vipavskem o. Rudolfa Štrucla iz Hajdine. Za definitorja je bil tudi imenovan naš rojak iz Sovodenj na Goriškem o. Avguštin Cijan, ki je trenutno profesor na kapucinski gimnaziji v Osijeku na Hrvatskem. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU priredi v nedeljo, 6. avgusta, ob 20.30 na »Stadionu prvi maj« »VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV« v izvedbi folklorne skupine »Tancc«, iz Skopja. Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20 ter dve uri pred pričetkom prireditve pri blagajni na stadionu. ŠT. PETER SLOVENOV Vse kaže, da so se nekatere naše občinske uprave vendarle zganile ter začele skrbeti in popravljati ceste. Pri nas je začelo podjetje Jaconcig asfaltirati cesto iz št. Petra v Ažlo. Pot bo lepa in široka. Zginili bodo tudi nekateri ovinki, ki so bili doslej tako nevarni za cestni promet. Tudi v Sovodnjah že pripravljajo delovišča, ki bodo začela s cestnimi deli na cesti Sovodnje - Matajur. Upamo, da bodo tudi s popravili pohiteli in da nas ne bo prej prehitela zima. Pri Stupici se je pa Tehnični urad iz Vidma lotil urejevanja rečne struge v Nadiži. Ob neurjih in poplavah je naraslla voda in trgala ter odnašala rušo še tistih nekaj bornih njivic, ki dajo ljudem nekaj krompirja in sirka. Ureditev hudourniških strug je še tudi drugod potrebna, a kaj hočemo, milijoni so za druge stvari, za potrebe jih pa ni. ŽABNICE Večkrat so se slišale pritožbe, da se v naši dolini zelo slabo sliši slovenska tržaška radijska postaja. Pred nekaj dnevi smo pa opazili tehnično osebje tržaškega radia, ki je pregledovalo našo okolico in proučevale možnost, da se odpravijo te napake, že čez nekaj mesecev nameravajo postaviti nekje med žabnicami in Trbižem relejno ojačeval-no postajo. Poslušalci radijskih oddaj so z veseljem sprejeli to novico. GRMEK Po naših vaseh se ljudje neprestano pritožujejo o slabih cestah, o neurejenih hudournikih, o slabem gospodarskem stanju, izseljevanju in še o stoterih drugih nadlogah, ki jih tarejo. Malo se pa govori o slabem stanju naših kmečkih hiš, ki so ostale take, kot so bile pred sto leti. Novih ne zidajo, starih GORIŠKI OBČINSKI SVET V torek zvečer se je goriški občinski svet zbral na pivo redno sejo. Svetovalce je ča kal obširen dnevni red, ki je predvideval tudi 642 milijonov lir stroškov. V prvi vrsti gre za posojilo 100 milijonov lir, ki so potrebni za zgradnjo zavoda bolniških strežnic. Zavod bo stal v ulici Vittorio Veneto in bo pravzaprav last bolniških sester, ki so imele v oskrbi staro bolnišnico v ulici Brigata Pavia. Drugi večji izdatek, približno 25 milijonov lir, je namenjen asfaltiranju in tlakovanju nekaterih mestnih ulic; nekaj nad pol milijona lir bo šlo za popravila štandreške cerkve; 4 milijone za telovadnico blizu kapucinov; 70 za povečanje mestne palače; 330 milijonov za razširjenje vodovodnih naprav v novih mestnih ulicah. Manjše vsote so potrebne za kritje stroškov, ki spadajo v skrb občine, kakor kurjava v šolah, dodatek za mestno knjižnico, socialni poviški mestnih uslužbencev in podobno. Svetovalci so razpravljali tudi o imenovanju nekaterih ulic v mestni četrti na Livadi. Pri tej točki moramo pripomniti, da so to bolj poljske poti kot pa ulice. Zato bi bilo dosti bolj umestno, da bi najprej sklepali o popravilu teh cest in jim šele potem dali ulične napise. ne popravljajo. Ponekod so krajevna oblast-va vendarle uvidela, da je treba posvetit malo več pažnje tudi sodobno urejenim stanovanjskim hišam. V naši občini, in sicer blizu Klodiča, so se lotili z denarjem iz sklada UNRE graditi nekaj novih hiš; deloma so že dokončane. Pravijo, da so namenjene za nekatere družine, ki so se vrnile iz Belgije- TRBIŽ — VIŠARJE Zadnje dneve se vendarle opaža, da prihaja več tujcev preko meje. Sicer se ne ustavijo pri nas, a kako lirico že puste po naših trgovinah in gostiščih. Nestalno vreme pa nam sedaj kvari še tisti redki vir dohodkov, ki daje tujski promet. Zgodilo se bo, da bo poletje minilo in ne bo nobenih težav s preštevanjem dobička. Ker smo že pri tujcih in izletnikih, omenijo še romarje na Sv. Višarje, ki so bili po starem in so še dober vir dohodkov za vasi °d Ukev do Trbiža. Vsak izmed njih je nekaj pustil, a na koncu se je le nabral lep kupček, ker jih je bilo dosti. Zdaj pa njih število precej pada. Nekaj vzroka je na tem, da razne žičnice in hoteli ustvarjajo iz Sv. Višarij izletniško točko in ne več božjo pot. Nekoč je največ romarjev hodilo iz slovenskih krajev; saj so prihajali kar v procesijah; stari Holmer bi vedel o tem marsikaj Povedati. Danes se pa na Višarjah vse, kar je slovenskega, mora umikati tujcem. Še nekaj let pa slovenskih romarjev ne bo več na goro. Nekaj pa bodo na Višarjah le začeli popravljati. To so tista zloglasna stranišča okoli cerkve, katerih »smrdeči« glas je segal že v deveto vas. Vse so na gori popravljali, tega pa ne. Zdaj je pa le najela trbiška občina štiri milijone lir posojila, da se popravi tista višarska sramota in se poleg žičnic in hotelov poskrbi tudi za higienske naprave. Pri točki o imenovanju ulic je prišlo do preccj živahnega prerekanja. Komunistični svetovalec Battello je predlagal, naj bi se vzela v poštev tudi imena Amendole, Gram-scija, Rossellija in podobna. Misinski svetovalec Pascoli je jedko odgovarjal, ali morda želi Battello, naj bi se katera izmed goriških ulic imenovala po Titu ali IX. korpusu. Ko se je vihar polegel, so tudi komunisti glasovali za večinski predlog. Vzdržala sta se dva slovenska svetovalca. ZLATOMAŠNIKA Prejšnjo nedeljo sta obhajala zlatomašni jubilej dva znana duhovnika goriške nadškofije, in sicer m -gr. Alojzij Filipič ter župnik Oskar Pahor v Mirnu. Oba jubilanta sta predstavljala v zgodovini goriških Slovencev med obema vojnama dve značilni osebnosti. Globoko sta posegla v socialno in kulturno življenje naših krajev, tako da so brazde nju nega delovanja med nami še danes zelo plodovite. Msgr. Filipič, ki je še danes pri vseh svojih letih in v stalnem delu vedno »juventus fervida«, je bil posvečen v mašnika skupaj s prav tako marljivim gospodom Oskarjem dne 26. julija 1911. Dolga in najtežja leta je prebil kot dušni pastir pod Sveto goro v Grgarju. Po smrti župnika Lebana pa pastiruje že skoro dve desetletji v Batujah na Vipavskem. Povsod, koder je hodil in deloval, je pustila njegova vedno vedra osebnost naj leTš:? spomine. Prej so ga poznale planine, zdaj vipavske gorice; rod za redom je šel skozi njegovo šolo ljubezni do Boga in rodu Navezan tudi na svoje prejšnje farane, je še zanje ponovil zlato mašo pred podobo svetogorske Matere božje. Skoraj vzporedno je teklo tudi življenje, in pastirovanje zlatomašnika Pahorja. Po novi maši je vsa vojna leta opravljal službo tajnika in kaplana pri škofu Karlinu v Trstu. Po vojni ga je nadškof Sedej poklical v goriško nadškofijo. Namestil ga je najprej za upravitelja v Šempetru, nato mu je dodelil obširno župnijo Miren. S svojimi Miren-ci že 40 let preživlja vse vesele in burne čase, vedno spoštovan in priljubljen pri vseh župljanih. Ni se ustrašil nobenih oblastnikov, ko je šlo za verske in narodne dobrine njegovih faranov. Nedeljsko slavje v mirenski župni cerkvi je pokazalo, kako znajo farani ceniti delo neutrudljivega jubilanta. Poleg domačih pevcev pod vodstvom Venčka Budina se je oglasil s kora tudi solist s tostran meje. Zlatomašnik bo na veliki šmaren pohitel tudi med svoje rojake v Kojsko, kjer se bo slavje ponovilo. Številnim, čestitkam obema jubilantoma se pridružuje tudi naš list z iskreno željo, da bi v polnem zdravju in delovnem zanosu še dolga leta trosila bogate sadove duha in srca med svoje ljudstvo! ŠTMAVER Pritožbe naših vaščanov o s'abih in celo za življenje nevarnih cestah se ponavljajo že več let. Naši lepi zaselki, zleknjeni po sončnih sabotinskil rebreh so začeli zani- mati tudi Uslanovo za tujski promet. Prejšnji goriški župan je želel narediti iz štmavra kar izletniško točko. Svojega načrta ni izvedel, zlasti ker so do štmavia peljala samo slaba pota. Klanec od jame mimo Grgarca do Znarišča je postal že tak, da so se ga vsi avtomobilisti bali. Po vsakem deževju razriti ovinki so grozili, da prevrnejo vozila v prepad v Pevmico. Končno se bodo zdaj le lotili popravila teh nevarnih klancev. Cesto so zaprli. Vozila morajo ubrati pot skozi vas v dolino Pevmice. Tudi to sitnost bomo prenesli, da bi le kmalu in temeljito popravili ta naš glavni dohod v vas »PRI MOSTU« Goriško mesto se stalno veča s predmestnimi deli. Pri širjenju mesta pridejo najbolj v poštev prazni deli ob Soči, in sicer cd pevmskega mostu od Malih Rojc. Severni del v obmejnem trikotniku, za Gradom ter ob Šempetrski cesti, pride manj v poštev za stanovanjske naselbine. Izvzeti moramo pa štandreško polje, nekako od proge od meje, kjer neprestano rastejo nove stavbe za različna podjetja in tovarne. Najnovejše stanovanjsko naselje se razte za od soškega mostu vzdolž ceste do Groj-ne. Svoj čas je stalo tu le nekaj hiš, cd Fo garjevih do gostilne pri Giri. Danes se dviga v nekdanji samoti pod Šan o do sršk h bregov prav lepo naselje, ki še nima pravega imena. Naši ljudje pa p;a že imenujej 1 »Pri mostu«. Menimo, da je to še najbolj pravilno; v italijanščini pa vi jo »Al ponte del torrione«, ker so v srednjem veku postavili obrambni stolp na desn m bregu Soče. Stolpa ni več, pač pa veže most to naselje z Gorico. Naselbina ima okrog 119 sodobno urejenih stanovanj. Prebivalcev je nad 600. Spadajo pod župnijo v Pevmi, tako da se je fa ra po številu duš v enem letu kar podvojila. Sicer pa mislijo že na lastno cerkev, ki bo stala na ovinku v Pevmo. na nekdanjem Fo garjevem. Prebivalci predmestja »Pri mostu« so prišli večinoma iz vojaških barak na Solkanski cesti. Stanovanja so pa dobili tudi nekateri slovenski domačini, ki so prej ime- li tamkaj svoja stanovanja in niive. V naselju manjka še marsikaj, na primer pošta, telefon. Tmajo pa kar dve trgovini in nekaj barov in gostiln. PEVMA Ta dopis oziroma sinovsko zahvalo sme prejeli iz Kanade in jo prav radi objavljamo: »Dne 2. julija t. 1. je umrla v goriški bolnišnici moja mati Karo’ina vd. četrtič, rojena Fiegl z Oslavja. Čutim se zelo nesreč nega, ker sem jo izgubil, še huje mi je, ker nisem mogel biti pri pogrebu, ker delam v Kanadi. V veliko tolažbo mi je bilo, ko som zvedel, da so jo sorodniki m dri>gi dobri ljudje med boleznijo obiskovali, ji stregli, jo spremili na pokopališče in darovali cvetje. Iz srca se zahvaljujem vsem in še posebej g. župniku. Bog vam vsem skupaj obilo poplačaj !« četrtič Marij, Kanada IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Mal{\ai/ib ha kafiga o blovm&ki knjiimi/iobli Ugledni slovenski dramatik in slavist dr. Bratko Kreft je predstavil te dni v ljubljanskem dnevniku »Delo« slovenski javnosti knjigo o zgodovini slovenske književnosti, ki jo je napisal italijanski slavist Bruno Meriggi, Pravkar je izšla zanimiva knjiga »Storia della letteratura slovena« — piše dr. Bratko Kreft med Za varstvo pokrajine Neki veliki milanski dnevnik je začel tiskovno kampanjo proti uničevanju lepot italijanske pokrajine z grdimi stavbami iz železobetona, raztresenimi brez pravega regulacijskega načrta naokrog po najlepši pokrajini. Tako je na primer pokvarjen že velik del italijanske Riviere. Tudi italijanska mesta spreminjajo svoj harmonični obraz zaradi gradnje donebnikov in velikih stanovanjskih hiš ter upravnih palač, ki uničujejo staro arhitekturo. Krasne baročne vile so marsikje zanemarjene in celo spremenjene v shrambe za poljske pridelke. List je pozval svoje bralce, naj mu javijo najgrša iznaka-ženja in jih dokumentirajo s fotografijami. Najzanimivejši prispevki bodo nagrajeni. Tudi slovenski tisk se že dolgo pritožuje, da tako imenovane divje gradnje, brez regulacijskega načrta, kvarijo slovensko pokrajino. Pokvarjeni so že tudi najlepši predeli, n. pr. bohinjski kot, Gorenjska, vsa okolica Celja in Maribora, zlasti pa Mežiška dolina. Povsod so križem kražem razmetane grde enodružinske hiše, vse po istem kopitu, brez vsakega ozira na pokrajino in na tradicionalno slovensko arhitekturo, pa tudi brez smisla za moderno arhitekturno estetiko. Slovenski arhitekti so nesrečni nad tem in z njimi vsi, ki jim je pri srcu lepota in privlačnost slovenske pokrajine. Vendar se zdi, da noben opomin ne zaleže. Nihče se ne ozira na svarila, da bodo Slovenci s tem nepopravljivo pokvarili obraz svoje dežele. Človek ima včasih vtis, kot da so postali tisti, ki izdajajo gradbena dovoljenja v posameznih krajih, popolnoma brezčutni za ta problem, delno iz nevednosti in delno tudi iz brezbrižnosti. Da bi napravili temu konec, pripravlja vlada v Ljubljani zakon o regulacijskih načrtih .Vendar bi bil potreben tudi zakon o var stvu pokrajine in mest, ki bi še posebej prepovedal vsak neestetski poseg v pokrajino. Slovenci imamo sorazmerno majhno narodno ozemlje in zato bi ga morali tembolj varovati, da bi napravili iz njega v vsakem pogledu dragulj. To velja zlasti tudi za našo kraško pokrajino in arhitekturno podobo naših vasi, ki jih vedno bolj kvarijo nove stavbe, zgrajene največkrat brez vsakega ozira na okolje. drugim. Izdala jo je Nuova Accademia v Milanu v svoji zbirki »Storia delle letterature di tutto il mon-do«. Zbirko ureja Antonio Viscardi. Zgodovino naše književnosti je v italijanščini napisal prcf. slavisti ke na milanski univerzi Bruno Meriggi. Obsega 366 strani, priložen pa je še kratek pregled lužiško srbske književnosti, ki obsega 16 strani. Nato sledi bibliografija virov in slovar imen. Vsekakor že na prvi pogled zanimiva knjiga, ki te zamika tudi po svoji lepi zunanji podobi: na ovitku, spredaj in zadaj, prav tako pa tudi kot priloga na začetku knjige, je na finem gladkem papirju odtisnjena v barvah oljnata slika Franceta Peršina »ženske na poti« (iz leta 1955), last Moderne Galerije v Ljubljani. Takoj ob začetku je še ena priloga: »Zemljevid republike Slovenije«. Pisec je knjigo razdelil na tri dele. Prvi del zajema dobo od začetka do vključno našega baroka, drugi del nosi naslov: »Razsvetljenstvo in struje 19. stoletja«, tretji pa je posvečen slovenski književnosti 20. stoletja. Vsak del ima še posebna poglavja in podpoglavja z naslovi, ki nazorno napovedujejo vsebino in obravnavano snov. Vsak del ima svoj uvod, ki mu je pisec prav tako dal poseben naslov. V tem uvodu prikazuje na kratek in strnjen način splošno oznako obdobja (nacionalno, družbeno, kulturno itd.), ki ga nato dokumentira in oriše literar-no-zgodovinsko: z življenjepisi pisateljev, z analizo in oceno del ter snovi. Naslovi posameznih delov, poglavij in podpoglavij pričajo za nazornost in urejenost knjige in pisca, ki je moral dobro preštudirati našo književnost s številnimi velikimi in drobnimi deli, poglobti se v mnoge in posebne proble- me naše književnosti, našega nacionalnega, družbenega in kulturnega razvoja. Prof. Meriggi je svoje delo odlično opravil, — nadaljuj.: Bratko Kreft — ne le za italijanskega sla vista z zavidljivim znanjem in razgledanostjo, marveč tudi z globokim razumevanjem in ljubeznijo, kar je pravtako dragocenost te knjige, k: je prva večja in kvalitetna zgodovina slovenske književnosti, ki jo je napisal slavist iz neslovanskega naroda. Bratko Kreft nato še na kratko predstavi nje nega avtorja: mladi italijanski slavist Biuno Meriggi, rojen v Orvietu leta 1927, ima za seboj že lsr po vrsto del: študije iz Češke, Slovaške in poljske književnosti. Napisal je tudi slovaško slovnico. Za isto zbirko, v kateri je pravkar izšla zgodovina slovenske književnosti, je že napisal »Zgodovino češke in slovaške književnosti«. Filmski festival v Pulju Dne 28. julija se je začel v Pulju vsakoletni jugoslovanski f.lmski festival. Trajal bo do 5. avgusta. Na letošnjem bodo pokazali 16 filmov, med njimi tri slovenske: »Ples v dežju«, »Balada o tro benti in oblaku« in »Verelica«. Tega zadnjega jc zrežiral Jože Babič in glavno vlogo v njem igra Miha Baloh. V nasprotju s prejšnjimi odzivi občinstva nanj je bil na festivalu precej dobro sprejet. Gledalci pa so izžvižgali »Ples v dežju«, abstraktni film Boštjana Hladnika, ki predstavlja jugoslovanski »novil val«. Zgodba se. vrti okrog ne več čisto mlade igralke, ki izgublja moževo ljubezen in sc ne more odločiti za ljubezen idealno zaljubljenega gledališkega šepetalca. Zato se odloči za samomor. Razumljivo je, da taki »problemi« g'eda!c:v ne mo rejo ogreti. Tudi hrvaški in srbski filmi, ki so jih doslej pri kazovali na festivalu, so več kot povprečni. Po večini gre za filmske komedije in črno-bele partizanske zgodbe. Izluščiti iz te proizvodnje fi’m, vreden prve nagrade, za puljsko žirijo ne bo lahko. Afriška divjačina na poti iztrebljenja Z nastankom samostojnih afriških držav pa j: nastala tud; v tem pogledu vsaj marsikje, če že ne ravno povsod, čista anarhija. Ljudi, ki bi doumeli pomen tega problema, je malo, ali bolje rečeno, jih skoraj sploh ni. Redki izobraženci imajo druge skrbi in interese. Poleg tega pa manjka v ta namen sredstev in stražnega osebja. Evropski pazniki so bili odpuščeni, domačih pa ni, ali pa se ne upajo zameriti prebivalstvu in mirno gledajo, kako črnci uničujejo doslej varovane črede. To so pravi poko- li. Ne gre namreč za lov zaradi hrane. Živali pobijajo iz golega veselja do lova in iz malenkostnega pohlepa. To zadnje je pravzaprav glavni razlog. Potem namreč naskrivaj prodajajo rogovje, kože ali Prizor iz filma »štiri kilometre na uro«, v katerem je prepričljivo zaživela atmosfera provincialnega mesteca pred tridesetimi leti repe divjih živali. Gnuje, ki so vrsta divje govedi, pobijajo zgolj zaradi tega, da delajo iz njihovih repov muholovce. Rogove nosorogov drobe v prah in ga prodajajo, ker je po Afriki razširjeno praznoverje, da je to zanesljivo sredstvo, ki vzbuja ljubezensko poželenje v drugem spolu. In nosorogi so žrtev tega praznoverja. Slone množično pobijajo zaradi okljev ter jih nato prodajajo za manj kot za 300 lir kilogram, medtem ko velja v tujini kilogram slonove okljevine nad 10.000 lir. Črne:, ki so pobih slone in se polastili okljev, prodajo te naprej kakšnemu domačemu prekupčevalcu, ta pa proda o Id e naprej navadno kakemu indijskemu trgovcu. Med tem ko se mora zadovoljiti črni divji lovec, ki edini pri vsej zadevi nekaj tvega, s tistimi nekaj sto lirami za kilogram, zaslužila posrednik in Indijec že lepe v sole. Poudariti pa je tudi treba, da je divji lov domačinov zelo okruten. Živali navadno poginejo šele. po več dneh mučenja. Med drugim jim nastavljajo zanke iz žice, v katere se živali ujamejo z glavo ali z nogo. Bolj ko vlečejo, da bi se osvobodile, bolj se jim žica zarezuje, v meso. Žica je privezana za drevo ali posekano deblo, tako da je ne morejo izpuliti. Okruten je tudi drugi način, da namreč love velike živali v jame, katere prekrijejo z vejami. Na dnu jame. nasadijo koničaste kole. Žival, ki pade v jamo, se nasadi na pol ducata kolov, a umira le zelo počasi. Tretja oblika lova je, kot že omenjeno, z zastrupljenimi puščicami. Puščice so namočene v strup »akokantera«. Kdor se zastrupi z njim, je izgubljen, vendar pa deluje zelo počasi. Umiranje, traja tudi po več dni. črnci pa uporabljajo za lov tudi stare puške, ki se nabijajo še spredaj. Nabijajo jih z zarjavelimi žeblji.ali s koničastim kamenjem. Z njimi na slepo streljajo v črede in zadete živali nato umirajo od lakote in onemoglosti, od gnojnih ran ali od žeje. Naleteli so celo že na leve in na slone, ki so go tovo silno močne živali, ki so se v prizadevanju, da bi se rešili žičnate zanke, napol obglavili. Pred kratkim je dal neki paznik milostni strel nosorogu, ki se je divje premetaval z nogo v zanki. Noga je bila že napol preglodana od žice. Zraven nosoroga je ležalo precejšnje drevo, ki se. je s koreninami še držalo v zemlji. Podrl ga jc nosorog v svojem trganju. (Nadaljevanje na 8. strani) GOSPODARSTVO Kolikšna naj bo razsežnost posamezne kmetije Pred 20 in več leti se je mnogo razpravljalo, kako velika naj bo kmetija, da bo lahko najbolje uspevala kot proizvodna in družbena enota. Večina je bila mnenja, naj ima kmetija tolikšen obseg, da jo družina lahko obdeluje in črpa iz nje dovolj dohodkov za življenje. Tega načela pa ne moremo izraziti v hektarih ali z določeno površino. Cvetličarji na Rivieri imajo n. pr. dovolj dela in dohodkov na 1/2 ha (5.000 kv. m). Sorazmerno majhne površine zadostujejo tudi za vrtnarje. Obsežna zemljišča niso nadalje potrebna pri sklenjenih nasadih trt in sadnega drevja, ker je v vinogradih in sadovnjakih treba delati vse mesece v letu. Velike kmetije niso potrebne, če se nahajajo sredi rodovitnih planjav. Popolnoma drugače pa je v gričastih in gorskih legah ter v krajih, kjer nudijo glavni dohodek pašniki. Toda v isti vasi ali v isti okolici so med posameznimi družinami tudi velike razlike tako glede na potrebe kot na delovno silo in zato ni rečeno, da morajo vse kmetije biti enako obsežne. V tem primeru bi namreč nekatere kmetije imele dovolj ali celo preveč delovne sile, druge pa odločno premalo. Različna pa je tudi donosnost enako razsežnih posestev, od katerih so nekatera sklenjena ali omejena le na nekaj večjih parcel, druga so pa sestavljena iz mnogih, raztresenih in majhnih parcel. Zq pred 20 in več leti so nekateri zatrjevali, da predstavljajo bodočnost kmetijstva le večji obrati, ker se le pri takih more izvesti pravilen plodored — kolobarjenje ali menjava kultur in ker le večji obrati omogočajo najetje posojil za izpopolnjevanje proizvodnje. Tu pridejo v poštev nakup zbranih semen in umetnih 'gnojil, sprememba kulture, nabava strojev, ureditev primernih hlevov, kleti, shramb itd. Nekoč se je lahko razpravljalo o velikosti kmetij, ker kmetijsko gospodarstvo ni bilo v krizi, kot je danes. Tedaj je bilo na razpolago več delovne sile in sta se kmetija in kmečka družina smatrali za zdravo družbeno enoto, za celico naroda in države. Povojna doba in zlasti zadnje desetletje sta prinesli velike spremembe tudi v kmetijstvu. Motorizacija je povečala željo po uživanju in zato pospešila lov za naglimi dobički, hitrimi dohodki. Ta splošna težnja je odločno povečala beg prebivalstva z dežele na industrijsko razvita področja. Lov za naglim dobičkom pa je povzročil velikanske razlike med cenami, ki jih za svoje pridelke prejema kmet - proizvajalec in cenami, ki jih potrošnik mora plačati za iste pridelke: kmet proda breskve po 30 lir kg, potrošnik pa mora te breskve plačati po 100 in Več lir; vinogradnik proda vino po 80 lir liter, potrošnik pa mora plačati isto vino po 280 litin še dražje. Takih primerov je vse polno. Zaradi tega je nastala kriza kmetijstva, kar ima izredno hude poslcdice. Danes napreduje motorizacija in ta mora Pomagati tudi kmetijstvu. Že sedaj je mehaniziranih mnogo kmečkih opravil in njih krog se dnevno veča. V ZDA obirajo že ja- gode s strojem. Kopači na njivah so slika preteklosti, današnja mladina tega težavnega dela niti ne pozna. Tudi košnja s koso bo kmalu slika preteklosti. In tako še več drugih opravil, katera bodo opravljali stroji. In ni drugače mogoče, ker le stroji lahko nado-mesetijo manjkajočo ročno delovno silo in lahko pocenijo pridelke. Toda stroji stanejo in gospodarsko šibka kmečka družina si jih ne more nabaviti. Le gospodarsko močnejše družine si lahko nabavijo kakšen kmetijski stroj, potrebovali pa bi ga vsi, tudi najšibkejši kmet. Potreben pa ni le en sam stroj, marveč različni, kot so motorni plugi, stroji za okopavanje, sejal-niki za seme in umetna gnojila, trosilci hlevskega gnoja, motorne kosilnice za seno in žita, stiskalnice in slamoreznice, motorne grablje itd. Vse potrebne kmetijske stroje pa si lahko nabavijo samo veleposestniki, delniške družbe ali zadruge. Za naše kmete pride v poštev samo zadruga, ki naj bo lastnica obdelovalnih strojev in naj prodaja kmetijske pridelke. Tudi v drugih državah ima kmetijstvo podobne probleme. Predvsem v Nemčiji, a tudi v Franciji, na Danskem, na Nizozemskem, v Angliji in še drugod skušajo ta vprašanja rešiti z urejanjem kmetij, ki imajo od 10 do 30 ha površine. Hkrati izvajajo komasacijo, se pravi, da posestva čimbolj zaokrožijo, da je čim manj parcel. V ugodnih razmerah, to je v ravnini in v rodovitnih legah taka posestva dobro izhajajo in se tudi precej motorizirajo, tako da ima vsak gospodar svoje stroje, vendar pa je mnogo strojev skupnih. Kjer pa je zemlja manj rodovitna in ni v ravnini, morajo iskati druge oblike in se končo zedinijo za zadrugo. Za naše kmetovalce pa bo morala priti v poštev samo zadruga. Kdor se bo hotel u-kvarjati z zemljo, se bo moral posvetiti vrt- narstvu ali cvetličarstvu, kakšen se bo posvetil vinogradništvu in sadjarstvu, drugi pa bodo morali iskati rešitve v obdelovalni in prodajni zadrugi. ZRNJE V SHRAMBI mora biti zaščiteno pred škodljivci. Zato je treba dobro prečistiti vse prostore, kjer bomo zrnje hranili. Ni dovolj, če te prostore pobelimo z apnom, ki nekoliko koristi proti razvoju nekaterih glivičnih bolezni, proti živalskemu mrčesu pa ne učinkuje. Prostore najprimerneje razkužimo, če jih poškropimo z raztopino »gesarol 50«. škropilo pripravimo tako, da v 20 litrih vode raztopimo po 40 do 50 gramov omenjenega prahu. Določeno količino »gesarol 50« premešamo najprej z malo vode v redek močnik, pustimo da počiva 10 minut, nato prilijemo vode, da dobimo skupno 20 litrov škropila. Škropimo pa z navadno nahrbtno škropilnico in pazimo, da pride raztopina v vse špranje in luknje, ker se tam navadno skriva mrčes. Ko so prostori očiščeni in razkuženi, shranimo v njih zrnje, pa naj bo pšenica, ječmen, koruza, fižol itd. Ne smemo se pa čuditi, če se tudi v skrbno prečiščeni in razkuženi shrambi pojavijo žužki in drugi živalski mrčes. Pomniti namreč moramo, da mrčes napade vse zrnje že med dozorevanjem na njivi, da pride ta mrčes s pridelkom v shrambe in ise tu razmnoži in povzroči velikansko škodo, če razmnoževanja pravočasno ne preprečimo. Prostore pa moramo razkužiti še tisti dan, ko spravimo vanje pridelke. Na razpolago je mnogo sredstev, ki uničujejo škodljivi mrčes. Naj omenimo le »fitto-gamma cereali«, »ceregamma«, »geigy 33« in druga. Vsa ta sredstva učinkujejo že v majhnih količinah. Za 100 kg žita zadostuje navadno že 50 in največ 100 gramov razkužila, za fižol pa je potrebna dvojna količina. Razkužilo kar enostavno premešamo z zrnjem. Zapomniti si pa moramo, da učinkuje razkužilo navadno samo 6 mesecev in zato moramo po tej dobi prostore spet razkužiti. Ne odlašaj torej z razkuženjem spravljenega zrnja! ZEMA EN BOM NARAVNI PRIPOMOČKI ZA LEPOTO Vse ženske, bi rade ohranile svojo kožo mlado, svežo in gladko. Zavedajo se nani' reč, kakšno vlogo ima prav koža pri lepoti; redke pa so tiste, ki vedo, da jim tudi narava nudi obilo sredstev za lepoto kože ter za odstranjevanje njenih napak. Namesto da bi kupovale različne maže ter zanje plačevale težke denarje, si lahko vse to nabavijo z majhnimi stroški; mnoge imajo odlične maže kar doma na vrtu. Oglejmo si jih: JAJČEVEC (melancana), olupljen, zrezan na majhne kose in iztisnjen nam daje sok, ki ga lahko poliješ po koži, ko je pordela. KORENJE čisti kožo, zapira lojnice in krepi mišice. Uporabljamo ga za odstranjevanje gub na obrazu, in siccr tako, da ga zrežemo na koleščke, s ka- terimi zakrijemo za četrt ure obraz. Korenje lahko naribamo ter iztisnemo. S sokom si nato namažemo obraz in pustimo takega pol ure. KUMARA je glavni vir mnogih lepotil. Njen sok pomlaja obraz in je dokaj prikladen za mastno kožo. PARADIŽNIK je najboljše, sredstvo za odpravljanje ogrcev na licu. Uporabljamo lahko njegov sok, ali pa paradižnik zrežemo na kose, ki jih nato damo na mesta, katera želimo zdraviti. PETERŠILJ je dokaj pripraven za odstranjevanje rdečih madežev na koži. Vzemite 20 gramov svežih peteršiljevih listov ter jih dajte v liter vode. S tekočino si nato dvakrat dnevno namočite kožo. OLIVNO OLJE: Enkrat na teden si rahlo namaži obraz z olivnim oljem, ki ga nato odstraniš s toplo vodo. S tem boš odpravila gube na obrazu in vrnila licu nekdanjo svežino. LIPOV CVET je priporočljiv proti slanosti kože. MLEKO so že v najstarejših časih uporabljali kot lepotično sredstvo, jN o ''Or c as C,S 5 G G = li-S jQ N -h O OJ ^ ~ j *> 1*2 1> 3 ca w « : ^ c !OgU 5 G (sj »N , ._ C3 _, : .3 JLJ OJ s- Ht >N .OJ 6 3 ’ob ca G .S ca Gd N la ca S5 y ‘C B C OJ G >C/J ca o C S G. C/J ca N G M >to TJ o G c/l o >C/J OJ >c/J .b O ca • S 2 00 O Sh ca G ca > o oo OJ G G .oj G O O G d) co OJ •■—» .OJ OJ ca ’d» -D 1 ca G C/J ca C/J N ca O ja Z N ca * .OJ >1 G la la G bo ca’ > o G Gh TJ Gd ca c la N OJ ca OJ >H 'Ih M la N G >C T3 OJ "n O >o ca N G M G O ca Ih o g To C/J ja S .OJ N! ca OJ Sh "Ho o G ca U5 d) cn G C/J OJ u G G ja ca 00 G G u ca O .00 ja O >■•/) g” X! o 'E la O OJ ja X OJ o C/J ca TJ OJ Sh > 2 O w m tj C/J .OJ O G G TJ a B E s ■ o 'c o a«! JŽ S#«, o __ _|- ^ jd . G ^ 2^-' > S 03 ••—> rl d) •r—1 OJ 3 3, « g f>s ae 'S * c^"0 c o S U o « , >j£} c n • oj ca 5°|^oo= i^iE E “•.E .-,-g M U ^ f §" a"g “• e S'g a .»'Sc" * g o Z a -24 G ^4 oj la > «* TJ O ^ > O c « 2 ^ « o c ca - t« 5 N N N - oj » ca ca —■ g ca s/ O p c O) GJ , >C/> c/) ^ J4 > ^ O „ oj c o rG .2^ o ^ G ca : V c 1 S Gl Q u 5? 5 i o ’-£ M .2 >o o .s.’° §r o o ^ “■ S g . “ c N N i H TJ 1 O <5 cj ca ti :c a ! -H ca m 2 i * g -a* . >c/j > «-* i IT? G o g i o ^ n G !•* ".St? ' Qj hH OJ > U Ir 3 *J , »71 P. „ j 4) .Ji, C >51 rvi rrt oj ca o.) s a ° ^ ca -• o V G rG g ** ca o, B „ N OJ d) tu ca ^ w e« ■°§,s .s g-« O n d) X) >« ca .Oh o > b' . 'G -h X! O O- ■ H s « i ni 5 S, "3. >0 o, 01) ca G tu g £ -’ ^ c d, ca oj oj ^ 6 - £ O .? •—O ^G 00 W .(U ca . o .o n c o ca »o ca *-* G V) c a ca si > ■