Izmenjave Zavodsv.Stanislava,Slovenija RihardRežek Kako biopisali obdobje upravljanja in vodenja po 13. marcu2020? Kako seje vašedelo v tem ˇ casuspremenilo? Kateri vidiki vodenja soprišlidoizraza?Katerenalogesozavaspomenilenajveˇ cjiizziv? Kdovam je pri tem pomagal? Kajste se iztega nauˇ cili? Sem ravnatelj dijaškega in že dobro leto tudi študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava. Za razumevanje mojih odgovorov je po- membno zavedanje, da poleg mene v hiši ravnateljujejo še štirje ravnatelji – ravnateljici vrtca in osnovne šole ter ravnatelja gim- nazije in glasbene šole. To pomeni, da pri marsiˇ cem nisem sam, in na to gledam kot na izjemno prednost. Kljub takšnemu varne- mu okolju pa je bil marec 2020 zelo drugaˇ cen od ˇ casa pred njim. Marsikaj se je spremenilo, po eni strani pa je vse tako, kot je bilo. Ohraniti sem želel to, kar se mi zdi pri mojem delu najpomemb- nejše. Odnos s soˇ clovekom. Še naprej sem v središˇ ce svojega dela želel postaviti posamezno dijakinjo, posameznega dijaka. Še na- prej sem želel vedeti, kako se poˇ cuti naša študentka in kako naš študent. Skoraj v vsakem trenutku. Želel sem, da vedo, da lahko raˇ cunajo na nas, tudi name osebno. Da me lahko pokliˇ cejo, kli- knejo na ig, da vedo, da so zame zelo pomembni. Kljub koroni. Izrednega pomena je bilo timsko delo. Oblikovanje takšnih timov, ki bodo sposobni v zelo kratkem ˇ casu doseˇ ci dober rezultat. Vsak ˇ clen je bil nepogrešljiv. Pri vodenju smo bili v pomoˇ c drug druge- mu. S kolegijem smo se vsaj trikrat tedensko sreˇ cevali po Teamsih, vnenehninavezavisembilzdrugimiravnateljikatoliškihdijaških domov,tudiravnateljidijaškihinštudentskihdomovosrednjeslo- venske regije in združenjem dijaških domov Slovenije, v moˇ cni navezisembilves ˇ caszvodjiaktivov.Zagotovo semspoznal,daje v slogi moˇ c. ˇ Ceprav sem to vedel, se je to znova potrdilo. Skupaj smozmogli marsikaj. Kateraznanja, sposobnosti in vešˇ cine so vam olajšali vodenje? Kateraznanja biše želeli pridobiti? Kako semislite tega lotiti? Nisem razmišljal o tem. To ni moj naˇ cin. V vodenje se enostavno spustim. Kovidim, daneˇ cesa nebom zmogelali da ˇ cesaneznam, prosim zapomoˇ c. Stem nimamnitinajmanjšetežave. Pravzaprav vodenje 3|2020: 105–108 Rihard Režek mijevvelikoveselje,dasodelavkaminsodelavcemomogoˇ cimpi- sanje skupnih zgodb. To je moj naˇ cin vodenja. V procesu svojega izobraževanjainosebnostnegaoblikovanjasempridobilznanjana razliˇ cnih podroˇ cjih življenja. Bolj kot teorija je zdaj moja naloga, daznjenopomoˇ cjovospredjepostavimsodelavce,dijake,študen- te.Vsekakormipridobljenaznanjakoristijo,a ˇ cevmojempoklicu ne vidiš ˇ cloveka, sovse teorije zaman. Kako je izvajanje pouka na daljavo zaznamovalo izobraževalni proces od marcado junija 2020? Kaj jeto pomenilo zauˇ cence? Kateraprej pridobljena znanja in vešˇ cine sojim koristili? Kakšna podpora se je izkazala za uˇ cinkovito? Kakšneizkušnje steprenesli v naslednje šolsko leto? NašdijaškidomjezelotesnosodelovalsŠkofijskoklasiˇ cnogimna- zijo, v katero je vkljuˇ cenih veˇ cina naših dijakinj in dijakov. Nekaj paimamotudizunanjih.Sreˇ cosmoimeli, dajeraˇ cunalniška pod- pora zelo dobro organizirana. Praktiˇ cno ˇ cez noˇ csmobili sposobni organiziratidelonadaljavoinvzpostavitivideostikzvseminašimi dijakinjami in dijaki. Ti so ob koncu tedna prejeli urnik z naloga- mi.T akosoimelizelonatanˇ cen pregled nad tem, kaj jih ˇ caka v tednu, ki je pred njimi. Veˇ cino ur smo izvedli na daljavo z video- konferenco. Velik poudarek smo dali tudi razrednim uram. Vse to z namenom, da bi zaˇ cutili, kako so ta ˇ cas doživljali naši dijakinje in dijaki. Tako smo sproti zaznavali težave in jih poskušali reše- vati. Vzgojiteljice in vzgojitelji so po Teamsih oblikovali druženja, pogovorne veˇ cere, ˇ cajanke po sobah. Izvedli smo celo koncert na daljavo. Skrb za družabno plat življenja je bila za nas izredno po- membna.Zelodragocenanamjebilapovezavamedsvetovalnima službama. Šolsko innašo.Zmarsikatero dijakinjo indijakom smo stopili v individualni stik in jim pomagali pri organizaciji uˇ cenja. Tudištudentk in študentov nismo pustili samih.Kar nekaj smojih podrezali in povprašali, kako se poˇ cutijo, in tudi z njimi smo se sreˇ cevalinadaljavo, sepogovarjali, naˇ crtovali. Marsikajodnašte- tega je del našega delovanja že nekaj let, nekaj pa je novih metod dela. Ko bo ta ˇ cas mimo, bomo naredili pregledne evalvacije in se odloˇ cili, kaj bomo odnesli s seboj v jutrišnji dan, v obdobje po koroni. Obzaprtju šolin po njem smopogosto zasledili izraz »Maslow pred razcvetom«.Strokovnjaki poudarjajo, da je treba najprej zadovoljiti 106 Zavod sv. Stanislava, Slovenija otrokove osnovne potrebe, šele ko sote zadovoljene, lahko pridobiva znanje. Kaj mislite,v kolikšnem obsegu smomedpandemijo šolsko okolje na novo ovrednotili? Sam sem velik zagovornik vzgoje pred izobraževanjem. Z neiz- obraženim, a vzgojenim ˇ clovekom si lahko družba zelo pomaga, nevzgojen izobraženec pa je zanjo celo nevaren. V slovenskem šolskem prostoru se veliko premalo zavedamo, da smo vzgojno- izobraževalne ustanove in ne obratno. Tudi v ˇ casu koronavirusa ne sme biti niˇcdruga ˇ ce. Poskrbeti moramo za to, da je v sredi- šˇ cu ˇ cut do zaupanega nam otroka. ˇ Ce strokovni delavec tega ne zaznava, je naloga ravnatelja, da mu pri tem pomaga. ˇ Cutim, da je trenutno ˇ cas, da se zavemo pomena besedne zveze manj je veˇ c in jo postavimo v prakso. ˇ Cas je tudi, da se strokovne delavke in delavci zavejo lepote svojega poklica in naredijo vse za to, da bi jo užili – to nam lahko uspe samo takrat, kadar imamo srˇ cno radi otroke, ki so nam zaupani, in svoj poklic. Obdobje uˇ cenja na daljavo je prineslo tudi pozitivne izkušnje. Ste ali boste katero od njih vpeljali v prakso v novem šolskem letu? Zagotovo. Pravzaprav skoraj vse, ˇ ceprav si želimo, da ne bi bilo raˇ cunalnika vmes. ˇ Ce pa bo, tudi prav. V tem tednu, ko nam gro- zi vnoviˇ cno zaprtje, intenzivno ugotavljamo, na katerih podroˇ cjih nasnašidijakinjeindijakipotrebujejo.Kaže,dabomomoralizno- vaspremenitioblikodela.Kajbomovprihodnjepreneslivprakso, pa bomo še videli. Na našo odloˇ citev bodo zagotovo vplivala dej- stvainto,kakšenbo ˇ cas,kimuvtemtrenutkureˇ cemoprihodnost. Mislim, da tega neve šenihˇ ce. Kajbi bilo na podlagi izkušenj izobdobja, ko sobile šole zaprte, treba na sistemskiravni šespremeniti? Moram priznati, da sem ob zaprtju pogrešal veˇ cjo pripravljenost Zavoda za šolstvo. Da bi nas bolj glasno podprl, saj so tudi dija- ški domovi nepogrešljiv deležnik pri reševanju nastale situacije. Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo. Tudi zaradi naših glasov. Mislim, da je zdaj vsem jasno, da dijakinja ali dijak, ki že nekaj ˇ casa, ˇ ce ne vse leto, živi v dijaškem domu, ne more kar ta- ko sprejeti 24-urnega bivanja doma tako kot sošolka, sošolec, ki v šolo vsak dan odhaja od doma. Dijakinja, dijak, vkljuˇ cen v vzgoj- ni program dijaškega doma, nujno potrebuje stik z vzgojiteljico, vzgojiteljem. Da mu pomaga. Da ga sliši. Da je z njim. 107 Rihard Režek Kajlahko spremenite sami,v okviru lastne avtonomije? Veliko. Pravzaprav vse, kar je v okviru zakonodaje in za kar je vo- lja. In tega je veliko. ˇ Cakati nasistem se minezdi modro. Enaindvajsetega avgusta seje poslovil britanski strokovnjak zaizobraževanje KenRobinson, ki jerekel: »Veˇ cinaod nas nima težav s tem,da sizastavi visoke cilje injih potem ne doseže. Nasprotno, težava jev tem,kermerimoprenizko in smopri tem uspešni.« Kako primerenjedanašnji ˇ cas za zastavljanje visokih ciljev? Kateri cilj stesipri vodenju letos zastavili vi? Drzne cilje si je treba zastavljati v vsakem ˇ casu, v vsakršnih raz- merah.Moramopa pritem ohranjati zdravrazum.Ninujno,da je drzen cilj tudi dober, ni nujno, da ni vˇ casih tudi obmoˇ cje udobja dobra pot, ni nujno, da je vˇ casih (velikokrat) tudi pri vodenju na podroˇ cju vzgoje in izobraževanja manj veˇ c. Cilj, ki si ga zastaviš spomoˇ cjo sodelavk in sodelavcev in v katerega vsi verjamemo, je daleˇ c najboljši cilj. RihardRežekje ravnatelj Jegliˇ cevega dijaškega domain ŠtudentskegadomaJaneza F. Gnidovca v Zavodusv. Stanislava. rihard.rezek@stanislav.si 108