Shujševalne diete: uspešne ali ne? Kaico ga »biksajo« na vozniškem izpitu Os ------- ST. 56 • LETO 63 - CELJE, 18.7.2008 - CENA 1,25 EUR ižlil CELJSKEM BAZENU! v četrtek, 24.7. od 14. ure! Gostje FOXY TEENS! »uiiki z Notuh tednikom in Radi«m Celje Odgovorna urMnH:^ NT TalranaCvim Mercator ©©mOcPi? [&m Qp«ka/n^ka 9. Celje, tel il 03/426 80 00 petek. 25. julij ob IB. uri MAVRIČNA DOŽrVElJA / otforitei' ra^ai^ vsak torek od 18. do 20. ure SPOZNAJMO SLOVENSKO R8S elektriko delamo doma« Kjer je Veronika Deseniska dahnila usodni da Bodo morali RecKanl nositi plinske maske? - R>lo:SHER»V JIiJ 40. obračun Celianov inVelenjoanov DOGODKI NOVI TEDNIK SAŠKA T. OCVIRK UVODNIK Z elektriko naj »šparatf, kdor.. Odkar so časiredukdj in izpadov vsaj načeloma mimo, se nas večina z e]£k-triko ukvarja kvečjema enkrat na mesec. Pa še to le, če smo obsojeni na plačevanje položnic. Sicer pa so pritiski na gumbe in stikala nekaj samoumevnega. Opozorila in argumente, da. z energijo in posledično s svetom ravnamo kot svinja z mehom, pa kot bi mignä preraste plevel vsakdanje rutine. Na^loma imamo vsi - z državnimi vrhovi vred - vedno polna usta ekologije, varčevanja in kar je Še takih politično korektnih tem. Ampak roko na srce • za državo pomeni ekologija nekaj takega kot zmanjšano gospodarsko rast, varčevanje pa toliko kot regresija. No, kateri politik bi torej mislil resno s temf Pa da ne bomo uisokoleteä. Če se tolažimo, da smo ekološko osveščeni, ker ne mečemo smeti kamorkoli in jih morda celo ločujemo, si moramo globoko v sebi priznati, da je to za sedanje stanje bolj »blažev legendi. Korenite spremembe življenj-skega sloga pomenijo tudi oä predvsem odpoved udobju, s kaierim razpolagamo iz dneva v dan. Avto za vsak kilometer, prijeten hlad v poletni pripeki, zgolj lahka majica v hudi zimi. uvoženi izdelki iz daljnih dežel, letalska vozovnica za ceno ne predragega taksija. Vsega tega smo navajeni Da se bomo vsi skupaj vzeli v n?ke, bo treba rjienda kaj bolj konkretnega kot poziv »norega znanstvenika«, ki sk^ iz kože, ker na severnem tečaju ni več ledu. Pa kaj! Odpirajo se nova naftna polja in najmočnejši se že grebejo v novi kobnialni vojni, komu bo pripadel večji dei Pa bomo spet veseb kurili in smradili naslednjih nevemkoUko let. Vrnimo se nazaj. Nam£mo prezrimo ekobško moraliziranje. Pravijo, da je elektrika prepoceni in da smo s potratno porabo prignali domače kapacitete na rob zmogljivosti. Država na veliko spodbuja uporabo alternativnih virov. A kar z eno roko velikodušrui ponudi, z drugo vehemento vzame. Zalo, dra^ moji. čisto resno ponavljam nasvete »elektroda-iebhžnikovf; Uporabljajte varčne sijalke, kupujte gospodinjske aparate energijskega razreda A, po možnosti Še s kakSnim plusom zraven. Stare potrame gospodinjske aparate - hladilniki in zamrzovalne skrinje so najbolj na udara - zame-njajtCr četudi Še delujejo. Gretje in klimo izrabljajte po zdravi pameti, pomivalne, pralne in sušilne stroje vključite ponoä. Računalnikov, adapterjev, polnilcev, videorekonierjev ... ne puščajte pnkbpljenih v stanju »stand bye - porabijo namreč ogromno energije. Če Že ne boste rešili planeta, se bo morda vsaj malo poznab pri družinskem proračunu^ Kateri tepec že govori, da je elektrika prepoceni?! Potem se Čbvek pri belem dnevu sprehodi po eni od garažnih hiš velikega nakupovalnega centra. Ne kakšni kletni, da ne bo pomote. Vse luči, v verigah zgolj m£ter druga od druge, so prižgane. Človeku postane vroče, a ne zaradi žgočega sonca. Pa do (pre) razkošne javne razsveljave näi prišli nismo. No, ja, morda je elektrika res še vedno prepoceni. Ampak račun, tak in drugačen, bomo plačali vsi Ihdi tisti, ki nam je že zdaj predraga. KRATKE-SLADKE mA Odrta koža »Odrite kožo tem, ki so se na račun davkoplačevalcev in onkoloških bolnikov odebelili,« je Delova Izjava tedna, iz ust poslanca Franca Jazbeca iz Štor, izrečena na seji odbo-ra za zdravstvo o SCT in drugih, ki so sodelovali v i2-letni gradnji Onkološkega inštituta. Štorski davkoplačevalci so se ob tej izjavi globoko zamislili. Tudi gospodarstvo za kozjansko traso Ne le občani Laškega in šentjurska oblast, tudi podjetja celjske regije naspro* tujejo umestitvi trase 3. razvojne osi skozi občino Laško. Bolj sprejemJjiva se jim zdi vzhodna različica Gl oziroma t.i. kozjanska trasa. Stališča in pripombe gospodarstvenikov glede trase hitre ceste je zbrala Regionalna gosp ki jo je nedeljsko neurje povzročUo v mnogih slovenskih kraji h > je ogromna. Točni podatki bo-do znani konec prihodnjega ledna, na Celjskem pa je narava največ rušilne moči pokazala v občini Gornji Grad, ki jo je poleg nekaterih ministrov in drugih predstavnikov države vsre-do obiskal predsednik vlade Janez Janša. »Intervencijski ukrepi so bili učinkoviti, zato izražam zahvalo gasilcem, ki so se kot doslej v slovenski zgodovini izkazali kot ključna reševalna služba, reševalcem in vsem tistim, ki so prvi priskočili na pomoč, tudi lokalnim oblastem. Vendar je v celotni zgodbi to šele prvi, morda tudi najlažji del Sedaj prihaja druga faza, to je sanacija posledic, ki bo bistveno daljša in dražja»« je na Črnivcu povedal premier JanSa ter napovedal nekaj ukrepov, ki jih je za ublažitev posledic divjanja narave včeraj sprejela vlada. Tako naj bi med drugim vlada pomagala s pokritjem intervencijskih stroSkov in sredstvi za sanacijo šolskih objektov. Krovnima humani- Predsednik vlatle Janez Janla vspremstvu predstavnikov s Caljshega po ogledu poškodovanih gozdov na Čmrvcu. tamimi organizacijama, Rdečemu križu in Kariiasu, bodo iz proračuna nakazali po 500 tisoč evrov, dodatni denar pa na) bi dobili tudi v občinah, ki jih je neuije najbolj prizadelo. »Škodo lahko tako, da stopimo skupaj, v realnem času solidarnostno sa- Škodo prijavite čim prej V celjski enoti Zavarovalnice THglav so ^e hitro odzvali in na teren nemudoma poslaJi okrepljene ekipe cenilcev, ki so popisovali škodo. Kol je povedal pomočruk direktorja celjske enote Janko Kos, so že začeli izplačevati prve odškodnine. »V primerih, ko gre za večje škode, smo ali bomo izplačali tudi akontacije, kar bo zavarovancem pomagalo k čim prejšnji sanaciji,« je povedal Kos. Sicer pa so različnih škod po naravnih ujmah, še posebej po poplavah, v zavarovalnici že vajeni in vedo, kako Čim hitreje ukrepati. »Če bo ostalo pri tem, kar vemo doslej, bomo zlahka in v zadovoljstvo zavarovancev primere hitro rešili.« Doslej imajo prijavljenih malo več kot 200 škodnih primerov. Ker vedo, da so končni podatki vedno višji od prvih oceo, pozivajo zavarovance, da čim prej prijavijo Škodo. »Na objektih bo škod na našem območju za neka) sto tisoč evrov, točni podatki pa bodo znani šele čez dobrih 14 dni,« je povedal .Kos. BS Televizija ^TERNET ■ httmS do 70 Hbps TELEFONIJA inAin««t wfOQ^ ob«l0j»A« Ittvilh» Oo*Zima bo huda. Zgornje-savinjčani že napravljajo drva.« »ZasP^ovo bodo Zgomje-saviničani izumiä avto, ki bo deloval nn lesno bioma- S0.« To sta le dve od domislic, ki sta zaokrožili po dolini in se jima ljudje lahko aa-smejijo. Seveda ob grenkem priokusu, da se je doline bes narave že prevečkrat dotaknil. BIKZPIAČM nmCTM miFow fUDM cajü KJE so MASI POSUUICI? Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 21. septembra, smo se v uredništvu odločili, da sedanje poslance, ki v državnem zboru zastopajo interese občin in ljudi s Celjskega, povprašamo o njihovem delu in uresničevanju obljub pred štirimi leti. Pogovore s poslanci bomo objavljali po abecednem vrstnem redu, vendar smo tokrat naredili izjemo, ker Bojan KontiČ ni bil dosegljiv. DrŽava bolje funkcionira v v. volilni enoti, v 8. volilnem okraju, je poslanec Drago Koren na Usti NSi na volitvah pred Štirimi leti prejel slabih 11 odstotkov glasov. Mnogi so ga jemali kot nepopisan list, sam pa dodaja, da je prej politično deloval na lokalni ravni. »Čeprav sem na takratnih volitvah nastopil bolj samozavestno, iskreno povem, da je bila moja izvolitev pravo presenečenje. Sem pa vesel, da lahko po Štirih letih rečem, da je bila to lepa in prijetna izkušnja,« je svojo predstavitev začel Koren, ki je v svojem volilnem programu posebno pozornost namenil decentralizaciji Slovenije. »S tem nisem mislil samo pokrajin, vendarle ko sem odpira! časopise, sem videl, da se vse dogaja v Ljubljani. Že talcrat sem rekel, da je treba v tej smeri nekaj postoriti, da bi bile službe tudi v drugih slovenskih mestih in da bi imeli tudi prebivalci teh enake možnosti.« Posebej ste omenjali družine In družinsko politiko ... Sam sem dnižinski Človek, moja družina s tremi hčerami mi veliko pomeni. Zdi se mi. da ob urejenih družinah cela država bolje fimkdoni-ra. In ob morebitnih minusih tega mandata bi rekel, da bi se dalo več postoriti za družine z več otroki. Rodnost v preteklosti je bila zelo nizka, čeprav se je v zadnjih dveh letih ta trend obrnil. Vsi ukrepi. še tako drobni, ne bom rekel, da povečajo rodnost, vseeno pa se v miadih družinah lažje odločijo za ou^oka, Če vidijo večjo ekonomsko varnost. Vaša stranka je sicer bila v koaliciji, a vendarle -katere pluse minulega mandata bi izpostavili? Ne da bi posebej hvalil, a Če pogledamo rezultate, je ta mandat eden najbolj uspešnih. Rezultati so nedvomno pomembni in zelo vidni. Po moje je pomemben mejnik vstop v evroobmočje. saj smo se kot enakopravna in enakovredna država dokončno zasidrali v EU. Velik plus 50 davčne reforme, tudi gospodarstveniki povedo, da je velika gospodarska rast posledica teh reform, to pa za sabo potegne večje zaposlovanje in manjšo brezposelnost. Seveda tudi inflacijo, vemo pa, da.so v vseh državah problem cene nafte. Pomembno je bilo tudi predsedovanje EU» česar se v Slo-venijl premalo zavedamo. Bo\) ko\ doma so se tega za- Drago Koren, rojen 1960» je po izobrazbi imiv. dipl. inž. geodezije. Delati je začel na velenjski geodetski upravi» kjer je bil devet let vodja območne izpostave, od leta 2004 pa je poslanec v državnem zboru. vedali v tujini, saj je Slovenija postala prepoznavna v širšem svetu. Kako ste v državnem zboru pustili osebni pečat? Omenil bi uspešno vodenje odbora za notranjo politiko,. javno upravo in pravosodje, ki je eden najbolj zahtevnih v parlamentu. Sprejeli smo ogromno zakonov. Reforma na področju pravosodja bo dolgoročno pripomogla k zmanjševanju zaostankov. Bistveno boljše so tudi razmere v državni upravi, ki |e res poslala prijazna. V lokalnem okolju, za katerega se lahko prav tako veliko postori, bi omeni! ceste, ki sem jih spravil v proračun. Gre za milijonska sredstva, ki se bodo v naslednjih letih koristila v mojem volilnem okolišu. Seveda je bil organiziran kakšen sestanek, odprta kakšna vrata ... Kako je s koncesijo za gradnjo doma za starejše v TopoUici? Predvsem sem prosil in dokazoval, kako nujno potreben je dom za Šaleško dolino. Mislim, da je Topol-šica primerna lokacija, na dom pa bo lahko ponosna cela Saša regija. Naj dodam, da nisem vedel, da se je na razpis prijavilo tudi Velenje, dokler razpis ni bil zaključen. Boste septembra ponovno kandidirali? Moj a kandidattu'a je že potrjena. Zdaj ko sem spoznal poslansko delo, lahko rečem, da bi v prihodnjem mandatu vsa štiri leta izkoristil za učinkovito delo. US m Vffsica Šentvid pri Planini lea pod vznonem faohonkih gozdov. Od tu so brigadirji v 70. letih odhajal» na delo po celi regiji. Kjer je Veronika Deseniška dahnila usodni da Šentvid pri Planini - idiličen kraj glasbe, kulture in brigadirske zgodovine So kraji» ki so jih ustvarile ceste, in so kraji» ki so si ceste pač morali narediti sami. Šentvid pri Planini vse-kakor bolj kot kak drug sodi med slednje. Sem človek ae zaide pomotoma. Kdor se znajde oa vijugasti »malo gori maio doli« cesti, morda res ubira stranske pod v kraje okrog KrSkega» Še verjetneje pa je v Šentvidu doma. Ali si želi, da bi bil. V idiličen kraj, streljaj od Plariine, smo se povabili na enega najbolj dopuscniškihpetkovih popoldnevov, kar si jih je mogoče zamisliti- »Ni skoraj nikogar doma»« je bila praktično edina popotnica našemu srečanju, tokrat brez točno določenega mesta, še manj ure. In res je bü Šentvid na prvi pogled videti kot izumrl. Le krave so zvončkljale na ležerni paši okrog vasi. Pa sva jo vseeno našla. Eno izmed najbolj zavednih duš šentviškega kulturnega življenja - da prav letos to najstarejše društvo na Šentjujskem praznuje stolel-nicOj smo že poročali - Jožico Romih. »Se dobimo pod lipo,« je beseda dala besedo. Še prej pa sva s foto^afom Andražem naredila najbolj razum-no mogočo potezo, zavita vvaš-ko gostilno. In naletela na hišnega gospodarja, Id je delal družbo enemu svojih gostov. »Prav v tej hiSi, zdaj sfcer dozidani in obnovljeni, je gostilna že stoletja,« pove Jože Ko- V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali DOBLEŽIČE, kraj, ki sodi v KS LesiČno in na mejo občin Podčetrtek in Kozje. Našega novinarja boste našli v torek, 22. julija. ob 10. uri v Velbaiü gorci pri Slavku Toplišku, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa predstavili problem. Če želite, da pridemo ludi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Joz8 Kovač (levo) pred svojo hüa Iqar jo postilna a stole^. S svojimi gosti rad vedno kakšno reče. Zgodo^ra in vaških zgodb jo namreč na pretek. vaČ in tiadaljuje. da pa je zadnja leta bolj ekološka l^etija kot gostilna. In če bi znale stene govonti, bi zgodb gotovo ne zmanjkaJo- Šentvid, ki leži takorekoč ob vznožju bohor-skih gozdov, je bü med vojno strat^ka točka tako za partizane kol okupatorje. »Prav v tej hiši je büa partizanska javka. PoŠto so prinesli do sem in potem po potoku dalje, da so zakrili sie^. Mojega starega očeta so zaradi tega Nemci celo ustrelili,« pripoveduje Kovač. Po vojni so v duhu brats-tvaifl enotnosti ter gradnje nove domovine prišli lepši časi. V Šentvid Še posebej. V začetku 70. let so bili tu, v stari šoli nastanjeni brigadirji. »Vsak mesec znova smo jokali. Ravno smo se navadili drug drugega. se spoznali, roko na srce - nekatere ludi naučili ma-nir, pa so odšli. Menjavali so se namreč vsak mesec. V delovnih akcijah so ^adili in delali vse sorte. Marsikaj sicer ni bilo najbolj rentabilno» bi bilo ceneje s su^i, ampak brigade so imele tako ali tako v osnovi drug namen,« Teh časov se večina udeležencev še danes spominja z nostalgijo. ^Veliko ljudi prihaja obujat spomine. Zdaj že otroci brigad ii7ev/( pravi gostilničar, medkiic izza sosednje mize pa v smehu doda: »Še posebej tisti, ki so bili tu spočeti.« Cericvioa priča poroki Veronilce in Frideriica Da ima Šentvid lepo vedu-to, Človek takoj opazi Če sie vvdemkrajü kdaj obiskali vsaj Sv. Križ nad Planino, tudi veste, da ima čudovite sprehajalne poti. Ampak za nekatere l^tičke vseeno vedo le domačini. »Z ženo se velikokrat odprawva v tiste skale nad vasjo. V hecu jim pravimo kar Kredarica,« pove Janko Kovač čez cesto, ko ga zmotimo pri cepljenju drv. »Vsak kamen ^po3)am na pam^, pa še vedno rad ^em tja gor. Kol bi se v trenutku odprl ästo drug, skoraj planinski svet. Še posebej, ker je v bližini domaäja urejena v takem sülu, pa Še ovce se pasejo tam okrog.« Andraž si ni d^ dvakrat reči, ko ga je gostilničar Jože povabil na raz-Glede na to, kako dolgo sta hodila, je bilo navdušenje ob povratku za ilustracijo skoraj odveč. Sama sem si medtem pustila razkazati vaško cerkvico, ki je z velikim dvoriščem in hlevom pravi biser vasi. TXi je žup-nikoval. Še bolj kot to pa kmetova], gospod Feliks Strniša. Krajani mu vedo v hvalo povedati, da je bil zelo gospodaren kar se tiče obnove streh, Koilovska sodba v šentviški vasi Gospod župnik so ]^>ega dneva ugotovili, da imajo poleg cerkve in župnišča tudi hlev. Pa so si meni rtič, tebi nič, omislili kozo. Sosedovo, da se razume. Oglasili so se na eni izmed kmetij in kozo brez gospodarjevega že^ bolj kot ne po sili odnesli. Če se je njim to jako dobro zdelo, pa je bil gospodar s tem kaj malo zadovoljen. Koza pa bojda tudi ne preveč, kar je dajala tako glasno vedeti, da sosedje celo noč niso spali. Gospod gor ali dol, en red pa mora biti, in lastnik se je odpravil po kozo. Naložil jo je na prikolico in se po dobro opravljenem delu - ti nesrečna žeja - odpravU čez cesto v gostilno še na pivo. V tistem pa so gospod ugotovili, da je koza izginila. K^o so ljudje predrzni! Pa so jo rasaovoriii, jo odpeljali v hlev in lično zaklenili. Da se bo vedelo, čigavo je kaj. No, po tistem pivu se je lastniku nejevolja v sveto jezo sprevrgla, tako da ga not«na ključavr^ ni več zadržala. Krščen matiček. koza je pa ja njegova in gre z njim domov, pa če se gospod na trepalnice vržejo. Niso se metali eu ^vo. so pa poklicali poUdjo. Kako debelo so mo^e v modrem gledali ob kozlo^em pr^iru, pa zgodovinski viri žal ne poročajo ... V Šentvidu fan^e obvladajo tudi najnovejše japonske modele kosilnic »jakomaliii. tako £ame kot vseh štirih podružničnih cerkva. Sicer pa je bil eden zadnjih župnikov svoje vrste. Če ima človek krmo na travniloi, je pač tudi oče-naš s pravim namenom lahko čisto dovolj. Vseeno se ga £a-rani spominjajo z dobrohotnostjo. Kot pravijo, je bilo z njegovim naslednikom precej t^e.Kozlovske in druge zgodbe Še danes iz srca nasmejejo ljudi. Po letu dru zgod in nezgod so se razšli in zdaj so brez dušnega pastirja. Kot je nekoč dejal celjski Škof dr. Anton Stres, je župnija brez župnika kot družina brez mame. In če mame ni, morajo otroci bolj za delo poprijeti, t^ pa ^n-tvidčanom ni treba dvakrat reči. V nekaj letih so uredili okolico in temeljito obnovili notranjost cerkve, v kateri se je daleč, daleč nazaj sredi noči godila prepovedana poroka med Veroniko Deseniško in Fn-derikom Celjskim ... Še vedno se najde kak domačin, ki Domačini seskrnotijstvom vse bolj ukvaijajo na ekološki način. Drugai^ v tempu sodobnega zivlienjateko eli tako tie gre več. bo zatrdil, da je to sveta resnica, ker je on takrat ministri-ral. iUaJpreJ ic080# pc^m žlico Iz nostaigičnega okolja vaške cerkvice me predrami brnenje kosilnic in celo klepanje kose. Kolmanov Andrej, VodiŠkov Mirko, Luskarjev Martin in Koželjev Ivan so le nekateri izmed pridnih koscev, ki jih niti dopustniški dnevi niti domaČe obveznosti niso zadržale, da ne bi uredili podobe kraja. Breg okrog pokopališča, okolica kulturnega doma, pa še pri kakšnih onemoglih sosedih se kaj najde. »To pa... Skoraj ni besed. Tako so pridni in skrbni,« jih pohvali Jožica Romih, ki nas je medtem posadila pod mogočno lipo pred domaČo hišo. To, da so ljudje v kraju nadvse povezani, pripravljeni priskočiti na pomoč, si utrgati ne prav malo časa za skupnost, društveno življenje, že dolgo ni skrivnost. Kako bi sicer drugače praznovali stoletnico prosvetnega društva? Njihov kulturni dom iz leta v leto doävi toliko kvalitetnega in ljudem všečnega programa, da jim lahko zavida marsikatero brezosebno naselje. Da o pesmi in glasbi, ki prežemata kraj, sploh ne govorimo. Medlem so kosci opravili delo, grabljici sta pospravili za njimi. Jankova žena Danica pa je pogrela ogromen lonec golaža, ki so ga od zadnje veselice v skrinji hranili prav za to prUoŽnost... Kako živahno je v Šentvidu Šele takrat, ko so ljudje doma? SAŠKA T. OCVIRK Foto: Grup A NOVI TEDNIK TEMA TEDNA Na strehi Ssdminlcave hiše na Katobju je devet sončnih kolektorjev.kiblzgibljivimi senzoiji verjetno zadovoljili potrabo po elektriki v domacetn gospodinjstvu. »Pri nas elektriko delamo domaff Sončna elektrarna na domači strehi - Ne za blagor denarnice, ampak prihodnjih rodov Marjan Sedminek je človek, ki ga tehnika zanima že od nekdaj. Že zdavna) si je obljubil, da bo nekoč imel v hiši električni števec. Takšen, ki za spremembo ne bo beležil porabe, ampak proizvodnjo. Ko je prvič omenil sončno elektrarno. so ga vsi po vrsti malo pisano gledali, češ da ni resen. Zdaj ko so na njegovi strehi pritrjeni sončni koteklorji, so na vrsti vprašanja v stilu: »Pa res deluje?« »Sončna energija me je vedno zanimala. Ob vseh vremenskih in klimatskih spremembah se je vedno bolj po- trjevalo moje prepričanje, da je ravno to energija pri-hodDosil,« svojo zgodbo začne Sedminek, Od lu naprej je §lo pravzaprav zelo hitro. Ko seje ponudila priložnost za ugodno posojilo preko razpisa ekosklada, si je enostavno rekel: »Zdaj ali nikoli.« Odločil se je za izvajalca, pregledali so situacijo, izdali predračun in na podlagi tega je pridobil 90 odstotkov posojila. »Izvedba je bila t. i. na ključ. »Na strehi imam devet kolektorjev 215 W moči, ki zavzemajo 15 kvadratnih metrov površine. Inštalirana moč je 1,93 kW/ h, pri Čemer lahko računam Zelena elektrika dražja? Eko zeleni paket je namenjen tistim gospodinjstvom, ki želijo nekaj doprinesti k ohranjanju narave in pustiti mlajšim generacijam čim bolj čisto in zdravo okolje. Z izbiro Eko zelenega paketa namreč prispevate svoj delež k pridobivanju dodatnih obnovljivih virov ene^je in posredno k zmanjšanju količine zdravju in okolju škodljivih toplogrednih plinov v ozračju. V ceni paketa je vključen stalni prispevek za moč in spremenljivi znesek uskr-be z električno energijo. >»Elektro Celje, d.d., se zavezuje, da bo od vsake dobavljene kWh zelene energije namenilo 0,00417 evra za vzdrževanje obstoječih in za načrtovanje in vlaganje v izgradnjo novih obnovljivih virov energije ter za pospeševanje racionalne rabe energije,« na 85-odstotni izkoristek. Odvisno pač od lege in števila sončnih dni. Splošni izračuni so namreč narejeni po meritvah povprečja. Ker je vse skupaj na mojem objektu» za izgradnjo nisem potreboval nobenih drugih dokumentov kot zemljiškoknjižni izpisek.« Projekta se je lotil januarja, po dveh mesecih je bila elektrarna usposobljena. 17. aprila je sledi) tehnični prevzem. Nato je bilo treba samo Še urediti soglasja in pogodbo z elektro podjetjem. A tu se zgodba malo zatakne. Sončna energija lastonj, a sploh ne poceni Izgradnja takšne najmanjše sončne elektrarne stane 12 tisoč evrov. V 90 odstotkih je torej mogoče pridobiti ugodno posojilo ekos-klada. Tako se lahko človek ponaša s statusom kvalificiranega proizvajalca elektrike. Brez posebnih akumulatorjev in ostale tehnične podpore pridelane elektrike pač ne moreš kar sam pokuriti. Treba jo je odvesti v omrežje, a še prej prodati najboljšemu ponudniku. Sedminek se je v pogodbi dogovoril za 0,89 evra na kWh. K temu je treba prišteti še dobrih 0,33 evra državne subvencije za dobo desetih let. Naš sogovornik zdaj porabo elektrike v gospodinjstvu normalno plačuje s položnicami, za lastno pridelano elektriko pa mora vsak mesec elektro podjetju v dveh dneh izstavili račun, »V najbolj )rodovit-nem< dnevu doslej je elektrarna pridelala 11,5 kW na dan. Naše gospodinjstvo jih dnevno porabi približno 12.« Lastni porabi se torej domača proizvodnja lu in tam pribDža. Kar se financ tiče, Sedminek računa, da bo elektrarna mesečno pokrila račun za elektriko in obresti posojila. Življenjska doba sončne elektrarne je približno 25 let in po nekaterih izračunih se Šele v tolikih letih naložba tudi izplača. A kot pravi Sedminek, se tega projekta ni lotil zaradi dobička. »Pomembna se mi zdi tudi zavesi, da neka; prispevam k čistejšemu planetu, bolj Se mu jutrišnjemu dnevu in da z last-no poiabo elektrike drugih ne obremenjujem.« In kol pravi, bi se projekta lotil Še enkrat. »A bi se v tem primeru odloČil za gibljive senzorje. To pomeni, da bi elektrarna optimalno Kakšna je birokratska pot? v primeru, da bo objekt (elektrarna) priključen za obstojnimi meritvami, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Vsekakor pa potrebujete soglasje za priključitev elekirame na omrežje, projekt priključitve na omrežje in soglasje na projektno rešitev, ki ga izda Elektro Celje. »Na osnovi vloge izdamo soglasje za priključitev najkasneje v 30 dneh, sledi izdelava projektne dokumentacije, ki jo izdela projektant. Na projekt podamo soglasje najkasneje v 15 dneh. Tehnična izdelava ni odvisna od nas, ampak od invesritorja. Vsekakor v našem podjetju na podlagi dobrih odnosov s strankami svetujemo, kakšne so tehnične zahteve priključitve na omrežje in na katere stvari mora bili stranka pozorna. Stroške priključitve je težko ocenili, vseIoljŠanje poslovanja družbe. »In tudi obnova in razširitev Zdraviliškega doma nista zaustavljeni. Projekti so pripravljeni. čakamo le še na dve soglasji, nato lahko zaprosimo za gradbeno dovoljene. Če bodo seveda lastniki to želeli. Moja naloga je, da projekt do jeseni proučim In nato lastnikom predstavim možne finančne konstrukcije.« pravi Duh. »Tudi ponovni zagon bazena v Zdraviliškem domu ni niČ neobičajnega, saj bi to možnost radi proučili predvsem na željo gostov iz hotela Park. Ta potem, ko je bil od začetka leta zaradi prenove zaprt, znova obratuje.« Ravno zaprtje hotela Park je bilo poleg prestrukturiranja programov na lujih tržiščih glavni razlog za slabše poslovanje v prvih petih mesecih. »To pomeni, da niso dosegli načrtovanega, še vseeno pa rezultati niso bili negativni.« Na slabši izkaz rezultatov so vplivali tudi odpisi avtomatov, ki so po zaprtju igralnice še ostali v finančnih izkazih. Napovedi o bodočem poslovanju pod novim vodstvom niso skromne. »>Cilj je 70-od-stotna povprečna zasedenost,« pravi Dull. Ter- Jože Duh me Dobrna imajo po več kol 1,3 milijona evrov vredni obnovi hotela Park skupaj 399 ležišč, z dograditvijo Zdraviliškega doma pa bi pridobili še 60 novih sob ter wellness spa center. A o lem bodo jeseni odločili lastniki najstarejšega zdravilišča pri nas. ROZMARI PETEK Cetis stavi na Južno Amerilco Celjsko grafično podjetje Cetis $e bo odslej osredotočilo le na štiri svoje paradne konje, namesto naložb doma pa bodo sredistva namenili za prepoznavnost imena v Južni Ameriki. Svoje ideje in znanje bodo nadgrajevali le na štirih stebrih, to je področje tiskanja dokumentov, iger na srečo, embalaže ter sistemov za poslovno komuniciranje, »Naložbe bodo namenjene za iskanje novih potencialnih trgov»« je povedala generalna direktorica Simona Potočnik. »Trenutno smo osre- dotočeni na Brazilijo, vzpostavili smo že nekaj vzpodbudnih stikov. Že zgolj sama Brazilija je lahko velik potencial, saj jo tvori 25 povezanih držav, vsaka pa nam lahko pomeni nove možnosti sodelovanja,« si obeta Potočnikova. Še vedno je Cetis aktiven na črni celini. Tam si je sicer svojo prepoznavnost že zagotovil, sklenil kar nekaj dobrih poslov, avgusta pa pričakuje obisk iz Konga, s katerim si obeta dobro sodelovanje. RP Največji Dipo vSIovenlji bo moral pohištvo skoraj v celoti zamenjati. Poplavljen Dipo Nedavno neurje s točo je precej škode naredilo tudi diskontnemu prodajalcu pohištva Dipo na Tehai^ki cesti v Celju, ki so ga odprli aprila letos. V prodajnem salonu je 10 cm visoka voda uničila tla in predelne stene, poškodovala je tudi 90 odstotkov blaga, ki ga kupcem po redni ceni ne morejo več ponuditi. K sreči voda ni zaiila skladiščnih prostorov, pohištvo, ki je bilo v trgovini, pa bodo kupcem ponudili po močno znižani ceni. Višina celotne škode bo znana Šele v prihodnjem tednu, bo pa, kot ocenjujejo, precejšnja. RP Še čakamo na razprodaje? V ponedeljek so se začele poletne sezonske razprodaje tekstila in obutve. Teh potrošniki v večini ne čakajo več tako nestrpno kot nekoč, saj trgovci razne popuste ponujajo že celo leto. Vendar se splošne evropske prakse splača držati Še naprej, meni veČina trgovcev, saj ima skupen začetek razprodaj Še vedno velik marketiDŠki učinek. Sezonske razprodaje se od ostalih ločijo po strogih pravilih, ki se jih morajo trgovci držati. Tako na primer v tem obdobju ne smejo daja-ti drugih popustov ali vršiti drugih akcij pri prodaji tovrstnega blaga. Obenem mora trgovec razprodajo objaviti na krajevno običajen način. V objavi mora navesti podatek o vrsti blaga v razprodaji, odstotek znižanja in čas trajanja razprodaje. Blago v razprodaji mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Kljub popustom ima potrošnik ob nakupu blaga na razprodaji enake pra\nce kot v primeru, ko kupuje blago v redni prodaji, k^ pomeni, da lahko blago z napako kasneje tudi zamenja. Kopici pravil, ki veljajo v času razprodaj, so se zaradi sprememb v zbornični oj^a-niziranosti ter s tem uveljavitve dveh skorajda enako močnih zbornic pridružila še različna pravila. Tako je Čas razprodaj za člane Trgovinske zbomice Slovenije (trenutno ima že več kot 6.500 članov) največ 60 dni, za člane Pod-jetniško-trgovske zbornice, ki deluje v sklopu Gospodarske zbomice Slovenije, pa največ tri tedne. Poleg tega lahko trgovci stalne popuste, vezane na svoje lastniške kartice, obdržijo tudi v času razprodaj, druge akcije, )d so jih začeli že pred uradnim začetkom razprodaj, pa morajo do 28. julija ustaviti. Ravno zaradi vrste pravil, ki so si jih določili trgovci sami in ki pri običajnih znižanjih ne veljajo, ter strogega nadziranja Inšpekcijskih služb se mno^ sprašujejo, ali se trgovcem sezonske razprodaje še sploh splačajo. »O tem je res bilo že veliko povedanega,« je pojasnila predstavnica trgovinske zbomice Mi-ja l^pomik, »vendar so ocenili, da je skupni marketinš-ki učinek skupnega začetka razprodaje še vedno velik in da imamo konec koncev v Sloveniji Se vedno tradicionalnega potrošnika, ki vedno čaka na razprodaje.« Po oceni se je tako za razprodaje odločilo 70 odstotkov trgovin s tekstilom in z obutvijo. Dodala je, da bodo po razprodajah med trgovci vseeno opravili anketo, s katero bodo razčistili, ali so raz-prodaje v drugem tednu julija še smiselne. »Trgovci morajo biti danes zelo prilagodljivi, da ujamejo prave dneve za razprodaje. In glede na to, da so se klimatski pogoji spremenili, moramo najti najbolj optimalen čas začetka razprodaj,« je zaključila Lapornikova. ROZMARI PETEK ANKETA ga, koliko časa Imam. Vendar nikoli ne zapravim veliko denarja. Čim nižje cene so, tem boljše je. Vendar se mi zdi, da ni velike razlike med cenami na razprodajah in prej, saj je že prej skoraj vse zni^no. Vendar je dobro, ker na razprodajah znižajo ceno tudi kvalitetnim stvarem.« prodaje večinoma potrata denarja, saj privabljajo ljudi, da zapravijo gore denarja za stvari, ki jih ne potrebujejo.« Andreja Ortl iz Velenja: »Na razprodajah še nisem bila, vendar bom verjetno šla malo pogledat, ali ponujajo kaj zanimivega. Običajno razprodaje obiščem le redko. Mislim, da je že prej dovolj znižanj in da lahko že pred začetkom razprodaj poceni kupim, kar potrebujem.« Nika Lamovšek iz Hrastnika: »Bila sem na razprodajah. Kupila sem hlače in nekaj maj-ic s kratkimi rokavi. Neobiščem jih vedno, odvisno od tega, ali kaj potrebujem alL ne. Kadar grem, običajno porabim od 100 do 150 evrov. Razprodaje so mi všeč, ker so nekateri artikli znižani tudi za 60 odstotkov, čeprav le tisti manj kvalitetni. Vseeno se mi zdi, da so raz- Katja Čujež s Hudinje: »Na razprodajah sem že bila. Pogledala sem, ali imajo znižano ceno kakšne zanimive stvari. Kadar se začnejo razprodaje, jih včasih obiščem. včasih pa ne, odvisno od te- imm FKH Vida Mogel iz Letuša: »Malo sem si ogledala razprodaje, saj mi je mož naroČil, naj mu kupim kolesarsko majico. Na razprodaje ne hodim pogosto, kadar pa grem. temu običajno namenim največ 100 evrov. Nikoli ne kupim nečesa samo zato, ker je cena znižana. Mislim, da se na razprodajah nekatere stvari splača kupiti, dmge pa ne. Odvisno je tudi od trgovine. Ponekod Imajo znižane tudi kvalitetne stvari, drugje pa le takšne, ki so bile poceni že prej.« KŠ Foto: GmpA 5G/l/IZEBECi VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FÄX: 05/91181 50 št, 56 - 18. iuli} 200B etöll patlnetzniiJMJSlm oltimn AKTUALNO Slovenska naravna zdravilišča si manejo roke Bodo vinjete oklestile prihodke od obiskov tujcev? Slovenska naravna zdravilišča so tudi v letošnjem polletju zadovoljna z obiskom. Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki ima sedež v Celju, se je povečalo tako Število domačih kot tujih gostov. Precej si obetajo tudi od spremenjene strukture tujih gostov, Če jih le ne bodo odvrnile polletne vinjete. Petnajst slovenskih naravnih zdravilišč, polovico teh imamo ravno na širSem Celjskem» je v polletju zabeležilo malo manj kot 172 tisoč domačih gostov, kai jeza 6,5 odstotka več kot lani. »Povečan obisk je treba pripisati novim naložbam zdravilišč,« meni sekretar skupnosti naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. Zadovoljni so tudi z obiskom tujih gostov, bilo jih je za dva odstotka več kol lani. »Vsak odstotek je dobrodošel, je pa prišlo do rahle prerazporeditve zastopanosti držav, iz kalerih prihajajo obiskovalci,« ugotavlja Altbauer. »Število obiskovalcev z nekoč ključnih trgov, kot so Nemčija, Italija, Av-strija> ki so veljali za naše paradne konje, sicer ne narašča. Tu smo najbrž dosegli nek maksimum. Razveseljivo je, da prihaja vedno več gostov iz drugih držav, kot so Švica, Rusija, Nizozemska in tudi Madžarska, Hrvaška in Srbija.« Vinjete krive za slabo voljo Glavna skrb slovenskih naravnih zdravilišč so trenutno vinjete. Bojijo se, da bo uvedba zgolj polletnih in letnih vinjet premočno vplivala na izbiro dopustovanja turistov. »Iz sosednje Italije, Avstrije in Nemčije, od koder Se vedno prihaja večina tujih gostov, smo prejeli več po-bud o uvedbi krajših vinjet Poletni utrip Aqua lune za turiste, ki smo jih že posredovali tudi pristojnemu ministrstvu,« razlaga Altbauer. »Do zdravilišč, ki so v neposredni bližini mej, se še da priti brez vinjete. medtem ko se do osrednjih in obmorskih ne da.« Zdravilišča so Že tako v hudi konkurenci z ostalimi zdravilišči po vzhodni Evropi, nakup vinjete pa ne samo, da turista spravi v slabo voljo, temveč posredno podraži ceno bivanja. Pred uvedbo vinjet so bila zdravilišča povprečno 60-od-stotno zasedena. Katero zdra- vilišče prednjači po zasedenosti, Altbauer ni želel komentirati. Poudaril je, da je njihova različna ponudba tako dobro usklajena, da tako rekoč vsako privabi določen (ip obiskovalcev. Skupaj je doba bivanja gostov v sloven-skih naravnih zdraviliščih med najdaljšimi v Sloveniji in znaša povprečno 4,10 dneva, ravno slovenska naravna zdravilišča pa ustvarijo več kot tretjino vseh nočitev v Sloveniji. ROZMARl PETEK Foto: SHERPA I .^sba in nora zabava na ÄkU bazenu Gostje: FOXY TEENS! ANKETA Kam na dopust? Prihaja čas, ko se bodo ljudje po napornem delovnem letu odpravili na zaslužen dopust. Nekateri bodo odpotovali v južne kraje, drugi na hrvaško obalo, treiji bodo ostali kar doma. In kam se bodo na počitnice odpravili Celjani? V turističnih agencijah so povedali. da vedno več ljudi obiskuje bolj oddaljene države, kot so "ninizija, Grčija in Španija. Največ jih bo tudi letos odpotovalo na Hrvaško, Vendar v potovalnih agencijah poudarjajo, da obisk hrvaške obale iz leta v leto upada. Mimoidoče na celjskih ulicah smo zato vprašali, kam se bodo letos odpravili na dopust in ali vedo, zakaj se vedno manj dopustnikov odloča za hrvaško obalo. Bogdan SlapŠak iz Celja: »Za letošnji dopust Še nimam načrtov. Ponavadi grem vsako leto kam drugam, v različne kraje. Pogosto se grem tudi kopat na bazen, lani sem bil na morju na Hvaru. Nimam nobenih posebnih zahtev, kakšen mora biti kraj, kamor se odpravim. Mogoče le malo gledam na to, da ni predrago. Mislim, da vedno manj ljudi obiskuje hrvaško obalo zaradi napetih razmer med Hrvaško in Slovenijo.« Črt Erjavec iz Celja: »Letos grem na dopust v Koper, ker obožujem Slovensko pri-morje. Mislim, da je naše morje zelo lepo. Na slovensko obalo grem vsako leto tu- di zalo, ker traamo tam vikend in ker spoštujem našo obalo. Odpotoval bom za 14 dni- Menim, da je !o veliko za povprečnega Slovenca. Ko si izbiram kraj, kamor bom Šel na dopust, se mi zdi pomembno to. da so tam ljudje prijazni in gostoljubni, da se počutim domače. Mislim, da ljudje vedno manj potujejo na Hrvaško, ker so tudi drugi oddaljeni kraji zdaj cenovno ugodni in ni na hrvaški obali nič ceneje kot na primer v Grčiji ali Španiji.« Helena Malovrh iz Griž: »Ne vem še, kam bom šla letos na dopust. Verjetno nikamor. Prejšnja leta sem šla vedno namorje. Običajno na Hrvaško, ker mi je tam všeč. Ko se odločam, kam bom Šla, gledam na to, da je v bližini morje. To je najbolj pomembno. Mislim pa, da ljudje zdaj vedno manj hodijo na hrvaško obalo, ker so željni potovanj v bolj oddaljene kraje.« Jana Selič iz Celja: »Za letošnji dopust še nimam načrtov. Možno je, da ne bom šla nikamor, saj se tudi v Celju dogaja zelo veliko zanimivih stvari. Prejšnja leta sem Šla vedno v hribe, ker sem se morja naveličala, v hribih pa je lepo. Všeč mi je tudi, ker je tam zelo svež zrak. Nimam nobenih posebnih kriterijev, ko se odločam, kam bom šla na dopust. Grem tja. kjer se mi zdi, da bo lepo. Tega, da bi ljudje zdaj manj potovali na HrvaŠko, pa Še nisem opazila.« KŠ, foto: KATJUŠA laško 'V ^uioceije «« UkJ «ii www.radiocelje.com 8 INTERVJU NOVI TEDNIK Čistite pipe! Dn Ivan Eržen: »Legionela lahko >udari< tudi tam, kjer upravljavci vodovoda nimajo več vpliva na kakovost vode.« Piranski dogodki z vdorom fdcalij v javni vodovodni sistem in hudo onesnaženje vode na Prevorju so bili povod> da smo se vprašali, kakšno vodo sploh pijemo na celjskem (^moQu. In kaj lahko storimo sami, da se izognemo možnostim okužb iz vodovodnih sistemov. »Sistem vodooskrbe na Celjskem je zelo raznolik. Imamo sisteme, kjer je voda zelo visoke kakovosti. Ob tem je veliko manjšili sistemov, kjer je voda pogosto neustrezna. Poleg lega imamo žal tudi območja, na primer Šentjur, del ŽaJca in ctugod, kjer imajo svoje vodne vire brez inteme-^ nadzora in uporabniki sploh ne vedo. kakSno vodo uživajo- Prav na Celjskem smo poleg Koroške na rujslabšem, kar zadeva javne vodovodne sisteme. Le približno 70 odstotkov prebivicev se z vodo oskrbuje iz teh sistemov, v Sloveniji je povprečje več kot 90.« pravi dr. Ivan Eržen. Kako vemo, kdaj je voda vama in kdaj ne? Na kaj se lab ko zanesemo? Svojo odgovornost pri lem imajo upravljavci vodovodnih sistemov. Kakovost vode je v mnogočem odvisna od omrež-ja, a so v njem tudi šibke točke. Ko voda priteče v domovanje, ko je samo še naša, pa /e vse odvisno le Se od nas. Kakšne so razmere na Celjskem? Vdiki sistemi - kot so vodovodi v Celju, ŽaJcu ... - posre- dujejo v omrežje zelo varno pitno vodo. Velika skrb se namenja ustreznemu varovanju vodnih virov, poleg tega je ustrezna tudi priprava vode. Tlidi skib za omr^e je pri velikih sistemih [a^a. ker so sredstva, s katerimi upravljajOr večja in lažje sanirajo pomanjkljivosti, ki se pojavljajo. Rezultati, ki jih dobimo ob nadzoru, kažejo, da je kakovost ustrezna. Najdemo sicer deleže neustreznih vzorcev, a spet netakšnih, da biiah-ko rekli, da so zdravstveno nevarni. Kaj pa manjši vodovodi? Tam dobimo povsem drugačno süko. Pogosto nimajo strokovnjakov, ki bi skrbeli za sistem. TakSni vodovodi so nastali vpreteklostizaradi interesnega združevanja ljudi, ki nekje živijo. Zdaj imajo pooblaščence, ki skrbijo za omrežje. A če ta sistem oskrbuje 50 do 100 ljudi, ti nimajo denarja, ki bi zagotovil ustrezno pripravo pitne vode. A zgolj to bi zagotovilo, da bi bila voda vama. Pomanjkljivosti prikažejo izvidi mikrobioloških in kemičnih preiskav. Vidi se, da voda ni ustrezna, da so pogosto prisotne klice, ki lahko povzročajo bolezni, in da tudi kemične lastnosti vode niso ustrezne. To pomeni, da v nekate-rihmanjših sistemih šele takrat, ko ljudje zbolijo, vemo, da je prišlo do onesnaženja ... Točno. Marsikje, predvsem na območju Šentjurja» skoraj za polovico ljudi ne vemo, kakšno vodo pijejo, pri čemer tudi sami tega ne vedo. Gre za oskrbo v manjših naseljih, ki so si to po svoje uredila. Res imajo vodo brezplačno, a če posedamo, kakšno cve-ganje je v tej vodi, ne zgolj za IjucU, ampak tudi za tiapaja-nje živine, in kakšno Škodo lahko zaradi tega utrpijo, bi bil tudi strošek, ki bi ga plačali, da bi bila voda pod nadzorom, zanemarljiv. Očitno je še prevelik in občine nimajo možnosti, da prevzamejo odgovornost za preskrbo prebivalcev s pitno vodo. Prav občine bi namreč morale vzpostaviti nadzor nad takšnimi vodovodi ali zagotoviti alternativne vire. Kdo je torej odgovoren. Če pride do onesnaženja? Kdo je dolžan obvestiti ljudi in predlagati ukrepe? V primeru, da gre za javno vodovodno omrežje, je to tisti, ki skrbi za sistem - javno podjetje, vaško združenje ... Ta sistem mora poskrbeti, da so ljudje, ki so priključeni na vodovod, pravočasno obveščeni. da v^o, kaj naj storijo, da bo voda primerna za užl-vanje. Če ni primerna, morajo priskrbeti dostavo ustekleničene ali vode iz gasilskih cistern. Živimo na pretežno kraškem svetu. To pomeni, da vse, kar se dogaja na površini, vpliva na kakovost vode. Zadnje čase smo priče ek-stremnim sušam in nali- vom. Kako to vpUva na vodo? Negativno. Po hudih nalivih imamo motno vodo - to najprej opazimo. Žal včasih voda ni motna in ne opazimo, da je prišlo do onesnaženja ter da so v vodi bakterije in virusi, morda paraziti, ki jih ne vidimo s prostim očesom. Če pride do kaljenja vode, je to dobro, ker takrat tudi pouošniki takoj vidijo, da ni primerna za pitje. Ljudje takoj vedo, kaj morajo narediti. Pred uporabo vodo prekuhajo in to naredijo, še preden dobijo obvestilo, da voda ni primerna za uživanje. Kako naj ljudje ukrepajo ob takünih pojavih? Pomembno je, da vodo takoj, ko opazimo, da je drugačna, da ima priokus, da je na pogled spremenjena, prenehamo uporabljati. Ljudje naj jo prekuhajo in počakajo naddjnja navodila. Če ima voda še kakšen drugačen vonj -po fekalijah, kakšen tuj vonj - odsvetujemo njeno uživanje. Tüdi prekuhavanje ne po-meni, da bi se kemikalije, ki so morda prisotne, iz te vode lahko odstranile. Takšna voda je za sanitarne potrebne običajno vseeno primerna. Kratkotrajno lahko uporabljamo tudi vodo, ki ima morda prisotne kakšne kemikalije -ne bo prišlo do hujših zdravstvenih posledic, tudi če so pri-somi pesticidi. Če se tušira-mo z vodo, ki morda vsebuje mdi pesticide, moramo vedeti, da ti prehajajo skozi kožo, poleg tega jih tudi vdihavamo. Toda če gre za kratkotrajno stanje, so vnosi majhni in posledic ni pričakovati. Do onesnaženja vode lahko pride zelo hitro, Kako ukrepamo? Ključen za sistem za oskrbo s pitno vodo je vodni vir. Tam se pojavijo prve nevarnosti onesnaženja s površine - zaradi dejavnosti, ki tam poteka, zaradi morebitnih razlitij kakšnih kemikalij, uporabe pesticidov ... Vse to je grožnja za kakovost vode. Da bi ohranili vodni vir, se z od-lold prepreči različne gospodarske in druge dejavnosti na vodozbimem območju. Na kakovost zajete vode vplivajo tudi naravne danosti - kar je na površju, prehaja v ^d-talje. Da bi zagotovili kakovostno pitno vodo, so na voljo različni postopki priprave vode za pitje: filtriranje, dodatki, ki pomagajo, da se določene snovi usedejo, tudi kloriranje. Klor je snov, ki učinkovito imičuje mikroorganizme. Reagira z vsemi organskimi in anorganskimi deld. Pri tem skušamo zagotoviti, da je tudi v omrežju prisotna določena koncentracija aktivnega klora. Rekli ste, da tudi pri pipah lahko pride do onesnaženja. Zdaj smo pri legloneli. kajne? Glede legonele je veliko razprav, največ v povezavi z bolnišničnim okoljem. tepravve-mo, da so legioneie bolj pogoste v hotelih. V bolnišnicah nas legionela skrbi, ker so ljudje tam bolj občutljivi. Najdemo jo tudi v vodi. Na koncentracije klora, 1q Jih lahko zagotavljamo, ni občutljiva. "Ridi pri dosti višjih koncentracijah preživi, ker je zaščitena v biološkem filmu, ki oblaga naše pipe. Če gremo s prstom v notranjost pipe, čutimo gladko, spolzko površino. To je biološki film, ki prekriva cevi in pipe v notranjosti. V njem so različni mikroorganizmi, med njimi tudi legionela. Uživanje vode, ki vsebuje legionelo, ni nevarno zdravju, saj ne povzroča obolenj prebavnega trakta. Nevarna je le, če jo vdihavamo. Vdihavamo pa jo. ko se prhamo, ko se okoli nas us- tvarja aerosol. Nevarna je zato, ker jo z običajnimi preiskavami ne najdemo in tudi upravljavec sistema s pitno vodo nima nobenega vpliva na to, kakšna je pipa na koncu omrežja. Kaj je s t. i. javninu pipami? V Celju jih je cela vrsta - Pod gradom, na Skalni kleti, vparku, Pečovnlku. Ljudje množično hodijo po to vodo? Kdo jo nadzira? Uporaba javnih pip izvira iz časa, ko je biJa celjska voda v delu vodovoda oporečna, onesnažena z nitrati. Poleg tega se želijo ljudje, ki poznaj o negativne učinke Wori-ranja, temu izogniti in iščejo vodni vir, kjer voda ni klorirana. S tem tvegajo okužbo oziroma vnos mikroorganizmov, naJezlJivo bolezen. Te vode nihče ne nadzoruje. Včasih smo imeli vsaj za Meškov studenec podatke. Pri uporabi te vode gre pač za presojo in odločitev vsakega posameznika. Voda v taksnih pipah ni vama. Lahko da se ne bo nič godilo, a lahko se. V takšnem primeru si moramo sami pripisati posledice. Kaj je z vodo iz vodometov - lahko ta ogroža zdravje prebivalstva? Zbolijo lahko bolj občutljivi. Bolezni ne povzroči ena bakterija. Vodometi so na odprtem. Večji je problem v kopalnici, v tuš kabini, kjer je prostor zaprt in ga redko zračimo, Ob prhanju vdihavamo veliko aerosola. Ročka na prhi je posebej primeren prostor za razvoj biofiltra in razmnoževanje legioneie. Samo visoka temperatura je tista, ki učinkovito uničuje legioneie v hišnem omrežju. Zato je pomembno, da občasno povečamo temperaturo v sistemu na 70 do 80 stopinj in s spiranjem pip opravimo dezinfekcijo. Prav tako pomembno je. da tedensko odvijemo mrežice na pipah in spustimo vodo, da teče, mrežice pa prekuhamo za minulo, dve in tako uničimo biofilter. Priporočate uporabo različnih aparatov za pripravo pitne vode? Ib pa ne. Večkrat smo analizirali učinkovitost teh filtrov, ki jih ljudje množično kupujejo. Kakovost te vode je daleč pod kakovostjo ustekleničene pitne vode ali vode iz javnega omrežja. Značilno je, da so te filtrime r^aprave v začetku zelo učinkovite, sčasoma pa zaradi tega, ker se mikroorganizmi razmnožujejo in začne nastajati biofilm, pride do preboja filtra in vse, kar se je nekaj časa tam zbiralo, naenkrat vdre v vodo. Tako pride do trenutnega hudega onesnaženja pitne vode. MILENA B. POKUČ Foto: Grup A Prim. doc. dr. Ivan Eržen, dr. med. je na ljubljanski medicinski fakulteti diplomiraj leta 1982, pet let kasneje je magistriral s področja epidemiologije, Id jo je nato specializiral in leta 2004 doktoriral s področja medicinskih ved. 2e od leta 1988 je zaposlen na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje» ki ga od leta 1992 vodi kot direktor. MOVI TEDNIK IPPTUALNO Patrulja se ne da Ekopatrulja brez odgovora o nelegalnem parkirišču tovornjakov v Dvoru pri Šmarju Zveza ekoloških giba rj Slovenije vnovič opozarja na problem parkiranja zasebni-kovih tovomjaki3v v vasi Dvor v Šmarju pri JelSah. Prav tako kaie s prstom na tamkajšnje odlagališče različnega gradbenega materiala na kmetijskem zemljišču. Zvezina ekološka patrulja si je namreč prvič 16. maja vse omenjeno ogledala in ugotovila, da je tam parkiranih do sedem tovornjakov» pri čemer je postavljena tudi gradbena mehanizacija, zato želi uradno ugotoviti, ali ima last-nik na nelegalnem zasebnem parkirišču tovornjakov že pridobljena vsa okoljska in druga dovoljenja. To velja tudi za odlagališče vadbenega materiala. Na ogled v Dvor je patrulja prišla po klicu »prizadetih krajanov« na brezplačni ekotelefon 080 18 45. Po ugotovitvah naj bi avtoprevoz-nik gradil parkirišče ter že polagal betonske cevi. Opozarjajo tudi, da tamkajšnja vaška cesta za povečan promet tovornjakov ni primerna ter predstavlja za pešce dodatno nevarnost. »Po dveh mesecih od pristojnih ni uradnega odgovora, naše zahteve povsem ignorirajo,« trdi Karel UpiČ, vodja patrulje in zveze, od koder so v sredo obvestili ministrstvo za okolje in prostor» okoljski in kmetijski inšpektorat, upravno Lnšpekdjo, Občino Šmarje pri Jelšah ter številne medije. In kaj pravijo v občinski stavbi? Župan Šmarja pri Jei- POJASNILO Bo doma umria od lakote? v članku Bo doma umrla od lakote?, objavljenem v 54. Številki Novega tednika, lahko nepozoren bralec prebere, da naj bi bil zdravnik Mi-r^ Kolar »krivec« za posledice, ki jih je utrpela Marija Djakovič. Kot dežurni v Zdravstveni postaji v Celju poudarjam, da sem ravnal v skladu etike, morale in strokovnosti po visokih standardih, ki jih zahteva navedena služba. Na osnovi pogovora in po temeljitem zdravstvenem pr^edu sem namreč ugotovil, daje za gospo naf-primemejši pregib v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki pa ga je omenjena gospa odklonila. Ker ni bilo zakonskih možnosti za izvedbo prisilne privedbe v bolnišnico, smo, Wjub drugačni zahtevi njenega moža, od dejanja odstopili, saj nismo smeli in mogli ravnati drugače. Osd^no menim, da sem z nekorektnim, neprofesionalnim in zavajajočim poročanjem o okoliščinah konkretnega dogodka globoko prizadet, tako kol Človek in kot zdravnik. Prizadeta je tudi ustanova, v kateri sem zaposlen. MIRAN KOLAR, dr. med. Kmalu po prispevku v Novem tednHcu, l^r je b3 V2aMui maja predstavljen pn^em nelegalnega paikiranja tovornjakov v vasi Dvor (na fotografiji), je Smarčane otokala ekopatrulja. Odgovora pristojnih so m prajola. šah Jože Čakš trdi, da bi se morala ekološka patrulja ob obisku kraja oglasiti po podatke tudi na občino, zato težko odgovarja. Pravi, da ga zanima, kateri prizadeti krajani Dvora naj bi se pritožili, saj pozna le eno krajanko, ki ga je na problem opozorila le ustno. »Zato menim, da ^e za problem, ki ga morajo sosedje v kraju urediti med seboj. Res je, da je tam zasebnik, ki si na zemljišču ureja podlago, na kateri bo predvidoma gradil stanovanjsko hišo ter ima tam začasno parkirišče tovornjakov, ki jih ni veliko,« odgovarja župan. «V obrtni coni v Šmajju pri Jelšah» kjer je predlani kupil zemljišče za parkirišče tovornjakov, le-to že ur^a, zato se bo verjetno v kratkem preselil, v Dvoru pa bo v skladu z vsemi dovoljenji lahko zgradil tisto, kar namerava,« dodaja Čakš. Kot je slišati, naj bi tovornjaki v vasi Dvor motili še nekatere druge vaščane in krajane, vendar zaradi morebitne zamere v vaškem okolju javno ne nasprotujejo. Edino priseljenka Darja Hughes, ki je dolgo časa preživela v urejen ejšem zahodnem svetu ter se poklicno ukvarja z ureja- njem okolja, je kot kaže nekoliko glasnejša. Ali je v tem primeru ravnaJa narobe občanka, ki si je »drznila« na resen problem opozoriti, ali lastnik nelegalnega parkirišča in njegovi zagovorniki? BRANE JERANKO V Šmarju je imela pred nekaj leti hude težave s parkiranjem Še številnejših tovor-njakov pri »svojem« ekovrt-cu prav občina, pri čemer so problem rešili z avtoprevoz-nikovo preselitvijo v obrtno cono. Bo tudi tokrat tako in čez koliko časa? Pravljično število ilatih maturantov Gimnazija Celje-Cenier je matuntetna spričevala podelila v torek, 15. julija. Maturo je opravljajo 181 dijakov, ki so dosegli 95>5-od-slotni uspeh. Več kot dve tretjini dijakov je bilo prav dobrih in odličnih, s^em dijakov pa zlatih. Žlahtna sedmerica, ki je dosegla 30 in več točk, je: Karin Ljubič, Blažka Hunski, Peter NagJič, Gregor IWn-šek, Al j a Matelič, Mateja Širše in Suša Mestrič. prejšnjih letnikov ne puščaš nepredelane snovi, temveč da delaš sproti in v 4. letniku samo ponoviš, kar gre hitreje in imaš nato bolj utrjeno znanje. Študirala bom matematiko v Ljubljani.« no vztrajaš. Upam da bom sprejet na arhitekturo.« Blažka Hunski, 34 točk: »Zelo sem zadovoljna, lega nisem pričakovala. Na maturo sem se pripravljala vsa štiri leta. Če delaš sproti, ni treba toliko na koncu. Zdaj na koncu sem se za ustne izpite pri slovenščini učila kar nekaj ur na dan. Najbolj odločilno je po mojem mnenju to, da si iz Karin Ljubič, 34 točk: «Malo sem bila presenečena, a sem zelo zadovoljna. Takšnega rezultata nisem pričakovala. Za maturo sem se precej pripravljala zadaja dva meseca, prej pa sproti. Dober rezultat je vzpodbuda za vpis na fakulteto in lep zaključek štirih gimnazijskih let, zato sem res zadovoljna. Vpisala sem se na medicino.« Gregor IXirnSek, 32 točk: »Rezultat mi pomeni potrditev štiriletnega dela. Za dober rezultat je pomembna vztrajnost. Ko ti kaj majhnega ne uspe ali se ti zdi nemogoče, je pomembno, da vsee- Peter Na^č, 32 točk: »Dober rezultat je zame potrditev štiriletnega dela in potrditev učenja za manuo v zadnjem letu. Takšnega rezultata nisem pričakoval. Na maturo sera se pripravljal bolj z rezervo, saj nisem imel omejitve na fakulteti. Vpisal sem se na fakulteto za matematiko in fiziko,« VT. foto: KATJUSA ^ POZOR, HUD PES Plagiati Ko včasih sedem za računalnik in mi nad glavo visi damoklejev meč oddajnega roka za prispevke, se nemalokrat znajdem v nepopisni paniki. Verjemite, da je ko-lumno, ki jo človek zapisuje tedensko, resnično težko izpeljari, kol bi si želel. Še sploh, če si na nek način zavezan določenemu okolju, kjer se pretresljive stvari (včasih celo na srečo) ne dogajajo v obiiju. No» morda se. a je očem prikrito, kar je en^o nič. Tako v tem smislu razumem nekatere novinarje, sodelavce različnih časopisov, ki včasih poiščejo izhod v sili in si ^»izposodijo« kakšen prispevek iz tujih Časopisov. Sam tega še nisem nikoli storil In tudi ne mislim, a sem dostikrat poiskal nekakšno bližnjico do kakšnega stavka. enisU, zaključka ... Le-te je mogoče najti pravzaprav povsod in sploh ni problem pred določenim stavkom zapisati fraze »in kot je nekoč dejal«. Po svetu se na vseh področjih ustvarjanja skuSa čim bolj razširiti miselnost spoštovanja avtorskih pravic, spoštovanja tovrstne lastnine In seveda je s tem v zvezi tudi nemalo težav, ker je včasih pač težko presoditi, kaj komu pripada. Pri tem prvenstvo pri neki stvari ni vedno »pravcM. Ceio znameniti Microsoft je na nek način šele iz druge roke. Zakladnica politične misli, retorike je seveda neizčrpna in milijonom ljudi v ušesih odzvanjajo določeni stavki, ki so jih politiki izrekli v neica-terih prelomnih časih. Nekatere misli politikov so premišljene» dnige spontane. Kučanove, da nikoli več ne bo tako, kot je biio» so bile seveda premišljene, pro-granuke, če hočete. Milo« ševičeve »niko neče, da vas bije« pa seveda spontan zadetek v zanj pravem trenutku. Na žalost. Vsi ti stavki so ponarodeli in vsakdanji jezöc jih je vsrkal vase in ljudje jih sproti uporabljamo v različnih kontekstih. Osebno se držim nekega Churc-hiJIovega prispevka k tej za- Rše: MOHOR HUDEJ mohorh® hotm ail .com Idadnici retoričnih misli, ko je nekoč predlagal napis za nagrobnik padlim v prvi vojni: v miru dobrohotnost, v vojni odločnost, vporazu kljubovalnost, v zmagi velikodušnost. Česar na žalost niso sprejeli. Ko je t^nik Mladina objavil, da je lanski bob Janeza Janše pravzaprav ponaredek, ml je biio na nek način žal. Čeprav verjamem, da je predsednik vlade želel s tem stavkom na nek način »po-lirično motivirati« javnost, se mi danes ob tovrstnem motiviranju pojavlja dvom v dobronamemost motivacije, za katero menim, da sicer mora obstajati, da je na nek način potrebna v vseh političnih okoljih. Preneka-teri» še posebej tisti, ki stojijo v prvih bojnih vrstah predsednika vlade, bodo sicer dejali, da je to zgolj malenkost, da morda spioh ne bi bilo govora o tem. če izjava ne bi postala bob leta, da recimo predsednik niti v sanjah ni pomislil, da se bo ta izjava sploh pojavila na izboru, da je potemtakem nedolžen. Sami izjavi ne bodo pripisovali »usodnosti«, gre pač zgolj za neobvezno izjavo, za nekakšno trenutno impresijo. 2e mogoče. 'Ridi sam osebno tega ne bi dramatical, a me vseeno na nek naän zanima, kako se je predsednik vlade počutil, potem ko je izvedel, da je »njegova« izjava postala izjava leta, bob leta. Po mojem mu je godilo. Vse bi bilo lepo in prav» če bi v trenutku pred i^avo rekel zgolj tole: in kot je lepo dejal pred-sedrük Blair ... Še vedno bi izjava lahko bila bob leta. Čez kakšno leto bi vsi pozabili, da jo je kdaj izrekel Blair, zdaj ne bomo. J^jWI/JUA JWJVWJJ l/J'^iJU CSIU HPOOV eR4f «« wvtfw.radioceije.com 10 CEUE Obnavljajo bivši KLjUB Med večjimi letošnjimi naložbami celjskih Nepremičnin je temeljita obnova stavbe v Cankarj evi ulici 13, v prostorih nekdanjega KL-jUBa, ki so jo lani Nepremičnine odkupile. Že lani je družba Nepremičnine začela obnavljati del fasade te vogalne stavbe na križižču Cankarjeve in Aškerčeve ulice, dela pa nadaljujejo tudi le dni. Vendar ne bodo polepšali le fasade te stavbe. V i^jej bodo Nepremičnine namreč že letos uredile 13 mansardnih stanovanj v skupni izmeri dobrih 687 kvadratnih metrov. A tudi to še ni vse. Pripravljajo namreč že tudi projekt obnove obeh nadstropij» pritličja in kleti. V nadstropjih bo še 20 stanovanj z dobrimi tisoč kvadratnimi metri skupnih površin, v pritličju in kleti pa bo 600 kvadratnih metrovpovršin namenje- nih poslovnim prostorom. Letos naj bi ob mansardah uredili še kletne in pritlične prostore, za stanovanja v obeh nadstropjih pa pridobili dokumentacijo. Celotna obnova stavbe naj bi Nepremičnine v dveh le-tih stala okoli 1,5 milijona evrov, v kar ni všteta gradnja 20 stanovanj v obeh nadstrop-jih. BRST Foto: Grup A Del daljnovoda mimo celjskega mestnega pokopaliloa, kije vključen vobnovo. HOVI TEDNIK Gledališče breat strehe Ta teden so se začela za letos predvidena najnujnejša obnovitvena dela na stavbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Delavci že postavljajo gradbene odre, v naslednjih dneh bodo odstranili dotrajano strešno kritino. Kot je povedala Barbara Gorski z občinskega oddelka družbenih dejavnosti, so ta dela nujna. >»Pri njih ne gre le za zamenjavo dotrajane kritine, pač pa tudi za nujna popravila ostreSja.« Večino naj bi opravili do konca avgusta, dokončen zaključek del pa je načrtovan za sredino septembra, ko se v celjskem Taiijinem hramu s predstavo El-ling, avtorja Simona Benta začenja nova sezona. »Za vsa načrtovana dela ima ivlestna občina Celje v proračunu rezerviranih 155 tisoč evrov, kar bi moralo zadostovati,« je povedala Barbara Gorski. BRST Foto: GrupA Atrij preseljen Stanovanjska zadruga Atrij, ki se ukvarja z upravljanjem nepremičnin, nepremičninskim posredova* njem in gradnjo stanovanj, ima odslej sedež na Ljubljanski cesti 20, v parkirni hiši Glazija v Celju. Za selitev so se odloČili zaradi večjega Števila zaposlenih in tudi zaradi lažje dcv-stopnosd za stranke in poslovne partnerje. Atrij ima 30 za-po^enih. torej dvala-ai več kot leta 1996. V podjetju se pohvalijo z gradnjo 12 stanovanj v Taboru, ki jih bodo kmalu dali na trg. Kot največji uprav- ljavec na celjskem območju se pripravljajo na nekatere nove' storitve, med katerimi se bodo uporabniki zagoto- vo najbolj razveselili opravljanja drobnih vzdrževalnih del v stanovanjih. BS Bolj zmogljivi vodi Elektro Celje je med trafopostajami Selce, limo in Baumax začel graditi večcevno kabelsko kanalizacijo, ki bo omogočila obnovo električnih vodov v vzhodnem delu Celja, pri Čemer bo podvojila tudi njihovo zmogljivost, saj bodo napetostno raven z 10 dvignili na 20 kilovoltov. Enako napetostno raven bodo uredili tudi v ožjem delu Celja, izvedba del pa bo omogočila večje prenosne zmogljivosti vodov in zmanjšala odvisnost od vremenskih vplivov. Dela bodo predvidoma končali do konca avgusta. Med njimi bo oviran promet v Popovičevi, Kočevarjevi, Kosovi in Kidričevi ulici ter deloma na Teharski in Kidričevi cesti. Elektro Celje bo o zaporah cest leden dni pred začetkom zapor obveščal na svoji spletni strani www.elekü-o-celje.si. V času gradnje kabelske kanalizacije bo oskrba odjemalcev z električno energijo nemotena. BS Ob 60. obletnici naŠe družbe smo spremeniti svojo podobo... www. .ši Bass d.o.o.. Načrtovanje in izvedba računalniških projektov In programske opreme, ülicaXIV. divizije 14,3000 CELJE OBJAVUA Proslo defovno mesto VODJA PROJEKTOV Kaj pričakujemo? • Najmanj V. stopnjo izobrazbe, podkrepljeno z najmanj tremi let' delovnlti Izkušeni na primerljivih zaposiftvah ali VII. stopnjo izobrazbe; - poznavanje področja poslovanja in delovanja postovnih funkcij: • pripravljenost na sodelovanje z naročniki; Izkušnje na področjih: - priprave dokumentacije, • analiz podatkov, • delegiranjanalog, ' vodenja i^drov In kontrolinga» • upravljanja z viri, - datamininga; - komunikativnost, odgovomost, natančnost, urejenost, samoiniciativnost in zanesljivost. Kaj ponujamo? - Delovrrila^JemdinOTičnemkolektivu: - stimulativno nagrajevanje. Z izbranim kandidatom/-4 so se reševanja tega problema lotiü v treh korakih. Prvega, izgradnjo parkirišč ob Športnem igrišču, so že storili. »Konec meseca bomo začeli Sirili parkirišče, jeseni pa bomo skupaj z občino in v sodelovanju z lastnikom pomšili enega od objektov nasproti KS, kjer bomo prav tako zgradili parkirišča,« je napovedal Uranjek, ki dela ocenjuje na 25 tisoč evrov. V Drešinji vasi po izgradnji plinovoda popravljajo Še cesto. Investitor, Mestni plinovodi 2alec, je lani skozi Drešinjo vas zgradil plinovod, letos asfaltirajo obstoječo cesto, hkrati pa krajani urejajo posamezne priključke. »Dela se izvajajo na pritisk krajanov in krajevne skupnosti, ker če tuši dovolj glasen, si na vrsti ob >sv€iem nikoli«,« se je pošalil Uranjek. V začetku avgusta bodo na vrsii še krajani v Arji vasi, kjer bodo sanirali oziroma menjali azbestne cevi na starem vodovodnem sistemu skozi naselje, hkrati pa poskrbeli za popravilo ceste. »Gre za to, da je bila ta cesta prej državna, sedaj pa je v uprav- Za poletna meseca v KS Petrovče je irtok Uranjek napovedal Žrvaiino dogajanje. Ijanju žalske občine. Ta je z direkcijo za državne ceste dosegla dogovor, da bodo cesto predali v voznem stanju,« je povedal Uranjek in omenil še jesensko dogajanje, ko bo v Petrovčah spet na vrsti Hmeljarski likof. US ReČiški lupan Vinko Jeraj podeljuje dato priznanje Jožetu Štof^lu. ki je po mnenju komisije na maiskom ocenjevanju letos izdelal najboljši zgcmjesavinjski želodec. Nizozemci na vaškiii igrah Na Rečici ob Savinji so zaključili z letošnjimi prireditvami ob občinskem prazniku, ki se v drugi polovici prevesijo v tradicionalno turistično prireditev Od lipe do pranger-ja. Letošnji sklop prireditev so zaključili z nedeljskimi šaljivimi igrami med zaselki občine, na katerih kot gostje že nekaj let sodeluje ekipa TYiUpanov. Gre za goste z Nizozemske, ki 80 našli svoj dom ali pa v tem času preživljajo dopust v Zgornji Savinjski dolini. Precej odmeven je bil tudi sobotni Večer pod trško lipo, ki so ga letos, poleg tradicionalnega veseličnega in narodpisnega programa» člani TD obogatili z ognjemetom, ki je razsvetlil nebo nad Rečico, v ^Iruženju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca pa so podeüli priznanja najboljllm izdelovalcem te suhomesnate specialitete. US, foto: JM 11 Sanacijska dala na plezu Banovškovi spet doma Prejšnji mesec smo večkrat pisali o plazu, ki se je sprožil v Studenca h v žalski občini. Plaz )e v tolik* šni meri ogrožal stanovanj-sko hiSo, da sta se morali dve družini izseliti in si poiskati začasno bivališče pri sorodnikih. V minulih dneh in tednih so ob plazu Izvajali številna sanacijska dela in ukrepe, zaradi katerih je sedaj po mnenju strokovnjakov ponovno omogočeno bivanje v stanovanjski hiSi Banovškovih, locirani pod plazom. »V zadnjem tednu je bila dokončana izgradnja odvodnjavanja plazu, in sicer z izvedbo treh odvodnih reber z revizijskimi jaški do vrha samega plazu. Trenutno se izvaja še ureditev zaj etja za meteorne vode v globeli nad plazom ter čiščenje odvodnega jarka pod plazom do vodotoka. V naslednjem tednu bo^ajenše zalog nad tračnicami na vrhu odlomnega roba plazu, do-datno pa bodo pod plazom zabili še nekaj tračnic. Nato se bodo poravnali teren in za-travili območje»« je povedal vodja žalskega oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir, ki skupen strošek Izvedenih del ocenjuje na 250 tisoč evrov. Denar je v celoti zagotovila Občina Žalec. US, foto: TT s kolesi na spoznavanje Slovenije Avgusta bodo Štiridnevno ekipno kolesarjenje po Sloveniji, imenovano Rekrea-tur, pripravili tretjič zapored, letos pa bo del trase potekal tudi po naši regiji. Cilj prve etape je namreč v Podčetrtku, druge pa v Žalcu. Po besedah organizatorjev Rekretaur združuje šarm etapnih dirk in popotniško kolesarjenje, pri čemer pa ne gre za množičnost in tekmovalnost. Posebnost je namreč, da zmaga ekipa, ki se najbolj približa povprečnemu času vseh ekip. Vodja projektnega sveta Rekreatur Andrej Zalokar prvi, da je število prijavljenih udeležencev že dosego limit - 140. Ker pa so trenutno prijavljene ekipe večinoma z Gorenjske in si organizatorii želijo sodelovanja ekip s Celjskega, bodo vse dodatno prijavljene ekipe uvrstili v Čakalno vrsto, kolesarjenja pa se bodo lahko udeležile, če bo katera od uvrščenih ekip sodelovanje odpovedala. Ekipe lahko štejejo od 4 do 8 kolesarjev. Na našem območju bosta dva etapna cilja, v Podčetrtku in Žalcu. V obeh krajih bodo poskrbeli za sprejem kolesarjev in predstavitev turistične ponudbe območja. Urška Gaberšek iz Zavoda za kulturo, Šport in turizem ŽaJec je izdala, da bodo v Žalcu kolesarje popeljali v rimske čase. ogledali si bodo jamo Pekel, na pokušino pa jim bodo dali različne dobrote tamkajšnjih kmetij. Na zadnjo etapo, od Žalca do Kranja, kjer je tradicionalni zaključek Rekreatura, se bo z ekipo podal tudi žalski župan Lojze Posedel, sicer navdušen kolesar. Udeleženci bodo v vseh treh etapah skupaj prevozili okoli 360 kilometrov. ANDREJ KRAJNC www.radiocelje.com Vodja projektnega svota Rekreatur Andrej Zalokar 96 že pripravlja na tretjo irvedbo kolesarjenja po Sloveniji. 12 NOVI TEDNIK Bodo morali Rečičani nositi plinsice masice? Če ne bo nihče ukrepal, bosta prah in smrad postala tudi problem Laščanov> so prepričani v Spodnji Rečici Neznosen smrad in oblaki prahu, ki prihajajo iz kamnoloma in se v^ijo po re-čiSki dolini, so del vsakda* na tamicajšnjih krajanov. In če so se na prah v zadnjem desetletju do neke mere že navadili, se nikakor ne morejo sprijazniti z nevzdržnimi vonjavami, ki prihajajo iz bližnje tovarne. »Nimamo Časa po nekajkrat na dan umivati zapraše-nih oken in pometati okoli hiš. kjer se nabira prah. še hujša nadloga je smrad po zaž- gani plastiki ali stiroporu. Tega enostavno ne moremo več vdihavati! Naj si nadenemo plinske maske?« se razburjajo krajani Spodnje Rečice in se sprašujejo, s čim so si vse to zaslužili. Da je najhuje v popoldanskem času in proti ve-čem, potožijo. Včasih sevnez-nosen smrad že prebudijo. Izvemo §e, da naj bi izpusti prihajali iz tovarne Tim in da problem najverjetneje izvira iz vonjav bitumnov v proizvodnji hidroizolacijskih materialov. Krajani Spodnje Re- Krajana Francka Napreta bolj kot prah skrivijo Čudne vonjave, ki se širijo po Spodnji Rečici. Čice so prepričani, da prah in smrad ne bosta več dolgo samo njihova nadloga, ampak bo to skupen problem tudi Laščanom, če ne bo nihče ničesar ukrenil. Na problem krajani opozarjajo že vrsto let (tudi v Novem tedniku smo o tem že večkrat poročali, op. p.). Od pristojnih v Občini Laško zahtevajo, naj nekaj vendarle ukrenejo, a glede na to, da je kamnolom v lasti Rudnika Trbovlje (z njim upravlja rudniško hčerinsko podjetje Gratex], Tim pa v zasebni lasti, pri čemer nadzor nad emisijami izvajajo inšpekcijske službe okoij-skega ministrstva, občina v^ kot opozarjati ne more. Ob tem je treba še vedeti, da je območje Spodnje Rečice v pretežni meri namenjeno proizvodni dejavnosti, del pa je mešanega značaja, torej pošlo vno-stanovanjsko. Kot je pojasnil vodja oddelka za okolje in prostor Občine Laško Luka Picej, v podjetju Gratex na zahtevo inšpektorjev okoljskega ministrstva redno izvajajo meritve glede prašnih delcev, pri čemer te ne presegajo mejnih dopustnih vrednosti. »V kamnolomu v zadnjih letih raz- Prah. ki prihaja iz kamnoloma v Spodnji Rečici, In smrad iz tovarne Hm Rečičanom pošteno parata živce. Inšpekcijske sluSie pa na drugi strani zatrjujejo, da doslej še niso ugotovile prekoračenih vrednosti dopustnih emtsijvzrak. streljujejo z minimalnimi količinami razstreliva in na nov način, ki čim manj obremenjuje okolico. Zagotovo pa veter včasih prah zanese v območje stanovanjskih hiš, kar pa je dokaj nepredvidljivo,« dodaja Picej. Prav tako inšpekcijske služ-bedosle) še niso ugotovile pre- koračenih vrednosti dopustnih emisij v zrak v podjetju Tlm. »V obeh podjetjih si prizadevajo, da z usmerjanjem sredstev v ekološke učinkovitejše sisteme povečajo stopnjo čistosti okolja v dolini. Prav tako je cilj občine, da bi našla skupen jezik med po-slovnimi dejavnostmi in kva- litetnim življenjskim okoljem»« poudarja Luka Picej. V skladu s tem je občina že naročila nove meritve, ki jih bo Zavod za zdravstveno varstvo Celje opravil na različnih lokacijah v Spodnji Rečici- BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A »Tudi poslej ne bomo sami sebi namencc Na mestu direktorice RA Kozjansko je Zlato Ploštajner z julijem nasledila Andreja Smolej Razvojna agencija Kozjansko (RAK) s sedežem v Šentjurju, je pod taktirko mag. Zlate Ploštajner iz pregovorno birokratske institucije postala dejanski zastavonoša lokalnega razvoja. Vpraša-nje> kdo jo bo nasledit, zato na občinskem svetu ni Šlo samoumevno mimo. Brez podrobne predstavitve mag. Andreje Smolej niso ždl potrditi. Tako bo do jesenske seje na mestu direktorice RAK kot vršilka dolžnosti. Kot pravi, pa je z delom začela že povsem resno. »Prihajam iz BraslovČ. Torej iz Iste re^je in podobne občine kol je Šentjur - s podobnimi težavami io podobnimi izzivi. Po izobrazbi, pa tudi po duši sem ekonomist, tako da bora pri delu brez dvoma vključevala tudi Ca del svojega znan/a, se predstavi Smolejeva. Sicer pa je videli, da so njene reference sedanjemu delu pisane na kožo. »Vrsto let sem bila v skupini Era Velenje direktorica razvoja. Tako sem bila vedno zadolžena za stvari, ki so se na novo porajale, ki jih je bilo treba pravilno predstaviti v okolju, ki so mu bile namenjene. Treba je bilo razmišljati korak naprej. To je pravzaprav tudi tisto, kar se pričakuje od agencije - da je vedno korak pred drugimi, da zna svetovati, kam se usmeriti, kako se obrniti in kako peljati razvoj naprej.« Dosedanje izkušnje bodo torej več kot dobrodošle. Še posebej, ker je zadnja leta delala na projektu v Makedoniji. »Tako se bogatiš ludi v mednarodnem okolju, spoznaš novo kulturo in predvsem vidiš, kako živi in napreduje projekt» ob katerem se srečujejo različne kultiu-e, jeziki, miselnost. Od tebe pa je odvisno, kako vse to spremljaš, koordiniraš in na podlagi tega sprejemaš odločitve.« Zadnji dve leti je Smolejeva delovala na področju podjetniškega svetovanja, zlasti v Glede na to» da ima RAK sedež v zdaj že znameniti hiši na Ulica skladateljev Ipavcev 17 v šentjurskem Zgornjem trgu - naj spomnimo» da so pri nadzornem pregledu izginili nekateri dokumenti, zaradi Česar stvar preiskuje po-licija ' nas je zanimalo, kako afero in šentjursko politično sceno vidi Smolejeva. Kot pravi» vse to zaenkrat opazuje le od daJeČ. RAK je projekt za evropski razpis le pripravil, za vsem ostalim, tako izvedbo, odgovornostjo in končnim poročilom, stoji občina. S temi zapleti torej nimamo nič. Kar pa se politične scene tiče» je morda celo prednost, da prihajam od zunaj. Tako nisem obremenjena z lokalnimi zvezami in predz-godbami.« zvezi s pripravo projektov na evropske razpise za pridobivanje sred- štev evropskih suiiktumih skladov. »Dejansko sem se videla na čelu ElAK in se zato tudi prijavila. To delo mi je izziv» v veselje in potemtakem tudi rezultati ne bi smeli izostati.« Dejstvo je, da je bü mandat Plo-Štajnerjeve večkrat imenovan kar »zldia<< doba. Zato so čevlji, ki jih je nasledila, veliki. »Naslediti njeno delo ni enostavno. odgovornosti se še kako zavedam. Lahko le rečem, da se bomo skupaj s sodelavci, ki so strokovni in usposobljeni, potrudili, da bo Sel razvoj v začrtani smeri naprej.« Kontinuiteta je z ustaljeno ekipo sodelavcev vsekakor zagotovljena, kot pravijo na občini, pa bo Ploštajneije-va - odslej v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko - le naprej aktivno sodelovala na razvojnih projektih Kozjanskega. ^Zdaj smo v izvedbi projekta bioregije, regije naravne pestrosti. v teku so razpisi za obmejno Anfa^ Smolej sodelovanje, v pripravi projekt podjetniškega inkubatoija, razvojni programi podeželja, turizma, območni razvojni programi... Skratka delo v RAK se tudi poleti inter^ivno na-da]juje.<< SAŠKA T. OCVIRK NOVI TEDNIK Šmarje P, j,l bogaSkas,! Rogaška Sfatina, kjar turizem d9lr?Q nazaduje, ima zdaj Izdelano strategijo za bol|še Čase. Uradno so jo na novinarski konferenci predstavil • z leve: Brigtla KregarDrofenik. župan mag. Branko Kidrič in Zdenka Ploj. Slatina se trezni V$ak je skrbel le za svoj vrtiček, posledice so očitne Za razliko od sosednjega Podčetrtka, kjer so različni turistični dejavniki trdno povezani, stanje turizma v Rogaški Slatini ni več zavidanja vredno. Število gostov in nočitev upada> iz občinske sUvbe že desetletje zaman opozarjajo na nujno večjo povezanost turističnih dejavnikov. Sta ti dejstvi turistične dejavnike streznili ter je občini končno uspelo? Občina je predstavila dolgo pripravljanj dokument strategije razvoja turizma in trženja za obdobje prihodnjih peiih let» ki predvideva med drugim enotno blagovno znamko. Te namreč v Rogaški Slatini že desetletje ni več. Dokument, ki je nastal na občinsko pobudo, je plod pogovorov z lastniki hotelov, direktorji upravljalskih družb in vodji marketingov ter štirih delavnic, v katerih 80 sodelovali zaposleni v družbah» ki pokrivajo ostala področja promocije. Vključili so tudi civilno družbo, je med drugim povedal župan mag. Branko Kidrič. Dokument, ki obsega več kot 170 strani, je konec junija sprejel občinski svet. Treba je po- vedati. da je občina v različno infrastrukturo vložila zelo veliko sredstev, vendar to za konec turističnega nazadovanja ne zadostuje. Vodja občinskega' oddelka za gospodarstvo Briglta Kre-gar-Drofenik je poudarila možnost velikih sprememb na boljše, za kar so na voljo tudi evropska sredstva. Najprej je nujno soglasje vseh ključnih partnerjev ter nato trženje pod skupno blagovno znamko. Trenutno je seveda veliko različnih blagovnih znamk, med katerimi se gost ne znajde. V zadnjem času je Rogaška Slatina kljub svojim prednostim pred konkurenco, kot so dolga tradicija in blagovna znamka Do-nat Mg, tako celo nazadovala. Med petimi ključnimi produkti prihodnosti naj bi predstavljale zdravstvene In medicinske storitve kar 60-odstotni delež, stavili bodo tudi na wellness, živahnejše družabno dogajanje, tematske programe in poslovni turizem. Z vsem tem bi Rogaška Slatina lahko postala primerljiva z edinstvenima zdraviliščema Karlovy Vary in Monte Calinni. Med osmimi ključnimi ukrepi, katerih nosUec je občina, so med drugim tirba-nistični načrt, ki je v fazi izdelave, letos začeta obnova Zdraviliškega parka, gradnja ene od petih podzemnih garaž, obnova zunanje obvoznice ter grad-nja severne vpadnice z nje, kar je najkrajša možnost. Pravtako pomembna sta občinski podrobni prostorski načrt za turistično rekrea-cijski center Vonarsko jezero, ki bo dokončan do leta 2010, ter ureditev turistične vodne poti iz Kostrivni-ce v Krajinski park BoČ. Direktorica Grand hotela Donat Zdenka Ploj. kx se je kot edina od drugih turističnih nosilcev odzvala na novinarsko konferenco, je pohvalila prizadevanje občine za izdelavo su^ategije. Opozorila je, da vse skupaj čaka še kar nekaj dela. da postane Rogaška Slatina znova mondeno središče. Izdelano strategijo vidi kot možnost, da se splošni neobetavni trendi obrnejo v nasprotno smer. BRANE JERANKO Pod Bočem napredujejo V KS Sveti Fiorijan v občini Rogaška Slatina so pred kratkim zaključili z rekonstrukcijo 800 metrov povezovalne ceste med mestno obvoznico ter vasjo. V dveh letih so opravili preplastitev, poskrbeli za odvodnjavanje ter uredili bankine. Naiožbo, vredno 54 tisoč evrov, bosta plačali po polovico krajevna skupnost in občina. V središču vasi so letos prav tako uredili javno razsvedjavo v razdalji 300 metrov, kar je stalo 11 tisoč evrov. Novi pridobitvi bosta danes, v petek, ob 18. uri slovesno predala namenu župan mag. Branko Kidrič ter predsednik KS Štefan Ferčec. BJ 13 O Šmarju v superiativiii Drago Kosem prihaja v Rogaško Slatino - Nova maša z legendarnima Eldo Viler in Joži Kališnik Nedeljske nove maše v Loki pri Zidanem Mostu se je veselila tisočglava množica, med njimi poln avtobus gostov iz Šmarja pri Jelšah. Šmarčani so loškega novomašnlka Draga Kosma spoznali kot diakona. ki je preživel med njimi zadnje šolsko leto. V pokrajino ob Sotli se bo 1. avgusta vrnil, saj bo kaplan v Rogaški Slatini. Kakšni so njegovi spomini na Šmarje in Šmarčane? »Uporabim lahko le superlative, od župljanov do župnika Marka VerŠiča, ki je bil moj mentor,« pravi Drago Kosem, ki praznuje v tem mesecu 29. rojstni dan. Pa Rogaška Slatina? »Veselim se 1. avgusta. TXidi kraj jezelo lep, hribovit, spominja me na domače kraje. Kot bogoslovec sem bil tam en konec tedna na praksi ter sem odšel z zelo lepimi vtisi.« V Loki so imeli novo mašo po nič manj kot 73 )etih, ko se je kraj veselil z Dragom Oberžanom, poznejšim tajnikom mariborskega škofa Držečnika. V Loki ter njeni okolici so letošnjega no-vomašnika pozdravljali napisi nad cestami, na premici)! v šotoru je rajala več kot 500-glava množica povabljencev, ki jim je eno uro prepevala celo legenda slovenske popevke Elda Viler. Zvečer je sledil izjemni dogodek, ko jenovomašnik poročil koi prvi par svojo sestro Jano in svaka Leona, v cerkvi pa je zapela Ave Mario legendarna narodnozabavna pevka Joži Kališnik. Novomašno in Orsgo Kosem poročno veselje je trajalo vse do 5. ure naslednjega dne. V ponedeljek je sledila ponovitev nove maše v Marija Sirju v Zidanem Mostu in drugi dan veselja v šotoru, ko so pod njim pričakovali 300 ljudi. »Presenečen sem. ganjen. Presenečen nad tako močnim odzivom ljudi, ki so med pripravami izkazali veliko požrtvovalnost,« je bil vesel novomašnik. Povsem drugače je bilo, ko so pred nekaj leti izvedeli za njegovo povsem nepričakovano odločitev za duhovniški poklic, saj so bili osupli. »Da grem v bogoslovje, je najprej izvedela mama, ki je veliko jokala. Tega si ni nihče mislil, morda le moja sestra.« Ko je nato župnik v cerkvi oznanil, da je njihov rojak Drago v bogoslovju, je velika večina onemela. NA KRATKO Vračilo u Kostifimicane v krajevni skupnosti Kosirivnica bodo kmalu začeli vračati denar za vlaganja v telekomunikacijsko omrežje. Občina je za to krajevno skupnost že dobila vrnjene podpisane poravnave. V 60 dneh bo Slovenska odškodninska družba nakazala denar za vračila, občina pa ga mora nato v mesecu dni razdeliti. V tem času bodo na oglasni deski krajevne skupnosti in občinski spletni strani objavili upravičence, ki bodo dobili vrnjeno med 300 in 400 evri. Nov oddelek vrtca Slatinski vrtec bo z novim šolskim letom zaradi povečanega vpisa odpri nov oddelek. Tega bodo uredili v prostorih 11. osnovne Šole. Prostori so v neposredni bližini obstoječega vrtca, zato z dostopom ne bo težav, ugoden je tudi najem prostorov. Za vzpostavitev oddelka, najemnino ter vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice bo občina v letošnjem proračunu dodatno zagotovila 13 tisoč evrov. AK Na romanje z avtomobilom Drago Kosem je fant z manjše kmetije v Šentjurju na Polju ter sin računovodkinje, ki se je pozneje povsem posvetila domu, ter zdaj že pokojnega trgovskega poslovodje. Najpr^ je končal srednjo kmetijsko Šolo ter štiri leta Študiral živilsko tehnologijo. V 3. letniku tega študija ga je navdušil župnik, ki je prepričljivo govoril o božji bližini, nav-dušDe so ga tudi knjige o življenju svetnikov, o njihovih pomembnih dejanjih- »Posebna prelomnica je bila zame maša v zidanem Mostu, kjer je tapiserija z Jezusom dobrim pastirjem, ob kateri sem zaslišal notranji glas: Pazi moje ovce I« Po premišljevanju, molitvi Ln postu je začutil duhovniškega poklica: »Začutil sem ljubezen do lega poklica. postal mi je blizu. Po romanju v Medžugorje sem nato župniku zaupal, da želim stopili v bogoslovje in tako sem, kjer sem,« Od srede je Drago Kosem na sedem tisoč kilometrov dolgem zahvalnem romanju z avtomobilom v Milano, Lurd, Fatimo in Santiago de Campostetla, skupaj s svojima novomašnima ceremoni-jerjema, pa z novomašnim pridigarjem iz Rogaške Slatine ter s Šraarskim mentorjem. Za novomašnika, ki je sicer navdušen nogometaš, za športne užitke, ki jih nudijo nogometne velesile Italija» Francija, Španija in Portugalska tam seveda ne bo časa. BRANE JERANKO Z OBČINSKIH SVETOV Znani doblbiiki priznanj ROGAŠKA SLATINA - Na zadnji seji so slatinski svetniki potrdili dobitnike letošnjih občinskih priznanj. Predloga za naav Č^tni ob^ letos ni bito. Podelili pa bodo dve plaketi, in sicer Društvu ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica in gradbenemu odbom za ohranitev sakralnih objektov Sveti Florjan, ter tri priznanja, ki jih bodo prejeli Anica Colnarič. Rane Braiiko Janžek in Območno društvo invalidov Zgornje Posotelje. Podelitev bo na slovesnosti 25. julija. (AKI www.novitednik.com www.radioceije.com 14 VOJHIK \ DOBRMA j SL KOHJICE| NOVI TEDNIK Zaščita pred Hudinjo še ni icončana čeprav minule nevihte v vojniški občini niso povzročile večjih preglavic, razkrito je te del strehe v Ivend, so gradbena dela pri izgradnji protipoplavnih zaSčit ob Hu-dinj i zaradi razmočenega terena znova, zdaj že tretjič, zastala. Drug razlog, zaradi katerega bi lahko dela tra-jala dljeod predvidenega roka, pa tiči povsem drugje. Oko) jsko minjstrstvo je pred gradnjo protipoplavnih zaščit pridobilo ustreoia sc^lasja lastnikov zemljišč ob Hudinji, med deli pa naj bi posamezniki po zaključenem postopku denacionalizacije pridobili zemljišča, za katera je prej soglasje poda] Sklad kmetijskih zemljišč RS. Po neuradnih in- formadjah naj bi se pri vnovičnem pridobivanju soglasja za ista zemljišča zatikalo. Eden izmed lastnikov je pojasnil» da je že pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja opozarjal, da mu bo zemljišče vsak Čas vrnjeno, zato je v zameno zanj predlagal ustrezne rešitve, pa jih niso sprejeli. Zdaj se z njimi pogovarja ie še preko odvetnika. Kot so sporočili iz okolj-skega ministrstva, morajo za izgradnjo zaključnega nasipa res pridobid še določena zemljišča. »TVenutnopotekajo razgovori oziroma pogajanja s tremi lastniki za pridobitev potrebnega zemljišča za nasip, ki poteka ob obstoječi cesti. V kolikor pridobimo ta zemljišča, bo možno dokončati celotno načrtovano ureditev. V nasprotnem primeru bo potrebna sprememba projektne rešitve, kar pomeni tudi pridobitev novih soglasij in kasnejši rok izvedbe,« so po-jasnili. »Vsaka tovrstna pogajanja vplivajo na potek gradnje, vendar upamo na uspešen dogovor in dokončanje še v tem letu.n Ne glede na to, kdaj bo končana gradnja protipoplavnih zaščit v središču Vojni-ka, pa zaradi njih ob neurjih nič kaj bolj trdno ne spijo v Arclinu. Ureditev poplavne varnosti Hudinje v središču Vojnika namreč večjega vpliva na razmere nižje ob Hudinji ne bo imela. Po poja- Muni naihri so doslej izvajalcu protipoplavnih zaščit v Vojniku že treble naredili kopico težav, zaradi katerih so morali gradbena dela ustaviti. Jih bodo morali tudi zaradi tnJih pogajanj z lastniki zemljišč? snilu ministrstva bodo ta območja uredili tako. da bodo ob tem v. Čim večji meri ohranili obstoječe poplavile površine, zavarovali pa bodo le urbanizirane dele. »Zasnove ureditve so Izdelane. Sedaj sledi postopek umeščanja protipoplavnih nasipov v prostor (na osnovi sprejetega prostorskega dokumenta, izdelava projektne dokumentacije, pridobivanje zemljišč in gradbenega dovoljenja in nato sama izvedba), to-vrstni postopki pa trajajo 2 do 3 leta.« Kot dodajajo na občini, želijo tudi te projek- te, ki bi pred poplavami rešili ArcUn» spravili v državni program, vendar niso prav optimistični. Najbrž bo edina rešitev, da jih bodo gradili sami, pri tem pa bodo dodaten denar poskusili pridobiti še s kakšnih razpisov. ROZMARI PETEK Jubilej gasilstva v Lembergu Evropski milijon za vodo Najštevilčnejše (zajema skoraj polovico prebivalcev) in obenem edino društvo v Lembergu, prostovoljno gasilsko društvo, bo v kratkem praznovalo svojo 60-letmco. Ob tej priložnosti bodo odprli mini muzej gasilstva v kra-ju. »Glede na podatek, da je organizirano gasilstvo v Sloveniji start) več kot 130 let, je naše društvo v najboljših letih,« pravi predsednik »jubilanta« Franc Medved, ponosen na za nekatere morebiti celo skromno opremo. »Za prvi >udar< imamo vozilo za 800 litrov vod? in z visokotlačnim sistemom gašenja. V vozilu je nameščena tudi črpalka, avtonomni smo tudi pri osvetlitvi kraja intervencije, imamo izo-Limo-dthalne aparate za zaščito gasilcev v najbolj ekstrem-nih primerih,« našteva. Že za pridobitev teh ugodnosti so morali biti izredno spretni, da so se vsi programi finiuično izšli. »Del sredstev pokrivamp z dhi vo*»« Krij rvfit«« Eno najstarejših članskih izkamic le vedno skrbno hrani Verica Senič. zdajPuinik. dotacijami občine, večji del pa zlasinoiznajdljivostjo, Ena takšnih priložnosti bo gasilska ve selica jutri, v soboto, a žal pri tem delu sredstev želi >partici-pirati< Čedalje več inštitudj, na primer Sazas.« Med prednostmi edinega društva v kraju je tudi obnovljen gasilski dom z velikim dvoriščem in zemljiščem v neposredni bližini, ki odlično služi kot poligon za vaje, obenem pa je priljubljeno zbirališče mladih. Pred kratkim so začeli urejad tudi muzej gasilstva; mesto v njem je že našla stara gasilska črpalka iz časov stare Jugoslavije. ROZMARI PETEK Z OBČINSKIH SVETOV Svetniki delili polivale DOBRNA • Na zadnji seji so svetniki po dolgem Času pohvalili delo refijske^ obrata občine, ki trenutno po celi občini obnavlja in razširja ceste. Predvsem so zadovoljni krajaru Strmca in Klanca. Hkrati na Dobrni sanirajo pet plazov. ki so posledica lanske septembrske poplave, pripravljajo pa se tuf^ na sanacijo Zat^ov-nikovega plazu na Klancu. Za sanacijo slednjega, vredno več kot 120 lisoč evrov, so po dolgem času prišli na vrsto za dižavna sredstva, saj zajeten plaz zahteva gradnjo pilouie stene in opornega zidu v izmeri 120 metrov. Novo odmeijeni komunalni prispevki DOBRNA - Svetniki so poUdili program opremljanja stavbnih zemljišč v občini, na podlagi katerega bodo bodočim investitorjem zaračunavali komunalni prispevek. Novost, ki na ravni države velja od lani, je, da se komunalni prispevek odmeri tudi na podlagi podatkov o bodočem opremljanju zemljišč z infrastrukturo. Občina naj bi po sprejetem načrtu do leta 2012 v komunalno infrastrukturo vložila 1,3 milijona evrov. RP Občina Slovenske Konjice je uspešno pridobila oe-povratna finančna sredstva iz evropskega Sklada za regionalni razvoj za projekt obnove vodovoda Jernej z okolico ter za rekonstrukcijo vodovoda in sekundarne kanalizacije v starem mestnem jedru Konjic. K reševanju problematike vodooskrbe na območju naselja Jernej z okolico so pristopili fazno. Letos so že zaključili obnovo vodovoda Draža vas-Kolačno, druga faza predvideva obnovo črpališča Brezje z dovodnim omrežjem. Obnovo cevovoda do črpališča Brezje so že zaključih, trenutno obnavlja- jo črpališče, kjer je treba izvesti še preureditev električnega priključka, krmilnega sistema črpalk, notranjih armatur in bazena. Na obnovljenem cevovodu Draža vas-Brezje se bo povečal dotok vode v črpališče Brezje, iz katerega se nadalje oskrbujejo s pitno vodo naseljaJemej, Brezje, Učenca, LeviČ in Spodnje GruSovje. Skupna vrednost naložbe je 156 tisoč evrov, vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa jim je že odobrila sofinanciranje v višini 117 tisoč evrov. Eden večjih projektov, ki so se jih letos lotili v konjiški občini, je rekonstrukcija vodovoda in sekundarne kanalizacije v starem mestnem jedru Konjic. Dou"ajan sistem kanalizacije tn vodovoda bo obnovljen na območju Prečne ulice» Starega trga in Cvetlične uiice ter v nadaljevanju Žičke, Kleme, Taborniške uiice, ül. Anice Čemejeve ter Mizarske uhce. Vrednost naložbe je preko 1,3 mihjona evrov. Iz evropskega si^da za regionalni razvoj je občina pridobila 935 lisoč evrov. To in prihodnje leto bodo dobili ponekaj čez 200 tisoč evrov. v letu 2010, ko bi naj bila naložba zaključena, pa domala 500 lisoč evrov. Z deli že začenjajo. MBP Mladi, sodelujte! Zavod za mladino Zreče se je pri svojem nekajletnem delu ves čas srečeval s težavami pri vodenju. Kaže, da so sedaj to presegli. V občini veliko pričakujejo od novega vodje zavoda,' Vasje Hrena, ta pa od zreš* ke mladine: »V prvi fazi iščemo mlade, ki bodo pripravljeni speljati programe. Sebe vidim kot strateškega podpornika, ne kot izvajalca,« pravi in upa, da bodo presegli pogosto miselnost mladih, ki imajo ideje, a jih ne uresničujejo, ker »se nočejo siliti in ven metali«. Zavod ima razvejano dejavnost s Številnimi programi. Med njimi je tudi kabelska televizija, kjer bo najprej treba precej vložiti v njeno posodobitev, potem pa bi po Hrenovih besedah lahko zaživela tudi na širšem območju Štajerske. »Predvsem pa vidim zavod kot organizacijo, ki ponuja mladim številne prireditve: kulturne, športne in druge,« poudari. Med najbolj obiskanimi so prav glasbene, med katerimi izstopa Rock čevap0č, ki ga obišče več kol 600 ljudi. Letos, v Vodovnikovem letu, je zavod pripravil tudi mednarodni folklorni festival. za katerega so porabili 10 tisoč evrov, kar je petina vsega denarja, s katerimi to leto razpolagajo. »Zanimiva je bila okrogla miza v okviru festivala, ob katen so se Vasja Hren zbrali mladi iz nekdanjih jU: gosiovanskih republik. Odkrivanje različnih kultur je bilo zanje nekaj povsem novega,« poudari eno izmed za mlade privlačnih vsebin. MBP HOVI TEDNIK KULTURA 15 Celjski »forumovciff navduševali na Kitajskem Polna nepozabnih vtisov in dragocenih medna-rodnih izkušenj se je 16-članska ekipa plesalk in plesalcev Plesnega foruma Celje v torek vrnila z 20-dnevnega gostovanja na Kitajskem, kjer so sodelovali na mednarodnem plesnem ie s ti valu mladih. »Ogromno smo videli in Se več doživeli. Verjetno bomo potrebovali 5e kar nekaj časa» da dejansko >po-predalČkamo( in dojamemo pestrost ter bogato vsebino dogodkov in doživetij zadnjih Ireh tednov,« ne skriva navdušenja vodja Plesnega foruma Goga Stefano vič-Er* javec. Na odlično organiziranem selektivnem plesnem bienalnem festivalu se je v devetih dneh {od 4. do 12. julija) predstavilo 18 izbranih skupin s celega sveta, med njimi tudi Plesni forum Celje kot prvi predstavnik Slovenije na tem festivalu doslej. Celjski piesal- Pldsalke in plesalci Plesnega fonjma Celje ob prihodu na festival ci in plesalke pod Goginim umetniškim in koreograf-skim vodstvom so se na festivalu predstavili kar štirikrat: najprej na otvoritveni in stirinajsterica tik pfed odhodom na oder. slovesnosti s koreografijo Trenutek v trenutku traja v izvedbi Sabrine Železnik in Gorana Kusiča, nato na slavnostni paradi v starem mestnem jedru Macaa s koreografijo Kresovanje, potem v velikem amfiteatru s koreografijo Je kdo nad nami? in nazadnje Se na velikem odprtem odru s koreografijo Ionosfera. Kljub izjemno visoki kakovosti festivala in odličnim plesnim skupinam so celjski »forumovci« ponovno izstopali. S svojo uigra-nostjo» izvirnostjo, vizualno podobo in drugačnostjo so očarali tako številno občinstvo kol tudi ostale udeležence festivala z različnih koncev sveta. »Težko je opisati paleto občutkov ob uspehu naših plesalcev v svetovnem merilu. Čutimo ponos, zanos, srečo, zadoščenje za ogromen trud, ki smo ga vložili v to sodelovanje, a hkrati žalost, da nas na drugem koncu sveta cenijo, občudujejo in spoštujejo Cter to na vsakem koraku tudi pokažejo) veliko bolj kot doma,« priznava Goga. Na nastopih, sprejemih, snemanjih, sodelovanjih na različnih plesnih delavnicah (plesno delavnico, v katero se je vključilo več kot 30 udeležencev različnih skupin sveta, sta odlično vodili plesalki Aja Zupanec in Sabrina Zeieznik], na medsebojni izmenjavi znanj in izkušenj, sproščenih druženjih na piknikih in ogledih mesta so se med udeleženci festivala stkale dragocene vezi in prijateljstva, ki bodo prav gotovo odprle številne možnosti za nadaljnja mednarodna sodelovanja. Plesni forum Celje je že povabljen na Novo Zelandijo in na Filipine ... BOJANA AVGUSTINČJČ Celje pred vreliščem z včerajšnjim koncertom ponovno obujene skupine Elevators se je v Celju začel festival Z glasi» do vrelišča, ki ga je pripravil KJub Študentov občine Celje. Vzporedno s festivalom leče tudi fotografski projekt Celje fokus, ki je zasnovan kot sklop delavnic, predavanj in terenskega dela. 15 udeležencev ustvarja ob mentorstvu Edija Einspielerja, Gašperja Domjana, f^levža Paternostra, Nika Jarha ter Petra Koštnina. >»Cre za prvi tovrstni projekt, ko bodo udeleženci pod mentorstvom ustvarjali na zadane teme, ki zajemajo reportažo, arhitekturo, portret in konceptno fotografijo. Predvsem pa želimo ustvarjali zgodbe o mestu in dogajanju v njem, v povezavi z odlično glasbo,« je o ciljih te delavnice povedal Gašper Domjan. Posebnost tridnevne delavnice je zanesljivo v tem, da bodo sodelujoči vsa nastala dela prikazovali sproti - na spletu v realnem Času, projekcije pa pripravljajo tudi na dveh lokacijah v mestu in na glasbenem festivalu. Slednji se je preselil pod streho. Namesto pred Vodnim stolpom, kot so vsi želeli, je v Celjskem domu. saj organizatorji zaradi nestabilnih vremenskih razmer niso hoteli tvegali. Danes, v petek bo občinstvo doživelo koncert domačih The Rude Skankers in legendarnega New York Ska-Jazz Ensemble. Sobota pa prinaša nastop novomeških Dubzilla in gostov iz Bosne in Hercegovine Dubioza Kolektiv. BS www.radiocelje.coin Ditka ostaja legenda z zimzelenimi melodijami iz zakladnice filmske glasbe in slovenske popevke je Di Ika HaberI v torek pri Vodnem stolpu očarala številno občinstvo. S skladbami« kot so Orion, Nad mestom se dani, Med iskrenimi ljudmi je pričarala nostalgičen večer, ki je imel le to pomanjkljivost, da se je prehitro končal. Legendo slovenske popevke je spremljal ansambel» ki je vlakšni zasedbi {pianist Klemen Golner, trobeniar Peter Jevšnikar, flavtist Matjaž Albreht, pozavnist Marjan Petrej, tubist Damjan JureŠ in tolka-list Davorin Jevšnikar) pre-miemo nastopil prav v torek v Celju. Ker je bila zasedba še brez imena, jo je Ditka Haberl na hiux) krstila v »ansambel Od dans«, sama pa se je zbranim skromno predstavila kot »ena starejša gospact, ki se po nekajletnem premoru, ker se ji je glasba za nekaj časa »zamerila«, zdaj spel lx)lj intenzivno in s toliko večjim apetilom posveča petju in nastopanju. Ditka Haberl se je na glasbeni sceni pojavila pred štirimi desetletji» sprva kot članica ansambla Bele vrane, nato kot solistka v skupini Pepel in kri, kasneje kol samostojna pevka. Nasiopala jena vseh pomembnih festivalih v nekdanji Jugoslaviji, pri čemer je za svoje interpretacije prejela Številne nagrade mednarodnih in domaČih strokovnih žirij in občinstva- Kljub temu v »poslu« ni naredila tistega, kar bi lahko, pravi. To želi nadokna- diti zdaj; »Ne gre za to» kaj bi lahko Še dos^a, ampak za to, da se človek z leti spreminja in zori. Starejši ko postajah o mnogo več stvareh lahko pripoveduješ skozi pesem. Veliko let sem delala >po naročilu< in zelo malo tistega, kar bi dejansko rada počela. V glasbi iščem užitek in ne toliko za- bave. Razen t^ se čudm dolžna. da ljudem, ki so mi ostali zvesti vsa ta leta, nekaj vmem.<^ Ne le, da je Ditka Haberl s svojim nastopom navdušila Celjane, tudi Celje, $e zlasti nabito polno prizorišče pri Vodnem stolpu je navdušilo njo. Zato si ga je že rezervirala za prihodnje leto: »Upam, da me bosie povabili,« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA »Dmgo leto spet pridem k Vodnemu stolpu. Če me boste le holefi." jo Ditfca Haberl izzvala številno eeljsko občinstvo. »Kje^ kdaj in kako močno^ ne moremo napovedati!« Tako po nedeljskem katastrofalnem neurju, ki je pustoSilo po Sloveniji» pravi* jo vremenosiovd in klimatologi. Podajajo, da se bomo na ekstrenme vremenske poja-ve preprosto morali navaditi. Za preventivo lahko storimo bolj malo, medtem ko bodo obnove zaradi vedno silovitejših neuri} botj zahtevne, obsežne in dražje. Global-ne napovedi, kot smo občutili tudi na last-ni koži. so se že uresničile; posledice podnebnih sprememb so tulca). Res je. da v nedeljo nismo prvič videli, kako so strele razklale nebo. Nismo prvič videli toče v velikosti teniških žogic niti nismo prvič zapirali oken zaradi močnega vetra. Vendar tolikšne silovlTosii neurja, kt je lomilo, ruvalo in razkrivalo, verjetno še nismo doživeli. Tudi mag. Tanja Cegnar, meteorolog-nja na republiški agenciji za okolje in svetovalka za klimatske spremembe, je bila nad močjo nemja presenečena. »To, kar se je do-gajalo v nedeljo, je precej nenavadno z vidika, da je neurje zajelo zelo velilu^ območje. Neurja s tragičnimi posledicami se v Sloveniji sicer pojavljajo vsako leto, vendar so dosti bolj lokaiizirana. Hladen zrak je tokrat presenetljivo vdrl na jug Sredozemlja, tako da so se v dnevih pred nevihto nad našimi kraji mešali tokovi z zelo vlažnim in toplim zrakom. Ob tako silovitih nevihtah se lahko pojavljajo manjši tornadi, vendar imamo v svojih arlih vih zabeleženih zelo malo takšnih primerov,« nam je poskusila pojasniti, kaj se je z ozračjem v zadnjih dneh pravzaprav sploh dogajalo. Stopnjevanje silovitosti in IHigostosti neurij Klimatologi so apokaliptične vremenske razmere že dolgo napovedovali. »Že ko so se začele pojavljati vse pogostejše in hujše suše, smo opozarjali, da nas Čaka tudi dniga skrajnost. Silovitost neurij se povečuje v vsem svetu. ne le v Sloveniji- Preprosto povedano: zaradi višjih temperatur je na voljo več energije, toplejši zrak vase sprejme več vlage in zato ta silovita neurja z nalivi in vetrom. Tega bo vedno več, ker se bo globalno ogrevanje stopnjevalo. svet pa je do zdaj storil premalp, da bi to preprečil. Lahko govorimo le še o blaženju posledic,« pravi klimatologinja dr. Lučka Kajlež Bogataj. Najhuje pri vsem skupaj je, da neurij, kol je bilo nedeljsko, preprosto ni mogoče natančno napovedati- Vremenska napoved »oblačno z možnostjo neviht« nas poslediöio celo razbesni, vendar je to dejansko vse, kar nam vremenosiovd laliko ponudijo. »A^ndja lahko napove možnost močnih neviht dan ali dva vnaprej, v ta namen se izdajajo tudi opozorila, pri Čemer je nemogoče napovedad. l^tera območja bodo prizadele, čas. kdaj bodo nastopile, in silovitost. Glede na premilcanje nevihtne celice se da gibanje nevihte predvideti kakšne pol ure, morda uro vnaprej, kaj dosti več pa ne. Pravtako lahko podamo le sezonske napovedi za tromesečje, ki r;am povedo, da bo določeno obdobje nekoliko toplejše, kot je znano za dolgoletna pretekla povprečja. O podobnih neurjih, kot smo ga pravkar doživeli, iz teh n^wvedi ne moremo sÜepati,« pojasnjuje C^narjeva- Tipke lekcije o gradnji In načrtovanju Torej nam ne preostane drugega kot pogled v nebo in čakanje na najhujše?! Ali sploh lahko Se govorimo o preventivnih ukrepih, medtem ko po novem paranoično gledamo vsak čm oblak na nebu? »Kar je bilo narejeno, je bilo,« pravi Kajfež Bogatajeva. »Ljudem bi svetovala, naj iz teh zelo trpkih lekcij, ki jih daje narava, prepoznajo svojo ranljivost. Soočiti se je treba s tem, da škode nastajajo tudi zaradi slabega prostorskega načrtovanja, maJomame in površne gradnje. Te ranljivosti naj se v prihoiije zavedajo pri svojem ravnanju. Ne le vsaka država, vsaiu regijase bo morala podnebnim spremembam prilagoditi na svoj način. Murska Sobota ima na primer daigačne težave, kot jih imata Piran ali Koper. Podnebne spremembe, tudi vse silovitejša neurja, je treba upoštevati pri načrtovanju in gradnji» pri su^ateških usmeritvah kmetijstva. Vendar prilagajanje ni proces, ki bi ga lahko speljali Čez noč in vedeti moramo, da ni nujno» da bodo naši poskusi prilagajanja vedno uspešni.« Da se bodo morali soočiti z vse hujšimi posledicami divjanja narave, se kot poveljnik Štaba Civilne zaščite za Zahodno Štajersko zaveda tudi Ivan Eržen. »Orkanska neurja so novost, ki nas je šokirala, in kot kaže, bodo postala stalnica. Gre za popolnoma drugačne razmere, kot smo jih bili vajeni; pri poplavi ali suši lahko na nek način predvidimo, kaj se bo dogajaio. Pri neurjih pa gre za kombinacijo več nesreč in posledic, od udarov strele, rušenja dreves, odkrivanja streh zaradi močn^ vetra do hudourniških nalivov in izlivov vode, plazov ... Z vidika načrtovarija ukrepov je zato edino, kar nam preostane, da smo neprestano pozorni na to, kaj se dogaja, in da še izboljšamo komunikacijo in informiranje vseh, ki se vključijo v reševanje. Doreči bo še treba, kako bomo poskrbeli za vse bolj zahtevne sanacije, vsega verjetno ne bomo mogU več reševali na prostovoljni osnovi. Terenske ekipe bo treba dodatno usposabljati za učinkovito reagiranje v teh raznolikih nesrečah.« razmišlja Eržen. Vse, kar je kratkoročno gledano vnaprej mogoče storili, je opozarjati ljudi na pripravljenost. Na kakšno plastenko vode več na zalogi in primemo vzdrževanje dreves v okolici objektov. In kot pravi Kajfež Bogatajeva: »Vreme tudi ubija, a hkrati je realnost, s katero se moramo naučili živeli.« POLONA MASTNAK Premier Janša je med obiskom pri Ramšat(0vih,0katerTh smo pisali vprdilnjlstevilkiNDVBga tednika, videl, da medsosedska pomoč še obstaia. Strašni časi dve general Utrinki iz podrtih ali uničenih gozdov po gornjegrajsk Oškodovani dve generaciji življenje v Gornjem Gradu» vsaj v vlSje ležečih zaselkih okrog Nove Štifte, je ie vedno ohromi j eno. Sicer domačini po nedeljskem neurju pospravljajo, prekri-vajo strehe, delajo v gozdovih, a vendarle je med njimi še vedno Čutiti nejevero. Številke, tiste Čez prst, o katastrofi so strahotne: uničenih ali poškodovanih je več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesa na skoraj $00 hektarjih, Škoda na lesni masi presega 10 milijonov evrov. Del uničenega lesa je v cerkveni in kar precej ludi v zasebni lasti. »Ljudje so zbegani, ne vedo. kaj storiti. Nekateri sami iščejo izvajalce in so Že začeli delati. "Hidi za občino je težko» ireba se bo dogovoriti, kako naprej. Če bi Šlo za občinsko last, bi se dalo že ukrepali. V gozdovih pa gre za zasebno lastnino in bo treba ljudem pomagati,« je težave opisal župan Občine Gornji Grad StankoOgradi. Vgro-bem velja, da so praktično brez gozdov osiaii v 40 družinah, kar 30 kmetijam v zaselkih Nove Štifte je les pomenil glavni vir za preživetje, Ko je zavrelo... »Tistega nedeljskega popoldneva sem se odpravil na ogled k živalim, ki so se pasle. Čudna ihta je šla proti nam, zato sem šel kar domov in spravil avto v garažo. Ko sem se oziral v nebo, se mi je zdelo, da bo toča. Zato sem v hlev odpeljal Še traktor. Ko sem zapiral vrata, se mi je zdelo, da bo Še mene odne-sio. Ostal sem v hlevu in videl, da je odneslo žleb, potem je zavrelo ... Ko sem pogledal ven, sem videl ves gozd na tleh, po cesii, povsod. Otroci so jokali, prestrašeni Še bolj zato. ker niso vedeli, kje sem.« Gospodar na Kladju Anton Matjaž, je že začal pospravlja Dala v go2dovih bodo ujemno nevarna. V občini Gomji Grad je bUo v prvih dneh po katastrofi aktiviranih 90 gasilcev, domačinov in gozdarjev. Pri reševanju prvih problemov je sodelovalo približno 300 ljudi, neprevoznih je bilo 40 kilometrov lokal* ni h cest. ^ijl em hribovju - Tako je nedeljski izbruh narave opisal Anton Matjaž iz Tiroseka, eden od lastnikov gozdov, ki jih je narava najbolj kruto udarila. Klad-ski, mlada družina s tremi Šoloobveznimi deklicami, so v nekaj minutah ostali brez i po svojem gozdu. glavnega vira dohodkov. Pravi tornado je uničil ali poškodoval les na 19 hektarjih, nepoškodovani so ostali samo manjši pasovi. »Na kmetiji imamo sicer ludi krave, ukvarjamo se z mlekom, vendar je tega premalo, zgolj za plačilo tekočih stroškov. Od izkupička iz gozda smo kupili kakšen stroj, mogoče si tudi kaj privoščili,« je razlaga! Matjaž. »To bo kar hud udarec. Ne moreš dojeli niti verjeli, da se je to naredilo. Pri nas je bila >zašparana gmaj-na<, lep les je bil. Zdaj bodo problemi pri ceni, ve se že, kako bodo padle cene, kako bo siv les, koliko bo lubadar-ja ... Naš les je še uporaben, ker je dosti dreves podrlo s koreninami. Bosta pa delo in spravilo zelo nevarna.« Podobno kot drugim so tudi Kladskim že v nedeljo na pomoč priskočili lovci in gasilci, ki so pomagali pokriti strehe in postoriti najbolj nujno okrog domačije. V teh dneh so že začeli tudi spravljati les. In podobno kot Kladski bosta zaradi uničene lesne mase prizadela Še vsaj dva rodova v približno 30 zgomjesavinjskih družinah. Ocenjujejo namreč, da bo potrebnih sto let, da se bodo gozdovi na Črnivcu, v KaŠni planini in še kje vsaj za silo obnovili- Mrhovinaiji na pohodu »Ml vas poznamo bolj kot vi nas, a vseeno upamo na pomoč države. Sami bomo težko, ne, ne bomo zmogli. Nismo trgovci, mi smo kmetje, pritisk na zmanjšanje cen je strahoten,« je premierja Janeza Janšo med ogledom prizadetih območij in kmetij v Ti-roseku pozdravil Marjan Ka-ker in s tem opozoril na enega od problemov, s katerimi se soočajo lastniki podrtih gozdov. Pc gornjegrajskih hribih se potikajo različni ponudniki, večkrat smo slišali »mrhovinarji«, tudi s Hrvaške in iz Avstrije, ter se pogajajo za izvedbo del, spravilo in odkup lesa. Ocene so, da bi za kubični meter nepoškodovanega zdravega lesa lastniki po zdaj veljavnih cenah dobili približno 60-70 evrov. Različna podjetja in tujci pri tem ponujajo, da bi z lastniki sklenili dogovor »na počez«, po 30 evrov na kubični meter. Pri Lznikovih, kot se domačiji Kaker reče po domače, so imeli gozd za preživljanje, pri čemer so v nedeljo izgubili praktično polovico lesa. Gospodar ne hodi v službo, saj je predaleč od doline. Nekaj časa so se ukvarjali z mlekom, potem so 10 dejavnost opustili, zdaj imajo ovce, krave dojilje in teličke. »To je bil bolj občasen denar, pomagali smo si tudi s subvencijami. Je pa res, da smo za ta denar kupovali stroje, ne novih, temveč rabljene. Za kaj več ni bilo denarja, In zna se zgoditi, da bodo li slroji postali ropotija, ko bodo nehali izplačevati subvencije,« je enega od problemov, na katere ne naletimo vsak dan, opisala Irena Kaker. Lzniko-vi gradijo hišo, zdaj bo vse obsialo, saj morajo postoriti najnujnejše. Še en strah preveva Ireno: »Sinova sta že skoraj odrasla, zdaj pa je vprašanje, kako naprej. Prej bi mogoče še ostala doma, zdaj pa smo ostali brez etala za prihodnjih 30 let. Vprašanje, kako se bosta odločila. Problem je ne le za gospodarje, temveč rudi za otroke, saj bo v poškodovanih gozdovih kar nekaj let videti samo praprot in mali no v je.« V hudem v Mačkinem Kotu je zdaj stanje, kar se tiče oskrbe z elektriko in prevoznosti cesi, skoraj normalizirano. O tem, kaj vse so nekaj ur ali dan po katastrofi obljubljali in napovedovali ministri in kako je uresničevanje obljub zamujalo ail bilo pozabljeno, ne bomo izgubljali besed. Tega smo v naravnih nesrečah, ki so na Celjskem vse bolj pogoste, že vajeni. Smo pa na poti srečali Rafka Kerznarja in Jožeta Gombovca, ki sta z odstranjevanjem vej in s podiranjem nagnjenih dreves Še širila in ščitila lokalno cesto, ki vodi proti oddaljenim, samotnim kmetijam. Večina ljudi v tem kotu okrog domov Še vedno odpravlja posledice nedeljskega divjanja in se s strahom ozira v gozd. Bil in pomenil jim je preživetje. Pri Kerznarjevih je veter uničil okrog 800, mogoče celo več kubičnih metrov lesa. »Kubični metri se hitro naberejo. Veste, tako velike kaiaslrofe še ni bilo. Saj je hudo, vendar se objekt nekako postavi ali popravi v nekaj mesecih, gozdovi pa pomenijo kapital, rezervo. Za dve generaciji na teh hribih prihajajo strašni časi.« je povedal Rafko. Marija UgovŠek živi sama, preživljala se je z 200 evri pokojnine. In seveda z gozdom. Po nedeljskem divjanju je na 10 hektarjih samo tu in tam še ostala kakšna smreka. Vse ostalo leži na tleh, podrto in polomljeno, »Ne morem govoriti in ne morem povedali, kako je hudo. Vedno sem malo sekala, varčevala za hude čase, zdaj pa je vse šlo. Niti ne vem, kako bomo spravili les in očistih gozd. Ljudi ni, pri Čemer vsak tudi ni primeren za v >gmajno<. Vsi po vrsti smo v hudem.« Gozdarji so v grobem že pregledali gozdove, ocena o Škodi pa je naraščala iz dneva v dan. Podrobnejši podatki naj bi bili znani do konca prihodnjega tedna, je pa vodja nazarske enote Zavoda za gozdove Toni Breznik opozoril premierja Janeza Janšo, da nimajo denarja, da bi lahko naročili letalske posnetke, ki bi jih potrebovali za lažjo ocenitev škode in tudi dokumentacijo, »Naredili bomo popis po posameznih lastnikih, potem je treba narediti sanacijske načrte in za- Vorganizaciji nazarske enote zavoda za gozdove so se lastniki gozdov včeraj zvečer srečali na sestanku, na katerega so povabili tudi izvajalce del v gozdovih. Kot je pojasnil Breznik, so se dogovorili, kako naprej» predvsem glede tega, kako se organizirati, kako pristopiti k delu, ki bo zelo nevarno, in tudi glede odkupnih cen lesa. četi s sečnjo oziroma spravilom podrtih dreves. To je seveda stvar lastnikov, mi bomo drevesa ali o d kazal i ali podali pavšalno oceno, da se lahko izda odločba za sečnjo. Lastnikom bomo priporočili. da uporabljajo stroje za sečnjo, da bi sanacijo še pospešili,« je nadaljnje ukrepe napovedal Breznik in opozoril, da bo delo v gozdu zelo nevarno. Veje, debla in korenine ležijo zmetani po kupih, ki jih bo treba čim prej odstraniti. Vendarle bodo posledice nedeljskega divjanja narave vidne Še dolga leta. Zagotovo bo preživetje ljudi v teh odmaknjenih predelih bistveno težje, kol je bilo doslej. URŠKA SEUŠNTK Foto: SHERPA Marija Ugovsek se boji, ali bo zmogla. Premier Janez Janla in župan Stanko Ogradi (z desne) ter poslanec Jakob Presečnik (na lavi) so prisluhnili Marjanu in Usni Kaker. 18 WŠPORT NOVI TEDNIK Kapetan Safaastjan Gobec sa2aveda, da celisko moftvo še ni povsem uigrano. 40. obračun Celjanov in Velenjčanov Lokalni derbi se bo jutri v Areni Petrol začel ob 20.45 - V dosedanjih 39 prvenstvenih tekmah uspešnejše Celje v soboto bi se moralo začeti novo državno nogometno prvenstvo, še včeraj pa ni biio znano, aii bodo nogometaši res prišli na igrišča, saj sindikat nogometašev za-radi spora z Združenjem prvoliga-šev napoveduje stavko. Direktor NK MIK CM Celje Franci Pliberšek je poudaril, da se stavke ne boji, saj zanjo ni pravih razlogov: »Ni sirahu, vsaj sodeč po torkovem sestanku predstavnikov Wubov v Domžalah. Igralci imajo dobre pogodbe s klubi in so z njimi zadovoljni.« Pliberšek se je zelo zavzel v novi vlogi, njegovo a^nost je moč čutiti povsod-Stavi na delavnost in pozitivno energijo. Morebitni slabši rezultati bi ga prizadeli. O tem sploh ne razmišlja, toda nogomet zna biti sila nepredvidljiv. Dal je pobudo, da bodo sred-nješolcem prodajali letne vstopnice za obisk tekem po simbolični ceni enega evra. »Odziv na treningih je vrhunski, odnosi v Wubu so odlični!« je z veseljem poudaril Bü je iskren, ko smo ga vprašali, zakaj je najboljši napadalec Ne|c Pečnik posojen praški Spani: »Določene stvari, kar se tiče odhoda Pečnika, so bile v rokafa prejšnje uprave. Obstajale so neke obljube in dogovori izpred časa. Nismo bili najbolj naklonjeni temu. Bolje bi bilo, če bi ostal pri nas še šest mesecev...» Prevetreno kot Še nikoli Tako je Celje i2^b2lo dva najboljša nogometaša, še Simona Sešlarja, In Celje je na pripravljalnih tekmah sedemkrat zmagalo (Rudar 2:0, Mičigan 05 5:0. Varteks 2:1, Cibalia 1:0, Krško S:0> Šenčur 2:0, Mura OS 3:0) in le enkrat izgubilo CR3pid 1:3). zazevala je luknja na sredini igrišča. Zdaj je v vlogi športnega direk-tona. Po žrebu parov 1, SNL je za Ekipo napovedal, da bo prvak Celje pred Domžalami in Mariborom. Včeraj je potrdil tedanjo izjavo, Očitno bo moštvu Še dodal kvaliteto, predvsem pozimi: »Iščemo Se dva i^al-ca, vendar vrhunska. Zgodilo se je precej sprememb. Zapustilo nas je 12 igralcev. Siišnik in Centrih bosta posojena. Šentjur je drugoligaš in tam se bodo kalili nekateri naši fantje. Novincev je kar 14, tudi tz mladinskega pogona. Želimo si osvojiti vsaj četrto mesto. Izbrali smo namreč karakterno primerne igralce. Vcepiti jim želimo pripadnost klubu, željo, duh. Poleg nas morajo to opaziti predvsem gledalci. Pozimi bomo moštvo še okrepili.« Brarulci Darko Jovandič, Denis Halilovič, Da-mir Hadžič in Miroslav Radulovič, vezisti Ognjen Lekič, Simon SeŠlar in Gorazd Corinšek ter napadalci Nejc Pečnik, Frane Petričevič (Blaž Puc) in Daltro - kar spodobna ekipa, kajne? Spomladi so še bili v Areni Petrol, odšli so tako kot tudi trener Pavel Pinni, pomočnika Ante Šimun-dža, Marko Simeunovič. nziocera-pevt Dalibor Iveljič, tudi sekretar Darko Žičkar ... Nuiiček domov, vprašljiv Puš Trener Slaviša Stojanovič je po vsakem uspehu na pripravljalnih tekmah dejal, da je vesel zmage, a da je pred moštvom še ogromno dela, Se včeraj je dirjal za možno okrepitvijo in so ga morali opravičiti, ker se oi udeležil novinarske konference. Bojda je bil besen, ko je izvedel, da na more računati na Peč-nika. Po zmagi nad Muro je opozarjal na zadevo s certifikati. Šari-čevi dokumenti so urejeni, Kačič- Na dosedanjih 39 prvenstvenih obračunih je Celje zmagalo 15-krat, Rudar ll-krat ob 13 remijih. Celje je bilo po osamosvojitvi vseskozi v 1. ligi, Rudar je manjkal štiri sezone. Oba sta bila pokalna prvaka, v DP je bilo Celje najvišje na 2., Rudar pa na 5. mestu. V zadnjih dveh sezonah so bili Celjani sedmi, v sezoni 2005/06. ko so štirikrat premagali VelenjČane. pa šesti. nikovi naj bi bili danes, slabo kaže za Aleša PuSa, Celje je že zapustil Češki napadalec Dušan NuliČek, saj ima z Jabloncem še dveletno pogodbo, kar Celju ne ustreza. Novi kapetan celjskega moštva jeSebast-jan Gobec, ki je v tej vlogi nasledil Sešlarja, ta pa je prej odgovornost prevzel prav od Gobca, ki po vrnitvi tz Belgije pravi: »Zelo sem počaščen. podkapetana sta Mujčino-vič in Šeliga. DoIoČih smo interne kazni v slačllnici, denar bo romal v dobrodelne namene. Priprave so bile zelo naporne. Sposobni smo premagati vsakogar, zato si želimo Čim višje. Če bomo jutri spoštovali trenerjeva navodila, uspeh ne bi smel izostati.« DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ Novinci: trener Slaviša Stoja-noviČ, pomočnik trenerja Saiet Hadžič, Aleš Puš> Milan And-jelkovlč, Spasoje Bulajič, Aleš Kačičnik, Peter Stojanovič, Martin Šarič, Gregor Režonja, povratnik Sebastjan Gobec, iz mladinskega pogona Roman Bez-jak, Dejan Krljanovič, Mario Močič, igor Kuljanac, Denis Po-povič, Rajko Rep. Tudi Pipan v Peking? Na seji izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so potrdili seznam slovenske reprezentance, ki bo nastopila na 01 v Pekingu. Začele se bodo 8. avgusta. Na seznamu je 61 športnikov, 41 moških in 20 žensk. S Celjskega bodo na Kitajsko odpotovali atleta Martina Ra-tej (AK Šentjur) in Boštjan Buč (Velenje) ter judoisti Lucija Polavder, Urška Žolnir, Roki Drakšič (San-kaku] in Celjan Matjaž Ceraj. Med trenerji bosta na 01 tudi neprekos-Ijivi strateg JK Sankaku Celje Marjan Fabjan in trener metalke kopja Ratejeve, Celjan Andrej Hajnšek (v sredo bo izvedel, ali bo vključen v uradni del delegacije ali pa si bo moral celotne stroške kriti sam), še kako pa bi pot na Kitajsko privoščili celjskemu košarkarskemu trenerju Alešu Pipanu. Slovenska moška reprezentanca je v skupini C kvalifikacijskega turnirja za nastop na 01 po zmagah nad Korejo (88:76) tn Kanado (86:70) osvojila prvo mesto in se bo danes v četrtfinalu pomerila z drugouvršče-no ekipo skupine D, s Portorikom. AJel Pipan Obračun se bo začel ob 14.30. Mo-rebimi polfmalni dvoboj z Grčijo ali Novo Zelandijo bo jutri ob 20.30, morebitna tekma za 3. mesto pa v nedeljo ob 18.30, DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA JolaiHla Čeplak na nfost nima pravice nastopa v Pekitigu. Velenjski atletski mhing si je ogledala v družbi Srdjana Djonljeviea. ki je vedtrat poudaril, da je razočaran nad sklepom disciplin^ega senata AZS v dopinškam primeru Dtanice AD Kladtvar Celje. Zlatorog v ZIatörogu V Upravni enoti Celje je bil registriran nov rokometni klub, ki nosi ime ^torog Celje. Novonastali k3ub deluje pod paironatom in pokroviteljstvom Pivovö» ne Laško. Predsednik kluba je Andrej Sušterič, ostali organi kluba pa so v skladu 2 njegovim statutom enaki kot v matičnem kiubu Celje Pivovarna Laško. Osnovni cilj članske ekipe Zlatoroga Celje je uvrstitev v L B slovensko ligo. Temeljni pogoj za to je obstoj oziroma delovanje mlajših selekcij tudi pod okriljem tega kluba. Eden poglavitnih namenov novoustanovljenega kluba je vzgajanje in kaljenje mladih celjskih, slovenskih in tujih igralcev za nastopanje v prvi ekipi Celja Pivovarne Laško. DŠ HOVI TEDNIK jpPORT 19 Ameriška invazija V vrstah celjskih košarkaric morebiti celo tri igralke iz ZDA Taurean Jordan je nova Članica Ženskega košarkarskega kluba Merkur Celje. 22-letna temnopolta Američanka je s slovenskimi državnimi in pokalnimi prvakinjami podpisala enoletno pogodbo. Jordanova v Celje prihaja iz ene najbolj uspe-Šnih ameriških univerz Old Dominon University, ki je med 330 študentskimi ekipami osvojila 9. mesto. Jordanova se bo celjski ekipi tako kot njena rojakinja Nlkya Hughes priključila 1. septembra. Vodstvo celjskega kluba se pogovarja še z eno ameriško igralko« Kelli Darden, visoko 192 cm, ki naj bi zapolnila vrzel pod obročema po odhodu Hrvatice Mllijane Jevtukovič v Francijo. Klub so zapustile še Lucija Čonkova, Monique Blake, Živa ZdolSek, Žana Jereb in Eva Grm. Poleg Ive Ciglar, ki je 2d Merkur zaigrala že v zaključku prejšnje sezone, so nove pogodbe podpisale Še mladinske in kadetske državne reprezen-tantke Lea JagodiČ, Rebeka AbramoviČ, Sandra Jevtovič, Julija Lojen in Amadeja Cverlin. Na sestanku Jadranske lige v Vodicah je padel dogovor, da bodo v tekmovanje vključeni štirje hrvaški klubi, Šibenik, Gospič, Dubrovnik in Med-veščak, dva črnogorska, Budučnost in Jedinstvo, ter po eden iz Slovenije, Srbije in BiH - Merkur, Vojvodina in Mladi Krajišnik. Desetega udeleženca naj bi izbrali med tremi klubi (Vršac, Željezni-čar, Nikšič]. Mednarodna regionalna liga se bo začela 11. oktobra, žreb parov osme izvedbe po vrsti pa bo 16. avgusta v Zagrebu. DEAN SUSTER V začetku leta je Eva Komplet 20 v 7. minuti finalne tekme pokala KZS v Krnjski Gori morala zapustiti parkat laradi pretr^nih prednjih krönth vezi kolena. Tudi brez nje so soigralke prepričljivo osvojile obe domači lovoriki, z njo pa bodo ob vmitiri po hujši poikodbi saveda občutno kakovostnejša. V uvodu Alpos -Zlatorog Košarkarski klub Alpos Šentjur je podpisal enoletno pogodbo z bivSlma Igralcema zenlškega Čelika. 189 cm visok branilec Annin Avdibegovič je star 24 let. medtem ko bo pod obročem s svojimi 204 cm Šentjurčane okrepil Asmir Sadibašič. ki ima 26 let in tudi nekaj izkušenj z igranjem v tujini. Alpos bo v 1. krogu lige UPC Telemach 4. oktobra gostil laški Zlatorog. DŠ Tomičeva "Ü5' 'Ü' I ^ I V 'o' I a» • (Al predaja Marina Tomič, atletinja celjskega Kladivarja, krčevito lovi olimpijsko normo v teku na 100 m ovire, čeprav ji zaenkrat glede tega kaže slabo. Na mitingu v Corku na Irskem je progo pretekla v času 13,89 sek (5. mesto), v Varaždinu pa je bila za osem stotink hitrejša in je osvojila 2. mesto, a spet krepko, za sedem desetink sekunde, zaostala za olimpijsko normo (13,11). DŠ Vabljeni na tel(mo PrvaLiga 1. krog/sobota 19.7.2008 ob 20:45 TeteHs- MIK CM CELJE RUDAR VELENJE IK RUOAfE ir NOVO! Prodaja sezonskih vstopnic od 19.7.2008 dalje 20 NOVI TEDNIK Bodite pazljivi, goljufi prežijo na vas! Neznanec zahteval 700 evrov - Ženska pobira denar po trgovskih centrih - Prijavite nesramneže, ki vas želijo ogoljufati »Ljudi želim obvestiti» naj bodo previdni, da se to ne bo zgodilo Še njim»« nam je povedal 82-letni Celjan» ki se je oglasil v našem uredništvu in povedal svojo zgodbo, a želi ostati ano-nimen. Sredi Celja ga je pred dnevi ustavil neznan moški, ki se je mimo pripeljal z večjim avtomobilom s tujo registrsko oznako. Kot boste lahko prebrali vnadaljevanju» je malo manj-kalo. da bi moSki nagega sogovornika »obral« za 700 evrov. Takšen znesek je enak dvema pokojninama» zato je nujno, da takšne nesramne goljufe občani policiji prijavijo takoj» saj je le tako več možnosti, da nepridipravi plačajo za svoja dejanja. Neznanec se je 82-letniku predstavil z nekim Italijanskim imenom, češ da je iz Verone. Ves čas ;e dajal občutek» da sta že stara znanca in da sta pred leti delala skupaj, a je moral oditi v tujino, zdaj pa je ^^vesel, da sta se srečala po toliko ietih«. S seboj da ima neka usnjena oblačila visoke kvalitete, cenovno zelo ugodna, je še ble-firal. »V spomin na stare čase ti jih dam,« je povedal Celjanu. Ker je bil naš sogovornik presenečen. neznanec pa, kot je videti» kar vešč zavajanja med pogovorom, je 82-leinik sedel v nez-nančev avtomobil in se odpeljal k njemu domov. Tam mu je domnevni »neznani znanec« stvari pokazal in dal. »Rekel sem mu, da so te stvari drage In da nimam toliko denarja» da bi mu plačal.» nam razlaga 82-letnik. »Zato je rekel, naj mu pač posodim 700 evrov v zameno. Bil sem zmeden, vse se je dogajalo tako hitro. Sedla sva nazaj v avto in se odpeljala do banke. Ker so se me takrat začeli lotevali dvomi, sem hotel poklicati hčerko. Dejal je, naj nikogar ne kličem, Češ da ga moti telefoniranje v avtu. Poskusil sem Še enkrat, ko sem bil v vrsti v banki, a spet ni želel, da kogarkoli pokličem. Končno sem le za- vrtel Številko od hčerke, ki mi je naročila, naj denarja nikakor ne dvigujem»« pravi d2-!etnik. Ko. sta se odpravljala iz banke, so se na srečo vrata zaprla, saj seje ravno končal dopoldanski delovni čas, kar je na nek način našemu sogovorniku pomagalo. A pri neznancu se je jeza kopičila» predlagal mu je, naj mu da »pač le 300 evrov ali na) si jih od nekoga posodi in naj nič ne govori, za koga je denar«. 82-letnik je sedel spet v avto z moškim» nakar sta se odpeljala nazaj domov, vmes se je Celjan še izgovoril» da prijatelja, od katerega bi si izposodil denar, trenutno ni v Celju. Doma mu je usnjene predmete vrnil in neznanec je izginil kot kafra, z njim menda tudi 50 evrov, ki jih je imel 82-lelnIk pod prtom na omari. V uredništvu smo mu svetovali, naj se Čim prej odpravi na policijo in primer prijavi. Tako so z zadevo seznanjeni tudi polidsti» ki že zbirajo obvestila, povezali naj bi se celo z banko. Goljuf vendarle ni bil tako pameten. Pozabil je namreč, da so ga v banki posnele nadzorne kamere. Pri tem je vprašanje, koliko možnosti je za njegovo izsJeitev» če gre res za tujca. Ce bi se na primer na policiji odločili posnetek oziroma fotografijo neznanca objaviti v medijih, bi mogoče to pomagalo. Neznanca morda ne bodo prijeli» a bi s tem opozorili občane, da ne bi nasedali moškemu na fotografiji in njemu podobnim. Spet goljufiva ibiralka denarja! A neznan moški ni edini goljuf, ki te dni deluje na našem območju. Zatem ko ndS j6 konec lanskega leta več starejših občanov opozorilo, da je v nekaterih mestnih naseljih v Celju ženska srednjih let pod pretvezo, da zbira denar, ki naj bi ga neko društva porabilo za pomoč starejšim, na- brala kar nekaj sto evrov, je zdaj na potezi dru^ (kdo ve, morda celo ista) golji^va zbiralka denarja. Na nevarnost opozarjajo tudi celjski polidsti. Neznana ženska naj bi tokrat po večjih trgovskih centrih zbirala denar za varno hišo in materinski dom. V teh primerih gre za goljufijo, s tem tudi za kaznivo dejanje, zato je treba tudi laJ^no osebo, če vas ustavi in prosi za denar, takoj prijaviti policiji na 113. Kot vedno do zdaj smo tudi tokrat zadevo preverili in hitro ugotovili, da gre za več kot očitno kaznivo dejanje, saj celjski zavod Socio, kamor spadata varna hiša in materinski dom, na taljen način nikoli ne zbira denarja. »To je popolnoma izven strokovnega dela naših domov in varnih hiš. ženskam in otrokom pri nas pomagajo centri za socialno delo» Rdeči križ» Karitas in dona-torji. Donacije so strokovno vodene, evidentirane,« nam je povedala vodja celjskega materinskega doma Andreja Zupan. Dobro je vedeti» da vse ustanove - domovi za starejše, bolnišnice ... - nikdar ne zbirajo denarja tako. kot navajajo omenjene sumljive osebe. V primeru, da občane obišče ali na cesti oziroma kje drugje ustavi oseba, ki pobira denar v imenu kakršnega koli društva, morajo občani, preden jI zaupajo denar, zahtevati odločbo o ustanovljenem društvu oziroma statut. Na tem jasno piše, da je društvo registrirano, kje je sedež, kdo je odgovorna oseba» viden je tudi žig upravne enote. Gre za uradni dokument, ki potrjuje obstoj društva, če oseba govori o tem. Če oseba tega nima» gre za goljufijo. Veliko ljudi nasede tudi, Če takšna oseba pokaže kakšno izkaznico, Le-te je danes že otroško lahko ponarediti) SIMONA ŠOUNlC Foto: SHBRPA HALO, 113 Priprli velenjskega dilerja Velenjski in celjski policisti so končali obsežno preiskavo zaradi suma več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Pred ^e-vi 50 namreč prijeli in odvzeli prostost 28-]etnemu Velenjčanu, ki naj bi z ulično preprodajo konoplje in heroina oskrboval večje števib odvisnikov na območju Velenja. Ob prijetju so pri njem našli še skoraj BOO ^amov konoplje. Kot so sporočili s celjske policije, naj bi Šlo za povratnika oziroma moškega, ki so ga zaradi podobnih kaznivih dejanj do zdaj že večkrat ovadili in (udi priprü. 28-letnika so tokrat ovadili zaradi osmih kaznivih dejanj, preiskovalni sodnik, ki ga je zaslišal, pa je zanj odredil pripor. Po evre in cigarete v začetku tedna so neznanci iz ograjenega gradbišča oa Ljuii^ni odnesli sto blejskih plošč» vrednih približno dva tisoč evrov, vlomili so tudi v čvedičar-no Pri sveti trojici in ukradli 50 evrov. NI pa znano, kaj so iskali v slaščičarni na Cesti Leona DobrotinS-ka v Šentjurju, saj vlomilci iz prostorov niso odnesli ničesar. Ta teden sta bili" tarči tatov tudi trafiki na Starem tr^ v Slovenskih^ Konjicah in na Hudinji v Celju, s tatvino cigaret so skupaj povzročili za sedem tisoč evrov škode. Sicer vlomilci In tatovi spretno Izkoriščajo odsotnost lastnikov stanovanjskih hiš» saj se v poletnem času tudi poviša število vlomov v hiše. Tako so v torek vlomilci pregledali hišo v Ple-tovarju ter našh in odnesli 210 evrov. Policisti preiskujejo še, kdo je v noči na ponedeljek v Pucovi ulici v Celju ukradel osebni avtomobil znamke Volkswagen Passat črne barve in z registrsko oznako CE U7-928. škode je za 13 tisoč evrov. Greh je storil tudi tat, ki je v vlomil v žup-nišče v Preboldu In odnesel 250 evrov. Trčil v peško v ponedeljek popoldne seje v krožiSču v Ulici XIV. divizije v Celju zgodila hujša prometna nesreča. 58-Ietni voznik osebnega avtomobila se je pred prehodom kolesarske steze čez ulico ustavil za drugim vozilom, ko pa je z vožnjo nadaljeval, je z njego-vedesnesirani po kolesarski stezi nepravilno prečkala cesto 74-letna peška. Voznik je träl vanjo in jo pri tem hudo telesno poškodoval. Ženska se ^ra-vi v celjski bololšnicL SŠol ^ m NOVI TEDNIK 21 Kako ga »biksajocc na vozniškem izpitu Upravna enota Celje o najpogostejših napakah kandidatov na vozniškem izpitu B-kategorije Pogosta napaka na izpitih je vožnja po nasprotnem voznem pasu oziroma nenaden zasuk čez sredinsko črto. Ravno zaradi takšnih napah prihaja do najhujših prometnih nasfBČ. Upravna enota Celje se je pred časom lotila prav posebnega projekta, s katerim, kot pravijo v vodstvu, želijo vplivati tudi na boljšo prometno varnost. Izdali so namreč prav poseben DVD, na katerem so prikazali najpogostejše napake, ki jih pri opravljanju praktičnega dela vozniškega i2pita B-ka-tegorife storijo ^ndidati. Gre za avdio- in videoposnet-ke več primerov napak na cestah» DVD pa bo dobrodošel predvsem zato» ker si ga bodo v avtošolah lahko kandidati tudi ogledali in se na takšen način pripravili na boljšo izpitno vožnjo. Sicer so se v celjski upravni enoti podobnega projekta lotili že konec 90. let, ko so podobne posnetke zbrali na videokaseti, zdaj pa so vso zadevo še bolj podrobno dodelali, pravi načelnik Damjan Vrečko. »Projekt pred- stavlja upravno inovacijo v slovenskem upravnem prostoru. Osnovni namen je seveda pomagati kandidatom, mislim pa, da bi se iz tega lahko naučili veliko tudi vsi ostali, ki smo vsak dan vpeti v cestni promet,« še dodaja Vrečko. DVD je moč kupiti na sedežu celjske upravne enote in na izpitnem centru v Celju. Na posnetkih se jasno vidi, kje na cesti kandidati pri izpitnih vožnjah najbolj grešijo. Največkrat imajo težave z opazovanjem situacije na cesti v ogledalih, križe in težave, ki lahko voznika vodijo tudi v nesceče, povzroča neprevidnost, kadar gre za t. i. mrtvi kot. Kandidati niso dovolj pozorni na pešce in kolesarje, še posebej v križiščih. Pozabljajo ugasniti ali prižgali smernike, nevarno prehitevajo ali napačno menjajo vozne pasove. Kljub te- Da bi tudi s fotograüjami lahko prikazali najpogostejše napake bodočih voznikov, smo za pomc^ zaprosili Avtošolo ZŠAM. Za nas so tako »uprizorili« oekaj najpogostejših napak. Požar zaradi elektrike? V ponedeljek popoldne je gorelo v objektu nad garažo v Bevkovi ulici v Celju. Po do zdaj znanih podatkih je požar izbrtihnil zaradi napake na električni napeljavi. Škode naj bi bilo za približno tri tisoč evrov. Foto: SKERPA Kandidati na iq)itih še vedno nimajo občutka zb vozilo in vozijo preblizu robnikov ali drugih ovir ob vozišču. E e o • « «■I O o s mu, da imajo za seboj kar nekaj urvožnjezinšlniktoijem, še vedno nimajo občutita za vozilo, prevečkrat trčijo s kolesom v robnik, povsem svoja zgodba je bočno parkiranje, ne znajdejo se tudi pred železniškimi prehodi. Med najpogostejšimi napakami, ki jih prikažejo, so tudi prepočasna ali neodločna vožnja in precenjevanje svojih sposobnosti. Gledanje teh posnet-kovpravzapravnaluzuje.da so vse težave, s katerimi se ubadajo mladi vozniki, vbis-tvu tudi težave, ki jih imajo zaradi nepazljivosti tudi 1 jud-je 2 večletnim vozniškim stažem. Omenjene napake so namreč pogoste tudi kol vzroki za promeme nesreče. Še posebej, če ob tem upoštevamo, da veliko staršev otrokom takoj po opravljenem izpitu kupi osebna vozila. SIMONA ŠOLINiC Foto: MARKO MAZEJ Pogosto niso pozorni na pešce niti na označenem prehodu. m ^ Tudi npo indijansko« se vSIoveniji da preživBti. Zahvaljujoč dobrim Ijudam sta bila te malokrat odvisna la od darov narave. Slovenija, od kod lepote tvoje? Kaj človek lahko odkrije, če domovino raziskuje peš -Polži gredo težko po grlu Ljubitelj narave in Indijanec po duši Mitja Horvat iz Prebolda se je pred kratkim vmil s popotovanja po ljubi deželici. Več kot mesec dni jo je peš odkrival z dekletom Majo ter s tremi štirinožnimi prijatelji. In kaj je ob tem odkril? »Potovanje je bilo zame in za Majo eno lepSih, Ce ne celo najlepše. Bila je velika in pomembna izkušnja, v kateri sem se resnično zavedel lepot in naravnih dragoceno- sti, ki jih nudi naša deželica. Ljudje v vaseh so neverjetno radodarni in preprosti, kar v mestih pogrešam. Ker sva sprva želela prehoditi vso Slovenijo, sva svoje želje na poti priredila novim spoznanjem. da nima smisla hiteti in postavljati rekordov. Raje sva se posvetila določenim območjem, si ogledala lepote kraja» se pogovarjala z Ijud-mi in ponekod ostala tudi po dve noči. Zato sva sklenila, da se kmalu spet odpraviva v drug del Slovenije in nato spet drugam, dokler ne spoznava vseh njenih obrazov,« je po končani poti povedal Mi^a Horvat, Popotovanje sicer ni bilo takžno, kakrSnega si je predstavljaj. Popotnika sta imela v načrtu» da se bosta hranila predvsem z darovi narave, a zaradi dobrote ljudi solata iz bukovih listov in kuhani polži niso büi ravno pogosto na jedilniku. Natančneje se je s polži Mitja (Maja )e na srečo Prepričevanje utnijene kobile, nevajene dolgih poti, naj zdrii Še ta spust Iz Mitjevih potopisnih zapiskov: »Kočevski Rc^ je bil, kot sem pričakoval, zelo skrivnosten In za vsakim drevesom Je bilo slutiti medveda. Čeprav nisva videla niti enega, se sprašujem, koliko medvedov je videlo naju. Noči na ozemlju medveda in volkov so bile nekoliko bolj budne kot dru^. Kobiia Tonga je bi* la nekajkrat tako živčna, da je plesala okoli drve-sa in rezgetala, psa pa sta imela ogromno dela z nočnim straženjenL »Lajanje« srnjakov ponoči je postalo že n^caj vsakdanjega in tudi midva sva se navadila zaupati noči, še posebej, ko sva si zakurila ogenj in se zavila v spalno vrečo. Po Kočevju sva se č^ Ribnico povzpela na Bloke. Divje» čudovito, pravljično! Tb je vse» kar imam za povesti o Bloški planoti. Tja se bom Še vmll! Po kopwju v Cerknßkem jezeru sva se pustila odgnati komarjem v Rakov Škocjan, kjer pišem te vrstice, najini nahrbtniki pa so že pripravljeni» da jih poneseva naprej pro* ti Rakitni in Ljubljanskemu barju. Verjetno bova potem sledila evropski pešpoti» ki pelje čez Trojane v rajsko» pardon. Savinjsko dolino, kjer sva menda doma. Ljubo doma, kdor ga unRh vegetarijanka) »mastil« le enkrat. «Ko sem pest polžev spravljal po grlu, sem se počutil kot Vili ga-ga,« kulinarično doživetje opisuje Mitja. »Pojedel sem jih bolj zato, ker sem jim vzel življenje, kot zaradi okusa in teka. Ta me je minil že, ko sem jih gledal kako se kuhajo... Kakorkoli, dobila sva potrdila, da se v naravi da preživeti.« Koliko žuljev sta pohodni-ka »pridelala«, Mitja ni štel. A dejal je, da se bosta jeseni podobnega pod\oga lotila bolj »kamot« - na konjskih hrbtih. Še prej bo svoja prva doživetja delil tudi na potopisnih predavanjih, trenutno pa ga čaka kar nekaj poletnih indijanskih taborov, ki jih vsako leto pripravlja za otroke. Zdaj jim bo lahko Še iskre-neje približal lepote narave ... »Prav dobro sera se počutil, ko sem razmišljal, da živim v dežeH, ki je skoraj v celoti poraščena z gozdovi. Glede na stanje Zemlje, na pusto še nje, ki ga ljudje povzročamo s svojo >razvito< družbo, je Slovenija zame še vedno raj na Zemlji,« razmišlja Mitja. »Bil sem že daleč od doma, a sem zdaj, ko sem hodil po Sloveniji, odkrival v pokrajini tudi samega sebe. In tudi če nikdar več ne odpotujem v tujino, mi ne bo dolgčas ob raziskovanju zelene zibelke Slovenije.« ROZMARl PETEK Naslednjič bo Mitja Horvat Slovenijo odkrival na konjskem hrtitu. m BGMlGDDai //.ti, lzLCT>j|lčWA JU^VÖiA AC^OJA iUlwMv« 20.300Q teL 03/428 78 00. fr^oita: wwwJzlsCnat^ poslonlnieaŽ^taf.: 03 671 71 IS. Muifc iu.ail««dizMiiiuj GARDALAND - odhodi vsak torsk, čatitek in soboto * CANIVAWOMJft • odhodi vsako soboto • GROSMLOCKilER26.7. (le nekaj prostih mest) in 16.6. • BUDIHFEiTA2T-28.9. • BEOGRAD 13,-14.3. BOGATA PONUDBA IZLETOV ZA ZAKLJUČENE SKUPINE (odhodi po vali l^ji) POLETJE 2008 CTTOK L£FK4S « Hi^tfSUiUnA A pAnhoM 15Ä NTÄM AVHÄ***/^** NA;EMŽe od 289 € •»Muk» Noveli smdii V bimmpble TERMIKI: 21Jn 237« <. hi l^ilktm UM OTOl^TASltt «tftiULMtcui Studii AftMENO in KOSTI S**/"** od 299 € 6l(2ij pei^ne plaže. TiRMINI: 19.ifl 26.7. 2. in 9.e. 3««M» («M m« a im. kMto Iv I M, U. m. fateMli 4 M 17.7. u m. Mm < UOI^ IMMC 4 M. 14 II 2U.U mi MLMAUtflUaUM.PUUUTCfvi HC W« M4A^njske doline, z njim pa je sodelovalo več kol sto ljudi, ki so bili pripravljeni zapeti v njegov mikrofon. »Ko sem začel, seveda nisem imel v mislih tako velikega projekta. V bistvu me je motiviralo delo na glasbenem inštitutu. Začel sem v domaČih krajih, se obrni) na publicista Aleksandra Videčnika in učiteljico ter zborovodkinjo Lenko Kralj in še koga. Krog se je kar širil kol veriga... Seveda pa je biJo vmes veliko prepričevanja ljudi, da ni nič hudega, da mikrofon ne boli, da dobro pojejo ... Vendarle, ko smo se kje usedli, se je odprlo - ljudje so zapeli in zraven povedali še marši- Zgoščenki bodo predstavili tudi prihodnjo nedeljo, 27. julija, ob 16. uri v Kulturni dvorani gasilskega doma Radmirje v okviru prireditve Flosarski bal. Takrat bodo nastopili ljudske pevke in pevci iz vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline. Dr. Petdr Weiss In David Verbuč med pogovorom v mozirski knjižnici kaj zanimivega,« je izpostavil Verbuč, sedaj sodelavec Radia študent in Mladine. »Snemanje je bilo precej zanimivo. Vedeli je treba, da ljudska pesem živi med ljudmi skozi običaje - to> kar slišimo na odrih, ni pravo ljudsko petje. Na domovih sem poskušal ljudi prepričati, da so še pripovedovali o tem, kaj so ob petju počeli. V bistvu gre za rekonstrukcijo običajev, povezanih s petjem. VeČino smo snemali doma, razen v par primerih, ko smo se srečali v gostilnah- Pomembno je, da so se pevci sprostili, marsikatero srečanje seje zaključilo v veselem vzdušju, na dan pa so prihajale tudi šaljive, marsikdaj kočljive pesmi.« Posnete pesmi, od katerih se jih je 108 zvrstilo na zgoščenki, je Verbuč spravil v tematske sklope. »Ljudski običaji se ravnajo po življenju in koledarskem krogu. Ta- ko so na prvi zgoščenki pesmi iz otroških ter deviških in fantovskih let, svatbene pesou, pa o zakonskem stanu, starosti, smrti in onkraju. Vmes smo vključili pripovedi pevcev, anekdote, tudi pivske nagovore ... Koledarskega kroga se ni dalo povsem držali, zato sem na drugo zgoščenko uvrstil kolednice, pripovedne pesmi o poklicih, uspehih, domačih kmetijah in ljudeh David Verbuč j e sedaj profesor glasbe, glasberu novinar in etnomuzi-kolog, ki zna pesmi tudi zapisati. »Po moje je treba pesmi zapisati in ohraniti, hkrati pa spremljati tudi spremembe in jih vzeti vzakup. Sam se na primer ulcvarjam tudi z god-čevsivom. Kakor opažam, so ljudje prevzemali viže, ki so jih slišali okrog sebe. Ljudska glasba, za katero poudarjam, da ni narod nozabavna, danes ni izolirana in neločljiva, ved- Ljudska pesem je v Zgornji Savinjski dolini še kar precej ohranjena, ugotavlja Verbuč, najbolj pa živi v hribih nad Ljubnim in Lučami. nose nekako prepleta. V ljudski glasbi ni avtorstva, gornja Savinjska dolina je bila v stiku z drugimi regijami, tudi nemško govorečimi, kar se odraža v ljudskih pesmih. Značilno je tudi, da imamo pesmi, ki se slišijo po celi Sloveniji, spet druge so specifične za te kraje ali so celo tu nastale, kar pa je seveda težko dokazovati.« Zgornjesavilijske posebnosti Posebnosti zgomjesavinjskih ljudskih pesmi se kažejo skozi narečje. Ljudje so prilagajali besedilo in melodijo svojim običajem, »Imamo pesmi, povezane z imeni krajev ali ljudi, čeprav so nekatere različice splošno znanih pesmi po Sloveniji. Velika posebnost zgomjesavinjskega petja je večglasno ljudsko pelje, petje na >Strto<. V Lučah so dodali še vmesni bas in šestglasno petje je ohranjeno samo Se v teh krajih,« je s posebnim žarom razlagal Verbuč in dodal še zanimivost: »V preteklosti so bile precej razširjene zdravičke oziroma alpske poskočnice. Ob koncu poroke, na primer, po )rajtungi<, ko so se zbirali darovi za plačilo, so morali svat je dati denar, zapeli zdra-vičko in spiti kozarec vina - tako so te zdravičke včasih postaJe zelo zbadljive.« Takšni in drugačni utrinki so se vrstili na predstavitvenem večeru v mozirski knjižnici, ob tem pa je Verbuč poudaril, da je zagotovo med ljudmi živih še veliko pesmi. »Pevke in pevce, pri katerih Še nisem snemal, bi rad pozval, naj stopijo v stik z menoj, če menijo, da bi lahko s svojim petjem prispevali k ohranjanju ljudske glasbe iz Zgornje Savinjske doline. Pesmi in petje bi prišel z veseljem posnel k njim na dom. Zavedam se namreč, da obstaja v teh krajih Še mnogo ljudi, ki znajo dobro peti in poznajo poleg lega mnogo zanimivih, starih in celo napol pozabljenih pesmi. ki bi jih bilo vredno posneti in ohraniti za nadaljnje rodove.« (JKŠKA SEUŠNIK Folo: JOŽE MIKLAVC David VsHiuČ s prijat$iii, fnozirskimi mlajevci, ki obvladajo kar nekaj ljudskih pasmi. it.56-18.jullj200S - 24 RADIO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA. 19. julij 5.00 Začetek jutranjega programa» 5.30 NZ melodija tedoa. 6.00 PoroCiJo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. julranja kronika RaSlo, 8.00 PoročiJa> 9.20 Otroški radio. 10.00 Novice, 11.00Kulturmmozaik> 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi» 14.00 Regijske no-\nce» 15.00 Špori dar^es, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika» 17.45 Jack pol, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Ceije, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje * go-stiteljica Taoja Seme] NEDELJA, 20. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 AforizejB, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Tone Gregore, ll.OOKulnirnimozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah -Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk. 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK. 21. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSio, 8-00 Poročiia, 8.45 Jack poi.9.15Bingo jack »predstavitev skladb, 10.00 No\ace. 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudatjeno, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsako-garl, 17.00 Kmika, 17.45 Jackpot, 18.00 Mala dežeU-velik korak, 18.30Pc^ejtevzvezdezGordanoiaDolores]9.00 Novice, 19,15 Vrtiljak polk in vaJčkov, 24.00 SNOP (Koroški radio) TOREK, 22. julij 5.00 Začetek jutranjega progama. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. julranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.15 Postanek včasu, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela-velik korak (ponovitev), 14.00 Regij-ske novice, 14.15 Po kom se imenuje?. 14.30 Poudarjeno. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je ie znanje - kvlz, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA, 23. julij 5.00 Začetek jutranjega progama • jutranja nostalgija, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostai^a), 5.30 NZ melodija tedna. 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa Šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, U.I5 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar - ponovitev, 12.00 Novice, 13.20MaliO pošta. 13.30MallO*klici, 14.00Regijske no\ace. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17,00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Pop čvek - Majda Petan, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 24.00 SNOP (Radio Sora) ČETRTEK, 24. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. 11.00 Kulturni mozaik. 12,00 Novice. 12.15 Odmev, 14-OOR^jskenovice, 14.15 Kalejdoskop. 15.00 Šport danes, 15,30Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kvizGlas-beni trojček, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pol, 18.00 Odmev -ponovitev. 19.00 Novice. 19.15 Kalejdoskc^* ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PETEK, 25. julij 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.B0 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8-00 Poročila, 8.25 Poročilo PÜ Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj-sveže z domaČe estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje * s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14,45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 19.15 M.I.C. Club, 24,00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) Sovražnik dolgčasa »Joj, a misliš, da se spominjam, kdaj sem prišel na radio,« guba čelo še eden v naboru naših tehnikov, ki kraljujejo v studiu A, Mitja Miklavc, ki ga bolje poznamo pod hišnim imenom Miki. Dokazano zna početi vsaj dve stvari hkrati; pogovor opraviva kar medtem, ko oddajamo v živo. Vsa stikala na srečo ostanejo pod primernim nadzorom, sicer bi nama še kdo navil ušesa ... Potem se vendarle spomni, da je že kakšna štiri leta od tega, kar je dokaj prestrašen, a poln pričakovanj potrkal na vrata vodje tehnikov Radia Celje. Pa smo ga »udomačili«. Kar ni bilo težko, saj se je simpatični in zgovorni mladenič hitro prikupil celi ekipi. Tudi avtorici teWe vrstic, s katero sla delila kakšen nočni program, ko se ure vlečejo in leze spanec na oči, pa termine med vikendom, ko se dežuntva prav tako vle-čejo. Mu je pa Čisto vseeno, kdaj dela in ker ima nekoliko manj drugih delovnih obveznosti, ga zadnje čase vse bolj pogosto vidimo za me-šaino mizo. »Najbolj sem se navadil na jutranje termine, ko je radijski program dinamičen in izbor glasbe mi takrat tudi najbolj ustreza,« pravi Miki, ki se je z radijskim delom prvič srečal na lokalnem radiu, ne boste verjeli, v oddaljeni Ajdovščini, kjer je po naključju ostal dva poletna meseca. Očitno je to bila ljubezen »na prvi klik«, saj si Mi- r " ^ ^ v C ' ■ - • Mi^a Miklsvc ki od tedaj ne predstavlja več življenja brez mešalne mize. »Pa tudi ostale tehnike, zmeraj sem rad kaj >šraufd<. Ne bom rekel, da sem najboljši, vsekakor pa na delo z veseljem prihajam,« pove izu-Čeni tiskar, pri katerem si lahko izposodite vse potrebno za ozvočenje kakšne prireditve. »Manjša zaključena družba lahko dobi v paketu še mene. pridem z veseljem vrtet glasbo,« se ponuja Miki, ki najbolj od vsega sovraži dolgčas. »V takšnem primeru preprosto sedem v avto in kri-žarim po Sloveniji, Časa ne gre metati stran.« V radijskem delu se preprosto vidi za vse življenje. »Nikoli se ne naveličam, še posebej, če je v>akvariju< (za radijske laike: tako pravimo našemu zaprtemu studiu) kakšna simpatična punca,« pomežikne proti moderate rki Saški Pukl. Hec mora bil, v Mikijevi družbi boste zelo težko ostali resni. Se pa zelo na hitro zresni, kadar se za mešalno mizo kaj zaplete. »Najbolj genialno potezo sem tako ali tako izpeljal kar sam. Za hip sem skočil iz studia po neli) v avto in uspelo se mi je zaldeniti iz stavbe. Brez telefona, moderatorka Nina je bila neprodušno zaprta v studiu. Grabila me je panika, saj je manjkalo le Še nekaj trenutkov, da bi na radiu zavladala tišina. Obupano sem metal kamenčke v okno, na srečo je nekdo vendarle prišel iz stavbe in me spustil nazaj,« se spominja Miki, kako mu je »incident« skrajša) življenje za nekaj trenutkov. Na srečo se je vse dobro končalo. Kar je tudi sicer običajno za ekipo Radia Celje. Ne verjamete? Pridite kdaj naše tehnike pogledat. ko se odpravijo na teren, med ljudi. Miki bo zagotovo zraven. PM. foto: GrupA žogali se bodo! V uredništvu Novega tednika in Radia Celje so v minulih dneh Številni sodelavci praznovali rojstni dan. Ob tem so poskrbeli za malico za cel kolektiv. Dobro smo se najedli, da pa bomo vsi skupaj izgubili (ali pa vsaj ne pridobili..,) kak kilogramček, so se nekateri domislili, da slavljencem podarijo balon - žogo. Foto: KATJUŠA Pnri je bil v akciji nal sporüiik Dean Šuster Številnih časthk in želja, naj ostane naš računalniški rešitelj tudi v prihodnje, je bfl deležen tutli Branko Ogrizek »Poljabke«. wiiiiw.noviteilnil(.coin i3) (4) t4) 15) (1) (2) (3) 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAL£STVKA I VIVAWVIOA-COLOPIAY Z B0m£rTUP-SARA8AREIti£S 3. AUTXETlMESICflia)- SHARLEENSPTTB« 4 WHENIGROWUP-F^ISSYCAT OOUS 5. I KISSED AGIRL-PERRYKATY 6. THNAG£tDVEAFF/UR-ALiClA KEYS 7. JOHN WAYNE-BlUYiDOl t SAY(AlLINE^|-0N6t£PUBUC (5) 9. CANYOUHEARME ENF&QUE I61£S1AS (1) 10. LOLLIPOP . UL' WAYNE ft. STATIC UAJCR 12) DOMAČA LESTVICA 1. {9R£nCA-MI2 (4| 1 NADMESTDM-GIAM {7f 3. JAZSIŽEUM-PANOA {3} 4. POSEBEN DAN OMA^NABet {1} 5. DANESJUnU.VČERAJ ANiKA HORVAT {2) a NII^UTI NISEM DOVOU- MONlKAPUČaj (3) 7. POKAŽlIVnjOMAL STEKOnPI (5) 8. USTAVSANJE-ANORAŽ fffiBAR (4) 9. VIŠJE UITRA {1} »XNIStTA-YUHUeANOA (2) PREDIOGAZATUJOUSTVKO: LOVESONCSARABARQUfS l^rrZMEMAOONNA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NiPHOP-juuenEJUSTM BABUONLUNN^ARK Ksgr^Mca: Mana Pirnat. Kafuhova45. šoStanj VHta Pavtovič. Martoka 76b.Celie Nagr^ema ihngneta album, lo jopoddifsZKPHTVS« w oflIasiMfn ckM^u R0d« Lestvico 20 vnäh lahko podusate vsako soboio ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKfHSpIta 1. KJERBOŠSEJAI-V^Sa£ ŠTAJBOCE (5) 1 PfiVlJEPRVI-ZAPajWKE (2) 3. ČETI8D$MCUAPtiNCA-60LTI (1) 4. lODPOTEC-VIIT (3) 5. T/UrJEMES8FtATl-JMIIN FRANCI PIRŠ {M PREDLOG ZA LfSTViCO: BODOČA MAMICA-ANS.UPOVŠEK SLOVENSKIH 6 pktt I PESEMSRCA-GimiSKI KVINTFT (7) 1 ZADfiHiUDOVSNOP-SUAJ (3) 3. POLKAMEIKŽUA-MOORIVAL (4) 4 ČASMENISmEMENIL-ANS. PROS» 12) 5. HVALA TI OČE-NAVEZA (1) PREDLOG ZA LiSTVf M: KOPOTOČISEZVONI-ANS. GORSKJCVET Nagnienca: IvanKrof&c, PDlzeia233b, Pobela Matic Belaj. Vin^ gora 77c, Veler^ Nagrajenca ch/igmta nagradonsogbsnon oddelku Radia C^e. Lestvico Ca^fh 5 lahko poshisste vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico S}ovgnskih5paob23.15ua 2a piedkios lahko ^as^ na doplsrn s prili^^ kup^om. Poä){te jo ns neäiTv: Novitedndc. Pre^fTKPVd 19, 3000Cd^. www.railiotelje.coiii Marjan Breeko Iz mari(dtin^a je Čestital tonskemu mojstru Aljoii Bonäni. ^ m NOVI TEDNIK NASVETI 25 Pri shujševalnih diatah je najbolj pomembna sestava in količina brane, ki jo pojemo, ter fizična aktivnost Shujševalne diete Ker so v modi vitka telesa, so se pojavile Številne »mod-ne« diete z različnimi ime-nit ki praviloma niso strokovno vodene. Njihova značilnost je, da so pogosto energijsko zelo omejene in obljul> Ijajo hitro hujšanje. Nevarnost pri (em je> da posamez-nik i^ubi predvsem mišično taaso in vodo> zelo malo pa maščobnega tkiva. Poleg tega ponavadi ne prinašajo trajnega uspeha, niso pestro sestavljene in ne vsebujejo dovolj nujno potrebnih esen-cialnih hranilnih snovi za telo. Dokazano je, da stalna nihanja telesne teže pomenijo nevarnost za zdravje. »Modne« shujševalne diete nas lahko pripeljejo do pomanjkanja posameznih hranil, lo pa naprej vodi k boleznim (npr. slabokrvnost), psihičnim spremembam» motnjam krvnega obtoka in srčnega utripa .... lahko pa pride tudi do i. i, »jo-jo efekta«. kjer telesna teža po koncu dietnega prehranjevanja lahko celo naraste nad prvotno. Shujševalne diete lahko v izjemnih primerih privedejo do prehranskih motenj. Pogosto se ljudje odločajo za diete večkrat zaporedoma, kar kaže na njihovo neučinkovitost- Dietam z zeb malo kalo-rijam se moramo izogibati. ker lahko spremenijo našo presnovo, Nekatere diete, ki 30 opisane v naših re* Vijah ter knjigah, so lahko celo zdravju škodljive. Vendar pa vse le niso slabe. Pri teh hujSamo počasi (dnevni energijski vnos zmanjšamo za največ 500 kcal), spremenimo sestavo hrane po priporočilih za zdravo prehrano ter povečamo fizično aktivnost. Pri hujšanju je treba upoštevali nekaj osnovnih pravil. Shujševalna dieta naj bo pestro sestavljena tn naj vsebuje: ♦ okoli 1.200 kcai/dan (5 MJ/dan) pri dnevnih energijskih potrebah okoli 2.000 kcal/dan • dovolj vitaminov, mineralov in drugih esencialnih snovi, ki so nujne za naše telo •dovolj zelenjave in sadja •polnozmate izdelke iz žit • dovolj pitne vode Hujšati je treba počasi, kar pomeni izguba 0,5-1 kg telesne teže na teden. Razmerje med maščobami, ogljikovimi hidrati in beljakovinami naj bo tako kot v mešani, zdravi in uravnoteženi prehrani. Prehrana mora biti dovolj nasitljiva, da hujšanje zaradi občutka lakote ni naporno. Obrokov se ne sme izpuš-čati, zanj e si j e treba vzeti tudi dovolj Časa. Dolgoročno pa je najpomembnejša sprememba življenjskega sloga. Shujševalne diete se ponavadi pojavljajo spomladi in poleti, usmerjene pa so predvsem ha estetski izgled telesa in ne na izboljšanje zdravja IjudL Glede na sestavo Jih delimo na: «diete z zelo malo kalorij (okoli 800 kcal/dan ali celo manj) • diete z malo maščob • diete z malo ogljikovimi hidrati (At kin sova dieta, South Beach dieta. The Zone ...) • diete» pri katerih uživamo kapsule ali tabletke ali čaje ali praške ali napitke • diete z veliko beljakovin • ločevalno dieto • diete na osnovi krvnih skupin • ^ete s snovmi» ki niso primerne za hranjenje (ginseng, guar guma, aloa, bicter orange. krom...) Pri ločevalni dieti, ki je pri nas zelo popularna« naj bi isti dan ne uživali beljakovin in ogljikovih hidratov, vendar (a dieta nima nobene strokovno utemeljene razlage. Zanimiva je dieta DASH, ki je usmerjena v zniževanje krvnega tlaka. Metoda temelji na zdravi uravnoteženi prehrani (veliko sadja, zelenjave in nemastnih mlečnih proizvodov) in zmanjšanju vnosa maščob in enostavnega sladkorja. Bistvo naj bi bilo v fitokemika-lijah (vlaknine, kalcij, kalij, magnezij ...), ki jih je v tej prehrani v izobilju in ugodno vplivajo na višino krvnega tlaka. DASH metoda ima mnogo dobrih lastnosti, ker znižuje holesterol, ugodno deluje na srce in ožilje ter na celotno telo. Vsako hitro in nestrokovno hujšanje obremenjuje telo, ga izčrpa ter osiromaši zaloge vitaminov, mineralov in ostalih za telo nujno potrebnih hranilnih snovi. Kapsule, tabletke, čaji, praški in napitki, ki obljubljajo hujšanje, so lahko zdravju škodljivi, neučinkoviti in zavajajoči. VIDA FAJDIGA TURK * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 18. julij: Dopoldne nastopi polna Luna v Kozorogu. Ta vpliv boste najmočneje občutili Kozorogi in Raki. Ne bodite prezahtevni ali muhasti, višek energije sprostite z večjo fizično aktivnostjo in počutili se boste boljše. Pozno popoldne Luna prestopi v Vodnarja in napetosti se bodo unesle. Sobota. 19. julij: Luna bo dopoldne v opoziciji z Vene ro. Čas ni ugoden za spremembe v ljubezenskih odnosih, ne za nakupe in finančna vlaganja. Preobčutljivost bo tudi tokrat povečana, kar velja še posebej za Škorpijone in Leve. Merkur bo zvečer v opoziciji z Jupitrom. Odločitve bodo sicer silile v ospredje, vendar moč presoje ne bo na najvišji ravni. Ne odločajte se za nakupe, ne tve-gajte. Nedelja. 20. julij: Luna se bo zgodaj popoldne srečala z Neptunom. Previdno, moč presoje ne bo največja. Do- ASTROLOGINJA GOROANA gsm W 404 93S 090142443 napovedi, bioteraplje. regresije astro(oginja.gordand@s)ol. net www.90rdaRa.si ASTROLOGINJA DOLORES m 43 61 090142827 gsm: 041519 2$5 napovedi, primerjalna analiza astrologlnjd@dolores.si www.d(^ore5.^ živite lahko sicer kak čudovit trenutek, vendar se bo potem treba spustiti na zemljo in trdna tla. Vendar - tudi sanje so dovoljene, mar ne? Ponedeljek, 21. julij: Luna bo v sekstilu s Plutonom povzročila, da boste družabni in se boste energetsko re-generirali. Dan je odličen za aktiviranje stikov z osebami, ki jih že dolgo niste videli. Ponoči bo Luna vstopDa v Ribi in povzročila, da bo intuitivna zaznava povečana, tudi preobčutljivost bo večja. Nekaj tesnobe lahko občutite zaradi opozicije Lune s Saturnom, ki prinaša določene bojazni. Torek, 22. julij: Kmaiu po polnoči bosta Luna in Mars v opoziciji. Ta aspekt povzroča razdražljivost, Še posebej boste izpostavljene Device in Ribe. Sonce vstopa v Leva, v svoj domicil, kjer je na višini. Luna bo zvečer v irlgonu z Merkurjem. Moč pozitiv- ruh mislih bo odlična, ugodno za ideje, prodorne zamisli. Čustva bodo usklajena z razumom, še posebej odlično bo aspelu deloval na Rake, Škorpijone in Ribe. Sreda. 23. julij: Zjutraj Luna v kvadratu s Plutonom lahko oteži določene dejavnosti dopoldneva- Čemerni boste in mogoče ne najboljše volje, pojavljale se bodo tudi blokade iz podzavesti in določeni strahovi, na katere ste morda že pozabili. Okoli poldneva bo nastopil trigon med Soncem in Luno, kar je čudovita protiutež prejšnjemu vplivu. Pozitivna energija bo v porastu, še posebej boste blesteli Ovni, Levi in Strelci. Odličen čas za dajanje pobud, uvajanje novosti in medsebojne kontakte. Četrtek, 24. julij: Dopoldne bo Luna v prijetnem tri-gonu z Venero. Dober čas za ljubezen, za izražanje čustev, tudi za finančna vlaganja in nakupe. Ovni, Levi in Strelci boste naravnost blesteli. Popoldne pa le ne bodite prezahtevni, saj vam lahko kvadrat Lune z Jupitrom postavi na pot kakšno oviro ali blokado. Astro logi nji CORDANA in DOLORES Pogodbeni partner ATKA-FIN d.OtO«/ Stanetova ulica 5, Celje telefon: 03 4901805 za jutri i Družin^S Ndlo9)ent naM Pokojnina Naložbeni načrt Pogodbeni partner ATKA-FIN d.o.o., Stanetova utica S, Celje telefon; 03 490 18 05 Ekskluzivno v lOiKD Finančna točka »»'»»»t«. 26 ZAA^ NOVI TEDNIK Ford kuga Čez nekaj mesecev ford kuga Razred manjših Športnih terencev (SUV) jeočitno ta-ko tržno vroč, da se novi avtomobili pojavljajo drug za drugim. Zdaj je Ford končno tudi v resnici predstavil svoje vozilo. Kuga, kot se imenuje (očil-no jim je bilo vseeno, kaj to v slovenščini in Še v kakšnem slovanskem jeziku pomeni) je 444 cm dolgi avtomobil, ki mu je treba priznati oblikovno privlačnost. Prtljažnik ni posebej velik, kajti 360 litrov ni izjemen volumen; je pa res, da je zadnja sedežna klop deljiva v razmerju 60/ 40 in da Je možno prtljažnik kot običajno povečati. Za začetek ho kuga na voljo le z enim samim motorjem. To bo 2-lilrski dizelski agregat, ki zmore 100 kW/ 136 KM in ima 320 Nm navora, zraven je dodan 6-sto-penjski ročni menjalnik. Šele prihodnje leto pride na vrsto petvaljni bencinski motor, ki bo imel 166 kW/225 KM (načeloma je to Volvojev motor, lastnik švedske tovarne pa je tako ali tako Ford), ki bo lahko na voljo tudi s samodej- nim menjalnikom. Seveda ima kuga tudi Štirikolesni pogon, ki mu ga zagotavlja viskozna sklopka haldex; to pomeni, da je pogon načeloma zgolj na prednji kolesi, ko je nujno» je mogoče 50 odstotkov moči prenesti na zadnji kolesni par. Na voljo bo tudi izvedenka le s sprednjim pogonom. Kot napovedujejo, bo kuga slovenskim kupcem na voljo šele jeseni, povsem verjetno pa je, da bo v najcenejši opremski izvedbi na voljo za kakšnih 27 do 28 tisoč evrov. Nova seat ibi2a Nova, a cenejša Pri španskem Seatu je ibi-za najuspešnejši, najbolj znao in zaradi tega tudi najpomembnejši avtomobil. Razumljivo je, da imajo z novo ibizo velike načrte. V povsem prenovljeni obliki se sedaj vozi (udi na slovenski trg, in sicer kot pe-tvratna kombllimuzina. Ibiza se je raztegnila na več kot 4 metre dolžine (točno 405 cm), oblika pa je nekakšna mešanica oblih in razmeroma ostrih karoserijskih potez. Na slovenskem trgu ne bo nove ibize, ki ne bi bila že serijsko opremljena z ročno klimatsko napravo MONOSmiS 6ob«fi«k MiloA ^ JsrsrrjLw iMAm^ 9 ^JW 03/74411 CO, SMMÜC 03/819 Oi 40 VCUKA IZfilftfl PN6VMATIK PO UGODNIH CCNAH in radijskim sprejemnikom, pravijo pa. da je v novi podobi za 1.300 evrov cenejša od predhodnice, če seštejejo vso opremo, ki je serijsko vgrajena v novi avtomobil. Motorna ponudba je pestra; šest agregatov, pri čemer je polovica bencinskih, polovica dizelskih. Slednji so iz znane Volkswagnove družine TD! (Seat je sestavni del koncema Volkswagen), najšibkejši ponuja pri gibniprostornim l,41itra59, druga dva, ki imata po 1,9 litra volumna, pa 66 in 77 kW. Najšibkejši bencinski zmore pri gibni prostornini 1,2 litra 51 kW, sledi 1,4-li-trski motor (63 kW), na vrhu je li,6'litrski agregat, ki ima 77 kW. Pogon je na prednji kolesi, vsi dizelski motorji so opremljeni s filtrom trdnih delcev. Cene so znane, saj je ibiza v najcenejši izvedenki na voljo za 9.490 evrov. Infiniti na pohodu Tako kol je japonska Toyota posebej za severnoameriški trg ustanovila prestižno znamko Lexus> ki se zdaj pojavlja tudi v Sloveniji, je Nissan leta 1989 ustanovil Infiniti. Tovarna se je tako kot Lexus najprej uveljavila na severnoameriškem trgu, zdaj se pojavlja tudi v Evropi- Infiniti ima v programu Šest različnih vozil, njihova skupna značilnost je pogon na zadnji kolesni par oziroma 4x4. Pri nas je Infiniti precej neznan, ta hip tudi še ni znano, kdaj se uradno pojavi na slovenskem trgu. Njihov program je zanimiv, vendar je cenovno in programsko usmerjen v nekaj višji razred. Tako imajo v svoji ponudbi pri nas morda najbolj znanega športnega terenca SUV z oznako FX. Ta je dolg 485 cm, poganjata pa ga dva bencinska agregata, in sicer 5-litrski osemvaljnik (390 KM) in 3,5-litrski šestvaljnik, Id ima 256 KM. Kol pravijo, se bo kasneje pojavil Še 3»7-li-trski šestvaljnik, medtem ko dizelskega motorja za sedaj ni, Nekaj manjši je EX (461 cm), ki mu namenjajo dva bencinska motorja (oba šes-tvaljnika), vendar je ta hip na voljo zgolj bencinski Šestvaljnik z gibno prostornino 3,5 litra in 297 KM. Infiniti G je na voljo kot limuzina in kol kupe, medtem ko je infiniti M nekaj večji (dolžina 493 cm). Povsem na koncu je velilu terenec z oznako QX, za katerega Je takoj jasno, da bo še naprej (morda) navduševal predvsem ameriške, vsekakor manj druge kupec. QX namreč meri v dolžino res dolgih 525 cm, ima tudi tretjo vrsto sedežev, edini motor, ki je na voljo, pa je 5,6-litrski bencinski osemvaljnik s 320 KM. Kot že rečeno, ta hip Še ni jasno, kdaj se infinitiji uradno pojavijo pri nas, kar je malo nenavadno. V vseh drugih državah EU japonska hiša že ima svojega predstavnika. Infiniti EX Mercedes bo gradil na Madžarskem Precej časa se je ugibalo, kje bo Daimler AG (Mercedes BenzJ gradii svojo novo tovarno. Odločitev je znana, kajti 800 milijonov evrov vredno tovarno bodo Nemci gradili na Madžarskem, v kraju, ki je približno 80 km oddaljen od Budimpešte. V tovarni bodo izdelovali novo generacijo mercedesov A in B, računajo, da bo delo dobilo kakšnih 2.500 delavcev. Nova honda FCX clarity s tekoče traku je te dni zapeljala nova izvedenka sicer že znane honde FCX clarity, vozila, ki ga poganjajo gorivne celice. Japonska Honda se s tovrstnim pogonom ukvarja že dolgo časa, clarity pa je bil kot Študija oziroma prototip prvič na ogled leta 1999. Kot napovedujejo, naj bi v prihodnjih treh letih naredili do 200 vozil, vendar ne bodo v prosti prodaji, ker bi bila pre draga. Za začetek bodo clarity ponudili v najem nekaterim znanim osebnostim v ZDA, potem pa tudi na Japonskem in še na nekatenh dnigih trgih. BMW M3 tudi kot kabriolet BMW je v zadnjih mesecih postopoma predstavlja M izvedenke serije 3. Na vrsto je prišel tudi kabriolet, ki bo prvi avto s platneno streho pri tej bavarski avtomobilski tovarni z osemvaljnim motorjem in na novo razvitim 7-siopeniskim samodejnim menjalnikom (serijsko je zraven 6-stopenjski ročni menjalnik). Avto poganja znani agregat: 8 valjev, 4 litre gibne prostornine in 420 KM. Končna hitrost naj bi bila omejena na znanih 250 km/h, do 100 km/h bo kabriolet pospešil v 5»2 sekunde. Kdaj se pojavi na slovenskem trgu se Se ne ve, cena bi lahko bila približno 70 tisoč evrov. AVTO MOTOR SOV POSEBNA AKCIJAI v VSAKEM VREMENU PARKIRIŠČE SEJMISCA GOLOVEC CEUE Nedelja, 20. julij, ob 11. in 19. uri NOVI TEDNIK I OGLASI - INFORMACIJE 27 ©wDtednik Naroemki «Novega tecMca boste tahko naroCnBIce ugodnosti * 4 male oglase v Novem l^nilcu do 10 beseel fln čestitko na,RjticlHj,Celle« tztcwistlll izključno s svolo naroCnkSto kardco. naročnl&ko p(Mo2nlco oziroma z osebnim dokumentom naročnica Novega tednika. NelzkOfffMene ugoctrtovti se ne pvenesefo v noslmilnfe leto! yeielmn\tmoi6bno t2SEUR/m(n L J rmw VOZILA PRODAM PRfGf 01406 sf. letnik 1996, s klimo, drugi lostnrk, dobro ohronjen, prodom. TbIb* foti031410-779. 3482 Ol^l <0(50 prodom, enovtelotj, drugo po delih. Melon 041 35S453. 3494 KOMBI imV'Senouh.zopnturgon. I rono nosilnosti, odik'no ohronjen, prvo bcr-vo, molo robbten - oldtimer, predom. (enol.l0QEUR.TelBfon041 994511 3541 KUPIM KAfiUCN ovtomobil od lotniko 2QDD, ku* pim.Telefon041 367-304. Ž116 Htk), ftmrnnjsko, lehiüc ?008,3. gmfi» no faza, dve gonni, okolico Šenllirjo, no leio dobn lokodji, csno ob ogledu neproTnicnine, prodom. Telefon 041 269^93. 340$ ZEMUliČE, grodbm, 1200 m^ na relocip (ofje-Vojttik, ugodt^o prodom. Telefon 031 372-449. 344@ PARCQ0,3 km iz me^o CePio proti Koüiiö, ob Cesti v Loško, dovoljenje zo ^kend, k)str\o vodo in cesto, prodom. Telefon 040746-9I0.zve«r. 3474 Hisaokol]oVojnti;a,19a6.S8ffl', parcela 904 m, ob gotdu, Z'stanovanjsb, ugodno u 125.0CKI i WWW.t€DS.$i iQlormicllrM^ ZdnnU UtaAH T6^ grebeno, prodam. Ceno 1.050EUR. Telefon 031 S09-687. 3533 TRAKTOR Im 62-45 ler Univeaol 550, po9on 4.4, prodom. Telefon 03! 245-239. 3591 POSEST PRODAM HIDRAVUCNI dlimter zo pt^irolno ruiprovo prf »monoklodoltri prikolici in bidro-vhmi cilinder zo odpiron^e zosuno pri cislemv zo gnojevko znomke Creino Kront prodom.TeUfon 041 999-906. 040 455-990. ^264 KOS)LN[COto]27,2n»ihnimilttlftsf> bro ohronjet\o, prodom. Telefon 04) 941-452, 3472 PRODAM ^22r"N£PREMlčNlNE M ■PI T6L 03 646140B 041 «vww.pgp'r>eprefn I cn ^r>«.com PAROLO zo gradnjo manjše hise (gospo-dorsko bfvolnr obiekt), 2.500 m', no lepi, mirni, sončni legi, s pridobljenim gfodben/m dov^jenjem, v bližini ftove Cerkve, prodom. Telefon 031314616. 3340 KOZIE, F^tonj. Pmfomo stortovonjsko biso z go^dor^m objektom in drvarrico, ielo gradnje 1920, odoptimno 1995, priblizro 110 m^ stanovantskih povr^n * 1 hektor kme^jskego zemljiščo, zo 49.S00 EUR. Telefon 041 70e-l9&.Sve-tovan)e, Ivan Andrej Krbavoc, s. p., Gorica pri Smorioem 57 c, Ce^; http// svelovonte.gojbo.net. n NOVA Cerkev. Prodorno zozii^rvo pORelo, 2.50Bm^ po ceni 17 EUR/m'. Telefon 041700-198. Svežnje, Ivoß Andrej Krbflvoc, s. p.. Gorica pri ^marinem 57 c, (^t^; httpZ/svetovonje.gajbo. net. n NOVA Cerkev, Lembecg. Prodorno stono-vor^jsko hi» 2 gorožo, 150 m' bivalne površine, obnovljeno 1900, dvorce pribtrzno 300 m', ostolo zemlißce približno 1.600 m^, 20 90.000 EÜR.Tetefon 04i 700-198. Svetovonje^on Andrej Krfaovoc. s. p.. Gorica pri Šmorinem 57 c, Cefje; http://svetovanje.gojbo. net. n HRVAŠKA, lovroR pri Opotip. Prodomo hHo-poatrtskiobj^, nedolec od centro nose-l|a, 50 m' povnine, 250 m oddoljeno od nwjo, zgrajeno 1930-1940, prenovljeno 2004-2005, za 72.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Kan Andrej Krbo-vo(, s.pyGof)co priSmortnem 57 c, Cefe; http//svetovonje.gojbo.nst. n HITRO NAROCfTE mmm Dvakrat na teden, ob toridh in petldhr lanimivo branje o »vljenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,8! petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne isdaje Novega tednikai Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupovi 1 tudi letnik2008 ^ JiV/ij; MA iiT^ prilogo TV-OKNO! ^^ Vs^ petalc M bvvmh strani teteviajskegs sporeda in taiHinivosti b sveta ^asbe in labm. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Irwin pffimric Kraj: _ Ulita: Datum rojstva: NopreUicfio naročam Kovi tednik ZB najmanj 6 ffla$6€av podpis: NT&RC d.o.o. bo podaüce uporabljsl samo za potrebe lumčoilke službe Novc^ Icdnika ROCATH, Oonod(a Gora. Pnniomo zemljis-fe pod stovbo, 46 n^^, površino stavbe 39,12 m^ (storo slonovonfsko bilo), vinog(od 150 m\ njm 1.000 m^ ter poinik 490 Zemljličd pod stov^, 124 m', stonovonjske povfitne 346,05 m' (stonovonjsko bKo z opremo), leto izgradnje 1974, vseljer» 1990, prodojo S6 skupoj zo 96.000 EUfi. Telefon 041 706-190.Svetovon(e,fvonAn6BjKrbQ-VQC, s. Pv Gorica pn Šrnartnem 57 c, Cd je; http://svetovoflje.^jbo.net. n RIANKOIOVO, Čresnpce. Prodorno podovno-stoaoranf^ objekt, 330 m^ dvorišč» aeS m', zgrojen 1902, prizidek 1968. zo 65.000 EUR. Telefon 041 70S-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Sortnem 57 c, CsTjo; hnp:// svetovonje.gojbonet. n KUPIM KMETU5K0 im\\m oli kmetijo, v Colju in okdki. kupim. TeMon 041 839-919, 031 705^80. 3062 VIKČKD parcelo oli bi», gotovino 90.000 EUR, lokocije (elje-okolica do 25 km, kupim.Telefon 031 400^73. 33i6 ODDAM STAREJŠO hišo oddom v nojem. Možen kosndjši odkup. V nojem oddam tudi truvnik. Ostolo po dogovonj. Telefon (03)5024^)1. 3539 STANOVANJE PRODAM CEUL Stanovonje, 55 m^, odopfirono 2007, Dolgo p^^, prodom. Telefon D4I 358^. 3466 POTREBUJETE DENAR! NUMERO UNO Altu ) 031342118h031380072 PROMETZ NEPflEMIIČmNAMI NAKUP. raO0A4A, NAJEM. CEMnVE CEUE > livi. sun. iHia 1?& m2 Uofism PDVT&ni P-1 «M. L19)8, t zatajenim in un-jetdn vrum in pomotnim otjelsuir, Diitela S6t cTi2, v lepi in mirni itanoviniiki tonski z vso bivalno infrastrukturo, cana 230 000 EUR, prsdanu, CELJE • n«ult0 Uvt. 2>sobno stmov» nja, 74.S m2. L 1960, lipo shr^njano In iprotno vTilievwio. v bloku i d»s^Ofn, vm bivafna mlrssVuMm v Maini caita 92 000 FUR. prodamo. Atilj £0.0. Ott I 7 2QQS n^prai deluje na DDvain naslovu, L|ubl;antha 20, SOOOCalja |4, nad&tt Potkirne hiSa Glaztta), Vabijeoii QUE-Hudinjo. Prodom dvosobno Stanovanje, 53 m', v I nodstr^ju, zbolkonom, v cetoti obnovljeno. Telefon 041 383-589. 3661 CELIE. Ptodomo no novo opremTieno got»-fljero $ polnimi lomimi sklodišcno-poslovnimi prostori v pritličju inrfnriduo^ ne stonovonjsko hise (16 m^) in bivalnimi prostori v 2. nadstropju (22 m^, prenov^no 2006,za 38.000 EUR. Telefon 041 700-198. Svetovonjo, Ivan Andrej Xrbovoc, s. p.. Gorica pri Smrtnem 57 (, Celje; hnp://$vetovQnje.gai-bo.not. n CEUE. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v Okrogorjen ulici, v 6. nadstr^ju st> novonjskego bloka, z dvigolom, 72,19 m^, zgrajeno 1980, prenovljeno 1990, zo 89.800 EUR.Telefon 041 708-198. Svetovonje, fvoo Andrej Krbovoc, i p., Gorko pri Snwtnem 57 c, CeHe; htfp:// svetovonje.gojbo.net. n ODDAM NOVO, opremljeno, nodstondordno, dvo' sobno stanovanje, z gamžnim nwstom, Novi Novo vos, (dje, oddom. Tddon 041 399484. 2ii8 NAJAMEM V Celju oli bližnji okotki nojomem stanovo-r^e velikosti 45 k 50 m'. Telebn 041 731-689. 3549 IZPLAČILO TAKOJI 03/4900330 Žnider'5 Ce^e, Gospostva ul. 7 MEDtARN KOM d.o.o.. Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-$top UHiU PRODAM HLADILNIK prodam. Ceno po dogovom. Telefon 041 263497. as35 PREPROGO 170*230 cm modre borve obn^j^ z bek), rabljeno eno le^o, kot nova, prodom. Telefon 040477-690 oli 5708-220. 3563 KUmmiK, zamrzovalnik, kovt, mizo, stole, sedežno, trosed, omoro^ bhrnjo, televizor, prodom. TelelonOSI 424-303. 3571 PRODAM 5MRf KOVopoi bdijsk) pod, bruno in osfoli grodbeni bs prodomo. Ves moteriol dostavimo. Tetefon 041 331-83I.3097 PtOSäCE, keflimim fn osSoli gradbeni moteriol, ugodno prodam. Tdefon 031 337-365. 3496 8UK0VA in brostova drva, z dosfovo, prodom. Telefon 031776-591 352$ SOHA bukovo dno prodom. Telefon 041 297-961. NRUSKOVE in jovoqeve deske, debeline 32 mm, cco 1,5 m^^ i^odam. Telefon 04) 236463. 3547 PRODAM VE( pnäw, 30 do 120 kg, možen zobi ofi dostovo, prodom. Tdef(m041263427. ei7 JARUCE omenški bdi h(rilQjn [leghorn] in rfove pcodojomo no hrmi R^e pri Šempetru vsok delavnik. Sprejemomo noro-cllo zo enodnevne pücanre ter bele zo dopüonje. Tdefon (03) 700-1446. 3184 NESNIQ, gnhoste, rjove in črne, prodojo-mo. Nakup 10 živoli - petelin brezploč-no. IGnetijo Winter, bpoto 55, Cdje, lelefon (03) 5472-070,041 763000. 3427 lOJČKE. težke do 250 kg, prodom. Td^n 03] 559'«20. used MLADO kravo, posno, brejo v 9. me$e f^03] 509-607. 3538 PRAŠČE 100-120 h prMlom 5798-167, 031 682-285. 3538 TEUCO an>enfolko, brejo 7 mesecev, pro- dom.Tdefon{03)5778-3D9. KRAVE brefe ugodno p^om. Telefon 5739-064. 3540 KRAVO sknentolko, bm'to 7 mesecev m dvo prosk'o, teäo 100 in 170 kg, prodom. Te!efon041249-981. i3d6 VIAVO, brejo 6 mesecev drvgego teleta, prodam. Tdefon (03) 5743-577, 031 325491. 3S6S CIST(H(RVKE nermke oviarje pradom. Tele-foo8lQ1-078,956^150. KREPITI DoioinumztfosinE, nitiUDOUOHčuiiUNKOjaa DO 50 % obremenitve, store obveznosti niso oviro. Krediti no osnovi vozilo in leesingi. Možnost odploctlo na položnice. Pridemo tvdi na dom. NUMSaO UNO BAbart Kukov«« ft.f» , vi 33. ^«atlbof lel.: 02/252-48-36, 041 /750-S60 GOTOVINSKI INHIPOTEKAfiNI Uhll^THMaVKM^niHOfi«!. POPIAČAMO BLOKADE. (Tffl^E, BAHČMl UUROVAiJUte, OAIČUt STFtUNE IN 0IUJ6E OHEZMOSa 1MKC4l1H$l,G»CiNiatBtlNlSI M Uia«^ bUBt iAA. bpMi m Mr GOTOVINSKA POSOJIU INODKUPIPOSOJIi.D03400EUIL Do 36 me»oev na ostkovi OD, pokojnine b vasema votila K C£1JE, UL XIV. tfhridi» 14, 03/425 7000 PEPMIRSKASOBOU, Stmu Romaju 16.02/52} 30 00 n MAftIBOfl. ^arthaRftk« S-S. 02/23410 CH) PC Slovenj 6r»d9c. Ronbov« r< 02/881 2000 eONAFPM.d.o^H 8JetfMuba27,1000LjubliaQt UGODNO prodomo pmače, od 30 do 150 kg, bmnjene z domačo kimono bmno. Možne svinji polovice terooveni odojki, dostavimo no dom. Telefon 031 311-476. Š363 KUPIM IGIAVO olj telico, za zakol, kuismo. Telefon (03)5023404,040 647-223. ^297 mJČKEai zokddo 200 kg, kupim.Td6(on 041 653-165. $380 ODDAM PSIČKA meianAo, starego 3 mesece, od-dam.Telefon07031I-764. 3528 PRODAM BELO nomcmo in vrhunsko vino, ceno od \ EUR/liter, prodam. Tdefon 070 829-127. 3327 DOMAČO strvovlu), po 7 m, prodomo. Tele- ^ (on5738-216,041 873-303. šsse MAMO zostdjo, prodam. Tdefon 04? 523-742. 3534 DOMAČE rdeče vino, izobdo, prodam po 0,50 EUI(/1, lobbtudi v lesenem sodu. TdefonOSI 3)7-879. Ž120 VINO, ItSu rizfing ter rde», bio kis m žgcmje, prodam. Tdefon 041 555029. ssse BEIO sortno vino prodom po 1 EUR/1-Tdefon (03) 5415^32. 3548 StAMO in seno v kockob, prodom. Telefon 5461-341. 3562 RDEČE vino - modro f mnkinjo m zameti>o {minfl,bdovino-loskjrizlir^kemerin ^ordonoy, prodom. Telefon 5822-533,041 956-250. š384 BELO vtnokemer, chordonoy, laski rizimg, šipon, prodom.Tdefon 5741-654,031 668-107,031 668-109. 2Sd2 OSTALO PRODAM WATER bto ion detox, zo kopanje nog, prodom. Klinge zju^j oKzvew, tdefon 579M21. 3600 VRTKI traktor cth )72 Husquorao, molo rabljen In 3 kloftre bukovih drv, prodom. T^fon031474353. 2117 K 56-18. j«riiJ2008 28 » OGUVSI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK ZAPOSU: - gradbene ddavce -vccznike - zidarje - strojnike Kontakt 041-625-913 AW Hm iM. Mri l U» UOd ZAPOSU: - kuharje - natakarje -pi2zopeka Kontakt 041-322-889 MM «m DOMAÖ vino, jurko. prodom pofl^BO EUlV I in Opel Astro 1, lefnik 97, prodom zo 2.300 EUR. Tetefon 041 S01-B66. JEČMEN • 1 lono in l.DOD tAr^ cistdfno s kovinskim podrazjMn^pradam. Telefon 041 663-137. 3&66 KAKOVOSTNO belo sodno vino, ^km. Ceno rad 50 I • 1 EUR. Prodam tiKli slivovko in bukovo divo. Telefon (03) 5795^02. 9559 KUPIM TRAKTOB, prixicD, treslec, k teljo do S3 M, zo resno vezo. Jeromon-ticno in sporino žensko. Agencijo Alan, telefon 041 248-647, www.supero- kffisi. 3545 PRIVATNIK, 45 H rcooaron v ljubezni, si žeii prijotelpco, momico ali rtzvezaqa žensko, do 4S let, za skupno pot. Ageiv oiaASon, telefon 041 24^47,wvw.su-perokin.si. 3545 ZAPOSLITEV ZtfOSUMO zosti^ike ZD terensko delo po Slovonij]. Redno plačilo. Torro, Selo 7, Velenje,tftIe/anIMl 747-126. 32n Razptsujefno prosto detowio mesto: - kuhar; neXo plača EÜR 1.100,00 « natAkar; neto plača EUR 850,00 FFWNCCAMLOH.S.P., Tojbarjes^ul. 5, Laško. Inforirtacije: 041 634 940 ADMlNISfRATORlA, administrativne nobge, nedoločen cos, ekonomski oli komercialm tehnik, delovne idtusnje 2 leti, delovno mesto v (olju, zoposlfmo. f nlove sprejemamo no naslov: A. R. C Zdenko Fridou, s. p., Kovofka cesta 2S,3205Vttanje. n PASKEFARNAJoser, Prosanišl» IfŠen^r zaposli delavca/ko v proizvodnji packe-to. Oelovno mesto je prosto od 4. 8. 2008. fogojo: iznojdljivost, spretnost. Informoiije po telefonu 051 654-430, po 16. uri. n tSCEMO fliottvirunego sodeknva za vode-nie sklodisöi grodbenego moleriola, s ču?om od^mosti do delo, blago in strank. Od kondidotov pričokujemo: nojmonj V. stopnjo rzobrozbe, vsoj 2 let delovnih izkušeni, izpil zovi^orjo, vestno in morijivo delo, sposobnost zo delo brez zdravstvenih omeptsv. Vse zointe-resinine kandidate, Id jih veseTt delo v ombicioznem In hitro rostocem podiet-[u, ki se ukvorjo 5 prodojo grodbenih moteriolov In keromičnih plo^c, vobi-mo, do pošljejo cenjene ponudbe no naskKHcpk,d.o.o.,l£sbvKl5,3202 Ljubecno oli no elektronski noslov: hoj-nik22@šd.ne}. 3496 ISCEM kokfyiokoli delo na domu. Telefon 031 76^35. 3527 TAINICO zaposlimo. Za prifavo no osebni nagovor pokličHe 041 352-697, Trejk d.0.0., KkiriM utkD 3000 Celje. 3670 BAN FI6, Presoje IB, Brodovce, zoposli deUe oli študentb zo strežbo. T^on 04) 442-302. ži26 IZDELUJEMO projekte ftanovonjskih hiš, gospodarskih in ponovnih oblektov in podobno. Telefon (03] 8104-182,031 393-560. AR^ro^nii^, Arrlon Strnišo, s. p., CobrovK 1 a, 3241 Podpl(rl. n SAMrroi moister S profestonolnimi in {iolnrmi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinjo), Ul. bratov OtMnŠkov 13, telefon (041) 629-644, (03) 5414-311. n BEE Plestei^k,! p., Planina 144, Plonino. Adoptocije, barvanje stanovonl, oken, vroi, hH, bsod, nopuščev, zidarsko 69-h,vCeijunokoTidTMon 041810-717. n NUDIM popnrvilo malomih žog, vitnih k> silnic in tokseric. T^fon 041 794-272. Motejo Zupane, s. p., O^ovo 14, Loško. 3485 ZAodoptodjo hSe potrebujefno ZMlorja oli mor jšo skupino. KTwIe no telefon (03) 588S-921oli03]42»S0. 3533 PR£M0e, zolo ugothra, z doslavo. Telebn 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek,ip.,Sedlosek91,Podlehmk. n PRIDNEGA, mlodego mdtego z ovtom, za obosno delo no man^i kmet^ (košnjo, priprovtt kurjovej, iüem. Okolico Prebol-do.Telefon 030 910-766. 3568 Hononnio ali rvdne spnjmemo 4 Bsal» 21 Me v ksmroii. PvVf mniki izpiL bif.: od pon ^ psthA od 8. do 1 ^ Telefon 03/42S-ei^0. JttBffli. iao, Mrtenktc 44.3000 CiH K^u{avni68rttvo Simon Ei|srae«,p.. Dalevtta 8,3Q00 Csij« rerpiiuje pro5ta delovia mesia: Z^k^immiat (m/2|. 2>'UepBr Im^). 3«Msvse s Msnejio mozmnjo priu(iM. 2*ikledSaiilc za v ptoi-2VDdnj( ALU in PVC slavbnega pchihvo. P»n prijava poiljhe na ^B^rej navadsni naslov polctiijta na GSM 041 353-090 V SPOMIN 17. julija so minila Š(iri leta. kar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek RAJKO PINTER NIČ ne more zapolniti praznine« ki je ostala za tabo. Hvala vsem, Id se ga spominjate in mu prižgete svečko. Vsi njegovi 357$ Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo si imela. Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem poletnem drieuu si zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage talče, orne. stare mame. sestre in tete JOŽICE KUGLER iz Homca 14 pri Novi Cerkvi (20.3.1936-IS. 6.2008) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvali za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo gospodu Vicmanu za molitve in pogrebno ma^, pogrebnima službama Zagajšek in Raj, cerkvenemu zboru Nova Cerkev in gospe Kalid za zadnje besede slovesa. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Žalujoči vsi njeni domaČi 3574 Celje V celjski porodnišnici so rodile: 8. Z: Karmen ZUPAC iz Žalca - dečka» Ksenja KOS iz škofje vasi • dečka, Irena SE-Lič s Tehaija - dečka, Aleksandra SAXLER s Polzele - deklico, Barbara ZADOBOV-Š£K z Gomilskeja - deklico. 9. 7.: Selma CKTIČ s Polzele - deklica, Sergeja HA-RlNSKlizCelja-dečka, Doroteja PUŠNIK STRAMŠAK s Stranic - dečka, Renata KOL-ŠEK iz Laškega - dečka, Lea PRESKER iz smarinega - deklico. Julijana FRECE iz Gorice pri SLivnid - dečka, Renata LAMOT iz Velenja - deklico. Mojca DOLAR s Planine • dečka. 10. 7.1 Silva JURJEVČIČ iz Vojnika - dečka, Mihaela Urška ZAKOŠEK iz Celja • dečka, Valerija JURKOŠEK iz Ve-lenja - dečka in deklico, Aleksandra LAMPRET SENČiC iz Celja - dečka, Danijela PUSIČ iz Hrastnika - dečka. Laura RIBIZEL iz Celja - dečka. U. 7.: Vesna ARCET iz Velenja - deklico, Tanja GRA-BRDAN iz Sevnice - dečka, Admira SUUIČ iz Velenja • deklico. Tea RAMŠAK iz Šmartnega ob Dreti - dečka. Andreja JESENEK iz Prebolda - dečka, Barbara KRAMER ARISTOVNIK iz Celja - dečka, Karmen PRESTOR iz Radeč - deklico. i2.7,:Ro5anaŠUCRAVNl-ČAN iz Slovenskih Konjic -deklico. Tanja JOST iz Žalca - dečka, Tamara ZALOŽNIK iz Celja • deklico, Nataša GRUŠOVNIK z Dobrne -dečka, Meika NOVAK iz Radeč - deklico, Emsada KUKAVICA iz Šentjurja - deklico, Klavdija MAVER iz Smarinega ob Paki - dečka, Helena VEHOVAR iz Šentjurja - dečka. 13. 7.: Polona ŽNTDARŠIČ KOLENC iz Radeč • dekUco, Alenka GOBEC tz Boštanja -deklica, Petra LAMUT iz Slovenskih Konjic • dečka, Me-liia MACÜH iz Vojnika - deklico. Polona JANClC iz Laškega - deklico. 14.7.: Barbara STIPLOŠEK iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Vesna BELEHAR iz Celja • deklico. Zdenka JAN iz Velenja • deklico, Martina LAK-NER z Grobeln^a - deklico. Celje Umrli so: Marija RAMŠAR iz Štor, 76 let, Avguštin SEPETAVC iz Celja, 56 let. Dve leti na cvojem grobu sveče že gorijo. v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je fudi naša sreča. V SPOMIN IVANU SALMISTRU Z Grobelnega (24.9.1949-22.7.2006) (skrena hvala vsem, ki se p spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Marija in Lili z družino 3572 Življenje celo si garal, za dom in dražino vse si dal. Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Ne veš pa ^agi ate, kako močno bolU ko tebe med nami več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, starega aia, dedija, brata, strica in svaka MARTINA SLAPŠAKA iz Harja 20 pri Laškem (16.9.1927-7.7.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih prišli na pomoč. Hvala za izrečene besede sožalja, za darovano i::vetje, sveče in drugo pomoč. Hvala g. Feldinu za besede slovesa, Marku za odigrano Tišino, g. kaplanu za cerkveni obred in hvala Komunali Laško za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njegovi L276 Antonija ŠPEGLIČ iz Vojnika, 78 let,'Sajno MIKOLA iz Škofje vasi, 33 let, Marjan ŽEROVNlKizVojnika.621et, Marija ŽUREJ iz Homca, 79 let, Ivan LEBEN iz Dobrove, 80 let. Terezija TEPINA iz Lo-kavca, 77 let, Josip PRIVŠEK iz Trške Gorce, 67 let, Frančiška BRECL tz Migojnic, 91 let, Damjan NEMEC iz Grajske vasi, 23 let, Irena KOS iz Ponikve pri Žalcu, S8 let, Martin SLAPŠAK iz Haija, 80 let. Šentjur Umrla je: Alojzija FIDLER iz Goričice, 98 let. Velenje Umrli so: Ivan TURK iz Šentjurja, 79 let, Maks ČA-MER iz Velenja, 82 let, Jožef GROBELNIK iz Lemberga pri Novi Cerkvi, 70 \eu Amalija KRIVEC iz Kamnika. 84 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Andrej LAUBIČ z Grobelnega, 77 let, Fani DEŽELAN iz Velike Brusnice. 41 let, Ida ŠEPEC iz Rogaške Slatine. 77 let, Petar KUKOVEC iz Rogaške Slatine, 83 let, Jožef STRGAR \z Ješovca pri Kozjem, 63 let, Helena ŠKOR JANEC Iz Olim-ja, 63 let, Martin BEG iz Strmca pri Svetem Florijanu, 49 let, Dušanka BRANIŠA iz Kozjega, 69 let, Frančišek HROVATlC Iz Ollmja, 81 let. Alojz GUZEJ iz Roginske Gorce, 78 let. HvmoKE Celje Poročili so se: Boris PRŠA iz 1\irnišča in Wendy Lour-des LOMPARTE NAVARRO iz Peruja, Matej OŽEK iz Tr-novelj pri Celju in Natalija KRZNAR iz Celja. Marko HANUŠ iz Celja in Suzana JEREMIČ iz Srbije, Velenje Poročili so se: Peter POPR-ŽEN in Andreja FIDEJ, oba iz Velenja, Klemen OVNIK in Jasna STVARNIK, oba iz Velenja, Boštjan GAJŠEK in Aleksandra VALENČAK, oba iz Prebolda. Šentjur Poročili so se: Borut ZU-PANC iz Trnovelj pri Celju in Romana POLŠ AK iz Hrast-ja. Bcelje www. rad iocelje.com V SPOMIN MARKU DUŠAKU (1974-2003) Z ljubeznijo in ponosom hranimo spomin aa lebe. Marko, vedno z nami. Hväia vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem prezgodnjem grobu. IVoji najdražji 3673 Kako je prazen zdaj naš dom. v tišini oziraš $e za nami» pogled nam tvoj pa-govori: »Saj vedno bom ostajal z vami!« ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža. sina, adja In dedija MARJANA ŽEROVNIKA iz Vojnika (1.12.1945-7.7.2008) se iskreno zahvaJjujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nas tolažili, darovali cvetje, sveče ter svete male m vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu dekanu Alojzu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala gospodu TomaŽu Marčiču skupaj s cerkvenim pevskim zborom za prelepo glasbo in zapete pesmi, kvartetu Idila' za zapete žlostinke, gospe Mileni Jurgec za pomoč in lep govor, gospe Ivici Kos za veliko podporo in pomoč pri organizaciji pogreba in pogrebni službi Raj za vestno opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽalujoČiržena Karllca, mama Pavla, hčerka Ksenija, vnukinja Jerneja, sin Dejan s Karmen in Tadejo 3560 Mol£e s solzami se borimo. »Naj bo le mora/«, si želimo. A žal, nebo nas ne posluha, od žak>sti boU nas dvSal ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, surega ata, pradedka, &'ata in tasta JOŽETA LAHA iz Srževice 10 na Ponikvi (20.3.1934-10.7.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem Ln znancem» ki ste darovali sveče, cvetje» svete maše, za cerkvene potrebe ali pa ste nam nudili kakršnokoli drugo pomoč. Hvala za vsa vaSa ustna in pisna sožalja in za tO. da ste nam v teh težkih urenutkih stali ob strani. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Vrečku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in še posebna zahvala gospe Jožici Vengust za vso njeno dobroto ter gospodu Ivanu Kolarju. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Apostol Pavel pa pravi: »Zanesljiva je beseda, da če s Kristusom umremo» bomo z njim tudi zaživeli. Če z njim vztrajamo, bomo z njim tudi zakra^jevali.« Žalujoči: žena Mira, sin Jani s Simono, hčerka Marüika z Rajkom, vnuki Željko z Vlasto> Maja s Krislijanom, Sara in Leon. pravnukinja I^sa ter sestra Micka 3560 Kogar i mol rad nikoli n£ umre. Le neskončno daleč je... ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi JOŽEF OJSTERŠEK iz Poženelove 5 v Laškem (25.3.1933-8.7.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom» sosedom, prijateljem, sodelavcem, duhovnikom, pevcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Laško, 10.7.2008 1275 Kako sta prazna dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Vsem, ki ste pospremili IVANA JANKA SKOČIRJA iz Vojnika (1926-2008) na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče, se is}^eno zahvaljujemo. Iskrena hvala zdravnikom, ki so se trudili do zadnje minute. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala g. Vicmanu za opravljen cerkveni obred in vojniškim pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: hčerka Milena, vnukinja Klavdija, pravnuk Nik, sestra Ika ter ostalo sorodstvo 3S58 Prazen dom je in dvorišče. riaše oko zaman ie išče. Solza, Žalost in boleäna te zbudila ni^ ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ateka, dedija, pradedija, svaka, tasta in strica MIHAELA BEVCA iz Gubnega 34, LesiČno (19.11.1920-2.7.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Posebna hvala sodelavkam in sodelavcem kolektivov Geodetskega zavoda Celje, Upravne enote Šmarje pri Jelšah, Zavarovalnice Triglav Celje, Osnovne Šole Ponikva in Kmetijske zadruge Smajje pri Jelšah. Hvala RO NSi Celje, 00 NSi Celje, 00 NSi Rogatec. 00 NSi Kozje. Hvala g. poslancu DZ Martinu Mikuliču. Hvala ge. Marti MilSa. Hvala PGD Virštanj. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala govornikoma g. Andreju Kocmanu in g. Franciju Plahuti. Hvala župnikoma g- Jožetu Hribemiku in g, Niku Marovtu za lepo opravljen obred, Hvala Župnijskemu pevskemu zboru ^Štanj, trobentaču in pogrebni službi Guzej. Žalujoči: žena Pepca* sinova Toni in Miloš z družinama, hčerke Marica, Silva, Ema in Jožica z družinami, vnuki Sala, Peter, Janko, Tanja. Karmen, Judita> Nejc. Tomaž. Sabina, Gregor, Tadeja, Katja, Florjan, Miha in mali Andrejček ter pravnuki Miha. Spela. Taja in Kaja ter ostalo sorodstvo. £24 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, ome, sestre in tete ZVONKE SPEGLIC iz Vojnika pri Celju (I930-200S) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. darovali cvetje, sveče ter izrazili pisna in tisina sožaija. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred. Zvezi borcev Vojnik, Društvu upokojencev Vojnik, pevcem s Frankolovega in pogrebni službi Raj. Vsi njeni 3505 Usoda je tako hotela, da pesem zdaj seje izpela, počivaj v mirn. brez skrbi, naj pojejo ti angeli. ZAHVALA Ob zadnjem slovesu drage sestre in tete MARIJE GABRIJELE ZELIČ Lz Trške Gorce 5 pri Šentjurju (18.2.1933-4.7.2008) se iskreno zahvaJjujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iz Nemčije za izrečena sožalja, sveče in sveie maše. Hvala pogrebni službi Žalujka. pevcem, trobentaču, g. župniku, govornici Saški za besede slovesa ter osebju ginekološkega oddelka v Celju za lajšanje bolečin v času bolezni. Posebej se zahvaljujemo Siavid in Ivanu Be^ovšku za neizmerno skrb ter pomoč ob zdravljenju v NemČi-ji- Žalujoči vsi njeni 3516 Kako boli in daša trpi. ko od bolezni m žalosti usihajo življenjske moči. veš ti in vedo vsi» ki so biä ob tebi zadnje trpeče dni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica JOŽETA PRIVSKA iz TtŠke Gorce na Kalobju (2.1.1941-8.7.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali v času njegove smrti, ga pospremili v tako velikem Številu na njegovi zadnji pod. z nami delili bolečino, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Petru OreŠniku za opravljen obred, gospodu Mastnaku in gospodu Safranu za besede slovesa, pevcem Kalobja in trobentaču za odpete in odigrane žalostinke ter pogrebni službi Žalujka. Posebna zahvala gasilcem in KS Kalobje. sodelavcem Tegametall. Conteiner In Kvit. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: žena Angela, sinovi Drago z Zdenko, Jože ter Cvetko z družino Š365 juli|2008 ms^ 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO Gasilska noč v Zrečah wffnn m. to t PLANETTUS Kmenaiegnfi li priMi^ifo pnnicc d« «prtrnab pregnBii. iMftma Jmm IV. slu^a pustoIovISku 12.3Q. 17M 19,30, 22.00 Saks v Bntii, romantifna komedija lt.Sa. t5.S0. »8.50,2^50 Oog«d«k. drama U.40 19.15. i'JW Iskui, aiidjskiti&f J2ifi. 15.10. 23.40 Kincodc. akdjska komadija 13.00 \ID0 16.30. \720. J830 • v ndo. 29.40 • razn v sredo. 21.30* 23J0 Surpvt Ifabrne, drama ia.20. 2100.23.20 VttK iam. bitni aXcija sradK 19.00 VaUr id lr«w ftbim. vojna dnma 12.00 lB.4fl 2HS Goym priiiian. tQodovinAB dnma (atreir. 20.30 FranM hi aUad aniimrana dnämäo kometfij» fttrtsk: laOO PofuiD ZB ffubtm patalc 20.30 A^tatou^ vtFiTiirang (frufinska iiome^s patak 1B.IXI On$ valovi animirftna druSn^a kan«^ sobote 18.00 Utk Pvd iuinkft, thlat sofaou; 20.30 Ladana doba 2, «nmiraoi fihn Mdaija: 18.00 Apokafiptt dtftt», vojni, drama, akdja naddja. 20.30 BIdos za hivtna, gls^ena örams portadaljak 20.30 AMn in vovaritiü. dni£n^a iupm8di)e ponadaliak in torek: 18.00 VM ia il» k vnfu. Patt Tono, hamiina drvna torek 20.30 SiHRnaftt Robiaavnim, animfmna dmSmlca komacEia sre^: laDO Bilim V nebesih, drams sndK 20.30 LfCENOA: predstave so vsak dan p/9dstM so v pMk K soOoro METROPOL F^mNEDOM 21.00 Povratm steUtain SREDA 21.00 EfOefita - p«s«m a domov SLOVENSKE KONJICE SOB0TA 20.00 Speadnoof NEOBJA 20.00 Nore na denar PRIREDITVE PCTBCIft.7. 20.B0 TUnsiičiu kmeü^ Klemeniek» SoiCava igrana predstavitev Soičavsicega 21.00 Atrij Savinovehiže Žalec_ Savinovi večni: Pesem besede \/okalTui skapim Okiet 9 21.00 Pred Domom kulture Velenje Percu^ove Tolkaimoriceslermlndm iz Valende SOBOTA«19.7. 9.00-12.00 Parkirišče pri Domu II. ___slo vroakega tabora Žalec Ekotržnica 10.00 Cankaijevaijlca, Velenje Guaarski zakJad Imkoumi animaaja 17.00 Gasilski dom Zreče 10.00-12.00 Stari grad Celje__ Razglednica starega gradu Hermnnovafbtografsfai usTvaijahuca 15.00 Pri Gasilskem domu Pomkva, Žalec_ Vaikeigre 16-00 AteljeJagodiC-PrahnaBreclje- _vgn_ 5. praznik zvonov ietevpšenke s srpi in nnstop skupine Nojeki \ / Poletje KNEŽJE V Celju MESTU 20.00 Vodni stolp vCeiju Festival Z glasbo do vrelišča igmjo: TheRudeSkankminNeiv York Ska-Jazz Ensemble SOeOTA«19»7. 10.00 VodnistolpvCelju Lačna gosenica Imkomapndstava 20.00 Vodni StolpvCelju FesüvaJ Z glasbo do vrelišča igrajo: novomeška Dubzilla in Dubioza Kolekäv iz Bosne in Hercegovine 22.00 Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje Kino pod zvezdami: Kansas Dty glasbena drama/kriminalka Pokrajinski muzej Celje: Od Škofje do Škofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske Škofije v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, do 30. 9.; Svet bogov, domača in rimska bo-žanspva. vraževerje tnmagija. predstavljeni z reliefi in kipi. do septembra 200d; Zlata doba Kamija, arheološka razstava do septembra 2008. Galerija sodobne umetnosti Celje: Against the history for a bit of good old love, razstava Marka Požlepa In JaSe, do 20. 7- Zgodovinski arhiv Celje: Boj proti cerkvi in veri, razstava Tamare Griesser Pečar, do 12.9. Muzej DO vejše zgodovine Celje: Bo; židar Jakac: Vsega človek ne more nari-sadgostujoča občasna razstava Dolenjski muzeja Novo mesto, do 11. 9. Gaierija železarskega muzeja štore: Med nebom in zemljo, fotografska razstava Ivana Kolenka» do 22. Ukovni salon Celje: X-ray films, li* kovna razstava Manfe Vadla. do 27.7. SaviDov likovni salon Žalec: Nova fotografija -portiet. skupinska fotografska razstava, do 1.9. Stari grad Celje: Fotografski spomini na ^jske mednarodne slikarske ted* ne, fotografska ra^tava Tihomirja Pin-terja, do 31.8. Galerija Volkr Prodajna razstava X, poletnega slikarskega ex-tempora Celje skozi Čas, do 31.8. www.novitednik.coin Pokrajinski muzej Celje: arheološ* ka razstava z lapidarijem. kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, razstava o Almi M. Karlin. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgmji trgšentjur stalnaarheološka razstava Rifnik in njegovi zakkdi. Muzej La£ko:La^-potovanjeskozi Čas. pregled razvoja kraja in okolice: V pradavnem Panonskem morju, razsta» va okamnin: »Vsem Slovencem ...« -razstava o Primožu Trubarj u; Zgodovinski razvoj ptvarstva v LaŠk^ in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah- Knjižnica Gimnazije Celje<^nter: likovna dela dijakov umetniške Girrma-zi je Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej oovejie zgodovine Celje: Živeti v Ceiju, Zobozdravstvena zbirka, Muzej nov^zgodovineCdje - Otro^ ki muzej Hermanovbrk)^: Cene bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana; stalna postavitev. Galerija Vlada Ger^ka Celje, razstavni prostor Salona pohiStva Tri-pex Celje, gostišče HochkrauttVemo^ je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in poštd Celje: likovna dela Vlada CerSaka. Galerija Dan; proda]na razstava de) različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskib knezov: prodajna razstava izdelkov iz seri j Nature in Energy Design terCesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskaija Kogoja ter grafik Rudolfa Špamla na temo Celjski groß. Minority samostan Podčettlek: Her-barij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča. stak^äx^zsiavaMargeCaber. smou Uradne ure: od torka do petka med 12. m20. uro, vsoboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprlo. Aktualno: -možnost najemaglasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL) -bre^lačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica) -ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim -ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure -brezplačne inštrukdje matematike za osnovno- in srednješolce •igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka Mešani pevski zbor L^ško: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri vprostorih Knjižnice Laško. iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor), 051630 799 (Aljaž) aliin-fo@skms.net. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. Pllates: Zgornji trg - Razvojna agencija Ko^ansko, četrtki ob 19. uri. informacije na 031812-533 (Mašai Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak L in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mesttii ti^ S, Šentjur. m iMacM CG v?» Na ogled razstava Matjaža Štefana: Mojestopinje. Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teriek; KUDSuperstar-ples:torekobl5.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda m petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 20. julija, na Prisojnik. S Prisojnika sestop po zahodnem grebenu do prednjega okna, v Erjavčevo kočo. Odhod ob 5, uri s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20, vplačilo za avtobusni prevoz 15 evrov. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VAfWA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENTCELEiA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-4042 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-9S-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE iN OTROKE-ŽRTVE NASIUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks zagluhoneme01'524-I9-93,e-mail: dnjStvQ^s@drustvQ-SQS.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM T^efon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati živl|en;e dnem in ne dneve življenju; N^gajeva4. Celje teL: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: / za starše * za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja • za moške stoi^ce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja Podjetje NT&RC, do.o. Oir^Oor: Srečko Šrot Podjetje opravlja Časopisro-zaiožniSko. radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) S4 4] 032. Novi tedniki^ja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,S1 EUR petkovega pa 1^5 EUR. Tajnica: Iba Podpečan Vel^. Naročnine: Majda KUnŠek. Mesečna naipčnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. številka rransaJcdjsk^ računa: 06000 0026781320. Nenaročenib rokopisov in fo(t> ^afij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. IMVI TCDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana StamejCiČ Računalniški prelora: tguršarlah. Andreja Lzlakar C^Ukovaujer wvAv.min jadesign.com E'mail uredništva: tednik@nl-rc.si E-maif tehničnega uredništva: iehnika.iednik@^nt-rc.si RADIO CCWE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio(S>nl-rc.si. E-mail v studiu: info^radiocelje.com UHiDNISTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek. Ur^ka Selišnik, Bianko Stamejčič, Simona Solinič, Dean šuster. Saška TerŽan Ocvirk ACeMCUlA Opravlja trženje oglasnem prostora v Novem tedru- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenov&ek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Tiefen: (03)42 25 190 (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po dekt pošti: ageDdja€>Ql-rc.si Nagradna križanka POMOČ: ANANKAST-prIsilni nevratifc, ATRAKDUA-pnvIačnost, zanimivost. LOKAROA-riba skuia, RAMSTCK-opeČen goveji ledveni mzek, TER-hatran Nagradni razpis 1. nagrada: tri vstopnice za obisk Titanium filnes centra v dvorani Zlatorog v Celju in bon za 5 evrov podjetja Mode-teks iz Laškega 2. nagrada: vstopnica za obisk Titanium filnes centra v dvorani Zlatorog v Ceiju in vstopnica za triurni obisk Term Olimla 3. - 5. nagrada: vstopnica za bazen Rogaška Riviera Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do čeb-tka» 24. julija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla U. julija. Rešitev nagradne križanke iz st. 54 Vodoravno: ŠTIP, PERO, ERIN, KEMO, MB. LUKAS. L^NUS, POL, CLOSE, ŠATO, ATEJ, HL, AČ, OVTD. NOTE, AAR, VT, ORTLER, ECUA, OBLEKA, MELK, OP, STISKA, BAT. AGA, KRIK, TANIN, NIŠ. AP, ISTRA, OAZA, PHILIPP LAHM. OK, MIRA. ON, MOL, DATUM, PLAN. VOTEK. SOSEDA. RIL. ORADA, GINA, NANAK, SPIS Geslo: Ta čas najboljši nemški nogometaši Izid žrebanja 1. nagrado • tri vstopnice za obisk Thanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju in bon za 5 evrov podjetja Mode-teks iz Laškega, prejme: Karolina BabiČ, KaJe 8 c, 3311 Šempeter 2. nagrado • vstopnico za obisk Titanium filnes centra v dvorani Zlatorog v Celju in vstopnico za triurni obisk Term Olimia, prejme: Damjana Karner, Cankarjeva 7, Celje 3. • 5. nagrado • vstopnico za triurni obisk Term Olimia, prejmejo: Gabrijela Lampret, Zadobrova 24, 3211 Skofja vas. Irena Novak, Trojno 1, 3270 I^ško in Suzana Gaj-šek. Leveč 26 d> 3301 Petrovče Vsi izžrebam nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 $ 10 11 12 13 14 19 16 17 18 19 20 Ur Ime in priimek: Naslov:__ OVEN Ona: Nekoma boste dobesedno padli v objem, kar vam bo na nek način celo všeč. Situa-djaboresskrajnokomičnn, vendar se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od lega, koliko boste sami za stvar. On: Preobrat v ljubezni vam bo docela spremenil dosedanje življenje in navade. Sicer pa ste si to srečo ludizaslužili. Še vedno pa ostajajo nerešeni problemi, ki se tičejo vaših poslovnih ambidj in spletk. Ona: V vaše življenje bo vstopil nekdo, ki ga poznate le iz pripovedovanj prijateljev. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu vas bo hitro premagala radovednost. Kdo ve - mogoče pa bo vendarle uspelo? On: Naiedili boste pomemben vtis na nekoga, ki lahko odločilno pripomore k vašemu napredovanju, takšna obnašanje se vam lahko obrestuje tu-di marsikje drugje, izključeno ni niti ljubezensko področje... DVOJČKA ^ OruL Z dobrim razpoloženjem se boste prikupiä družbi, pa tudi osebi, ki jo že dolgo opazujete iz vame distance. Če boste pametno ukrepali, boste preživeli čudovit teden, poln zabave in divjih avantur. On: Prijateljica bo pokazala veliko več razumevanja za vaše težave, kot boste pričakovali. Ne bodite preveč začudeni, saj ne rnorete trditi, da niste v njenem pogledu sluidi tudi kaj več koi samo prijateljstvo. Ona: Dosegli boste tisto, za kar si prizadevate že dalj časa, a boste spoznali, da ste se spet zmotili. Veliko bolje bi bilo. če bi del energije posvetili tudi poslovnemu življenju, kijetrenul-no pravi obup. On: Z načrtovanimi naložbami nikar ne odlašajte predolgo, saj imate precej tekmecev, ki kar čakajo na vaie napake. Nepričakovano srečanje s staro prijateljico vas bo spomnilo naosebo, ki ste jo skoraj pozabili. LEV Ona: Po dolgem času se vam spet obeta prijeten konec ted-na, zato ga skušajte izkoristiti do popolnosti, ker bo hitro minil Z nekom se boste precej bolj zbližali, kot ste bili pripravljeni sprva. Ne bo vam ŽaU On: Spraševali se boste, ali naj srčni izvoljenki vendarle razkrijete svoj načn za počitnice flii naj (O ostane prijetno presenečenje. Odločite je vaša. vendar se nikar preveč ne obirajte. DEVICA ^ Ona: Še vedno Čakate, da se vrne, a se lahko zgodi, da boste precej razočarani.-Srečo si boste morali poiskati v objema drugega, kar pa rie pomen f, da ne bo to prijetna kombinacija. Veliko sr^ pri izbiri! On: Nakup se vam bo posrečil. zato boste zelo zadovoljni in boste minw pričakovali prihajajoče praznovanje. Vendar ss vamprevelika rclaksacijalah-ko tudi maščuje, zato Še malce popazite. mm Ona: Potni boste, saj vam bo ljubosumje pustilo globoke rane. Pričakujte obisk, od katerega bo odvisna še marsikatera stvar v vašem poslovnem ^vljenju. 1\idi za zdmvje bi lahko malo bolj poskrbeli. On: Prenekatera težava je le plod vaše prebujne domišljije. Poskusite se zbrati in realno oceniti nastalo situacijo. Le tako vam bo uspelo doseči tudi tisto, za kar niste povsem prepričani. m Ona: Dokler ne boste uporabili pmvih čustev, bo sanja/je-nje o veliki ljubezni popolnoma zaman, Ne sprenevedajte se in ne igrajte se s čustvi drugih. saj se vam bo to maščevalo. Takrat ne bo niti najmanj prijetno. On: Na sproščenem sprehodu boste s/^ali prijetno neznanko. s katero se boste nemudoma zapletli v zanimiv pogovor, ki vam bo odkril tudi kaj več, kot samo njeno zunanjost. Prijetno boste presenečeni. STRELEC ^ Onar Simpatični dogodki vam bodo le odvalili kamen od srca. Tako se boste proti konru tedna odpravili na prijetno ye-čerjo z znancem, ki vam lahko kmalu postane tudi kaj več kot le površen prijatelj. On: Ne tarrmjte večno, da je življenje kruto in nepravično, ampak storite nekaj, da se bodo stvari končno fudi spremenile. In ne pozabite, da ni nič fflko brezupno, da bi moraii obupati že na samem začetku! KOZOROG Sk Ona: če boste znali ostati hladnokrvni, se vam uspeh ne bo izmuznil iz rok, kar ste si po vsem tem Času tudi zaslužili. Edirm še možna prepreka bo nekdo, ki vam je bil nekoč veliko več kot prijatelj. Zdaj so drugi Časi. On: Opazili boste, da se nekdanja partnerka ponovno kar precej suče v vaši bližini in vas gleda nfl nažin, ki vam pove vse. Dobro premislite, kaj si v resnid žeUte, nato pa to tudi naredite. ■ VODNAR ^ Ona: Ali st res telite pretrgati staro ljubezensko zvezo ali gre le za vašo trmo? Partner bo zelo prizadet in vam ne bo kar tako odpustil. Preveč živite le za trenuxne potrebe, zato se poskusite rnalo spremeniti On: Pričakovanja 7w ljubezenskem področju se bodo začela počasi uresničevati, pa so tako pred mmi precej lepši dnevi, kol ste jih bili vajeni v zadnjem času. Uživajte in pozabile na težave, ki so za vami. Ona: ZaupaU se boste Človeku, za katerega veste, da vam je naklonjen z vsem srcem, S pm-vilnim nasvetom se boste približali alju. ki si ga tako zelo želite. Nikar ne hitite, ämpakvsak korak dobro premislite! On: V glavi se vam nekaj dogaja. niste pa prepričani, kaj bi storili. Bolje bo. če vse skupaj trezno razmislite in se posvetujete z nekom, kt gleda na stuar 2 n/ene svetlejše plaši 27JUNIJ-DAN POUČI Zahvala, ker so našli morilca Pegai poletel v Rogaški Slatini so slovesno odprli Pe-gazove ploščadi. Ta je nastala ob krožišču pri avtobusni postaji» ko so z nje nnMicnni lesene paviljone, prestavili skulpturo Marjana Triarja v bližnje krožišče in v sredino ploščadi postavili kip krilatega konja priznanega umetnika Vaška Četkoviča, svetovno znanega umetnika, ki zadnjih osem let živi v tem zdraviliškem kraju. Slednji je Pegaza» ki ga je ustvarjal leto dni, podaril Rogaški Sladni» občina je poskrbela le za odlitek v bronu in njegovo postavitev. Pegaz je v Rogaški Slatini z udarcem s kopi- tom na mestu, ki mu ga je pokazal Apolon, odprl vrelec mineralne vode» od leia 2002 je kol simbol kraja tudi v grbu občine. Vaško Četkovič, sicer rojen v Črni gori, se drži pravila. da naj umetnik ustvarja in ne govori, zato je na odprtju v svojem značilnem slogu izrekel le: »Vasl^ vas ima rad.« Siatinski župan mag. Branko Kidrič je zaželel, da bi se ob spomeniku ustavljali turisti, ki kraja ne bi zapustili brez foto^afije s Pegazom, za prvo talino, skupaj z avioijem Vaskom, ki ga je stisnil v objem, pa je poskrbel kar sam. ANDREJ KRAJNC Letošnji dan policije so delavci Policijske uprave Celje obeležili v Rogaški Slatini, kjer sta pri slovesnosti sodelovala tudi Veteransko društvo Sever za celjsko i^moč-je in Območni policijski sindikat Celje. Na slovesnosti so podelili znake policije za dolgoletno delo ter zlate» srebrne in bronaste ščite. Je pa letošnja prireditev zanimiva tudi zaradi nastopa predvsem v Avstriji izjemno znanega opem^ tenorista, sicer koroSkega Slovenca, Maria PodreČnika, ob spremljavi Orkestra slovenske policije. Gre za glasbenega profesionalca, ki v Avstriji nastopa v Številnih vidnejših in glav- nih vlogah pri znamenitih operah, operetah in muzika-lih. Podrečnik je oäm pred Štirimi meseci v Velenju umorjenega 27-letnegd Simona Flan-dra iz Škal. Kot )e znano, sta fanta brutalno ubila 16- in 20-letni Velenjčan. Šlo je za zelo intenzivno preiskavo, saj so bili kriminalisti in policisti v Velenju od trenut^ umora do konca preiskave 24 ur na nogah in kljub izjemno skromnim informacijam ljudi, morilca kmalu prijeli zgolj na pod- lagi zdo oi^nizirane preiskave pod vodstvom šefa celj skih kii-minalistovJaiücaGoi^ka. Mati umoijenega Tatjana Podrečnik in njen partner Mario Podrečnik sta bila celjskim kriminalistom hvaležna, da so Simonova morilca prijeli v tako kratkem času in tako se je rodilo sodelovanje. Podrečnik je namreč vodstvu celjske policije v znak hvaležnosti ponudil svoje sodelovanje ob kakršni koli policijski slovesnosti. SŠol, foto: PU Celje Odlična komunikacija Kdo ve, o čem je teke! pogovor med dvema zagretima rotarijcema Edijem StepiSnikom (levo) in Prancijem Pli-berSkom (desno). Morda o novih akcijah, ali pa o zeliščih, za katera je kot predsednik Cinka vedno bolj zagret StepiŠnik. Zanesljivo pa je, da je za odlično komunikacijo med obema poskrbel nekdanji direktor podjetja za PTT-storilve, navdušeni »žabar« Janez Gril. Foto: KATJUŠA Protokol ali retorika? Kaj Je pomembnejše - protokol ali retorika? Tako smo se spraševali, ko smo opazovali pogovor prve dame občinskega protokola Alekse Gajšek Krajnc in osnovnošolske ravnateljice Marijane Kolenko, ki slovi po tako dobrih retoričnih sposobnostih, da o njih tudi predava. Pogovor je bil uglajen in izbranih besed, kol se obema damama priliči. Foto: KATJUŠA Fotoreporter Gregor Katfč se je moderniziral. Se lani je po mestu in okolici krožil s kolesom, letos mu v poletni vročim k nujni in hitri mobilnosti pomaga nov skuter. Hitrejši je, pa šegoniti ni treba ... In tisti, ki ste posumili, da čelado s seboj prevaža le za okras, se motite. Ne samo. da je dobra za varnost, tudi pred soncem dobro ščiti. BS PLKSiOVRSXVO FASADERSXVO i^KUGLER Kosovelova 16 3000 CEUE G$M04X W056 M 490 OSSa Štrbunknite v not»yoletje z Novim tednikom in Radiem Celje! m Št5e-18.JullJ2008