lltU'
f—.....'......1 11111
Največji «l«vC0flki t Združenih drža Velja tm leto « •
dnevnik državah
Velja ta tm leto • • •	$6.00
Za pol leta • • • • •	$3.00
Za New York celo leto *	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
IJst slovenskih delavcevv Ameriki.
grl
The largest Skroanian Da2y io* §•'
the United States.
Tssocd every day except Sundays S and legal' Holidays, 75,000 Readers.
TELJEJON: 00KTULKDT 2876
Entered u Second Clftts Matter, September 21. 1003, at the Post Office it New York. N. Y., under Act of Congreae of March 3. 1870.-
TELEFON: OORTUUfDT 287«
NO. 207. — ŠTEV. 207.
NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 3, 1926. — PETEK, 3. SEPTEMBRA 1926.
fSSSUL
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
PARLAMENTARNE RAZPRAVE 0 VERSKEM SPORU V MEHIKI
Calles je obljubil izpremeinbe v zemljiških postavah , če bi bile potrebne. — Izkušnje naj bi določile modifikacije, — je povedal predsednik mehiškemu kongresu. — Rekel je tudi, da je sveče-ništvo krivo verske krize.
Velika nesreča v ruskem zalivu.
MEXICO CITY, Mehika, 2. septembra. — Predsednik Calles je informiral novi mehiški kongres, da bo vztrajala vlada pri svoji verski politiki, da bo nadaljevala z izveden jem ustave in postav, izvirajočih iz nje in da se bo zanašala na javno mnenje pri vzdržanju te politike.
Predsednik je zadovoljen z zemljiškimi in petro-lejskimi postavami, ki se tičejo inozemcev, a je dostavil, da bodo te postave modificirane v duhu pravičnosti, če bodo izkušnje pokazale, da je to potrebno.
Razpravljal je tudi o finančnem položaju dežele ter rekel, da bodo bolj stroge odredbe omogočile deželi, da zadosti svojim inozemskim obligacijam.
Trdil je, da je bila finančna politika njegove vlade dosedaj orijentirana z narodnega stališča in da je bil njen namen konsolidirati sadove revolucije. Poudarjal pa je potrebo nadaljnega vladnega varčevanja, da se zadosti velikanskemu gro-madenju obligacij.
V kongresu so bili navzoči vsi člani novega kongresa. Galerije so bile nabito polne, kajti vsak je hotel izvedeti, kaj bo povedal predsednik. Glavno zanimanje se je osredotočevalo seveda na njegove besede, tikajoče se konflikta med cerkvijo in vlado. Predsednik je odkritosrčno označil spor kot *'zadevo velikega zanimanja". Rekel je, da je spor vzbudil večjo pozornost tujih dežel kot pa domače dežele.
Obdolžil je svečeništvo, da je pospešilo nastanek tega položaja ter rekel, da je bilo vedno vsta-ško proti napravam republike.
—	Oprijeli so se trenutka, o katerem so domnevali, da je prikladen za njih svrhe, — je rekel. — Odpovedali so se ustavi ter postavam, temelječim na njej, ki regulirajo izvajanje verske službe. Ničesar ni na dnu takozvanega verskega problema, kar bi se moglo smatrati za novost, vsaj v kolikor pride vpoštev akcija vlade.
—	Niti eksekutiva, niti ministrstvo nista uveljavila izprememb, ki bi mogle vznemiriti svečeništvo in njih kongregacije.
Urednik sit mirnega živ- cev za $1800- Iz dokumentov, ka-lienia	tere nosiia pri s*'bi, j*1 bilo na-
daljite razvidno, da ni stara 65 let kot izgleda, temveč šele 45. V njenem stanovanju so našle oblasti nadaljni denar, obstoječ iz drobiža, ki je bil skrit vsepovsod, \ starih loncih, pod posteljo, v luknjah in zidu.
Domnevajo, da se je potopilo tristo ljudi na ruskem parniku. — Mali parnik je imel na krovu 583 izletnikov, ko j e kolidiral z nemškim parnikom.
Rudolf IIollv 1. septem- hrat
Rudi Valentino bo pokopan v Hollywoodu.
Brat filmskega igralca je tako odločil, ko je dospel v New York s parnikom Homeric.
Avstrijska zbornica na strani Rameka.
Dunajski parlament j e porazil socijalistič n o predlogo glede obtožbe Rameka, ker je posodil državni denar hranilnici.
ZA OJACENJE LAŠKE LIRE
Fašistovsko deflacijo pozdravljajo kot prihod nove dobe. — Lira je poskočila na italijanskih bor-— Kreditne sile razširjene. — Italijanska Banka je dobila širšo polnomoč. — Omejitev bankovcev in .povečanje zlate rezerve.
RIM, Italija, 2. septembra. — Uveljavljenje finančnega programa Italije znači baje važen datum
MOSKVA, Rusija, bra. — Parnik Burivestnik je ko-'spel VtVraj s parnikom Homeric hdiral s parnikom Mole v nedeljo j Ko je dogpe, parnik na karan. ponoči na reki Xevi. Število žrtev cenijo na tristo. Parnik se topil v teku petnajstih minut.
dolf Valentino bo pokopan v ZBORNICA PODPRLA Rameka v zgodovini fašistovske stranke. Dogodek je gle-
-wood«. je doio.il njegov DFXAT. Avstrija, i. septem- de važnosti baje sličen dnevu januarja meseca pre-Alberto Gughelmi, ko je do- bra. — Posebno zasedame narla-	__l„4-„ i - i • in*	. ,	H
menta, sfc.iea,,« Z^Zt,^ ^ °biavil Mussolini, da mora pre-da razpravlja o socijalistični, nehatl vsa politična opozicija, lo žrtev(tinsko postajo, se brat Še vedno! predlogi, s katero naj bi se zapo-! Ta politika, katero je započel finančni minister
P°" ni od,or'n:kf n7, ,msti Ropati, čelo S kazenskim postopanjem j Volpi ter jo je v torek sprejel narodni kabinet do-svojerra brata. George Ullman, proti vladi kanclerja Rameka. se i v	- j ri	j	muiuci, uo
Dogodek se je pripetil v kana- manager Valentina, in Frank Ma-1 je končalo s porazom socijalistič- a mocno aetlacijO S tem, da SO umaknili krožll-ln, na pol poti V Kronstadt, ko jejnilli, dober prijatelj pokojnega,1 ne predloge.	| ne note Italijanske banke ter dali temu zavodu
zavil Burivestnik ostro v Prista-jSta prišla na krov ter razpravlja-j Burni prizori so dosegli svoj širše polnomoči glede notranjih kreditOV in ino-niaee, da se izogne koliziji z nem- la z bratom igralca o tem vpra- višek, ko so vstali člani Mčansko ! 7pm(;U valili skim parnikom. Pri tem je zadel šanju.	| soeijalne stranke, da porazijo i	*
Po posvetovanju, ki je trajalo predlogo. Občinstvo, ki je polnilo! celo uro, je izdal brat ugotovilo. galerije, se je pridružilo socijali-
s tako silo v skale, da je bilo več potnikov na mestu ubitih, dočim so bili nadaljni ranjeni. Noč je bila temna ; majhni parnik je bil poln izletnikov, kronštatskih u-radnikov, mornarjev, pristaniških delavcev in njih družin, ki so se vračali iz prejšnjega glavnega mesta.
Pristanišče je bilo zapuščeno, in ko se je pričela ladja potapljati, se je moglo rešiti le par ljudi.
Očividno je le malo ljudi spoznalo resnost položaja. Ko se je pričel parnik naekrat potapljati, je pa postala panika naravnost nepopisna. Junaško se je obnašal neki mornar z ruske bojne ladje "Marat". Ko je čutil sunek, je planil v strojne prostore, potisnil na stran preplašene stronike ter odprl ventile, s čemur je preprečil eksplozijo kotla.
na liste, v katerem se glasi, da bo Rudolf pokopan v Hollywoodu.
Posledice potresa na Azorih.
25 ljudi je mrtvih in 400 ranjenih fvsled potresa v Horti na Azorih. — Deževje povečalo bedo- — Slavna cerkev je porušena. —Vojno pravo je uveljavljeno.
LONDON*, Anglija. 1. septembra. — Hamilton Fyfe je zapustil včeraj svojo uredniško službo pri londonskem Daily Heraldu, organu delavske stranke,, pri katerem je dosegel značilne uspehe. Ko so ga vprašali glede njegovih načrtov za bodočnost, je rekel: — Po svetu se bom klatil. Mr. Fvfe je videl baje več sveta kot katerikoli drugi človek. Namerava se napotiti v Avstralijo preko Združenih držav.
Mussolini preiskuje pro-tikatoliške demonstracije.
Nemška republika jako točno plačuje.
45,000,000 zlatih mark je dovršilo plačila enega leta, z izjemo osmih milijonov, ki zapadejo dne 21. septembra«
BERLIN, Nemčija, 2. sept. — Nemčija je plačala včeraj 8. Parker Gilbertu, generalnemu repa-racijskemu agentu, 45,000,000 zlatih mark, kar pomenja zadnje plačilo tekom reparaeijskega fiskalnega leta, z izjemo osmih milijonov mark za transportaeijski davek, ki zapade dne 21. septembra.
— Nemčija, — je rekel Gilbert, — izvršuje s tem verno svoj. obligacije ter je točno plačali obroke tekom drugega leta Dawescve-ga načrta.
Včerajšnje plačilo je prišlo od nemške železniške družbe ter spravlja skupno svoto na eno mi-220.000,000 mark alt pa Od te svote je bilo blagu ali potom
/i j v. i v	, -	Italija, 1'. septembra. — lUardo
Glede bodočnosti v angleški po-!	, . , . 1	. ,$305.000.000
, .....1 r- p 1	I Fasistovaka vlada je storila ko- _ ,
Jitiki je izjavil Fyfe, da je pre-' , ,	. ...	i 65 odstotkov v
, v . t • . i i rake. da odstrani nepričakovane ■	,	____ _
prnan, da bosta v dvajsetih le-1 .	. ' . . 'plačil z markami v Nemeiji. Pre-
! , . ......	. ovire, ki so se pojavile pri izbolj- 1 ............, . ,
tih le dve stranki, kojih eno bo- - . .	. , .. . 'ostalo ie bilo v inozemski denarni
, , ... , , • • i u , » i sanju odnosajev med cerkvijo in	J
do tvorili delavci in liberalci, dru- , .	vrednosti
...	' državo,
go pa komunisti.
Svoje mnenje je utemeljil s sedanjimi razmerami v angleški javnosti. Konservativna stranka bo baje popolnoma izmrla.
HORTA, OTOK FAY A L, Azor ski otoki, 2. septembra. — Število mrtvih znaša 25 in ranjenih nič manjk kot 400 v mestu Ilorta, kjer je velik potres predvčerajšnjim opustošil številna poslopja ter razgnal prebivalce na vse strani.
Tudi druga mesta po Azorih so i bilu prizadeta, a mesto Ilorta je
trpelo dosti bolj kot vsa druga. I 8 podrtijami posute ceste so polne žensk in otrok, ki se potikale naokrog ter so preveč preplašeni, da bi poiskali zavetje celo v zavetiščih, katera se je pripravilo zanje. Moški pomagajo pri reševalnem delu.
Cerkev Brezmadežnega spočetja *je masa razvalin. Poslopje je bilo uničeno pri prvem sunku. Ljudskim množicam, ki so hotele v cerkev, da molijo, se je zabra-nilo vstop. Lažji nadaljni sunki tekom dntva, noči in jutra, so do vršili uničenje cerkve, j Čeprav stoji še dosti hiš v Hor-j ti, ni mogoče stanovati v njih ra-• di porušene notranjosti ter oslabljenih zidov. Uradniki so posvarili prebivalstvo, naj ne hodi v hiše brez posebnih varnostnih odredb.
Ceste so blokirane s porušenimi zidovi in dvignjenim tlakom, kar je še povečalo težkoče komunikacije s predmestji, ki so tudi trpela.
Ljudje, ki so se nahajali na krovi, parnikov v pristanišču, so izjavili, da so imeli pri prvem sunku obučtek kot da je nasedla njih uadja na skalo. Pohiteli so na
stom ter izvižgalo vladno stranko. Manifestacija se je vršila brez vmešavanja stražnikov, dokler ni so vlada in njeni pristaši zapustili zbornice.
Predloga socijalistov je temeljila na obdolžitvi, da je vlada neustavno nastopila, ko je posodila junija meseca devet milijonov dolarjev avstrijsko-nemškim hranilnicam.
Socijalisti so trdili, da bi morala vlada vprašati parlament za svet, predno je izročila eno desetino javnih dohodkov bankam, ki so v tesnem stiku z vladno stranko.
Kancler Raraek se je* branil z izjavo, da je bila akcija nujno potrebna vsled alarmističnih poročil socialističnega lista Abend.
Prejšnji socijalistični kancler Karl Renner in bivši krščansko-socijalni kancler Seipel, sta bili vodilni postavi na obeh straneh debate. Ovacija, katere je bil deležen po svojem govoru, znači da se je najbrž zopet dvignil na političnem polju.
Borze po vsej Italiji so reagirale na objavo, kajti lira je hitro poskočila.
Državni bondi so se izdatno izboljšali. Finančni minister Volpi je predložil Mussoliniju poročila iz domače dežele in inozemstva, ki kažejo, da je bil ustvarjen izvrsten vtis v finančnem svetu vsled predlaganih drastičnih korakov, da se spravi liro zopet na noge.
Vrednost sedanje reakcije na borzi podcenjuje Tribuna, ki pravi, da je pričakovati takih gibanj v cenah, da pa niso tako važna kot je sklep vlade, da omeji cirkulacijo bankovcev ter poveča zlato rezervo.
Gionale d'Italia izjavlja, da je Italija prva, ki si je izbrala bolj pošteno izmed dveh poti, namreč počasno deflacijo denarne vrednosti ali poskus, da se doseže pariteto. Nemčija si je izbrala prvo pot, dočim je sprejela fašistovska vlada bolj težavno, a bolj pošteno.
Rusija pripravljena razpravljati o dolgovih.
Avijatik Bettis umrl.
WASHINGTON, D. C., 1. sept. Armadni avijatik poročnik Cyrus Bettis, ki se je ponesrečil pretekli teden v Pennsvlvanipji, je podlegel danes dobljenim poškodbam.
Governer Smith zbolel.
SYRACUSE, N. Y., 2. septembra. — Governer Smith se je danes zjutraj dobro počutil, kot je sporočil njegov tajnik, ki pa je dostavil, da mu ni še mogoče povedati, če bo governer mogel obiskati državno razstavo.
Governer je bil
MOSKVA, Rusija. 1. septembra. — Neki visok diplomatični uradnik sovjetske vlade je izjavil včeraj, da le sovjetska vlada pripravljena pogajati se glede ameriških zahtev brez pridržkov.
Rekel je, da lahko njegova vlada prizna dolgove Kerenskega, ne da bi priznala dolgov carske vlade, ki vključujejo večino angleških in francoskih tirjatev.
Ameriške tirjatve se tičejo v glavnem Kerenskijevega režima.
Milica straži tvornico v Man vil le.
MANVILLE, R. L, 1. septembra. — Milične čete so dospele danes zjutraj semkaj pod povelj-malo časa po stvom majorja Rollinsa ter zavze-svojem prihodu semkaj prisiljen ie postojanke krog Manville-umakniti se v svoje sobe v hote- j Jenckes tvornice, da podpirajo
lu. Pred kratkim se je podvrgel ( državno policijo ter pomožne še-'vodov, katere kupuje Rusija se v New Yorku majhni operaciji, • rife, ki so bili že poprej na licu'daj v Uruguayu. Republika Ura koje posledice so se pojavile na ' mesta.	I guav-je že priznala sovjetsko Ru
vožnji v Syracuse.	' čete niso vprizorile nobenega sijo.
poskusa, da razkrope mase stav-karjev in njih prijateljev, ki so se nahajale na drugi strani mostu preko Blackstone reke
Včeraj zvečer je prišlo do pravcate bitke ko je 1808 stavk.irjev dotične tvornice napadlo kakih Štirideset državnih policistov in šerifov, da prodro preko mostu, ki veže Manville tvornico.
Nemiri so se pričeli v nedeljo, ko so pričeli stavkarji s kamenjem obmetavati tvornico.
Argentina namerava
priznati Rusijo.
WASHINGTON, D. C., 2. sept. Argentina se peča z vprašanjem priznanja sovjetske Rusije, kot s<-glasi v jnžno-ameriških diplomatskih krogih. Časnikarski komentarji v Buenos Aires zavzemajo ugodno stališče napram pogajanjem z Moskvo, ker ima Argentina izobilico kož in drugih proiz-
nega leta so gotovi listi napadali
Bogata berač i ca.
Vsled napadov fašistov na katoliške procesije v Man t o vi in ,
Maeerati je dal papež kancelirati! davčno	politiko prejšnjega fi-katoliški kongres za telesno vež- j nančnega ministra von Schlieve-
bo. ki bi se moral pričeti ta teden, na ki	izdatno povečal davčne
v Rimu. Vlada je izdala nato ofi-i , , ,,	XT
J dohodke	Nemčije
V zvezi z zaključenjem fiskal-tkrov ter videli* podirajočo se ka-
cijelno izjavo ter naročila gene-r an emu policijskemu inšpektorju,
aretirali naj uve^e preiskavo ter pozove k odgovornosti vse krivce.
V vladnem poročilu se glasi, da gre pri tem za posamezne slučaje
Dne 27. avgrusta so Matildo Ries, staro beračico radi nadlegovanja potnikov na neki postaji podzemeljske železnice.
^rri tif;m J>__PriS1? na <]an' da ni izgredov fašistovske mladine, da
pa nimajo ti izgredi nikakega r^s
Matilda revna, čeprav je nasto pala kot beračica. Ko so jo preiskali na policijski postaj'i na za-padni 100. cesti, so na&li v njeni raztrgani obleki zašitih bankov-
- .	K^avnu trn««
potom povišanja indirektnih davkov.
Grozna družinska tragedija.
nega značaja, ker ne kažejo odgovorni fašisti nikakih protikatoli-ških nagnenj.
SAN FRANCISCO, Cal., 1. septembra. — V napadu nenadne blaznosti je umorila tukaj Mrs. Ena Puller svoje štiri otroke ter izvršila nato samomor.
tedralo. Nato so veliki oblaki prahu zakrili mesto, iz katerega so čuli mornarji krike preplašenih ljudi.
LIZBONA, Portugalska, 2. septembra. — Osem ljudi je bilo u-bitih in dvesto poškdovanih vsled potresa na otoku Faval, — je sporočil včeraj portugalski governer Horta okraja. 400 hiš je bilo porušenih v vasi Fiamengas vsled seiyje kratkih sunkov.
SANTIAGO, Chile, 2. sept. — Močan potres so čutili včeraj ob eni popoldne v mestu Yallenar. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno.! Vallenar je bil leta 1922 središče potresa,	____
S e z nam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. ..	500 ....	$ 9.45		... 100 ....	. $ 4.30
Din. ..	.. 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. $ 8.40
Din. ..	. * 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $12.30
Din. ..	.. 5,000 ....	$ 92.00	Lir ...	... 500 ....	.. $20.00
Din. ..	.. 10,000 ....	$183.00	Lir ...	... 1000 ....	.. $39.00
Za pofiiljatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev aU pa Dvatlaoč Ur dovoljujemo poseben zneska primeren popust.
Nakazila pa brzojavnem sa ctrofike .
Izvršujemo ▼ najkrajšem
Posebni podatki.
Pristojbina sa Izplačila ameriMt«h dolar. Je? t Jufoslavijl in Italiji znaša kakor sledi :za $55. ali jnauji znesek 75 centov; od (25. naprej do $300. po S cente od vaakeca dolarja. Za vešjo svote po pl-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	mono: cobtlandt msi	New York, N.. Y„

i&skMti;



i
\
m
GLAS NARODA, 3. SEP. 1926
m*.

GLAS NARODA
(SLOVENS DAILY).
Dopisi.
Owned and Published by BLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sekmr, president.	Louis Benedik, treasurer.
Plao* at biBMM of the corporation and addressee of above offiecrs: 82 Corlkadt	Beroogfa of Manhattan, New York City, N. V.
"QLA8 NABODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za eelo leto velja Ust ea Ameriko
in Kanado_________.$6.00
Ea pol leta_______________$3.00
Za četrt leta_________________$1.50
Za New Fork ea eelo leto $7.00
Za pol leta___________$3.50
Za inozemstvo ea celo leto _$7.00
Za pol leta_______________$3.50
Subscription F early $6.00. Advertisement on Agreement.
**Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopiai bre« podpiea in osebnosti se ne pri občuje j o. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Ordor. Pri spremembi kraja naročnikov, proximo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ____najdemo naslovnika.
"O LAS N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2376'
IRVING BERLIN IN CERKVENA POROKA
V New Yorku je živel mlad ru.ski Žid, ki se je začel pečati z ameriško tfksbo. Ameriška glasba je z umetniškega stališča bolj lieprijetua ušesu kot sta napriiner liaša domača *4£idelfi" in "gnntara". Toda ameriško "glasbo" odobrava z malimi izjemami skoro v.sa mlada Amerika, in s tem je dosti rečeno.
Irving Berlin — tako se namreč zadnja leta piše zgo-rajomenjeni skladatelj, je začel komponirati plehke popevke ,ki so nainali osvojile srca in čustva skoro vse Ameriške javnosti — ki — mimogrede rečeno, nima, že vsaj v sedanjem času ne posebno velikega zmisla za glasbeno umetnost.
Na milijone iztisov njegovih skladb so prodali.
Njegove skladbe so že peli priznani pevci v Metro-politanski operi, lopov jih drumlja, ko se kokainiziran podaja na roparski pohod, njegovo skladbo žvižga šolar-ček na poti iz šole proti domu.
Kratkornalo, Irving Berlin je postal slaven.
.Vanj se je zaljubila hči predsednika newyorske telefonske in telegrafske konipanije. Njen oče — Irec in vsledtega navdušen katoličan. — ni hotel ničesar slišati o takem razmerju.
» Zaljubljenca sta pa posvoje in nakratko napravila. Pobegnila sta in se civilno poročila.
Kmalu bo tega leto dni.
Stari se je medtem nekoliko omehčal ter je baje namignil mladima zakoncema, da bi se pobotal ž njima, če bi se še enkrat poročila in sicer cerkveno — po katoliških obredih.	v
Irving Berlin noče o tem ničesar slišati. Te dni je v listih javno preklical, da so vse tozadevne govorice iz trte izvite in da se ne bodo nikdar uresničile.
Katoličani lahko zavidajo Žide za njihovo stanovitnost — ki pa navsezadnje dosti ne pomeni. Kajti če bi
bil Irving Berlin revež, bi si niti malo ne pomišljal storiti j blLl ^ nove. zn»mke v _ „
®	_ .	. „. * . , .	. poplavljencev in tudi revno plac-
vse da bi mu bilo dovoljeno le malo oslatati tastove mi-1 ui državni usi„žbenee bo moral iijone.	j dati nekaj odstotkov svoje borne
(Ta zadnji odstavek smo zato dostavili, da ga ne bo plače Trunk dostavljal v svojem 4'Pisanem Pol j m".
Podskrajnek pri Cerknici, Slovenija.
Ker sem bil namenjen v stari kraj, sem na prigovarjanje raznih prijateljev kupil vozovnico pri Frank Nakser State Hank. Nisem se kesal, da sem se vozil na francoski liniji in jo tem potom priporočam vsem. O vremenu o }>riliki vkrcanja in vožnje ne bom govoril. Posebno me je razveselila čistoča na parobrodu in dejstvo, da nismo imeli velikih skupnih kabin, kot jih imajo drnsre linije. V kabini nas je bilo dvoje, največ troje. Posebno livalirn raznovrstnost jedilnega lista in obilico hrane. Vina smo imeli tudi dovolj-110 mero; posebno nas j« razveselila vljudna postrežba parobrod-skih uslužbencev.
Havre! Brez zamude smo prispeli v imenovano luko. Noč smo prespali še na parobrodu ter naslednji dan odrinili proti Parizu Tu sem* se poslovil od mojih so potnikov ter krenil preko Italije v domovino. V času mojega tukaj šnjega bivanja, sem opazil, da mlada še v povoje oVita -Tujrosla-vija ubira krepko svojo pot k konsolidaciji. Neprijetno so me dirnile vesti, da ravnokar spreje majo v beograjskem parlamentu nettunske in beograjske konvencije, potom katerih je naša Dal macija skoro na milost in nemi lost predana Italiji v eksploata c-ijo.
Imamo pri nas sposobne držav-nie, a slabe diplomate! Bratje Hrvati so prešli iz svojega večletnega defetizma k pozitivnemu delu: in tako imamo že drugo vlado, v kateri so Hrvati-Radičevei. V vladi sami ni šefa IISS Stipe Radi-ča. ker moral je iti prisiljen od Radikalov na dalmatinsko rivije-ro se učit v politiki zlate navade — molčanja. •
Ne bom vam več opisoval političnega življenja pri nas. saj imate dobre liste, iz katerih vse raz-vidite.
Delavskih stavk in industrijskih kriz ni več odkar se je dinar stabiliziral. Lesni trgovci seveda tožijo, ker je dinar tako visok in lira nizka, ni pa tožba že znak izgube.
Pretekli mesec smo imeli pri nas velike povodnji. Donava, ki je bila preko G m nad normalo, je predrla na mnogih krajih nasipe ter poplavila najrodovitnejši, z žitom obsejani, del naše države. Škodo cenijo na preko 2 milijardi dinarjev.
Divjačino je v poplavljenih krajih voda popolnoma uničila in tudi človeških žrtev je bilo mnogo. Naša kraljevska dvojica in ministri so ponovno obiskali te kraje. Vlada in Rdeči križ sta uvedla obširno akcijo za kritje škode. Do-
korist
Dvajset letnica Slov. Narod. Čitalnice t Cleveland«!, Ohio.
(Nadaljevanje.)
gusta v starosti 72 let.
Pogreba se je udeležila ogromna množica ljubljanskega prebivalstva, ki je hotelo s tem izkazati zadnjo čast svojemu vrlemu
someščanu.	-
Pred hišo žalosti so zapeli zdru-j Koncem istega leta se čita v zaženi ljubljanski pevski zbori pre-j Pesnikih, da se Čitalnica zanima t rešljivo "V i gred" nakar se je za-! za zidanje "Sokolskega doma", cel pomikati žalni sprevod po Na občnem zboru v mesecu decem-Sfarem in Mestnem trgu proti po- bru se dovoli iz čitalniške blagaj-kopaliseu. Na čelu sta korakala z j $25.00. Na -istem zborovanju i-zastavo Sokol Ljubljana in Sokol menuje Čitalnica Jos. Želeta in II. v kroju, za njim pa močna de-1 Iva« Laha častnim članom. Sled-putacija raznih ljubljanskih or- »J*	drugo leto v domovino
ganizcij, katerih član in podpor-j Čitalnica izgubi dobrega člana in nik je bil pokojnik.	I vestnega kolektorja.
Pogreba so se med rugimi od-j V čitalniški odbor za leto 1911 so ličnjaki udeležili vladni svetnik.! izvoljeni .sledeči: Predsednik J. mestni regentje, predsednik višje- Žele, podpredsednik Peter Pikš.
Peter Zgaga
JANKO X. ROGELJ
»a dež. sodišča, predsednik notarske zbornice, celokupni odbor in
gaj nik H. Bole. V tem letu se Čitalnica zopet seli. Prostore ji odda Slovenski Sokol na vogalu Glass Ave- in 61. ceste, kjer je o-stala do časa, da se je preselila v prostore starega poslopja S. N. D. ter od tam par let nazaj v novo poslopje, kjer bo ostala, dokler bo kaj življenja v nji. V dvajsetih letih se je preselila deserkrat, a konečno je vendar našla mir v narodovi hiši. — V zapisnikih tega leta se čita. da je Čitalnica meti prvimi, ki podpiše delnifce Slovenskega narodnega doma.
Za leto 1915 so izvoljeni: Pred. tajnik Adolf Petric, blagajnik J. A Peterlin, pod. Faletič, tajnik
Požun, računski tajnik A. Peter-
Št evil ni člani naprednega društva lin. nadzorni odbor: Pr. Hudover-7,a šentjakobski okraj. Šentjakob- nik, Fr. Strehovec in P. Kogoj.
Knjižničar ostane lvarol Rogelj, ki nosi prvenstvo tega urada pri Čitalnici.
Med letom se ne završi kaj posebnega, delo gre svojo pot. Na-ročijo okoli 35 novili knjig, priredijo petletnico, katera je bila o_ pisana pred kratkim v "Ameriški Domovini". Čitalničar Lah podari sliko Franceta Prešerna, katera visi v Čitalnici. Tudi preselijo se v Želetovo hišo na 61. cesti. Zapisniki kažejo, da so bili aktivni: Dr. Kern (011 je vse skozi nadvs.
ski oder člani slov. lovskega društva z predsednikom na čelu v lovskih krojih itd.
Sledila je dolga vrsta pokojnikovih znancev in prijateljev ter veliko število ljubljanskega žen-stva.
Pri kapeli na Friškovcu se je sprevod ustavil in pevci so mu zapeli žalostinko "Blagor mu". Zastavi sta se mu poklonili in odpeljali so ga k sv. Križu.
Pokojnik zapušča tri sinove 111 dve hčeri.
Bodi mu lahka slovenska zem- požrtvovalen član Čitalnice) Fr. Ijica! Ljubljanskemu občinstvu o- Lunka. Žiberna. M- Cvelbar in
stane v hvaležnem spominu.
Ivan Varoga.
JUGOSLAVIA 1REDENTA
FARRINGTON NI NE PRVI NE ZADNJI
Frank Farrington je bil dolgo let predsednik illi-noiskega okraja rudarske organizacije.
Bil je velik zagovornik delavskih pravic in odločen bojevnik za delavsko pravo.
Na leto je imel pet tisoč dolarjev plače.
Pred nedavnim je šel v Pariz in v Parizu je povedal nekemu časnikarskemu poročevalcu, da bo prevzel pri Peabody Coal Company službo, ki mu bo nesla petindvajset tisoč dolarjev na leto.
Pljunil je na svojo staro službo in obenem tudi 11a premogarje, katerim je baje očital, da imajo prevelike place.
Pet dolarjev na dan, da bi jim popolnoma zadostovalo.
Farrington ni niti prvi niti zadnji, ki je izdal delavsko stvar.
Tudi slovensko delavsko gibanje tu in v starem kraju pokazuge par primerov.
Omenimo naj samo Anton Kristana, ki se je tako drl ua delavskih shodih, da so gd včasih celo na Dufnaj slikali, dandanes je pa milijonar, predsednik velike banke Itd.
Tudi Etbin se je odpovedal delavski stvari, toda za
j. i
Jaz, ki sem se vživel v razmere in življenje v IT. S. A. komaj čakam kdaj pridem zopet nazaj.
j več drugih, ki so bili že omenjeni. ! Za leto 1912 je izvoljen sledeči odbor: Pred. Peter Pikš, podpred. I Joltn Marn, tajnik Ig. Smuk, rač. tajnik Peterlin, blag. Požun. knjižničar K. Rogelj, pomožni knjižni-
__j čar Vitkor Vokač. Med letom pre-
Zelezničarji premeščeni v notra-j vzame blagajništvo M. Lukner za-
njost Italije	! radi nered 11 ost i prejšnega.
poročajo, da jim večinoma ne ka-j Za leto 1913 je izvoljen sledeči že, vzeti s seboj na nova službena odbor: Pred. J. Marn, podpred-mesta svoje družine. Odštevati sednik L. J. Pire, tajnika Smuk od plače na dve strani, je pa tudi in PeteTlin, blagajnik Bole- Taj-ležko. Vsak se boji dalje, kaj bo nik Smuk opusti svoje mesto, za_ z otroki. V Rimini in ze drugje je plsnik vodi Ivarol Lenče. To leto draginja večja kakor v Trstu.1 postane 'kritično za Čitalnico- Bla-Premeščenci so gospodarsko uni-'gajna je prazna, članstvo se je ceni z družinami vred. Ljudje so znatno znižalo, vlada delavska uljudni in nikdo se ne spodtika kriza. Na dan 21. avgusta je skli-ob slovenske železničarje.	! can prvi izredni občni zbor, da
se reši čitalnico iz teškega položa-
TJmor in samomor.	'ja.
V Raj bi ju se je zaljubil 3fi-let-j Zbor je bil dobro obiskan, pričelo
ni rudar E. Erlacli v 28-letno ženo V. Musaja. Mož je skladiščnik pri rudokopu. Musajeva žena ni hotela poslušati Erlaeha. ki jo je zasledoval in ji ponujal svojo ljubezen. Slednjič je prišel v odsotnosti moža v njeno stanovanje. Ona se je branila, ko jo je napadel. Pričela se je ljuta borba. Er-lacli je potegnil revolver in ustrelil. Žena je bila takoj mrtva. Potem je ustrelil še sebe in olježal mrtev.
Pred okrožnim sodiščem v Gorici
se je vršila razprava proti devetim obtožencem radi tatvine, goljufije itd. M. Lampe iz Črnega vrha, Ivan Mariard in -Tos. Thorn ažin iz Novega sveta in Jos.
Vsem znancem pošiljam tem po- Smrdel iz Prema so bili obdolženi
tem pozdrave!
Tonv Svet.
Ljubljana, Slovenija.
Mislil sem, da bom opisal razmere, katere sem videl in doživel na svojem obisku, šele ko se zopet povrnem v Ameriko, ali dolžnost nte veže, da moram takoj sporočiti slovenski amerikanski javnosti, da je neizprosna smrt pograbila in odvzela slovenskemu narodu enega najbolj delavnega podpornika v vsakem napredku, Jakoba Zalaznika, ustanovitelja in nekdanjega lastnika slovitega Zalaz-nikovega pekarskega in slaščičarskega podjetja in kavarne.
Njegovi izdelki so uživali in uživajo velik sloves tudi daleč izven Ljubljane. Pred leti je predal sedaj že zelo obširno podjetje svojemu sinu Jakobu Zalazniku in se umaknil v zaslužen pokoj. Zadnja leta je bolehal na sladkorni bolezni, ki se ji je dolgo in krepko upiral. Naposled pa se je združenemu navalu bolezni in starosti le posrečilo streti to idealno slovensko grčo. Podlegel je in zatis-nil za ve ino svoje oči dne 18. av-
vlomov. Lampe pa še sleparije. Iz trgovin Šraja in Gorilea so odnesli blaga za 15.000 lir. Marija Pivkova je odštela Lampetu 1800 lir. da spravi njenega sina v Ameriko. Lampe priznava, da je Piv-kovo osleparil, o tatvin pa ne ve nie.
Obsojeni so: M. Lampe na 4 le ta in 11 mesecev; I. Menard na 1 leto in 8 mesecev; Toraažin 11a 1 leto .in 9 mesecev; Ivan Lampe na 1 leto in 11 mesecev.
Železnica v postojnski jami.
Na mali železnici v postojnski jami bo vozilo odslej osem vlakov, vsak po 20 vozov za 240 o-seb. Železnica je dolpa 6 kilometrov in pol. Povodom reškega mednarodnega sejma se pričakuje mnogo tujcev.
ŽENITNA PONUDBA.
Samec srednje starosti se želim seznaniti s Slovenko ali Hrvatico od 30 do 40 let staro, ki ima nekaj prihranjenega. Jaz imam farmo, skupna vrednost okrog 10 tisoč dolarjev. Pošljite sliko na:
"Ženin", do Glas Naroda, 82 Oortfendt 8t., Hew York, N. Y.
se je razpravljati o tem in onem. Računski tajnik poda svoje poročilo: V blagajni je še $13.18. V tem je povedano vse. Čitalnica i-ma še 40 plačujočih članov, okoli deset jih hodi po knjige. Izraženo je mnenje, da se Čitalnica združi s Socijalističnim klubom. Nekateri ugovarjajo ter se sklicujejo na pravila, kjer je zabeleženo. da v slučaju razpada Čitalnice pripade njeno imetje Slovenskemu Sokolu.
Oglasijo se čitalničar j i, da se kaj enakega ne more jsgoditi, ker
A. Milavec, knjižničar Frank Jak-štč, blagajnik Ivan Čebular, računski tajnik M. Cvelbar. Delo pri Čitalnici gre svojo pot. posebnega ni nič. Čitalnica si nabavi novo o-maro. katero napravita brezplačno Jakob Čič in Anton Stanov-nik. Med čitalničarji najdemo Sledeče aktivne člane: Kalan, Linger, Kališ, Hočevar, Lunka, Pekol. Zamljen, Krhšovec, Pristov. Jo-sipina -Tereb. Tončka Likar (Ver-tačnik), Blaž Logar. Jankovič.
Za leto 1916 imamo sledeči odbor: Pred- A. Peterlin. podpred. Prank Lunka, tajnik Vatro Oril. knjižničar Frank Krašovec. blagajnik Čebular. V nadzorni odbor ste izvoljeni: *Mary Kunstelj in Tončka Likar. V fem letu je obhajala Čitalnica desetletnico v Grdinovi dvorani.
Predno preidem k opisovanju drugega desetletja, bi se rad o- j pravičil le toliko, da je mogoče, da sem spustil ime tega ali onega, ki je bil tudi delaven in priden pri Čitalnici- Zapisniki ne govorijo dovolj jasno, če pa pogledamo na imenik, ki visi v Čitalnici pa vidimo sledeče: St. 3 ima Jože Kalan, št. 6 — Frank Černe, št. 9 Frank Belaj, št. 03 Primož Kogoj, št. 71 Ivanka Kromar. št- 78 Karol Rogelj, št. IGO Dr. F. P. Kern, št. 199 -losi]) Zele, potem so: Frank Lunka. John Gornik, Ferd. Belaj. in tako naprej. Iz tega imenika se spozna, kdo je držal do danes ter redno plačeval mesečni no. Potem imamo zopet druge dobre in vrle člane, ki so začasno prene-in vrle člani toda so zopet pristopili. Ivan Avsec, ustanovni član, isto John Špeliek, oba .sta danes še člana čitalnice. Treba mi je omeniti Zofko Birkovo, ki je bila aktivna in navdušena čitalni-čarka, dokler je bila med nami ter
Hindenburg preživlja počitnice v bavarskih Alpah.
Za zabavo strelja divje koze in kozle.
Vsi visoki dostojanstveniki jih streljajo.
Bo£ ve, če kaj pomisli, koliko nedolžnih jagnet je že moralo za-
stran njega preliti svojo kri. *
Oficijelna Amerika ni uičkaj naklonjena Japoncem.
Sedaj je pa dospel iz Japonske učenjak Takeo Tanaka ter ima po Zdru ženh državah predavanja. Poslušalcem pripoveduje, da raste na otokih Južnega morja rastlina po imenu "Ava", ki ima v sebi jako opojen sok.
S to svojo informacijo se naj-lbr/. hoče prikupiti Amerikancem, ker pozna njihovo odvratnost napram prohibicijski postavi.
Pa mu ne bo uspelo. Južno morje je daleč —- Californija je pa razmeroma blizu.
Tudi v Californiji raste nekak sadež, ki ima ista svojstva in iste lastnosti. -
V New Yorku je mosroče sedaj kupiti petindvajset funtov tega sadeža1 za en dolar petdeset centov.
Kik je deset procenten, posledice so pa stoprocentne.
*
V	New Yorku so aretirali staro beračico. Sedela je pri vhodu v subway in beračila zjutraj dve uri in zvečer dve uri.
V	obleki je imela všitih za dva tisoč dolarjev bankovcev. Ko so detektivi preiskali njeno stanovanje. so našli vsepolno vrečic, centov. nikljev, dajmov,- kvodrov in drugega srebrnega drobiža. Vsega skupaj je naberačila tekom nekaj let — petindvajset tisoč dolarjev.
Povprečnemu delavcu ni mogoče prištediti niti tretine te svote. *
Iz države New Jersey poročajo:
Neki farmer je kuhal v skednju žganje. Farmarjev osel se je pasel v bližini ceste. Mimo sta prišla dva suhaška agenta. Osel jo je ubral naravnost proti skednju, suhaška agenta, pa za njim V skednju sta našla farmerja pri kotlu in sta ga aretirala.
Tak je konec poročila.
Jaz bi še to pristavil: — Kaj takega je edinole osel zmožen. *
Ko sta dospela rojak in rojakinja do izložbe krasnih oblek, je rojakinji zmanjkalo sape, okleni-
postane isto sedaj, ko prihaja med la se ie iu * rekla: aaaaaa . .
na.*-. Mi vemo. kar je bilo že omenjeno, da je Dr. Kern zelo rad zahajal v Čitalnico ter je danes njen zvesti član. Rudolf Perdan, on je star čitalničar. Sodeloval je pri desetletnici, tako ga ne bo manjkalo pri dvajsetletnici. Koliko je
Sokol še nima svojega Doma. Šle-1 drugih, kakor prvi izmed čitalni-
dijo različni pogovori, nakar je sprejet sklep, da se skliče drugi izredni občni zbor in tam pa se določi definitivno, kaj bo usoda Čitalnice.
Drugi občni zbor se snide na dan 4. septembra 1913. Zapisnik zadnje seje se sprejme, nakar na željo brata Kalana povedano, da ima Čitalnica v blagajni $54.37. Nato se prične zopet debata, kaj se bo storilo. Čitalničar J. Kalan govori, da je sramotno za može, ki vedo kako velikega pomena je Čitalnica, da bi jo pustili, da propada. Navdušuje čital n i -čarje k vstrajnosti in resnemu delu, da ostane Čitalnica samostojna, taka, kakršna je bila od svojih začetkov. On pravi, da to ni krivda odbornikov, ampak nered je nastal v prejšnem letu, ki ni bila financa v redu, kot bi morala biti. Čitalničar Kališ govori. da ne vidi pravega izhoda ter svetuje, da naj se družijo s Slov. Sokolom. Sledijo še nadaljni razgovori, nakar stavi Peter Pikš predlog, da ostane Čitalnica še naprej samostojna. Predlog je bil sprejet z večino glasov, in tako je čitalnica še do danes ostala sama in samostojna, kar mora biti pač prava narodova čitalnica.
Za leto 1914. so izvoljeni: Predsednik Dr. Kern. podpredsednik Faletič, tajnik John Pollock, bla-
čarjev, urar Sotler, ki' je daroval prvo uro, da je bil izžrebana na veselici. Tako je mnogo drugih, ki so odšli iz naselbine ali na kak drug način prenehali biti čitalničarji- Dosti jih je bilo, kajti danes, v dvajsetih letih kaže zaporedna številka v imeniku že 1116, kar zna-či, -da je bilo omenjeno ^število članov upisanih k Čitalnici.
V odbor za 1. 1917 so odbrani: Pred. M. Lah, podpred. A. Milavec, tajnik Vatro Grill, blagajnik Čebular. knjižničarja Fr. Krašovec in Janko N. Rogelj, nadzorniki: Dr. Kern, H. Bole in J. Ambrož. Kolektor K. Rogelj. Med letom je izvoljen predsednikom Fr. Kovači« radi odstopa M. Laha. Vsled istega vzroka sta izvoljena v nadzorni odbor: Frank Drašler in J. Čič. Čitalnica ima v tem letu dve predavanji: AO amerikanizaciji govori J. Mihelič, o pomenu čitalnic pa I. Zorman. Čitalnica se zelo zanima za S. -N. Dom, stopi v stiko z Jugoslovanskim Odborom, toda občni zbor v decembru določi, da astane čitalnica nevtralna glede takratne vojne politike.
V sobotni številki našega lista ,bo priobčen zaključek opisa hvale, vrednega dela Slovenske Narodne Čitalnice^v Clevelandu.
I11 ko se je zopet zavedla, ga je ljubeznjivo vprašala.
—	No, katera obleka ti najbolj ugaja ?
—	No, — je odvrnil rojak. — tista, ki jo imaš na sebi
In rojakinja je po teh besedah zopet omedlela.
Te dni se je izvedelo, da je angleški kralj tetoviran na levi rami. V tetoviranega ima višnjevega zmaja.
Angležinje nočejo nič zaostajati za kraljevskim veličanstvom. Sedaj je v Angliji moda, da si da skoro vsaka Angležinja vtetovi-rati v ramo pisanega metuljčka.
Po mojem skromnem mnenju bi kralju bolj pristojal metuljček. Angležinjam pa zmaj.
Newyorško časopisje je danes objavilo z debelimi črkami naslednji naslov :
— Srbija ni zadovoljna z bolgarskim odgovorom.
Potemtakem je vse v redu; vse je normalno.
Če bi se naslov glasil: — Srbija je popolnoma zadovoljna z bolgarsko noto, — potem bi bilo nekaj wrong.
*
Pozor! Pozor!
Pristni dolenjski cviček!
Predlanski pridelek iz Gadove peci! Liter po 12 dinarjev!
Toči se pri
(sedaj pa easy, dragi rojak____)
toči se torej pri
"Novem svetu" v Ljubljani.

GLAS NARODA, 3. SEP. 1926
Spomin na Lilienthala.
Te dni je minilo trideset let, kar je legel v prezgodnji grob inženir Otto Lilienthal. Izdihnil je na posledicah usodnega padca z letalom, ki ga je sam skonstruiral. — Mož, ki ga sedaj občuduje ves »vet, j«? bU ne le iznajditelj in propagator modernih tehničnih in so-cijalnili idej, marveč preko povprečnega duha smelih idej in jeklene volje.
> Rodil se je dne 23. maja 1848., v Anklamu, študiral strojno gradnjo na berlinski obrtni akademiji in se je nato ndejstvoval v stroj nih tovar. ftchwartzkopf-Hoppe. ki so pozneje, posebno med svetovno vojno zaslovele po izdelavi torpedov za nemško mornarico. Kmalu pa mu je pričelo presedati sablonsko delo; pričel se je baviti z lastnimi idejami. Prvo, kar je začel izdelovati, so bile akordne sirene, ki jih je sprejela adinirali-teta in ki so bile upeljane v tedanji nemški zvezni mornarici. Tz skromnih početkov lastne delavnice se je razvil s časom malo obsežnejši obrat, v katerem so izdelovali predvsem parne kotle s ka«~a-Htiaii cevmi, tudi lastna Lilien-t ha lova iznajdba, in remenice i 7 litega železa. Vse te znajdbe pe ga niso zadovoljevale; njegov nemirni duh je stremel naprej, sani priznava v svojih zapiskih, da se čuti preveč svobodnega in vezanega, kar je bilo pri tedanjih razmerah v Nemčiji dokaj razumi ji vo.
Njegova nebrzdana svobodo Ijubnost si daje duška v tem, da se je ndejstvoval, razen v svojem poklicu, se 11a drug način. Pisal je romane, pesmi in politične manifeste, v katerih se med drugim zavzema tudi za lužiške Srbe in Poljake, delal je režijske predpise in risal seenerije za gledališča, dokaj figurin befHinskega odra je n jegovo delo, iznašel je celo novo vrste vrtilni oder, ki naj bi zavzemal manj prostora od tedaj projektiranih.
Za Ustno zabavo se je bavil z letalstvom, ki je bilo tedaj šele v povojih. Žrtvoval je svojemu velikemu smotru velik del svojega premoženja, časa in končno še življenje — hotel je zgraditi aparat, da hi uresničil tisočletne sar nje človeka, da bi letal po zraku kakor ptica. In kakor Ikarus V( pravljici, je strmoglavil tudi on.
Njegovi predhodniki od Mont-' golf i era sem so se posluževali izključno s plinom polnjenih balo-J nov. Najprvo je bilo polnilo vroč j zrak, pozneie vodik in svetilni' plin. Ti aparati so bili neokret-j ni in popolnoma prepuščeni vetru. ' Lilienthal je ubral novo pot —' hotel je letati v gotovo smeri — posnemaj i ptiča. Postopal je popolnoma sistematično. Za študij ptičjega leta je služila cela serija fotografskih posnetkov. Svoja o-pazovanja je objavil leta 1R89 v' Berlinu v knjigi "Der Vogelflug als Urundlage der Flicgekunst'\ V tej knjigi izvaja, da mora človek. ako hoče letati, oponašati na' eui strani gibanje ptičjih kril. —J menjati |>a mora tudi svoje težišče napram uporni ploakvi, da dobi pravi efekt zračnega pritiska. Istega leta je pričet s poizkusi, ki so pa izzvali zanimanje le pri strokovnjakih, pa še v teh krogih je bilo več pesimistov kakor pa pogumnih mož — to je izraz v dnevniku istega leta v maju. Proučeval je tedaj spuščanje letala brez motorne sile. torej tako. da delujeta le težnost in zračni upor kot stabilizirajoči sili. Tu si je stekel učenjak neminljivih zaslug. Bil je prvi, ki je imel uspeh. Dotedaj se še ni kretalo niti eno letalo svobodno po zraku kakor Lilientha-lovi modeli. Poizkusi Kressa na Dunaju in Langlevja v Ameriki so sicer pripomogli k natančnejšemu spoznanju zračnih tokov, letala pa so bila le zmaji, ki jih je držala vrv na zemlji.
Lilienthal pa ni ostal pri modelu. Konstruiral je iz lesa in platna enokrilnik, s katerim se je spu-ftčal is leiečega kraja v dolino. KmaJu se je pokazalo, da je naju**dn*jfe forma krila par^o-lična, kakor jo imajo nekatera rastlinska semena, ki jih nosi veter d»W naokoli. Slednji* je Vi-
talno ploskev — napravil je prvi dvokrilnik. Ž njim je dosegel po daljšem vežbanju i>olete do tristo metrov. Izkoriščal je pa tudi že sunke vetra, tako da ga moremo smatrati za predhodnika brezrao-tornega letala.
To pa ni njegova edina zasluga. Že takrat je spoznal, da je edino sredstvo za pogon letala eksplozijski motor. O načinu pogona je i-mel sicer od današnjih popolnoma različne nazore, propelerju se je odpovedal, ker tedanji stroji še niso dosegli zadosti velikega števila obratov. Helikopter, ki je za njegove dobe začel baš prodirati, je sicer upošteval, kot pogonski motor mu pa vijak ni usrajal. ker je bil preneroden. Njegovo letalo naj bi imelo premakljiva krila, ki bi i njimi veslalo po zraku kakor ptič.
Tem poizkusom pa je nepričakovana nesreča napravila konec. 8. avgusta 189« je padel smeli pi-jonir pri poizkusih drznega leta v Rhinovskih brdih. bolehal je teden dni. potem pa zatisnil oči za vedno.
Za /jim je žalovalo mnogo strokovnjakov, posebno brata Wright in Bleriot, ki so njegove ideje pozneje razpredli in jim pripomogli k triumfalni zmagi v gradnji letal. — Inženirja Lilienthala ni več, njegova deja pa živi in oživlja tisoče src s svojo vzvišeno parolo: — Solncu nasproti! —
Če ste se naveličaj
navadnih....
LLOYD GEOARGE IN P01N CARE
Lloyd George je objavil članek, v katerem odgovarja na vprašanje, če bo imel Poincare s svojo finančno politiko uspeh. Lloyd George v to zelo dvomi, ker po^ njegovem mnenju, je usodna zmota, če misli Poincare najprej d vi-j gniti vrednost franka in ga šele potem stabilizirati. Da bi se to Poineareju posrečilo. potem bi moral Poincare doseči troje: — 1. Vsi davki, novi in stari, bi morali biti tudi v resnici plačani; 2. frank ne bi smel več pasti, in 3. francoski davkoplačevalec bi moral zopet zaupati v frank. V parlamentu je Poincare nove davke sicer dosegel, toda davkoplačevalec, ki bo moral davke plačati, ne bo tako sodil kakor poslanci, ki se jih je polastila panika vsled silnega padanja franka. In nadalje. f'e frank pridobi na vrednosti, potem bo narastla brezposelnost in davke bo vedno težje plačevati. Potrebna bodo posojila iz tujine, ta pa so le mogoča, če bo Francija vse svoje obveznosti poravnala. O tem pa noče Poincare nič slišati in zlasti ne o wasliingtonskem dogovoru. Toda v zadnjem času se je Poincare na intervencijo belgijskega strokovnjaka premislil in ne govori več, da si mora Francija sama pomagati. S tem da se približuje Poincare zopet načelom Caillauxa, ki je hotel, da bo sanacija franka neodvisna od čustev in se naslanjala samo na dejstva. — Pozitivnega odgovora torej Llovd George ne podaja, vendar pa je značilna njegova izjava, da Poincare osvaja Caillauxov načrt. In zadnja poročila to v celoti potrjujejo, in tako se je uresničilo to. kar so napovedovali dobri poznavalci francoskih razmer, da je rešitev franka dejansko izšla od Caillauxa, kot rešitelj pa bo slavljen njegov nasprotnik Poincare. Za državniški format Poin-carejev je tudi to značilno.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja: kdor kaj kupuje: kdor kaj prodala: prav vsakdo priznava. da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
«> *"Gla« Naroda".
T) REISKTŠN.JA nagnjenosti.
bodisi napram prijatelju ali napram predmetu, je odvisna od tega, koliko blizu vam je oziroma koliko časa traja znanstvo.
Ponarejeni demant se sveti le nekaj časa, pravi demant se pa vedno blesketa.
Seznanite se s
Ko se vprvič dotaknete z ustnicami Helmar. se vam bodo takoj priljubile in dolgotrajna dmžab-uast bo zavedno zapečatila vaše prijateljstvo.
Kajti Helmar je cigareta resničnega 'značaja. In tak značaj se nikdar ne vkloni kakemu višjemu.


Zaščita prirode.
kruto ravnajo ž njimi. Šeinkav-cem nekateri suroveži še dandanašnji ztikajo z razbeljenim železom oči, da jih izpodbadajo k petju. Obsojal je takisto lov s sokolom. gonjo na konjih in vsako nepotrebno trpinčenje. Bergonier, profesor živinozdravniške visoke šole v francoski zapadni Afriki, se je potegnil za šimpauze, ki jih brezobzirni evropski prekupuhi love za prodajo, na poti pa tako slabo skrbe zanje, da jili polovi-ea pogine v klotkah. Morski svetilniki pokončajo mnojro ptic selivk, ki si razbijejo glave ob stolpih. Kaj naj bi se storilo, da ne hi padali z ladij oljnati ostanki, na katerih si na primer na angleških obalah 11« tisoče ptičev nalepi pcrotniee in jadno utone? Take in enake probleme jet.rcsal o-menjeni zbor. V Sloveniji je za-hranjeno trgati redke planinske cvetke, a kateri hribolazee se zmeni za prepoved?
Pred nekaj leti so človeka v arizu prijetno iznenadile železne tablice na katerih je stalo: — Bodite dobri živalim! — Slično presenečenje so povzročale po velikih bulvardili v hiše vdelane kotanje z vodo, ki so nosile vklesan izvesek: "Dog bar", pasja gostil-niea. Te dni pa so dobrotvori sklenili napraviti javna korita za žejne konje. Meseca junija 1923 se je vršil prvi mednarodni shod za varstvo narave.
Kaj naj se ščiti ? Favna, flora, lepe krajine, ki jim preti napre dujoča civilizacija. Po človeški neumnosti so izumrli: veliki tolš čak ali pingvin v Evropi, bizon a-li ameriški zober, ki ga danes skušajo rešiti, če je še čas, golob-selee itd.
Bizon, ki pa je upodabljal prazgodovinski človek v prvih svojih umetniških poskusih, je pokriva! vso Evropo. Na Francoskem je izginil menda okrog 11. stoletja, leta 1914 ga je bilo še dobiti v poljskih šnmali pri Bialowiczi. druga čreda se še klati po Kav-j Morski roparji na Donavi v Ro-kazu. Poljsko čredo so pokončali j	muniji.
Nemci med vojno, leta 1922 je o- Na prostranih močvirjih in o-stalo samo še 17 bizonov po zo- balah Donave med Galeom in oloških vrtih.	Brajlo v Romuniji so se pojavile
Na francoskih tleh je domala tolpe gusarjev, podobne onim. ki zaniknil medved, ki se potika edi- so pred desetletji strahovale on-no še po najgostejših pirenejskih
Kraljico izrednih cigaret
gozd* vih in tu pa tam po Alpah. Ljubiteljem slikovitosti je žal med o jed ca kosmatinca. Salva t meni, da bi ga kazalo ohraniti tako kakor risa. češ, da obe zveri vzbujata pažnjo pastirjev, ki tedaj bolj gledajo na to. da ovce ne objedajo drevja. te pa zverina zakolje kakega počasneža in slabiča, pomenja to selekcijo. Zategadelj je skupščina priporočila oba mesojedca blagohotnosti države.
Krajevna ali rečna imena — (Bievre) pričajo, kako je bil bober razširjen po Galiji, kjer se danes naziva castor. Najti ga je samo še semtertja ob bregovih Ko-dana v Camargui. Tod gnezdi tudi še nekaj rdečih gosi ali plame-njakov: flamingo spada med naj-redkejše ptice dolgokrake v Evropi.
Mednarodni kongres se je nadalje zavzel za naše "nižje brate", ki trdosrčneži dostikrat tako
dot no prebivalstvo. Središče' teh novih razbojnikov je predel Me-delštajna. Njihov poglavar se imenuje po svojem okrutnem predhodniku "Terent drugi".
Zadnje dni so napadli ti roparji več parobrodov ter prisilili potnike. da so jim izročili vse svoje dragocenosti. Vsak dan napadajo ribiče ter jim jemljejo ribe. Bili so tako drzni, da so napadli celo neki parnik v pristanišču v Brajli. Posadka je napad odbila. Pri napadu je bilo ranjenih na obeh straneh več oseb. "Dva dni nato so našli na ladji sledeče poročilo: "Vrnili se bomo in maščevali. Terent drugi, kralj močvirja". Oblasti so organizirale zasledovanje teh roparjev.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA
"GLAS NARODA*'. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
I
0 DEŽJU IN POPLAVAH
Pod tem naslovom poroča "Ju-tarnji List" sledeče:
Povodom zadnjih vremenskih nezgod kakor tudi povodom letošnjega deževnega leta sploh, je podal Jovan Cvijič, predsednik beograjske akademije znanosti in znani srbski geograf in etnolog, o teh pojavih svoje mnenje. On izjavlja, da deževna leta niso redka in nenavadna stvar. Znanost jih sifvnlja in opazuje že davno. V Evropi se perijode hladnih in deževnih poletij vedno ponavljajo. V znanosti so zabeležene take perijode vsakih 35 let, nakar sledi zopet doba suhih in vročih poletij. Najboljše se opažajo take perijode v Rusiji, kjer jih označujejo kot rodovitna, .odnosno — lačna leta. V perijodi hladnih let nastopa v Rusiji tudi preobilje živeža in obratno, v vročih perijo-dah pa nastopa glad. To se da v Rusiji kontrolirati od leta do leta po borznih cenah. Prav tako se dajo razločevati suhe in mokre perijode po nivoju Kaspijskega jezera. Tudi po gibanju ledenikov v Evropi se dajo določiti te 35-letne perijode z matematično natančnostjo. Mnogi trdijo, da so povzročile to pot vlažno leto soln-čne pege. Cvijie pa je izjavil, da je znanstveno ugotovljeno, da te solnčne pege uplivajo na gotove izpremembe na zemlji, toda dostavil je, da so opazili astronomi, da se te solnčne pege ne izpreminjajo z začetkom vsakega 35 leta. temveč z začetkom vsakega drugega leta. Te pege so močnejše in slabe jše. bolj in manj izrazite. V \ vlažni dobi deževnih poletij so te
j pege meglene in se njih konture ne vidijo, kakor v dobi suhih in vročih let. Ali da te pege vplivajo 11a naše klimatične razmere, je do-
POLJSKA SOVJETSKA REPUBLIKA
Schillerjev pravnuk obdolžen goljufije.
Nemški listi pišejo o senzacijo-nalni aferi znanega nemškega pisatelja Aleksandra Gleichen-Russ-wurnia, Schillerjevega pravnuka. 60-letni mož je prišel v denarne stiske. Da bi se rešil, je hotel na rafiniran način ogoljufati neko zavarovalno družbo. Na svojem gradu je zapečatil vpričo svojega vrtnarja paket, v katerem se je nahajala za izredno visoko svoto zavarovana ovratnica ter ga poslal po vrtnarju na pošto. Ko je prispel paket na svojo adreso, so našli v njem samo — mrtvo miš. Adresat je zadevo prijavil policiji. ki je našla ovratnico v pisateljevem stanovanju. Domneva se, da je napravil Glechen-Russwurm dva enaka paketa, zaprl v enega od njih živo miš ter ga poslal na pošto nadejaje se. da bo miš paket med transportom pregriznila in ušla. vsled česar se bo mislilo, da je bila ovratnica ukradena.
Glechen-Russwurma, ki so ga nedavno, ob priliki njegove 60-letnice po vsej Nemčiji slavili, so zaprli, po par dneh pa zopet izpustili, vendar pa je moral odložiti predsedniško mesto v društvu za zaščito nemških pisateljev.
Opatija
šteje vedno več gostov. Mnogo jih privabi tudi poset. reške izložbe. Pred kratkim je došlo v Opatijo nad 2100 oseb. Doslej je bilo letos v Opatiji nad 25,000 tujcev.
Poljski listi poročajo o energičnih pripravah sovjetske vlade za ustanovitev nove sovjetske republike na rusko - poljski meji. To republiko hočejo ustanoviti ruski komunisti s prisilnim naseljevanjem Poljakov na dotičnem ozemlju. Vse druge narodnosti hočejo šiloma izseliti iz tega kraja. Poljakov je zdaj v Rusiji okrog en milijon in dvesto tisoč. Večina Poljakov prebiva v Ukrajini, oso-bito v kijevski podolski in volin-ski guberniji. Največ Poljakov je v jugozapadnem delu podolske gubernije, kjer je bilo že pred vojno 200 katoliških cerkva in kapelic. In tu hoče sovjetska vlada ustanoviti avtonomno poljsko republiko, ki bi spadala administrativno pod sovjetsko Ukrajino. — Že zdaj je v podolski guberniji nad 90 poljskih kolonij in 100 so-vjetov. Sovjetska vlada namerava naseliti v pokrajini ob reki Zbruč vse Poljake z Ukrajine, druge narodnosti pa nasilno preseliti v ki-jevsko gubernijo.
Sovjetska akcija je seveda v prvi vrsti naperjena proti Poljski, ki jo je začel očividno po direktivah iz Moskve ves boljševiški tisk zopet ljuto napadati. Sovjeti hočeio z novo poljsko sovjetsko republiko zgraditi most, preko katerega naj bi se širil komunizem tudi v Poljski, obenem pa doseči, da bi se morali Poljaki v primeru rusko - poljske vojne najprej spopasti z lastnimi rojaki in uničevati njihovo imetje.
ROJAKI: —
Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni Izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti
JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET
s parnikom
"PARIS

KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1.
V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6, posteljami.
Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo.
Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago nas potniški oddelek.
FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek.
82 Cortlandt Street : : New York, H. Y.
\
GLAS NARODA, 3. SEP. 192«
AVSTRALEC
SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "GLAS NARODA" priredil O. P.
i
25	(Nadaljevali je.)
—	Veseli me, da kramljate tako Ijubeznjivo z menoj. To mi pomaga preko lastne negotovosti.
—	Ali, vi vendar niste negotov. Vas nastal* je gotov in odločen.
—	.Jaz s<« le delam tako, — se je šalil. — V resnici pa mi je tako negotov« ]>ri srcu kot šolarju, ki se ni naučil svoje lekcije.
Pri tem je pogledal Dagmar ter se veselil, da se je nasmehnila.,
Ravno v istem trenutku se je vrnila gospa Helena ter izročila Ralfu pooblastilo.
—	Ali je prav tako, gospod Jansen?
Premotril je pisanje ter se priklonil.
—	To zadostuje popolnoma, — je rekel ter utaknil pisanje v žep. *
Gospa Helena je pričela kramljati zelo Ijubeznjivo z Ralfom.
—	Kot sem čula, živi vaša gospa mati z vami na gradu, — je rekla v teku pogovora.
—	Da, tako je, milostijiva gospa.
—	Zelo bi me veselilo, «*e bi se mogla seznaniti tudi z vašo gospo materjo. Ko bodo izpolnjene žalostne dolžnosti, katere naui je naložila nenadna smrt mojega moža, potem si bomo dovolile obiskati vašo gospo mater. *
Ralf se je zopet ozrl v Dagmar, da izve. kako bo sprejela te besede svoje matere. Ona se mu je nasmehnila prijazno.
—	Da, zelo nas bo veselilo snoznati vašo gospo mater.
Njegove oči se veselo za blestele.
—	To hočem povedati svoji materi. Veselilo jo bo. Ne smete pa pozabiti, da je enostavna, priprosta ženica. Meni stoji visoko nad vsemi ljudmi in bilo bi mi rt« ravnost neznosno, — ah. — pri vas je kaj izključeno. Vi bi nikdar ne pustili moji materi čutiti, da je vzrasla v drugih krogih.
Z gorkim, ljubim pogledom, ki je Haifa zelo osrečil, mu je podala Dagmar roko.
—	Kako bi stal' pred vami. če bi storili kaj takega? Povsem odkrito me veseli seznaniti se z vašo gospo materjo. Tako ljubo in lepo ste govorili o njej.
—	Ker boljše poznam svojo mater kot druge ljudi. Poznam njeno veliko, plemenito srce. ter vem, da je spoštovanja vredna. Hotel bi pa tudi, da jo vi spoznate kot tako in da ste tudi njej nasproti glede zunanjih oblik prav tako popustjivi kot ste bili napram meni.
Smehljaje je zmajala Dagmar z glavo.
—	V resnici nam ni bilo treba nobene popustljivosti v občevanju z vami. Prav gotovo, — je potrdila gospa Helena Ijubeznjivo.
Gospa Helena si je mislila pri tem :
—	Ne bo sicer ravno prijetno občevati s to ženo mizarja, a v tem slučaju je treba dati koncesije. Tega gospoda Jansena potrebujemo zelo nujno in če bi prišel v poŠtev kot ženin ene mojih hčera, bijnorali itak vključiti v kupčijo njegovo mater.
Dagmar in Lota pa nista gojili takih misli. Zanimanje, katero je vzbudil Half v obeh. sta prenesli tudi na mater ter se dejanski veselili, da jo spoznajo.
Jasne oči Ralfa so blestele v odkritem veselju!
—	Potem me bo zelo veselilo, če hočete obiskati mojo mater. Povedal ji bom 111 tudi njo bo zelo veselilo.
v ~ Mislim, da bo to prihodnji teden mogoče za nas. Med tem časom pa se priporočamo gospej materi.
—	Ali poznate moj grad od poprej, milostljiva gospa? — je vprašal Ralf dvorljivo.
—	Gotovo, dosti smo občevali s prejšnjim lastnikom. Žalibog pa delimo sedaj usodo grofovske družine, ki je morala istotako izgubiti svoj grad. Precej zanemarjeno posestvo ste v čudovito kratkem času zopet po vzdigni i. Sicer ne razumem ničesar o tem, a moj umrli mož je govoril poln očudovanja o vaši podjetnosti in zmožnosti.
Ralf se je nasmehnil.
—	Uspeh je v glavnem posledica zmožnosti mojega upravitelja. I'ar praktičnih novosti sem seveda uvedel ter skrbel tudi za to da dobe Ha, kar potrebujejo, če hočejo kaj proizvesti. V nadaljnem ni bilo n.eesar potreba, da se spravi posestvo zopet na noge. Kdor
i. sejal, ne sme pričakovati žetve. To je cela skrivnost uspeha v poljedelstvu.
—	Vi ste očividno zelo skromen glede svojih lastnih uspehov, — je pripomnila Lota.
—	Govorim le resnico, gospodična moja. Prevelika ponižnost ne epada med moje čednosti. V stvareh, v katerih se Čutim zmožnim, ne sta vi jam svoje luči pod mernik. V takih slučajih vem. koliko sem vreden. V takih stvareh ne sme biti mož ponižen, ker ne pride drugače naprej. Skromen sem le, če moram biti in kjer je na mestu, vse ob svojem časi* in na pravem mestu.
Sestri sta zrli občudovalno v njegovo energično lice.
—	Cel mož, — si je mislila Dagmar. Lota pa si je rekla: — Vedno sem rekla, da ima več odločnosti v svojem malem prstu kot vsi drugi možje, katere poznam, v celi svoji osebi.
—	Imeli ste v Avstraliji farmo? — je vpršaala gospa Helena
—	Da, milostljiva gospa. Potem ko sem prebredel celi svet sem naložil svoj majhni kapital v Avstraliji v zemljišče, ker sem domneval, da bom napravil po mojih nazorih ugodno kupčijo. V svojem bistvu pa je bila kpčija zelo neugodna. Dobil sera sieer veliko ozemljo za majhen denar, a zemlja je bila nerodovitna. Več let sem se mučil do popolnega izčrpanja ter konečno spoznal, da je vse zaman. Ravno v uri, ko se me je hotel lotiti obup, vspričo moje nesreče, sem našel na svojem posestvu močno zlato žilo. Igraje mi je vsled tega pripadlo, česar nisem mogel doseči v dolgoletnih iskrenih naporih. Tako je pogosto v življenju. Slučaj prinese uspeh.
—	Kako zanimivo je vse to, gospod Jansen. Enkrat nam mora-'.e pripovedovati, kako ste našli svojo zlato žilo, — je rekla Lota razburjeno.
—	Moja sestra mi je rekla včeraj zvečer, da bi bila rada deček, da odide v široki svet ter najde kot vi zlato žilo, — je menila Dagmar smehljaje.
Pozabil je za trenutek na odgovor, tako radostno je zrl v mič-no lice, ki je bilo obrnjeno proti sestri. Lota je ujela ta pogled ter postala pozorna.
—	Moj Bog, Avstralec je zaljubljen v Dagmar, — si je mislila vsa presenečena. Tudi mati je ujela ta pogled ter bila zelo zado voljnf. Kal upanja je vzrasla v njej že v mlado drevo.
Prav gotovo lma piko na Dagmar, — si je mislila.
—	Ob priliki vam bom rad povetlal, kako sem našel svoje zlato, gospodična. Danes pa se moram priporočiti. Popoldne se odpeljem v mesto, da se posvetujem z gospodom Volkmanom. Upam, da vam bom jutri že lahko poročal o prvih uspehih. Oprostite, jutri se vrši pogreb gospoda Lepograjskega. Ne hotel bi motiti.
Gospa Helena je zopet napravila otožen obraz.
—	Prav nič nas ne motite, gospod Jausen. Oe imate le čas za nas, to je poglavitna stvar Za nas šteje sedaj vsaka ura ter se žalibog ne morem dosti ozirati na sboje čute. Činipreje izvemo za svoj položaj, tem boljše za nas.
Ralf se je dvignil.	/
(Dalje prihodnjič.)
Odkritje Miklošičevega spomenika.
Lepa zamisel Miklošičevih, v Ljubljani živečih rojakov iz Sio-venskik goric, postaviti svojemu velikemu domačinu v osrčju "Pr-lekije", prijaznem Ljutomeru, — kjer je preživljal svoja mladostna leta, dostojen spomenik, se je 8. avgusta uresničila. Žal pa je skrajno neugodno vreme preprečilo večjo udeležbo in oviralo slavje, ki naj bi se po nameri domačinov izvršilo posebno slovesno. Nevihta, ki je že v soboto ponoči divjala po vsem Spodnjem Štajerske 111. se je zlasti v nedeljo o-koli sedme ure zjutraj stopnjevala tako, da so potoki vode tekli po Ljutomeru. Silen naliv je povzročil mestoma pri Pavlovcih tudi poplavo železniške proge, da se je moral ob 7. uri 10 minut iz Ormoža odhajajoči vlak z nekaterimi udeležniki. med katerimi je bil tudi zastopnik jugoslovanske akademije v Zagrebu profesor Re-šetar. vrniti. Drugi dopoldanski vlak z maloštevilnimi udeležniki iz Ljubljane je mogel že nemoteno okrog poldne prispeti v Ljutomer, kjer jih je župan dr. Stojan prisrčno pozdravil.
Kmalu nato so se domača društva, zlasti požarna bramba in meščanska garda iz Verieja ob pokanju topičev in potrkavanju zvonov razvrstila okrog zastrtega s cvetlicami in gorečimi električnimi žarnicami krasno okrašenega spomenika pod župno cerkvijo, dočiin so se tuji gostje in govorniki zbrali pod šotorom, ki je bil postavljen radi slabega vremena. — Gimnazijski ravnatelj dr. Tomin-šek iz Maribora je kmalu po eni uri mesto obolelega predsednika profesorja Kovačiča imenom pri-pravljalnega odbora pozdravil navzoče, zlasti Miklošičeve sorodnike, in sicer vnukinjo Doro, hčer slavljenčevega sina Morica iz Dunaja, in nečakinjo iz Maribora, poudarjajoč, da je dala "Prlekija" slovenskemu narodu toliko zaslužnih mož, da bi moral stati spomenik na vsakem griču teh prijaznih goric. V markantnih besedah je orisal zbranemu domačemu ljudstvu pomen njihovega domačina. Nato je univ; profesor dr. Nachtigal v pol ure trajajočem govoru v lapidarnih, a izčrpnih potezah spremljal Miklošiča po njegovih življenskih potih in pokazal njegov pomen za slavisti-ko, za znanost in za naš narod. — Ko je na njegov poziv padla zavesa ter se je pokazal slavljenčev kip, so počili topiči in puške garde, zvonovi farne cerkve so zazvonili, belo oblečeni otroci so obsipavali spomenik s cvetkami, kar je nudilo prekrasen prizor. A tudi dež je uprav takrat neusmiljeno lil. Zato je mogel le trški župan dr. Stojan s kratkim nagovorom
ki je kazal na to, kako je dunajska "Slovenija" leta 1848 pod Miklošičevim predsedstvom in sodelovanjem sestavila program, ki je v mnogem oziru za Slovence še danes aktualen. Od ostalih govorov omenimo še onega velikega župana dr. Pirkmajerja, ki je sporočil pozdrave prosvetnega ministra. profesor Murka, Miklošičevega učenca, dr. Prijatelja imenom znanstvenega društva, dr. Slaviča za Leonovo družbo in bogoslovno akademijo, Govekarja i-menom občine ljubljanske, ki je med drugim tudi omenil, da tudi Ljubljana morda že letošnjo jesen dobi Miklošičev spomenik, ter gl. urednika zagrebške "Riječi" imenom Hrvatov.
Spomenik je v resnici umetniško delo. Na podstavku r mramor-ja stoji doprsni kip iz istega ma-terijala v nadnaravni velikosti. V svojih evlikih dimenzijah izraža že na zunaj gigantskega duha Miklošičevega. Kip je natančen posnetek onega, ki stoji v arkadah dunajske univerze in se odlikuje po svoji življenski podobnosti in u-metniški izvršitvi. Iz tega razloga je ziklesal kip stvaritelj dunajskega spomenika Scliaerpe, profesor na dunajski akademiji, po odlivu ki ga hrani še od leta 1894.
Spomenik bo za zmerom kras "Prlekije". pa tudi v čast njenih zavednih domačinov, in zlasti pripravljalnemu odboru.
LASTOVICE IZUMIRAJO
. !-..
Ze nekaj let pravijo prirodopi-
sci, da se krči število štorkelj, ki so dajale evropskim vasem v nižinah posebno slikovitost. Sedaj pa objavlja švicarska družba za zaščito živali, posebno ptičev, da ginevajo lastaviee v Srednnji Evropi z veliko naglico. Njih število se skrči vsako leto za petnajst odstotkov, in če pojde nekaj let tako naprej, bomo ostali prev kmalu brez lastavičjega zaroda.
Po sodbi Švicarjev uničuje lastaviee v prvi vrsti elektrika. — Ko se lastaviee vračajo s prezimo-vanja iz Afrike v Evropo, sedajo na električne žice, kjer počivajo. Večkrat se zgodi, da okupira žico cela jata, nakar nastane kratek stik, in tok elektrike ubija lastaviee v velikem številu. — Drugi vzrok ginevanja lastavic je posebno velik pajk, ki se prisesa pod lastavičjo perot ter izpija živali kri. Tako se zgodi, da lastavi-ca večkrat omaga sredi pota in pade mrtva na zemljo. Pa tudi v samem ptičjem rodu imajo lastaviee sovražnike. Vrabci, ki so se po vojni posebno razmnožili, imajo navado, da se naslanjajo v za-
prevzeti spomenik v varstvo obči- „v	.„
^	,	, , puscenih lastaviejih gnezdih, m
ne. Govori zastopnikov vseh dru-;,	,	.„. , , .
..	.	ker so trdovratnejsi od lastavic,
gib korporacij pa so morali izosta-
| ostanejo v njihovem gnezdu, od-
ti.
Le pagmar je ostala brez slutnje. .... Ko nežno je obrnil svoje oči od obraza Dap
mar ter'rekel Loti:
Banketa, ki se je vršil nato v stari pivovarni, so se udeležili med drugimi: veliki župan mariborski dr. Pirkmajer, zastopnik ljubljanskega velikega župana, vladni svetnik dr. Andrejka, — predsednik višjega sodišča dr. Babnik, profesor Murko iz Prage, profesor Hinterleehner s profesorjem Naehtigalom, Prijateljem, Slavičem, Oswaldom, Vebrom in Polcem, magistratni nadsvetnik Govekar kot zastopnik mesta Ljubljane, okrajni glavar dr. Hubad itd.
Pri banketu so se vrstili številni govori, od katerih zlasti omenjamo pomemben govor prorektorja ljubljanske univerze prof. Hin terleehnerja, ki je z žarkimi be sedami svaril pred politizacijo vsega našega kulturnega udejst-vovanja, in pa temperamentni govor prosvetnega šefa dr. Lončarja 1 * ' ' ^ * * * r " i
ganjajo pravega gospodarja in gospodinjo, dočim lastaviee izumirajo, ker nimajo več domovanja.	,
Končno je treba omeniti še enega važnega pokončevalea: Človeka. Italijani in Španci so znani kot kruti uničevalci lastavic. In ker se njihova lovska strast ne da izkoreniniti, se je resno bati, da nam bo baš po njihovi zaslugi lastavičji rod popolnoma izumrl.
ALI VESTE —
da se je pred kratkim vrnil v domovino dr. Jeglič, ki se je udeležil Evharističnega kongresa v Chicagu! Ali veste, da vsebujejo Helmars 100 odstotni čisti turški tobak ter vas bodo stalno zadovoljevale in razveseljevale, ne oziraje se, koliko jih po&adite.
DRUŽABNI ŠKANDAL V PARIZU
4. septembra:
France, Havre: Homeric. Cherbourg: Bremen.
7.	septembra:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
8.	septembra:
Mauretania, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
9.	septembra:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen: Westphalia. Cherbourg, Hamburg.
11. septembra:
PARIS. III. SKUPNI IZLET: —
Olympic, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ven lana. Branita.
15.	septembra:
Aquitanla, Cherbourg.
16.	septembre;
Albert BalUn. Cherbourg. burg.x
Ham-
Zadnje dni je vzbudila v Parizu splošno senzacijo vest, da je bila aretirana in odpeljana v zapor žena znamenitega ruskega generala Semeuova, vojaškega dostojanstvenika, "ki se je med svetovno vojno boril v armadi generala Brusilova ter je po revoluciji zapustil Rusijo ter se naselil v Parizu.
Mož in žena sta bila v tujini skoraj brez sredstev in sta se morala zadovoljiti s skromnimi dohodki. Življenje pa je z naraščajočo težo pritiskalo na oba. Slednjič se je žena seznanila z nekim švicarskim hotelirjem ter je stopila ž njim v bližje znanstvo. Hotelir je poznal revščino generalke, i posodil ji je večje vsote denarja' in v zameno zanje mu je ponudi-la Semeuova več dragocenih kožuhov. o katerih je lagala, da so njena last.
Hotelir se je nato informiral, odkod bi utegnila dobiti generalka njemu prodano blago, in je končno ugotovil, da so bili vsi predmeti pridobljeni na nepošten način ter potem njemu prodani. Hotelir je takoj pretrgal s svojim kavalirstvom, naznanil generalko policiji in še do včer j spoštovana dama mora živeti sedaj raztelesili in pokopali .slaboumni
Berlin. Cher~
Hamburg.
18. ssptsmbra:
Majestic. Cherbourg; bourg, Bremen.
21.	septembre: Resolute. Cherbourg.
22.	septembra:
Bercogaxia. Cherbourg; Arable Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen.
23.	septembra:
Thuringia. Cherbourg, Hamburg.
25. septembra: France. Havre.
28.	septembra: Muenchen, Bremen.
29.	septembra:
Mauret&nia. Cherbourg; Ceo. Washington. Cherbourg. Bremen.
30.	septembra:
Martha Washington. Trst; bus, Cherbourg, Bremen.
Colum-
samo Sest dni preko
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJI
PARIS 11. SEPTEMRA-2. OKTOBRA
FRANCE 25. sept. — 16. okt.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in teko&o vod« sa t, 4 ali 8 oseb. Francoska kuhinja in piJaCs.
19 STATE STREET	NEW YORK,
sHSMMssHSHiHBiflHflBi ALI LOKALNI AQENTJ*	-
ob ričetu v tesni celici.
TRAGEDIJA OBUPANEGA OČETA
V Berlinu je živel zadnja leta
sin pa leži v bolnišnici kratkem okreval.
in bo v
Jugoslovanski visokošolci v Franciji.
Xn univerzi v notranjosti Francije je študiralo letos 213 jug. di-
upokojeni bančni ravnatelj Gross,'mf? "Jhlli 14 medieinwv' mož 70 let. skupaj z dvema sino-j" farma^' 22 Prava. 3 prirodo-
e?.	• t -i	• slovje. lo književnost. 28 trgov-
voma. Starejši je bil poročen m'	, . ., ,	h
„„„ i	i	, -v. .-.r, isko vedo, 4 agrikulturo, 15 mdu-
popolnoma normalen, mlajši. 28- .. ,
i:A	v.	I strijsko kemijo. 8 elektrotehniko
leten, pa je kazal večkrat znake .	. __ ,
POZOR ROJAKI 1
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & B*sex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
slaboumnosti in je bil očetu velika1 skrb in briga. Svojci so ga morali j
imeti pod stalnim nadzorstvom, kajti večkrat se je pripetilo, da se je slaboumni 28-letnik izgubili j in ga je bilo treba iskati vsena-okrog.
Pred kratkim je sklenil stari mož, da napravi konec temu neprijetnemu življenju. Zadnje dni se je sin zopet "izgubil". Obtičal je v neki vrtni uti, kjer so ga našli šele po večdnevni odsotnosti. To je očeta tako užalostilo, da je sklenil urediti svoje stvari ter se posloviti skupno s svojim sinom od življenja. Napisal je pismo, v katerem je pojasnil namen svojega dejanja in je nato segel po samokresu, s katerim je ustrelil na slaboumneža. Krogla je ostala v njegovih prsih in povzročila samo lokalno krvavitev, in sin je o-stal živ.
Z naslednjo kroglo je starec postregel samemu sebi. Bil je namreč prepričan, da je sina pogodil do smrti in da je sedaj čas. da še sam sklene račune z življenjem. Pognal si je kroglo v glavo in se zgrudil mrtev na tla. Starega moža so prepeljali v mrtvašnico, ga
in 4 teologijo. Uspeh je zelo zadovoljiv. Le v Bordeauxu in Lvo-I nu je nekaj medicincev zaostalo v
študijah.
SLUŽBO DOBI
Slovenka srednje starosti, ki želi dober dom in zna kuhati, prati in pospravljati v privatni hiši. Pojasnite kaj ste voljni delati in kaj zahtevate na
"Zakonski par", c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 2,3,4)
NAZNANILO.
Našim naročnikom v držati Pennsylvaniji naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet naš znani zastopnik
Mr. .JOSEPH CERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino.
Upravništvo.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava *Glas Naroda*.
Grozdje? Grozdje! Grozdje!
To je že peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela.
WALTER PREDOVICH
naslednik BAKULICH PREDOVICH CO.
216 California Fruit Bldg., SACRAMENTO, CALIF.
Pozor rojaki!
V zalogi him mo
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
83 Oerttad« Str**	V«w York, II. T.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dali ajboljša pojasnila ln pri izročamo, najboljša pojasnila in priporočamo, nike.
Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washington a. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselnl-škega. komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbllžnji nastlnl-Škl urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega loraja.
Kdor Zeli dobiti sorodnike aH svojce Iz starega kraja, naj nam prej pfše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpusčenih v tem letu C70 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem stariše in otroke od IS. do 21. leta In pa za poljedelske delavce.
Ameriški džavljanl pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington.
Predno podvzamete kaki korak, pišite nam.
FRANK S A S S E R STATE BANK
82 CORTLANDT ST., NEW YORK

ROJAKI, NAROČAJTE SE NA '-GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB^ DRŽAVAH.	;


•'J*,

>-_Ti i'	" ~	V. j y