Naročninam Trstu znese:
Za c61o leto . \ gold. 20 8. Za pol leta . — „ 60 „ Za 3 mesece . — „ 30 „ (to velja tudi za tržaško okolico.)
Za druge kraje s pošto: Za celo leto . 1 gold. 00 b. Za pol leta . — „ 80 „ Za 3 mesece . — „ -M) „ ("majhni razloček med ti m in ^ned programom izvira iz neke . ^	pomote.)
ILIRSKI PRimORJAN
podučivcn, oiuikaven in kratkočascn list n slovensko ljudstvo.
Hvalo zasluži si vso, kdor združa koristno se sladkim (Hor.).
(fc^* Naročnina naj se uredništvu naprej plačeva, in to v gosp. Kozleijevi hiši „nella Drogheria Angeli in Piazza delle legna št. 1" v Trstu (Trieste). Tam se bodo tudi oddajale vse pisma. — Sicer ta list se lio tudi prodajal (vsak natis po 5 soldov) v tobakar-nicah nasproti Pošto, blizo „Chiozzu" in ,,al Pontc della Fabbra".
Leto 1866.
Pri sv. Ivanu v Vrdeli, 18 februarja.
Štev. 4.
Štev. 5 našega lista pride na 4 meseca
marca.
AVSTRIJA
*	Naš cesar in cesarica sta še na Ogrskem, tedaj že 21 dni, namreč od 29 januarja. Kdaj da se bota na Dunaj vrnila, se ne ve še. —
(Ogrska adresa.) V. „Kaj je adresa bo morda kdo vprašal. Ta beseda je vzeta iz francoskega, in pomenja po pravem dopis kakega zbora ali kake skupščine na vladarja (cesarja, kralja i. t. d.). Kadar namreč v državah, kjer je upeljana ustava (konštitucija), ravno kakor tudi zdaj v naši Avstriji, se ima začeti (odpreti) državen ali tudi kak drugi zbor, in potem ko je državni vladar ali njegov namestnik imel ob taki priložnosti v državnih zadevah kak govor iz pristola (trona) na zbor (skupščino), je od nekdaj navada, da ta zbor napravi in spodobno izroči vladarju na ta govor primeren dopis v podobi nekega odgovora, v kterem mu daje ob enem na znanje tudi svoje kake si bodi misli in želje v imenu tistih, ki so volili poslance v ta zbor.
Tudi sedanji ogrski zbor, o kterem smo že govorili pod štev. 2 tega lista, ravno kakor hrvaški v Zagrebu, napravlja zdaj tak odgovor (adreso) na cesarja, potem ko je tisti imel že svoj govor na ta zbor, kakor smo tudi že djali pod številom 1. Po tem, kar se že dozdaj vidi in sliši, se bodo neki v omenjenem odgovoru spet ravno tiste reči od cesarja tirjale, ktere so Ogri že tirjali leta 1861, ki so jim bile pa odre-čene, ker bi res vtegnile več škoditi, kakor koristiti naši Avstriji. Ogri bi se namreč po svojih tirjatvah skoraj ločili od te države. Upamo, da v kratkem bomo zvedeli, kaj da se je (po 17 letih, to je, od kar ta stvar visi ali se pretresuje) vendar enkrat napravilo v tej res tehtni zadevi, in da se bo pa naredilo vse prav in dobro — da bo tedaj red in mir v naši državi.
*	(Nekaj malega o Slavjanih sploh, in posebno o nas Slovencih.) — Kdo je pač nekda kaj pisal ali govoril o Slavjanih (po nekterih ^Slovanih")? Koliko let je, od kar je ta še zmirej razcepljeni in nesrečni narod med drugimi narodi kaj poznan? Ne veliko, čeravno je on bil že mnogo stoletij pred kri-stusovim rojstvom zelo razširjen po svetu, je imel svoje države (kraljestva i. t. d.), in je pa tako obilnega števila, da šteje okol — osemdeset miljonov duš, kterih,
kakor smo že drugod rekli, je v Avstriji skorej sedemnajst miljonov, ostanek pa v Rusiji, na Pruskem in v Turčiji. Učili smo se sicer bili pred nekimi leti zgodovine (povestnice) celega sveta v šolah; pa koliko se je takrat tam govorilo o Slavjanih ? Toliko, da smo jih morali po njej spoznati le za neko divje ali sirovo ljudstvo, pa za nič druzega! — Govoriti in pisati se je bilo o njih začelo, tako rekoč, še le pred kratkem, zlasti pa leta 1848, to je, takrat, kadar se je videlo, da tudi ta, do tada toliko zanemarjeni in zapuščeni narod, je počel se duševno gibati, namreč da si tudi on po svojih prvakih (učenih možeh) resno prizadeva, zagotovljati („zagvišatiu) si svoje pravice, ki mu gredo v narodnih zadevah, kakor drugim narodom, — tedaj napravljati si pot: 1. do oglajenja, olepšanja in zboljšanja svojega lastnega, po tujcih zelo pokvarjenega in pokaženega jezika; 2. do upeljanja tistega v šole in v urade ali pisarnice, in 3. do izobraženja, omikanja in olikanja samega sebe po izdavanju narodnih potrebnih knjig in listov, da ne zaostaja tudi v prihodnost, kakor je bil zaostajal v poprejšnjih časih, med tem ko so drugi narodi, postavimo, Italjani (Lahi), Nemci, Francozi, Angleži i. t. d. že zdavno visoko stopnjo dosegli, kar se tiče razvitja njihove narodnosti.
Ravno zavolj tega j rizadetja so se pa dozdaj mar-sikteri tih drugih narodov.... predrznili črniti in opravljati Slavjane, kriviti jih hudobnih misel in namenov, in jih imenovati „panslaviste", to je prenapet-ki — po njihovi domišljiji — bi radi vse druge
neze,
narode v slavjanskega spremenili, ali tako rekoč, požrli ! -
Kako lepo in spodobno da so se pa Slavjani od nekdaj obnašali, in kako da se še dan današnji, zlasti tudi v naši Avstriji, obnašajo v kakem si bodi oziru, to vtrgne pač popolnama dokazati takim gospodom zgodovina (historija). Po zgodovini vemo, da že od starih časov so bili Slavjani narod, (r/w//cki je rad in pridno delal, se je preživljal od živinoreje in poljo-delstva, je bil gostoljuben, to je, je rad druge zastonj in prijateljsko gostil, je ljubil mir, in se je le takrat vojskoval, kadar je bil prisiljen, braniti se sovražnikov, ki so mu mir motili ali mu nagajali. (Da so pa posebno tudi mirni, dobri in zvčsti Avstrijani, tega ne morejo tajiti še clo najhujši njihovi sovražniki).
Slavjani so od nekdaj čislali (to je, so radi imeli ali »štimali") svoj narodni jezik in svoje narodne navade in šege, svoje narodno pčtje in narodno slavo (to zadnje je pa podajelo nekterim priložnost, izpeljevati
ime Slavjani, namreč iz besede slava — east). Kar se tiče njihove vere, so bili Slavjani do upeljanja kristjan-stva tudi v kraje, kjer so oni bivali, liajdje ali pagani. Spoštovali in čestili so tudi take nevidljive bitja (stvari), ktere so imele po njihovi domišljiji pod svojo oblastjo marsiktere naravne (natorne) prikazni. Tako, postavimo, so spoštovali za boga nekega Peruna kot gromov-nika; belega in črnega (to je, dobrega in hudega) boga; Lado kot boginjo ljubezni in ženitnine; Marcano kot boginjo smrti; tako tudi neke Rozalke, Vile (bele žene) i, t. d. Mrliče so sožigali (požgali), ne tedaj po-kopovali, kakor je zdaj navada. Njihovi duhovniki so bili posestniki znanstva in pa varili (čuvarji) skrivnosti in vere slavjanskega naroda. Kristjanstvo seje bilo do njih razširjalo iz Carigrada (Konštantinopelna) po Cirilu in Metodu, namreč v severnih krajih; in pa iz Kima ali prav za prav iz Ogleja (Akvileje) po krajih, kjer so zdaj Slovenci, in to zlasti po Sv. Mohorju in Fortunatu.
Kakor smo že djali, bivajo zdaj Slavjani v Rusiji, na Pruskem, v Avstriji in v Turčiji, in se pa razdelijo v lluse, Poljake, Rusine, Cehe, Moravče, Slo vake v severnih krajih, v Srbe ali Srbo-Ilirce (Hrvate, Srbe, Dalniatince, Črnogorce, Istrijane), in pa v Slovence na jugu. Ti zadnji, kterih število znese sko-rej en miljon in štiristo tisoč (»tavzent"), prebivajo razcepljeni, in največidel v dotiku al zmešani z drugimi narodi v 7 deželah, namreč na Krajnskem, na Ko roškem, na Štajarskem, na Benečanskem, na Ogrskem, na Hrvaškem in na ilirskem Primorju. Slovenci smo bili nekdaj brez knjižestva (ali po latinskem tako imenovane literature'), to je, brez knjig za naše ljudstvo ("stran momnih) in pa brez listov ki bi branili naše pravice, in pa nas podučevali v marsikterih zadevah. Zdaj, hvala Bogu! imamo eno in drugo od nekaj let sein. Kar se tiče posebno knjig, razprostiralo se jih je prav lepih in podučivnih že veliko med naše ljudstvo zlasti po „Družtvu svetega Mohora" v Celovcu, ktero jih izdava že toliko let prav dober kup (vsak ud ne plača več na leto kakor le en goldinar, in pa dobi po dve, tre in včasi še več knjig vsako leto!). Listov pa, ki nas zagovarjejo, in podučevajo, je tudi še precej veliko. Nemških je zdaj tri, eden na Dunaju („Zu-kunft"), drugi v Celovcu („Drau-Post) in tretji v Lljub-ljani („ Triglav"); slovenskih pa, sedem, namreč „ Slo venski Glasnik", „Slovenski Prijatel" (zlasti za gosp. duhovnike) in »Slovenec" v Celovcu, „Novice", „Dani-ca", in Šolski Tovarš" v Ljubljani, in zdaj tudi tukaj v Trstu „Ilirski Piimorjau".
Kar zadeva izdavanje knjig za naše ljudstvo, opomnimo še tukaj, da se je nedavno, kakor je že znano, vstanovilo v Ljubljani neko družtvo pod imenom ^Slovenska Matica", ktčrega namen je tudi, dajati na svetlo primernih knjig za slovensko ljudstvo. — Po vsem tem se vidi, da tudi mi Slovenci zdaj še precej napredujemo, hvala Bogu ! Treba je pa, da si prizadevamo na vso moč za zmirej boljše podpiranje tistih, ki se trudijo za naše knjižestvo, — s tim, da si radi kupujemo knjig, in da si naročamo listov, ki nam jih oni dajejo na svetlo za naše berilo in za naše omikanje.
Tržaško-mestne in okolične zadeve,
(Deželni zbor.) — Slovenci tržaške okolice ! Al ste slišali, kako jo misli, in kako vam jo je tudi za-godil gospod poslanec Ilermet zastran rabe vašega narodnega jezika ? Potem ko je bil ta gospod s precej ojstrimi besedami djal, da nemški jezik ne sme imeti veljave tukaj v Trstu, kar se tiče njegove rabe v uradih ali pisarnicah, se je v seji 31 januarja izustil zastran vašega v poglavitnem tako-le: Tukajšnji Slavjani imajo le v svojih vaseh in pa v svojih opravilih vso pravico do svoje narodnosti (namreč do rabe svojega narodnega jezika). Dokler tedaj tržaška okolica nima poseben zbor ali posebno svetovavstvo zastran svojih lastnih zadev, med poslanci ki jih ona voli, in pa med poslanci, ki jih voli mesto, ne more biti nobenega razločka v čem si bodi (to je, kar se tiče rabe jezika v govorjenju ali v pisanju). Protivno bi tudi bilo pravici samovla8tnega mesta in pa nespodobno", pravi on nadalje, „ako bi mestna gosposka dajala oznanila v več jezicih, kadar tiste zadevajo mesto (!)". — Nekaj ena-cega je trdil ta gospod tudi v seji 7 februarja, pri-stavljaje opazko, da, čeravno je nekdaj tudi on nasve-toval vstanovitev slovenskih šol za tukajšnjo okolico (vendar žalibog, ne za vso!), on spozna pravico njenih prebivavcev do rabe njihovega narodnega jezika le za takrat, kadar imajo opravila med sabo, da se morajo pa podvreči postavam veljavnim za vse, kadar se oni kot namestovavci tukajšnje šrenje (opčine ali „koinii-na") pomenkajo o mestnih zadevah v deželnem zboru ali svetovavstvu."
Kaj tacega podpira pa gospod Hermet z besedami nekdanjega avstrijanskega vladarja, ki jih je bil izgovoril, kadar se je bil Trst (to je, mesto in njegova okolica, se ve) samovoljno podvrglo leta 138*2 Avstriji, in ki se tako-le glasijo : „Hočemo zvesto obdržati in obvarovati kakor poprej in do takrat, tako v prihodnje in za potomce (naslednike) vlado in gospodo-vanje po naredbak, njihovih promenah in navadah, od-daljaje vsak uzrok golfije in zvijače..." — S tim tedaj ! Pa kje se pač kaj govori o jeziku ? Če je pa avstrijanski vladar res mislil tudi o temu govoriti, kteri jezik je on neki po pravem menil ? Al morda samo italjanski ?
Koliko Italijanov je takrat bilo v Trstu ? S pomočjo kterih njegovih prebivavcev se je bil Trst se svojo okolico vred, kakor nam kaže povestnioa, toliko let in tako junaško vojskoval se svojimi sovražniki, in se jih pogumno branil? Morda le s pomočjo tadašnje majhne množice italjanske gospode ? Vprašujemo nadalje gospoda llermeta, zakaj da tako čudno in nedosledno brani povelje gospoda Ministra Belcredija, na kterega besede se on naslanja zastran ravnopravnosti jezikov ? Saj poglavitna deželna 'jezika sta tukaj italjanski in slovenski, in vendar gosp. Ilermet vam od-rekuje clo postavno veljavo vašega jezika! — Popra-šujemo še, al gosp. Ilermet ne ve, da ravno tudi za-volj neznanja italjanskega jezika niso dozdaj poslanci tukajšnje okolice vedeli tako krepko, kakor bi se spodobilo, zagovarjati pravice omenjene okolice ? Kje so se pač naučili visoke italjanščine ? Morda v svojih slovenskih šolali, ki jih je gosposka vstanovila?
ker prvič so že podvrženi postavi zadevajoči vojaško službo, in drugič morajo služiti mestu kot narodna straža tržaške okolice, — ostati tedaj po tem na vekomaj — ščavi (schiavi). Izustil je pri tem svojo misel, da omenjena straža bi morala biti primerno plačana ali odškodovana za to zadnjo službo. Zivio naš Nabergoj! — Gosp Ilermet je popolnama pristopil tej misli. V tem sta obedva zmagala.
Iz Škcdne. I. S. N. — Kakor je že vsim dobro znano, naša okolica je v zvezi s tržaškim mestom. Mestna gos poska bi morala tedaj z nami okoličani tako ravnati, kakor ravna z meščani. Vidimo pa vendar, ža-libog ! neke prikazni, po kterih more leliko vsak sodili, da ona ne dela tako, kakor bi po naši pameti imeia delati. Vidimo namreč zdaj marsikterih prena-redb, ki nam prinašajo veliko škode. Tukaj hočem omeniti le eno samo stvar, ki nam res dela krivico in naravno tudi žalost. Mi kmetje smo od nekdaj imeli to dobro, da smo hodili se svojimi vozmi po tržaškem mestu, in pobirali v koše smeti in enake reči po ulicah, in jih peljali domu, da nam služijo za gnoj po naših njivah. Pa kdo jih pobira dan današnji? Al mo-rebit tudi mi ? — Zakaj nam se je odvzelo clo še to malo pravice ali dobrote ? Mestna gosposka! zakaj se zdaj z nami tako ravna? Al morda nismo več vredni te dobrote? V čem smo se neki pregrešili? Mestna gosposka! prevdari resno to stvar, in pa po nekdanji hvale vredni navadi pomagaj nam — svojim vedno zvestim okoličanom!
Ne vemo pa, in se nam tudi čudno zdi, zakaj da so pri vsem tem močali vaši poslanci? Al jim morda ni mar za vaš narodni jezik, ki vendar tudi vam mora veljati kot prava narodna svetinja in drag >tina, ravno kakor je Italjanom italjanski ?
V	seji 7 februarja je navlašnji odbor predlagal, naj se vstanovl postava, po kteri bi se imela zemlja na gorskih straneh ali na višinah tržaške okolice razdeliti v tri dele („tale"), namreč 1. v zemljo, ki bi jo obdelovali kmetje za-se (tedaj kot privatni ali zasebni posestniki); 2. v zemljo, kjer bi se po skrbi mestne gosposke napravili gojzdje, in 3. v zemljo za pašo. Po tem predlogu se je res tudi sklenilo, čeravno gosp. Zerjal, poslanec tržaške okolice je pri tem izustil svojo misel, da bi se poprej morale slišati želje omenjene okolice. Gosp. poslanec Nabergoj je bil že zdaj nekaj črhnil zavolj gojzdnih čuvarjev ali varhov, kar pa ni bilo še na pravem mestu, kakor mu je zavrnil gosp. Zupan Porenta. rekoč, da se bo tudi za to ob svojem času skrbelo.
V	ravno tisti seji (7 febr.) se je govorilo tudi o razširjenju tržaškega mesta čez njegove sedanje meje, ali čez tako imenovani „pomerio". Sklenilo se je po predlogu odbora z neko malo premembo to razširjenje. Po tem sklepu bi od okolice odpadlo 18,000 duš. Kako se bo pa po tem volilo, kakor misli vlada predlagati, 14 namesto 6 poslancev za okolico ? — Pač lepo se je ta stvar razvila! (Al bo pa tudi res potrje na, je še vprašanje). — Gosp. poslanec tržaške okolice, Primožič, je pri tem le opomnil, da po takem sklepu ostanejo okolici le višine ali gorske strani. Na zadnje je djal Dr. Platner, da se pozdeva po govorjenju poslancev tržaške okolice, ki so se le upirali temu sklepu, ko da bi tukaj bila po pravem dva deželna zbora ali dva svetovavstva. Poslanec Conti pa je pri tem opazil, da poslanci tržaške okolice bi morali dokazati to, kar tirjejo ali zanikajo (mi smo že ob pravem času svetovali, naj bi se naši poslanci pomenkovali s kakimi učenimi možmi, kaj da bi se imelo reči in tirjati v sejah — Ured-).
llermetov nasvet, naj se sliši mnenje mestnega svetovavstva (deželnega zbora) in pa trgovske zbornice zastran napravljenja ali prav za prav popravljenja tržaške ladjostaje (luke ali „porta"), ni bil vzet v prev-darek, je bil tedaj zavržen, ker po tem, kar je cesarski komisar opomnil o tej zadevi, je že napravljen načrt (»projekt«). — V zadnji seji 14 februarja (ker namreč za zdaj, kakor že vemo, je delovanje deželnega tukajšnjega zbora jenjalo 15 tega meseca) se je govorilo o gosp. Hermetovem predlogu zastran rabe jezika. Prešlo se je pa na dnevni red (namreč ta predlog se ni vzel v prevdarek, ni bil uslišan, tedaj — „dosti krika, malo vone!"). — Kar se tiče prenarejanja postave za deželni tukajšnji zbor, ta zadeva se je odložila, in se bo tedaj spet pretresovala drugi krat.
Predlagalo in tudi sklenilo se je v tej seji tudi priročno pismo (spomenopis, „memoriale") na cesarja zastran zaželjenega oproščenja ali rešitvi od sodaške (vojaške) službe za Trst in za njegovo okolico. Ob tej priložnosti je imel prav lep govor (škoda da ni bil v slovenskem jeziku !) naš poslanec gosp. Nabergoj. Djal je namreč, da okoličani morajo nositi dvojno breme,
* Kakor beremo v listu „Tempo", so najšli te dni blizo Fedrigovca nekega kmeta mrtvega, ki se neki imenuje Žerjal, je bil oženjen in oče treh otrok Uzrok tej smrti je bila po opazki omenjenega lista — pijanost ! Po tem bi spet imeli jasen dokaz, kak žalosten nasledek da ima nezmerno vživanje vina. Naj služi pač to nekterim .... za svarilen izgled!
* Zima nam je dozdaj, hvala Bogu! prav lepa; vreme je prijetno, tiho brez burje in prav spomladansko, tako da ljudje vtegnejo neprenehama z delom si kaj pridobiti in si po tem pomagati (Za pustne ali puste šeme po ulicah tukaj v Trstu vendar ni bilo vreme vgodno; ker je šel dež.) — Kaj da more pa še priti, to je — „v božjih rokah".
Iz Trsta. V letošnjem uradnem listu „Osserva-tore Triestino1- beremo pod štev. 24, da je naša mestna gosposka res kaj skrbna za poduk in za vežbanje mestne mladine v cerkvenem petju. Al ne bi pa morda bilo dobro, ako bi se tudi za Slovence tukajšnje okolice, ki so pod omenjeno gosposko, kakor meščani, kaj tacega napravilo ? Saj tudi oni pojejo radi, in so prav pripravni za to. Pojejo pa vendar n. pr. pri sv. Antonu v Trstu ob nedeljah in ob praznikih tako, da se Bogu vsmili, in da se je sicer tudi nek tukajšeuj lašk list že zdavno s tim norčeval.
Kaj J® fctpi vaftnep?
* Vedno se kaj sliši o poprašanjih (ali „interpe-lacijah") poslancev zastran ravnopravn osti slovenskega
jezika v šolah in v uradih. Zakaj bi se ne saj vendar enkrat za oselej odstranil uzrok („uržah") vednim pritožbam v tej toliko važni zadevi? Saj pač to ni tako težko, kakor se morda misli! — Zdi se pa sicer, da so si tudi Slovenci sami krivi, ako ne gre prav, kakor želijo, zlasti kar se tiče rabe njihovega jezika v uradih, ker prav malo se slovenski piše za tiste, kakor se vsakdan prepričamo.
* Meseca prosenca t. ). ste se spet dve Gitavnici z veliko in lepo slovesnostjo odprle, namreč ena v Sevnici na Štajarskem, druga v Kudolfovem (Novo-mestu) na Krajnskem. Po tem vidimo, da se Slovenci čedalje bolj svoje narodnosti zavedajo, in da jo imajo za pravo svetinjo, kakor gre. Nas veseli!
Iz Trsta. V. — Z velikim zadovoljstvom smo zvedeli po dopisu nekega naročnika iz železne Kaple na Koroškem, da se ima namen, osnovati tudi tam narodno Citavnico. To je lepo ! Le naprej 1 — Izustil je ob enem tisti gospod svojo željo, naj se tudi kaj piše o poduku, kako da bi se vtegnilo petje po sekiricah („notah") naprapiti v kratkem in dobro ? (Pisali bomo kmalo tudi o tej res tehtni zadevi. Ured.).
ZMES
Iz Ljubljane. — M — tov. Ti si ne vtegneš misliti, ljubi moj prijatel! kako da sem se začudil, vgledavši prvo in drugo štev. tvojega lista; kajti namesto ponižnega lističa v osinerki, ki bi zapopadal morda le kake malo zanimive novice iz tržaške okolice, in pa ostal enostransk, dobim v roke priličen list v lepi obliki, in pa, kar mu daje še več vrednosti, obsega tudi mnogovrstne spise, ki so res kaj pripravni za naše radovedno ljudstvo. Kaj tacega marsikdo ni od tebe pričakoval. Ta list si more pač prikupiti vsakemu rodoljubu, zlasti pa prostemu slovenskemu ljudstvu. Druzega ni želeti, kakor da bi nas začel skoraj vsaj enkrat na teden obiskati. (Za zdaj naj le ostane tako! Ured.)
* (Opomin!). — Oujte, kaj nam pripoveduje celovški list ^Slovenec" pod štev. 8 ! Nek kmet v Ti-mencah na Koroškem je bil nedavno sklenil sam kravo vbiti. Prosil je pa soseda, naj mu pri tem pomaga. Odločenega dne se spravita zgodaj na delo. Kmet vzame težko mesarico (sekiro), sosed pa prime kravo za roge, in jo drži, kakor je to po kmetih navada, ker nimajo take priprave, kakor mesarji. Kmet zdaj sekiro povzdigne, krava pa, to videvši, se vmakue nanagloma z glavo tako, da je sosed svojo (namesto une) tje nastavil, in pa po tem hipoma f o čelu dobil, da je ostal koj — mrtel. Kje pač nesreča človeka išče in pa najde!
Iz Trsta. Kako počasi da prihaja sem po železnici blago, postavimo, iz Krajrfskega, nam kuže precej jasno tudi to, da pred nekimi tedni en trgovec na Krajnsketn je svoje blago, ki ga je bil namenil tukaj prodati, izročil postaji železnice, in se pa peljal naprej
v Trst. Tukaj je moral pa čakati deset dni, da mu blago pride. To je res žalostno in pa napčno! Al ne bo kmalo konca temu ?
Iz Trsta. V. — (Tonello, preganjavec jadranskega morja!). Pač vbogo jadransko morje ! „Pa iz nesreče sreča iznosi" pravi dubrovaški pevec Gundulič (nesreča nosi po navadi srečo). Naj le trpi jadransko morje, da le iz tega za človeštvo kaj dobrega izvira. — No, kaj pa je? — Po sklepu gospoda Tonella so zraven njegove sadanje veličanske ladjodel-nice („škvera") pri sv. Andreju blizo Sčedne začeli delati na vso moč, da se zasuje velik kos jadranskega morja, in po tem razprostira omenjena ladjodelnica. Tako preganja gosp. Tonello imenovano morje že drug krat; pa naj ga le! (O tem bomo ob svojim času še nekaj pisali.) — Slava našemu vrlemu Tonellu, ki prehranja toliko potrebnih ljudi v Trstu z delom, ki ga jim daje.
*	Meseca grudna 1865 je bilo v tržaški srenjski ali občinski siromašnici („instituto dei poveri") nastanjenih 676 ljudi. Vbogih družin zunaj nje, kterim se je podelevalo mesečne pomoči v denarjih (1662 gold. 50 soldov), je bilo 1307; tistih pa, ki so prejemali vsakdanje kosilo f„župo" ali „manieštro") tudi zunaj, je bilo 689. Darovi, ki so ji prišli od dobrotnikov v zgori omenjenem mesecu, znesejo 3665 goldinarjev.
*	Al bo neki kmalo prišel na svitlo gosp. Janeži-čevi novi nemško-slovenski besedar ? Z nepotrpežlji-vostjo gajčakamo, ker pa tudi vemo, da bo lepo in prav redno napravljen, — da bo namreč bolji, nego vsi tisti, ki jih zdaj imamo.
Opazka. Mislimo, da se nikakor ne motimo, ako trdimo, da po tem, kakor si bodo naši kmetje naro-čavali ta list, se bo tudi vtegnilo najbolj soditi, ali se s tukajšnjimi narodnimi šolami res dosega namen, ki ga je imela mestna gosposka, kadar jih je postavila (čeravno, žalibog! dozdaj ne še povsod, kakor jih je treba, kar se je sicer omenilo že pod prvim številom tega listaj. Po ti naročbi, ki je bila sicer dozdaj še precej obilna v Vrdeli, v Rojanu, v Barkoli in v Sčed-ni, se bo namreč videlo, ali se mladina v šolah res po tem namenu uči. Zdi se, da dozdaj vsi tisti tukajšnje okolice, ki umejo brati, so si naročili naš list, ki ga neki prav radi berejo, imaje ga za razumljivega, dobrega in koristnega. On pa sicer ne tirja velikega stroška — le deset soldov na mesec ali pet soldov za vzak natis posebe, tako da si ga lehko vsak drži, ki le kaj bere, čerravno — žalibog! poznamo marsiktere zadosti premožne, clo tako imenovane vrle in vnete Slovence (pa še — in kdo bi verjel ? — tudi čitavnice /), ki jih ni sram, ognivati se še tega majhnega stroška, in po tem pa naravno tudi podpiranja naših narodnih zadev. Pač lepa zložnost, lepo, goreče in iskreno domoljubje! — Kaj ne ?
V Trstu. Natis Avstrijanskega Lloyda
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik je IVAN PIANO pri sv. Ivanu t Vrdeli.