GEOGRAFSKI OBZORNIK 
V I N O G R A D N I Š T V O V Š M A R S K O -
V I R Š T A N J S K E M O K O L I Š U GLEDE 
N A KL IMATSKE IN 
MORFOMETR I JSKE PRVINE 
Bož idar Z ibret 
UDK: 911.2:634.8(497.4-111 
COBISS: 1.04 
IZVLEČEK 
Vinogradništvo v Smarsko-Virštanjskem okoli-
šu glede na podnebne in morfometrijske prvine 
Virštanj leži v Podravski vinorodni deželi. Spada med 
zelo primerna območja za pridelovanje kakovostnih 
vin in ima več kot 80 % prvovrstnih vinogradniških 
leg. Na razširjenost vinogradov vpliva relativna nad-
morska višina, saj so omejeni na termalni pas. Na 
razširjenost vinogradov vplivajo tudi minimalne tem-
perature in z njimi povezani negativni vremenski poja-
vi (pozeba, megla). V katastrski občini Virštanj se je 
v obdobju 1824-1998 površina vinogradov moč-
no zmanjšala zaradi trtne uši in deagrarizacije. 
KLJUČNE BESEDE 
vinogradništvo, Virštanj, Smarsko-Virštanjski okoliš 
ABSTRACT 
Viniculture in the Šmarje-Virštanj area with 
respect to climatic and morphometric elements 
Virštanj lies in the vinicultural region ofPodravje. It ranks 
among very favourable areas for the production of qual-
ity wines and has over 80% of first<lass vineyard posi-
tions. The spread of vineyards is influenced by the relative 
altitude, since they are limited to the thermal belt. The 
spread of vineyards is also conditioned by minimum tem-
peratures and their related negative weather phenom-
ena (frost, fog). In the cadastral commune of Virštanj the 
total area of vineyards radically decreased in the peri-
od between 1824 and 1998 because of the wine fret-
ter and the abandoning of agrarian activities. 
KEY WORDS 
viniculture, Virštanj, Smarje-Virštanj area 
AVTOR: 
Božidar Zibret 
Naziv: prof, geografije in nemščine 
Naslov: Hrušovje 2, 3225 Planina pri Sevnici 
Telefon: +386 (0)3577 1781, 
+386 (0)41 830 957 
E-pošta: Božo.Zibret@guest.arnes.si 
V Sloveniji je vinogradništvo ena izmed glav-
nih kmetijskih panog. V primerjavi z drugimi 
je bilo zaradi posebnega načina obdelave ter 
ugodne cene grozdja in vina vedno v poseb-
nem položaju. Nek anketirani kmetovalec je 
menil, da je vinogradništvo kljub naravnim in 
družbenim težavam vedno našlo svoj izhod in 
bo v Sloveniji med redkimi kmetijskimi pano-
gami, ki bodo prebrodile težave ob vključevanju 
v Evropo. Vinogradništvo ima namreč tradici-
jo, ki je ne bodo spodkopali niti naravni niti 
družbeni problemi. 
V članku želimo predstaviti Smarsko-Vir-
štanjski vinorodni okoliš od I. 1 824 do danes. 
Zanimal nas je vpliv topoklimatskih elementov na 
razširjenost vinske trte v katastrski občini Virštanj 
in tudi v nekaterih bližnjih vinorodnih območ-
jih (Javorje, Babna Gora, Babna Reka in Zibi-
ka). Želeli smo raziskati zlasti naslednje vidike: 
• zvezo med tistimi morfometrijskimi prvinami, 
ki modificirajo podnebje (relativna višina, 
naklon, ekspozicija), in razširjenostjo vino-
gradov v Virštanju ter njegovi širši okolici; 
• zvezo med izbranimi podnebnimi prvinami 
in razširjenostjo vinogradov; 
• v katastrski občini Virštanj glede na kakovost 
leg analizirati spreminjanje površine vinogra-
dov med letoma 1824 in 1998. 
Za preučitev vpliva podnebja na razširjenost 
vinogradov je treba poznati naslednje prvine: 
• optimalne in mejne podnebne razmere za 
uspevanje vinske trte po posameznih fenofa-
zah (tako imenovane kardinalne vrednosti); 
• dejanske podnebne razmere; 
• tretja prvina, nujna za preučitev tega vpli-
va, je razširjenost vinske trte v pokrajini (7). 
V poglavju o podnebnih značilnostih Smar-
sko-Virštanjskega okoliša obravnavamo zveze 
med posameznimi podnebnimi prvinami in 
bioklimatskimi kazalci ter razširjenostjo vinogra-
dov. Glede na to, da je mreža meteoroloških 
postaj na obravnavanem območju redka, ana-
lize podnebnih parametrov glede na naklon in 
ekspozicijo niso možne. Podatki meteoroloških 
postaj veljajo le za območje njihove lokacije. 
Vendar se v razgibanem svetu z različno rabo 
tal in pestro hidrografsko mrežo te značilnosti 
spreminjajo že na kratke razdalje, zato je 
21 
GEOGRAFSKI OBZORNIK 
v ospredju analizo odnosov med podnebjem 
in relativno višino. Ker relativna višina pomemb-
no vpliva na razširjenost vinogradov, je prek 
nje posredno izražena tudi zveza med podneb-
jem in razširjenostjo vinogradov v Smarsko-Vir-
štarijskem okolišu. 
Pri izboru podnebnih prvin smo se oprli 
predvsem na njihovo pomembnost za uspeva-
nje vinske trte in seveda na obstoječe podatke. 
Glede na to, da so vse meteorološke postaje 
navadne ali glavne, z običajnimi podnebnimi 
prvinami ni bilo večjih težav. Podnebnih podat-
kov, ki jih merijo ali opazujejo le na agrome-
teoroloških postajah (insolacija, talne temperature, 
slana), v analizi nismo mogli upoštevati. 
V analizo smo vključili naslednje podneb-
ne parametre: 
• srednja mesečna temperatura zraka ob 7., 
14. in 21. uri; 
• srednja mesečna maksimalna in minimalna 
temperatura zraka; 
• število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C 
in z maksimalno temperaturo nad 30 °C; 
• srednja mesečna relativna vlaga ob 7., 
14. in 21. uri; 
• srednja mesečna oblačnost (v desetinah); 
• število jasnih dni (N < 2/10); 
• število oblačnih dni (N < 8/10); 
• mesečna višina padavin; 
• potencialna evapotranspiracija (po Thornth-
waitu); 
• število dni z meglo in meglo z vidnim nebom. 
Pri obdelavi digitalnega modela reliefa 
(DMR) smo za posamezna okna dobili rastre 
za višinske pasove reliefa, naklone in ekspo-
zicije. Nato smo s topografske karte v merilu 
1 : 25 .000 na prosojni papir prerisali vinogra-
de. Za vsako okno smo vinograde prekrili 
z DMR, in sicer s kartami višinskih pasov relie-
fa, naklonov in ekspozicij. Tako smo lahko za 
vsako izrezano okno ugotovili, na katerih nad-
morskih višinah, naklonih in ekspozicijah so 
vinogradi. Nato smo izračunali še relativne nad-
morske višine njihove razprostranjenosti. 
Za podrobnejšo analizo smo si izbrali kata-
strsko občino Virštanj. Zanimalo nas je tudi, kak-
šno je bilo stanje pred sto in več leti. Zato smo 
si pomagali s kartami zemljiškega katastra 
v merilu 1 : 2880 za leta 1824, 1941 in 1998. 
S pomočjo DMR-ja smo dobili odgovor, na kate-
rih nadmorskih višinah, naklonih in ekspozici-
jah so vinogradi in na katerih druga zemljišča. 
Morfometrijski elementi (in z njimi posred-
no povezane podnebne prvine) kažejo, da so 
vinogradi navezani na termalni pas, znotraj 
tega pa na njihovo razširjenost vplivajo tudi dru-
ge, nepodnebne prvine. V prvi vrsti na razšir-
jenost vinogradov vpliva nadmorska višina. 
V 20. stoletju so se vinogradi umaknili z dolin-
skega dna. Na razširjenost vinogradov vpliva-
jo tudi nakloni površja. Za strojno obdelavo so 
ugodni blažji nagibi, z vidika kakovosti grozd-
ja pa večji. Pomembno je, da sodobni kmetij-
ski stroji lahko obvladujejo do 45° nagnjena 
pobočja. Niž je temperature v južnem delu 
Podravske vinorodne dežele je potrebno nado-
mestiti s pridelavo na pobočjih z večjim naklo-
nom. V Virštanju je razmeroma skromen delež 
vinogradov na terasah. Sodobni trend v vino-
gradništvu je opuščanje terasiranih vinogradov 
in urejanje vinogradov v navpičnih vrstah. 
V Virštanju je kar okrog 8 0 % prvovrstnih 
(J, JV in JZ) vinogradniških leg, kar še dodatno 
izboljšuje razmere za uspešen pridelek. Zanimi-
vo je, da je več jugovzhodnih (30,6%) kakor 
jugozahodnih (12,5 %) leg, kar je posledica tek-
tonske usmerjenosti površja proti vzhodu. 
Vpliv podnebnih prvin na razširjenost vino-
gradov je bilo zaradi redke mreže meteorološ-
kih postaj težko ugotavljati. Dodatno smo 
vključili še relativno višino, ki neposredno vpli-
va na razširjenost vinogradov. Rezultati kažejo, 
da so za razširjenost vinogradov od meteoro-
loških prvin odločilni minimalne temperature ozi-
roma nekateri negativni meteorološki pojavi 
(pozeba, megla) (6). Slana se pojavlja na okrog 
300 do 350 m absolutne nadmorske višine in 
ne presega 100 m relativne višine. Kmetje, ki 
imajo vinograde nižje na pobočjih (od 20 do 
30 m relativne višine), vsako drugo ali tretje leto 
pesti spomladanska pozeba, tiste, ki imajo vino-
grade na več kot 200 m relativne višine, pa 
pozeba ne prizadene. 
Termalni pas pride do izraza zlasti v jutra-
njih urah ter v hladni polovici leta in zgodaj 
spomladi, ko so nizke temperature in v dolinah in 
22 
GEOGRAFSKI OBZORNIK 
kotlinah nastane jedro hladnega zraka. Z naraš-
čanjem relativne višine se kažejo največje stop-
nje povezanosti z minimalnimi temperaturami. 
Najhujša zimska pozeba je bila v letih 1953, 
1973/74 in 1984/85. V zimi 1984/85 je mrzel 
severni veter povzročil ogromno škodo pri naj-
višje ležečih vinogradih. V dolini je bila megla 
in je bilo zmanjšano radiacijsko ohlajevanje, 
zato so takrat vinogradi v nižjih legah ostali 
nepoškodovani. 
Primerjava vinorodnih območij (Virštanj, Sve-
ti Štefan, Babna Reka, Babna Gora, Tinsko, 
Javorje) je pokazala, da se vinogradi, ki se na 
določenem območju pojavljajo na višji nadmor-
ski višini, tam pojavljajo tudi na bolj nagnjenih 
pobočjih, zato ima to območje več prvovrstnih 
leg. Z naraščanjem nadmorske višine se tempe-
rature znižujejo. Nižje temperature lahko nado-
mesti kakovostnejša lega, kar je pokazala tudi 
primerjava različnih vinorodnih območij. 
Analiza spreminjanja površin vinogradov 
v katastrski občini Virštanj v letih 1 824, 1941 
in 1998 je pokazala, da se je površina med 
letoma 1824 in 1941 zmanjšala zaradi trtne 
uši, med letoma 1941 in 1998 pa predvsem 
zaradi deagrarizacije. Rezultati ankete so 
pokazali, da bi bilo nazadovanje vinogradov 
po 2. svetovni vojni še večje, če se ne bi poja-
vil nov dejavnik - vikendaštvo. Vinogradi so se 
krčili povsod, še najbolj pa v nižjih nadmorskih 
višinah. V višjih legah (od 4 0 0 do 500 m) se 
je njihova površina celo nekoliko povečala. Gle-
de na naklon je opazno, da se je površina vino-
gradov na pobočjih z blažjim nagibom (do 20°) 
zaradi lažje strojne obdelave nekoliko poveča-
la, na večjih strminah pa se je močno zmanj-
šala. Glede na ekspozicijo nismo ugotovili nobe-
ne zakonitosti; površine vinogradov so se 
skrčile v vseh legah. 
Analiza meritev in izločiti razvoja fenofaz 
vinske trte je pokazala, da za začetek določe-
ne fenofaze ni odločilna le temperatura, ampak 
tudi starost in vrsta vinske trte. Pri starejšem vino-
gradu se določena fenofaza začne prej. 
Ugotovili smo, da podnebni dejavnik brez 
dvoma vpliva na razširjenost vinogradov, še zla-
sti na dejstvo, da so vinogradi skoraj brez izje-
me v termalnem pasu. Ob njem je potrebno 
upoštevati še druge naravnogeografske in druž-
benogeografske dejavnike. Slednji so marsikje 
celo odločilni. Zanimivo bi bilo narediti podrob-
no analizo še za druge katastrske občine v oko-
lici Virštanja in ugotoviti, zakaj so ponekod (na 
primer na območju Planine pri Sevnici) vinogra-
di popolnoma izginili. 
1. Belec, B. 1984: Vinogradništvo. Zbornik Med 
Bočem in Bohorjem. Delavska univerza. 
Rogaška Slatina. 
2. Doberšek, T. 1984: Vinogradništvo. Držav-
na založba Slovenije. Ljubljana. 
3. Temeljni topografski načrti 1 :25.000, listi 
Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Senovo, 
Kozje. Geodetska uprava Šmarje pri Jelšah. 
4. Temeljni topografski načrti 1:5000 in 1:2880 
za katastrsko občino Virštanj. Geodetska upra-
va Šmarje pri Jelšah. 
5. Zemljiški katastri za katastrsko občino Virštanj 
za leta 1824, 1941 in 1998. Geodetska upra-
va Šmarje pri Jelšah. 
6. Zrnec, C., Turk, M., 1983: Nevarnostpozebe 
in mraza. Naravne nesreče v Sloveniji. 
SAZU. Ljubljana. 
7. Ziberna, I. 1992: Vpliv klime na rabo tal 
v severovzhodni Sloveniji s posebnim ozirom 
na vinsko trto na izbranih primerih. Magistr-
ska naloga. Oddelek za geografijo, Filozof-
ska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.