Zato je soavtcr učbenika Prirodopis za t re t j i razred osnovnih šol (1949,1951) in avtor kn j ige "25 let deia za slovensko učno kn j igo" (1944). Nisem prepr ičan, da bi imel i zemljepisno č i - tanko Po tu j i h zeml j inah , po kateri še danes radi segamo, če se urejanja ne bi opr i je l p ro - fesor France Planina. Snov, k i je nedvomno zasnovana s proučevanjem geograf i je Sloveni je in Jugoslav i je , je izderi v knj igah Jugos lav i ja , za katero je prejel Levstikovo nagrado M l a d i n - ske kn j ige , ter "Naša domovina Jugoslavi ja" in "S loven i ja in njeni k r a j i " . V teh de l ih se od - ražajo od l ike jubi lantovega sloga: stvarnost in jasno iz ražan je . N i čuda, da so j i h prevaja l i v tuje jez ike in da je jub i lant z n j imi dož ive l n a j - več j i uspeh. Problematike, k i se je je jub i lan t lo teva l , v e č i - del še niso zavze l i profesionalni geografski ra - z i skova lc i . Še jo bodo moral i go j i t i d rug i , če bomo ho te l i , da bo geograf i ja ž ive ia v Sloven- c ih ( V . Bohinec je v G V 1925 še lahko napisai v naslovu "Razvoj geograf i je v S lovenc ih " . Da - nes bi b i l o treba podoben sestavek naslovi t i G e - ograf i ja na Slovenskem, ka j t i poleg ljudske ob - staja še taka, k i se go j i v ožjem krogu, v stro- kovni l i t e ra tu r i ) . Tako geograf i jo za širšo javnost pa so v polpreteklem in v sedanjem času z uspe- hom g o j i l i z last i uč i t e l j i geograf i je na srednjih šolah in ime Franceta Planine pomeni skupno z d r .V ,Boh incem in d r . R. Savnikom ter nekater imi drugimi kva l i te tn i v rh . Vendar je skušal jub i lant povzet i tudi nove tokove iz znanstvene geograf i - je , kar je pokazal z last i v razpravi Samotne va - si pod Ratitovcem (Loški razgledi X V I , 1969).To je sočen, s intet ičn i pr ikaz pisca, k i je geograf , zgodovinar , b io log in estet obenem. Francetu Planini žel imo še mnoga zdrava le ta , da bi njegova dela še nadal je bogat i la slovensko geogra f i jo . I . Gams Miiart Verk ŠESTDESETLCTNIK Lani oktobra je praznoval svoj ž iv l jen jsk i j u b i - le j znani mariborski kartograf M i l a n Ve rk , Noši geografski javnosr je osebno manj poznan,zato pa to l i ko bo l j po svojem kartografskem d e l u . N j e - gove zeml jev ide severovzhodne Sloveni je in na - črte mesta Maribora uporabl ja jo ne le šo le , tem- več vsi , k i imajo oprav i t i s tem geografskim prostorom. Pomen Verkovega kartografskega de - la je to l i ko v e č j i , ker je jub i lant na tem stro- kovnem področju oral led ino, njegove karte pa so nedvomno osnovne in skoraj edine samostojne kartografske upodobitve vzhodnoslovenske reg i je . Verk je s svojim ž iv l jen jsk im opusom tudi v mnogočem prerasel loka ln i štajerski okv i r , še po - sebej v svoj ih predvojnih stvar i tvah, in z n j im bistveno prispeval k razvoju slovenske kar togra- f i je, Rodil se je leta 1910 v Vidmu ob Ščavn ic i . Za kar tograf i jo ga je navdušil na mariborski k lasični g imnaz i j i p ro f . d r . Pavel Strrnšek, pok l i cn i ka r - tograf pa ¡e postal pod mentorstvom prof .Franja Baša. Kot ustanovitel j banovinskega arhiva v M a - riboru je "̂ aš v njem predvidel mesto kartografa in ga zaupal M i l anu Ve rku . Od loč i tev se je i z - kazala za ze lo uspešno, saj mladi kartograf ni risa! samo kart za muzejske potrebe, ampak se je poskušal tudi v i zde lav i ročnih zeml jev idov zo geografski pouk. V fern obdobju njegovega us tva r jan j i (od leta 1932 do leta 1940) so nasta- l i ročni zeml jev id i Pohorja (1933), Slovenskih go - r ic in Prekmurja (1934), Dravske banovine(1935), Jugoslavi je (1935), slovenskega ozemlja (1939) in Evrope (?939). Več ina j ih je dož ive la pona t i - se že pred vo jno . Novost je pomenila tudi tehn i - ka i zde lave ; re l ie f zeml jev idov Dravske banov i - ne in Jugoslavi je je b i l risan na l i tografski ka - men. Na hrbtni strani zeml jev idov Evrope in s lo- venskega ozemlja je v zadnj i i zda j i pr iobč i l prof . A l b sr t Žer jav ustrezno stat is t iko, ki so jo po- sebno u č i t e l j i toplo pozd rav i l i . Pred vojno sta izšla še cerkvenopo l i t i čn i zeml jev id Lavantinske škof i je (1937) in stenska karta administrat ivne u - redi tve Dravske banovine (1938). Tik pred vojno 51 je Verk pr iprav i l za tisk tur is t ični (smučarski) zeml jev id Pohorja in Koz jaka, k i pa ni več mo- gel i z i t i . Po vo jn i se je zaposl i l Verk v mestnem gradbei- nem uradu, v le t ih 1947-1967 pa je delal pr i gozdnem katastru gozdnega gospodarstva Mar ibor . N jegova osnovna naloga na tem delovnem mestu je b i la izdelava topografskih kart v meri lu 1 : 10.000 in 1 : 25 .000 za vso severovzhodno S loven i jo . Prav v tem času je Verkovo kar to - grafsko pr izadevanje našlo svoj izraz tudi v v r - sti množičnih kartografskih s tvar i tev, med ka te - r imi so najpomembnejši načrt i Maribora in šte- v i l n i zeml jev id i posameznih regi j severovzhodne S loven i je . Že leta 1948 je izšel prv i načrt mesta Maribora s seznamom u l i c , pozneje do - polnjen še v dveh i zda jah . Leta 1949 sta izšla zeml jev ida Pohorja in Slovenskih gor ic v meri lu 1 : 180.000, leta 1954 pa zeml jev id Pohorja v meri lu 1 : 200 .000 , Da so zadovo l jeva l i res nujne potrebe, pr iča jo ponat is i , k i so se nada- l j eva l i v le t ih 1959, 1964 in 1966, a že j ih je zmanjkalo na t rž išču, Verk je sodeloval tudi pr i raznih ed ic i jah tur is t ičn ih prospektov Pohor- ja , Koz jaka , Slovenskih goric in Pomurja. O d l i k e Verkov ih zeml jev idov so pregledanost, srečna roka pri odbiranju vsebine in sprotno dopolnjevanje inventar ja z novejšimi terenskimi podatk i . Te od l ike so ugotav l ja l i vsi ocen jeva l - c i njegovega de la . Posebej so hva l i l i av tor jevo kombinirano tehniko senčenja in p lastn ic , k i da - je re l ie fu ustrezne kontraste. Mnogim je uga ja - lo tudi označevanje nase l i j , k i niso predstav l je- na s k rog i , ampak z dejansko p o z i c i j o . Verk nedvomno ni b i l ed in i , k i se je zavedal naše kartografske revščine, b i l pa je med redk i - m i , k i so jo skušali po svoj ih močeh u b l a ž i t i . Plod njegovega neutrudnega snovanja so zem l j e - v i d i , s kakšnimi se ne more postavl jat i s leher- na slovenska reg i j a . In prav v tem je njegova ve l i ka zasluga. Četudi pred dvema letoma upoko- jen, je jub i lan t še vedno neutruden pri svojem de lu , ki ga v ž i v l j en ju ni jemal samo za po - k l i cno dolžnost, temveč ga je opravl ja l z vso osebno pr izadevnost jo in l j ubezn i j o . Slovenski geografi mu žel imo še ve l i ko zdravih in uspešnih l e t . Borut Belec OB STOLETNICI SMRT! BLAŽA KOČE NA Letos minevata kar dve ob le tn ic i ob spominu na zaslužnega slovenskega geografa in kartografa Blaža Kocena. Prav j e , da se ga spomnimo, še prav posebno, ker sta njegovo ž i v l j en je in delo čgsovno že tako odmaknjena, da mlajše genera- c i j e komaj še kaj vedo o n jem, njegov pomen pa je tem v e č j i , zaradi razmeroma zgodnje d o - be njegovega ustvar jan ja. Ne moremo t r d i t i , da ima slovenska geograf i ja vzorno urejen odnos do svoje pre tek los t i ,čeprav ta ni neznatna. Vsekakor bi morala b i t i ena od bodočih n jen ih na log, da zbere dejstva iz svoje pretek lost i , da opozori na posameznike,k i so pomagali razv i ja t i to znanost, in da oceni n j ihovo zgodovinsko vlogo v njenem napredku. Navsezadnje moramo to oprav i t i tudi zaradi po - sredovanja generaci jam, k i j i h vzgajamo.Morda bomo lahko del te naloge oprav i l i ob b l i žn j i ob le tn ic i delovanja Geografskega društva S love- n i j e . Blaž Kocen je med osebnostmi, ki so vp l i va le na uspešnejši in hi trejši razvoj geograf i je v šoli in geografske znanost i , zato je prav, da nanj opozorimo ob 150- le tn ic i njegovega rojstva in sto le tn ic i smrt i . Rodil se je 24. januarja 1821 v Hotunjah, b l i - zu Ponikve pri Grobelnem, le nekaj minut od