| Lato XIII. [Štev. 178	TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-67 UPRAVE: 2S-67 In 28—67 POSLOVALNICA CEL.IE, PreSernova 3. tol. 260 postni Čekovni račun 11.409	Maribor, ponedeljek 7. avgusta 1939	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1*—
Odločne besede poljskega maršala
»Gdansk predstavlja pljuča Poljske14 — »Borili se bomo do končne zmage46 "elike manifestacije po vsej Poljski — Vprašanje Gdanska in Južna
Tirolska
V
KRAKOV, 7. avgusta. Vsa Poljska se je včeraj spominjala 25. obletnice prvih »v poljskih legionarjev za svobodo domovine. Povsod so bile velike manifesta-Slavno zborovanje je bilo v Krakovu, kjer je nad 100.000 ljudi prisostvovalo *0voru poljskega maršala Rydz Smiglyja. Tik po ostrem sporu z Gdanskom, ko *®odnošaji med svobodnim mestom in Poljsko znova zaostrili, je sledila v nedeljo jK^novrK' manifestirala odločno voljo, boriti se za svobodo in nedotakljivost svojih D ©resov doma kakor ob ustju Visle.
KRAKOV, 7. avgusta. Havas. Po vseh
jskih mestih so se včeraj začele vefl-eov -Vnost‘ legionarjev. V Krakovu je <ia i°n* mar^al Rv^z Smigly in naglasil, silo tla ,vSa!to silo mogoč odgovor le s •« Hočemo mir In ni je sile, ki bi nas
ni
Prav’ Prei>r‘čati» da obstoja za nekoga »daiaf*3* da Sme *jen,at‘<<* drugi pa le ! 5*dansk predstavlja pljuča Polj-lW,n niene gospodarske organizacije, a Se je opredelila in v tem pogledu e. Nihče naj ne sumi, da nam njijg"’- r°doljubje manjše dolžnosti kakor borlji veeano prisegamo, da se bomo pa v vojni do končne zmage, v miru in suj ^11 vse sile državljanov k delu °*nemu sodelovanju.«
kRakov.
a ^ater I
7. avgusta. Po svečanostih, še govoril maršal Rydz Srnici prirejen banket, kateremu so
prisostvovati vdova maršala Pilsudskega, Rydz Smigly, zunanji minister Beck, predsednika senata in sejma ter vrsta dru gih odBčnikov. Vse popoldne je ogromna množica ljudi defiUrala mimo posmrtnih ostankov maršala Pilsudskega V vseh cerkvah so brali slovesne službe božje, na trgu Pilsudskega v Varšavi je prebivalstvo poslušalo maršalov govor po radiu in z velikanskim navdušenjem odobravalo vsako odločno besedo vrhovnega poveljnika poljske vojske. Posebno lepa je tudi bila svečanost v Vilni, kjer je shranjeno srce zmagovalca ob Visli, maršala Pilsudskega.
LONDON, 7. avgusta. Reuter. »Times« komentirajo nedeljski govor maršala Rydz Smig!yja in pravijo, da je govoril zmerno, pa odločno. Najvažnejše je ono mesto, v katerem je maršal pozval ves
narod, da z vsemi silami brani svoje pravice. List je mnenja, da je »obstoj neodvisne poljske države za Evropo zelo važnega pomena. V moderni Evropi je geopolitična lega Poljske med Nemčijo in Rusijo poklicana, da skuša doseči c obema čim zdržljivejše odnošaje. Gdansk je hotel s pomočjo Rajha spremeniti po m©d narodni pogodbi določeni statut, toda poljska odločnost je to nakano preprečila.«
VARŠAVA, 7. avgusta. PAT. Na vesti, ki so izšle v tujih listih, da je Poljska izdala ukaz o mobilizaciji, odgovarja poljska agencija, da so neresnične. Splošno prevladuje mnenje, da je trenutna za-ostrenost zaradi Gdanska po včerajšnjih govorih nekoliko popustila.
RIM, 7. avgusta. V polemiki s »Temp-som« piše »Giornale d’ Italia«, da gdansko vprašanje ni mogoče rešiti na isti način kakor v Južnem Tirolu, namreč s preselitvijo nemškega prebivalstva iz gdanske cone. Nemški element v gornji Adiži tvori le nekaj desetin odstotkov italijanskega prebivalstva, dočim je Gdansk skoro kom paktao nemško ozemlje.
, laponska postaja zmerom bolj nervozna
jonska zahteva pojasnil glede ojačenj angleškega brodovja na Vzhodu demonstracije proti Angležem in Američanom — Važna posvetovanja
v Tokiu*
London, 7. avgusta. V zvezi s Cham-jainovo izjavo o možnosti, da bo od-br0(1 Poseben del angleškega vojnega »ti 0OVja na Daljni vzhod, razpravljajo li-pjjjj^Praktični strani tega problema in 10 do zaključka, da je sedanje an-°d jaJ°ino ladjevje na Vzhodu šibkejše m*?83' Položaj v Evr°P« pa za !*el svn ’ da bi ,,e mo2,a odposlati T«ji acrif?a brodovja v vzhodno Azijo.
n ’’ skušai° udarno silo an-n* tako j0rfarice. zmanjšati, toda Angliji rice „a dvigniti moč njene morna-** hlorai Jnem vzll°du na stopnjo, ki jo ”° opor --VSak sP°štovati. Angleško voj-v Sin«aPuru je eno najmo-
^OKioln	na svetu-
foznavai \ av8usta- Iz vladnih krogov ^donu A 25 J’e iaP°"8k‘ poslanik v y foreio« rtii nova navodiIa, povprašati "hftjo rj, ff<ceu- kakšen smisel naj Okni:^ ,ainova namigavanja gle-p,iPraviion?n' v katerih bi bila Anglija ^tevja na \;Pu 8Latl del svoje^a vojnega
pEKlNr zhod-*tih, lri ’ L avgusta. Po zadnjih zna-
®din ien^° "edvorMno Pokazali, da so v*hoda L drzave v vprašanju Daljnega
v ie Drntv "a stran VeHke Br»anije, m! f,t8n8ko gibanje na severnem *?Vr«žnr, ,S<;!P0<)8tril0 ln zavzelo tudi v»nci 2,° stališče do USA. Posebno v pro-
\ VJfd,a Ž5vahen odP°r P1-0« tieVe anju Zedinjenih držav v azijske za-
I© mu '-UZnih vratih Pekinškega obzid-
®eŽi!« da,eČ viden naP'8: »Doli z
v>io°sKlP’ 7- avgusta. Japonski listi se ba-^'Kleškn aI"ber,a5novo Izjavo, da ostane k0 nr5a.hfče S,ede Daljnega vzhoda da 80 n 'sto in ostro napada Angleže, r TokiuP eAkrŠiU prcd dnevi dano obljubo ia„!!.	• Anglija se je v tokijskih poga-
fenjih
avezala, da ne bo nadaljevala s
sovražnostmi proti Japonski in tudi ne bo podpirala kitajskega odpora. Chamber-lainove in Halifaxove besede niso drugo kot nadaljnja potuha čangkajškovi upornosti, trdijo v Tokiu.
LONDON, 7. avgusta. Havas. Po zadnjem japonskem bombardiranju Čungkin-ga so bila prizadeta poslopja francoskega, angleškega, nemškega in belgijskega poslaništva. Pred slednjim so bombe uničile tri avtomobile. V večjih mestih, tako v činkjačungu, je prišlo do velikih demonstracij proti Zedinjenim državam. V sprevodu so nosili protiameriške in protiangleške napise. Američani, naselje-
ni v coni Kajfenga, so dobili ukaz, da morajo nemudoma zapustiti kraj. Angleški protest zaradi napadov Japoncev na britsko tvrdko v Šanghaju, je japonski general odločno odbil.
TOKIO, 7. avgusta. Japonski vojni minister Itagaki je imel včeraj z ministrskim predsednikom Hiranumom daljši razgovor o položaju v Evropi. List »Jomiuri šim-bun« piše, da je vojni minister iznesel predsedniku vlade podrobna mnenja in načrte vojnega ministrstva ter japonskega generalnega štaba glede na nadaljnji razvoj evropskih dogodkov in postopanje Japonske.
Pred odločitvijo v Moskvi
PROGRAM VOJAŠKIH POGAJANJ — PO RUSIJO IN ZAHODNIMI SILAMI
PARIZ, 7. avg DNB. »Excelsior« poroča, da bodo pogajanja med vojaškimi strokovnjaki v Moskvi vsebovala naslednje glavne probleme:	Podporo	Poljski,
Romuniji in Grčiji s strani Rusije kot pro-tiuslugo za angleško in francosko jamstvo baltskim državam; sodelovanje letalskih sil na Vzhodu in Zahodu ter sodelovanje mornarice v Baltskem, Severnem, črnem in Sredozremskcm morju. Po poročilih iz Londona bo dobila tudi Poljska poziv k sodelovanju na vojaških nagajanjih v Moskvi. Poljska bo morala dovoliti sovjetskim letalskim silam, da sc poslužijo njenih letalskih oporišč za bombne napade proti Nemčiji. Zadnja poročila javljajo, da je Poljska pripravljena, pogajati se o tem predlogu.
LONDON, 7, avg. Po poročilih angltjške ga poslanika v Moskvi so se Anglija, Fran nija in Rusija zedinile na enotno stališče glede sodelovanja v primeru, da bi bila
VABLJENA BO TUDI POLJSKA — MED NI BISTVENIH RAZLIK
še katera država napadena po vzoru Avstrije in češkoslovaške. Po inišlenju vseh treh vlad je smatrati za indirektni napad tudi dejanja, ki bi ogrožala vlado ali državo trem velesilam zainteresiranih držav Ovire moskovskih pogajanj so le še v tem, da se tako občutljivo vprašanje čim natančneje opredeli, da se fronti miru ne bo moglo očitati, da se vmešava v notranje zadeve drugih držav.
Zapiski
Prestolonaslednica Julijana
V nodi od petka na soboto je porodila holandska prestolonaslednica, princesa Julijana, hče sedanje kraljice Viljemine,
KENTSKA NA BLEDU
BEOGRAD, 7. avgusta. Vojvoda in vojvodinja Kentska, ki sta gosta Nj. Vis. kneza namestnika Pavia na Brdu, sta obiskala Bled.
NOVA ANGLEŠKA LADJA
LONDON, 7. avg. Nova angleška potniška ladja »Mauretania« je nastopila po-skušno vožnjo.
55^
svojeda drugega otroka. Po rojstvu prvega, ki je bil tudi ženskega spola, kakor je že stoletna holandska »tradicija«, so v Amsterdamu pričakovali, da bo drugi princ, pa se tudi to pričakovanje ni uresničilo. Nad Holandijo bodo še dalje vladale ženske. Ker je bila druga princesa rojena sredi noči, so šele v soboto zjutraj oznanili z 51 topovskimi streli njeno rojstvo holandskemu ljudstvu. Po poročilih listov, so se pričele takoj po vsej kraljevini velike manifestacije za prestolonaslednico in novo princeso.
Raznarodovanje je kaznivo
V novi slovaški ustavi govori poseben odstavek o narodnih manjšinah in pravi: Neslovaške narodne skupine se lahko svo bodno priznavajo k svoji narodnosti. O narodni pripadnosti državljanov se vodi poseben kataster, ki se spreminja le v okviru zakonov. Vsako raznarodovanje je kaznivo. Podrobnosti določa ustava. Tujerodne skupine, ki so na ozemlju slovaške države, imajo pravico, da se kulturno in politično organizirajo ob lastnem vodstvu. Skupine in njihovi člani smejo vzdrževati in gojiti z maternim narodom kulturne stike. V javnem življenju in šoli se smejo posluževati svojega jezika. K tej ustavni točki pravijo slovaški Nemci, da lahko ostane le papir, če ne bodo ljudje, ki jo izvajajo, polni duha, kakršen je ustavo ustvaril.
Priprave za kongres v Niirnbergu
Kongres bo v septembru, priprave zanj so že v polnem teku. Prva bo nastopila pot tja hitlerjanska mladina. Nekatere skupine bodo v kratkih marših po 20 km prehodile več sto kilometrov. Mladina bo korakala v uniformi in polni bojni opremi. spremljali jih bodo zdravniki. Iz Koroške so določili za pot v Ntimberg 40 fantov, starih 17 let. Hodili bodo 35 dni.
Usoda slatinskih solnih rudni* kov v Karpatski Ukrajini
Nova razmejitev Slovaške je prizadejala tudi Slatinske Doli v Karpatski Ukrajini, ki so bile znane po svojih ležiščih soh, s katero so zalagali vso bivšo CSR. y rudnikih je bilo prej zaposlenih nad -000 delavcev. Danes dela v solarni le še 200 delavcev in še ti po dva dni na teden. Zaslužijo komaj šest pongov. Madžarska ima namreč tudi brez teh rudnikov dovolj soli, pospešujejo svoje rudnike, revnemu prebivalstvu Karpatske Ukrajine i ne dajejo zaslužka.
Ljubljana,?, avgusta.
Potovanje romuns>kega kralja v Turčijo je vzbudilo živahne komentarje v evropskem časopisju. Kako tudi ne, kajti kakor trc>*o komentarji, predstavlja to potovanje nadaljevanje neke akcije, ki bi zelo spremenila položaj v Vzhodni Evropi in na Balkanu. To je akcija,ki jo je začela Poljska s svojimi direktnimi razgovori s Sovjetsko zvezo in ki bi v končnem rezultatu prav za prav privedla do »fronte miru« malih in srednjih držav na vzhodu in jugovzhodu Evrope, naslonjene na angleško - francosko - sovjetski sporazum. Dejanska realizacija tč velike mirovne zamisli bi bila za male narode vzhodne Evrope gofovo izredno važen donesek k njihovi varnosti in k obrambi njihove neodvisnosti. Če je temu tako, potem imajo mali narodi na Balkanu vsekakor vse razloge, da pozdravijo in podpro sleherni korak v tej smeri.
Zaman bi bilo zanikovati, da predstavlja ta akcija na vzhodu Evrope neko zelo važno spremembo stališča, ki je doslej prevladovalo. Nedvomno je to dejstvo posledica spremenjenih objektivnih razmer, a predvsem sad spoznanja, da se je tako zvana »politika nevmešavanja« pokazala kot malo zanesljivo orožje obrambe državne neodvisnosti. Politika malih in srednjih držav na vzhodu Evrope je v tem trenutku nedvomno politika miru, ki ie istočasno zvezana z željo sleherne male države, da bi v eventualnem konfliktu velesil ostala vsaj začasno nevtralna. Izjemo tvorijo tu samo nekateri krogi v Bolgariji, ki bi želeli zvezati svoje revizionistične cilje z akcijo agresivnih držav.
Toda realizacija te težnje po nevtralnosti ni odvisna zgolj od subjektivne želje posameznih držav, marveč tudi od objektivnih razmer. To je najbolj dokazala zgodovina Ceško-slovaške republike med oktobrom in marcom. Toliko nagla-šana nevtralnost ni rešila republike žalostne usode. Na žalost je resnica, da se v naših časih brani resnična nevtralnost z istimi sredstvi kakor neodvisnost. To pa pomeni, da je boj za resnično nevtralnost, za resničen svoboden mir istoveten fz odporom agresorju, ki mu je resnična nevtralnost tuj pojem, identičen z laten tno nevarnostjo, ki jo je treba brezpogoj no odstraniti. Nevtralnost pomeni za agresorja vedno samo tih pristanek na njegove zahteve, za katerega hoče imeti tudi otipljiva jamstva. Pri malih narodih gre to vedno na škodo njihove neodvis ^ nosti.
To so v glavnem razlogi, ki so privedli vzhodno-evropsko politiko malih držav na nova pota. Kakor hitro pa se je politika nevmešavanja pokazala kot nevzdrž-Jjivo »orožje« za obrambo neodvisnosti države, je bilo treba pogledati po real nih zaveznikih in sredstvih obrambe. V tem pogledu pa so si mnenja politikov pač več ali manj edina v tem smislu, da angleško-francoska jamstva vzhodno evropskim malim državam ne pomenijo nič, če niso naslonjena na sporazum Sovjetsko zvezo. Da, Lloyd George prerokuje poraz celo Angliji in Franciji samima, če ne bosta imeli pomoči v Sovjet' ski zvezi. V takem položaju je razumljt vo, da sta zlasti Poljska in Romunija — da ne omenimo Turčije, ki je bila ves čas v zelo prijateljskih odnosih do Sovjet' sike zveze — spremenili svoje stališče do 'te slovanske velesile. Strah pred rdečo armado, zaradi katerega je septembra 'lanskega leta vzkliknil voditelj čeških a>grarcev, Beran, da ima »rajši Hitlerja kakor pa Vorošilova«, se je pokazal zgol. ■kot sredstvo razoroževanja demokracije a brez realne vsebine.
Narodi vedno bolj spoznavajo, da sta svoboda in neodvisnost vredni vsake ži tve. Politična linija obrambe miru z odporom na vseh frontah in vseh točkah kamor pritiska agresor, linija torej, jo zagovarja sovjetska diplomacija v mo »kovskih razgovorih, sc je zategadelj pri bližala tudi vzhodno-evropskim narodom. Tako si moramo tolmačiti prve direktne kontakte teh narodov z vzhodno velesilo v smislu izpopolnitve angleško-francoskf garancij s sovjetskimi.
To spoznanje in ta linija ima seveda še vedno močne nasprotnike v teh državah Toda ona ima istočasno nepremagljivega zaveznika, ki bo postajal tem bolj števi len, kolikor hujši bo pritisk »dinamike«.
Poldrag milijon mož pod orožjem 'o—»fUtt
NEMŠKE PRIPRAVE ZA OBRAMBO —- SKRIVNOSTNA EKSPLOZIJA
HEIMU
V BENT-
LONDON, 7. avg. »Times« javljajo iz j, pust ki dospel v Berlin. List pravi na kra-
Berlina, da bo Nemčija v kratkem dosegla višek svojih obrambnih priprav. Po poročnih iz zanesljivega vira je že doslej pod orožjem 1,700.000 mož, do kraja meseca računajo, da bo nemška vojska štela nad dva milijona mož..
AMSTERDAM, 7. avg. Po poročilih iz Oldensala jc prišlo na holandsko-nemšk! meji do velike eksplozije blizu nemškega mesta Bentheima. Po eksploziji je nastal velik požar. Že več mesecev so kopali tod globoko pod zemljo, dela so držali v veliki tajnosti. Iz uradnih berlinskih krogov ni o tej eksploziji še nobenih pojasnil. Ve se le, da so v okolici Bentheima zračni letalski manevri in da je bila eksplozija v zvezi z ostro nabito bombo. Pri delih na Slegfriedovi obrambni črti je pobegnilo šest delavcev v Luksemburg, kjer so izjavil', da hočejo vstopiti v tujsko legijo.
PARIZ, 7. avgusta. List »Ordre« razpravlja v zvezi z Gdanskom o odnošajih Nemčije v prihodnjih dneh. »Kako se bo Nemčija zadržala, je težko reči, vemo le,
a se mrzlično oborožuje. Nemčija goto vo ne poziva pod zastavo toliko mož samo zaradi proslave 25-letnice zmage pri
annenbergu. Nemški zunanji minister je jne bomo več dovolili, da bi se nam ugrab-tudi prekinil pred dnevi nastopljeni do-1 Ijala življenjska pravica.«
Premogovna diktatura v Nemčiji
DA BI SE NEMŠKA PREMOGOVNA PRO DUKCIJA ČIMBOLJ POSPEŠILA. JE PO STAVJLEN ZA PREMOGOVNIKE POSEBEN KOMISAR
ja premogovne proizvodnje. V službenem poročilu se ta ukaz tolmači s tem,_da dosedanja, čeprav rekordna produkcija nem
BERLIN, 7. avg. Reuter. Zaradi naglega poras a porabe premoga v industrijske svrhe v Nemčiji, je začelo primanjkovati razpoložljivih zalog črnega diamanta. Da bi se izčrpavanje rudnikov premogovnikov v oboroževalne svrhe čimbolj pospešilo in racionalno izvedlo, je maršal Go-ring postavil Pavla Walterja za komisar-
ju, da ostaja vsem tolažilna zavest, da nas dogodki ne bodo prehiteli, temveč našli za vsak primer pripravljene.
Jugoslavija in tuja posojila
Na vesti, da bo Jugoslavija dobila ^
Angleškem večje posojilo, odgovarja kpros
vesti	•
DESSAU, 7. avgusta. DNB. Maršal Go-ring je včeraj govoril pred 8000 delavci Junkersovih tovarn in med drugim dejal: »Zadnja leta so bila polna zgodovinskih dogodkov in to zaradi tega, ker razpolaga Nemčija zopet z močno zračno silo. če nam je lani uspelo osvobojenje Sudetov, je imelo pri tem riajveč zaslug nemško zračno letalstvo, ki je bilo vsak čas v primeru odpora, pripravljeno na udar. Danes poslušamo glasbo z onstran Kanala, skoro iste besede, kakor pred sudetsko krizo, Pripravljeni smo, da zberemo vse sile, da ne bo prišlo nikoli več do nooega Versailleskega miru. Velika razlika je, če se človek bori za svojo čast in če se meša v interese drugih. Mi ne ogrožamo Anglije. Pretnja, da se bo Nemčija spet obkrožila z izstradanjem, bo pravočasno odstranjena. Mi nočemo vojne! če se kljub temu tako oborožujemo, delamo to zaradi tega, da bomo zmagali v boju, ki bi nam bi bil vsiljen. V bodoče
goslavenski kurir«, da so te .—	-
stvarne podlage. Iz poučenih krogov j naglasa, da si Jugoslavija sploh ne nobenega kredita v blagu (kakor !e ^
mišljeno navedeno posojilo), ker
N;
škega premoga ne more zadostiti potrebam oboroževalne indus rije. V poročilu se tudi naglaša, da premog danes ni več le vprašanje samo gospodarskega, tem več vsenarodnega značaja.
ukreniti ničesar, kar bi pomenilo membo dosedanje njene politike. R12 tega Jugoslavija ne more in ne želi sP jeti nobenega posozila v blagu, Čigar plačevanje ne bi bilo zajamčeno od P# jilodajalca s tem, da bi upnik °dvzej\. blago od Jugoslavije. Jugoslavija j® ” pravljena sprejeti kredite v blagu s8®, na tej podlagi, da zanje tudi daje Nam se namreč ponujajo krediti v bi"" toda za tiste potrebe, ki so bile dolo^ že v finančnem zakonu za 1. 1939-40. so pa potrebe naših železnic, našega čnega prometa, silosa, tovarne za celb^ zo, gradba novih železnic, pristailišc j melioracijska dela. Vse te ponudbe1: sprejema Jugoslavija zelo previdno ® | velik del takšnih ponudb tudi že ool: nila.
Hrvatsko vprašanje je
»Neki izseljenci, posebno Srbi, so 5 bo tolmačili hrvatske želje za spora^. Menili so, da zahteva dr. Maček o# od Jugoslavije, da zahtevajo Hrvati j* jo lastno vojsko in da nočejo imeti# nih vezi s Srbi. Toda, v resnici jo j Maček za enakopravnost vseh SfjJ Jugoslavije. S hrvatskim vprašam#, bila sprožena zamisel, da se prav # Hrvatski da vsem delom države pr^L da se lahko svobodno razvijajo kult#; politično kakor gospodarsko. Nepo® g, so videli v hrvatskem vprašanju nek«
Piet
gtal
roa
nim
harj
viso
Sart;
Jeze
Kre
laponski neuspehi na Vzhodu
- USPEHI KITAJCEV
HUDI BOJI NA MONGOLSKO-MANDŽU RSKI MEJI
HONANU
MOSKVA, 7. avgusta. Reuter. Po uradnih poročlih sovjetskega vrhovnega poveljstva so bili zadnjih deset dni hudi boji na mongolsko-mandžurski meji. Ruska letala so zbila v tem času 59 japonsko-mandžurskih letal. Japonske in mandžur-ske čete so v ostri ofenzivi napadale ru-sko-mongolske postojanke vzhodno od reke Kalhin, ki jih pa niso mogle zavzeti.
ČUNGKING, 7. avgusta. V severni Kitajski, posebno v južnem delu pokrajine Honan, so utrpeli Japonci hude poraze. Kitajci so dosegli več pomembnih uspehov, zavzeli so važno mesto Kinkang ob železniški progi Peking—Hankav. Poto-
pili in zajeli so tudi več japonskih tovor I ponče.
nih ladij. Japonci, ki so imeli nalogo, razčistiti južnovzhodni del pokrajine šansi, so zašli v poplavljeno ozemlje. Dve japonski diviziji le s težavo vzdržujeta medsebojno zvezo. Po vesteh, ki prihajajo iz notranje Kitajske, so tudi tam Japonci na umiku. Japonske čete, ki so se prejšnji teden izkrcale na južnem Kitajskem, so morale pobegniti na ladje. V Tiencinu je jelo primanjkovati hrane, posebno mesa je zmanjkalo.
ŠANGHAJ, 7. avgusta. Na reki Jangtse so Japonci bombardirali dve angleški trgovski ladji, ki jim je pritekla na pomoč angleška torpedovka ter streljala na Ja
USPEHI PREKOOCEANSKIH POLETOV
NEWYORK, 7. avgusta. Potniško letalo »Cariboo« je prispelo iz Londona s 17 tisoč pismi. Iz Southamptona do New-yorka je potrebovalo 36 in pol ure, čez morje je letelo 19 in pol ure. Na sredi Oceana se je srečalo z ameriškim potniškim letalom »American Clipper«, ki je potrebovalo iz Newyorka do Southamptona 24 ur.
VELIKE POPLAVE V ŠVICI.
Medtem ko ima veči del Evrope vedro, jasno nebo, so gospodarile v Osrednjih Alpah te dni hude nevihte. Posebno močni nalivi so se znesli v Švici, kjer so se vse reke dvignile iz strug. Reka ReuB je na široko preplavila okolico, posebno škodo so utrpeli kraji v okrpžju Bronen-tngebol.
sto hrvatske zahteve, ne vidijo pa. ^ to vprašanje splošne narave, ki se •
»Jugoslov*
vse Jugoslavije, piše glasnik« v Chicagu.
Nemičina in narodna lav**1
j y
Slovenci imamo veliko prednost, # prav lahko učimo tuje jezike. Ta nost se pa rada prelevi v grdo slo^e sko lastnost, da ob tujih jezikih Pre*. zanemarjamo materinščino in ji odka^j, mo drugo, nižje mesto. Pretesne g°f darske vezi Slovencev z narodom 51 ^ dom dajejo nemščini tudi značaj dovalnega jezika v gospodarstvu,
ci, ki bi dobro obvladali slovenščino. » zelo redki. Nemcem darovitost za
ki
PRISEGA HLINKOVE GARDE
BRATISLAVA, 7. avgusta. DNB. Na včerajšnji svečanosti je v navzočnosti 60 tisoč ljudi priseglo 15.000 članov Hlinko-ve prometne garde pred prometnim ministrom Stanom in poveljnikom garde, Sa-nom. Po svečanosti se je razvil velik sprevod po mestu, v katerem je bilo mnogo slovaških narodnih noš. Ljudje so vzklikali vladi in svobodni državi.
BOLGARSKI UČITELJI V NEMČIJI
BEYREUTH, 7. avgusta. DNB. Semkaj je prispela večja skupina bolgarskih uči teljev in učiteljic, ki bodo obiskovali po letne pedagoške tečaje.
RAZVOJ ITALIJANSKIH MANEVROV
TURIN, 7. avgusta. V dosedanjem poteku italijanskih manevrov so se čete modrih izkazale močnejše. Zavzele so odrejene položaje, pregnale rdeče in se približale drugim okopom rdečih.
RUSKO JAPONSKI SPORAZUM
TOKIO, 7. avg. Podpisan je sporazum med moskovsko vlado ter japonsko glede sahaLnskih potrolejskih vrelcev. Japonska agencija Domei javlja, da bo prišlo še do drugih sporazumov med obema vls dama.
JUSTIFIKACIJE V ŠPANIJI-
MADRID, 7. avgusta. Včeraj so ustrelili 53 oseb, za katere so sumili, da šobile udeležene pri atentatu na poveljnika španske nacionalistične garde Gaberdo-na. Kakor znano, so bili Gabcrdon, njegova hčerka in šofer ustreljeni iz zasede, ko so se peljali z avtom.
tujih jezikov že po naravi in njihoV» značaju ni dana. Znanje državnega 1 v Veliki Nemčiji je za vsaktef o Slovenca neobhodno potrebno. Za # kulturno žitje, za razvoj naturne ij*'y gence slovenskega človeka, za nieL duševni in duhovni napredek pa je ® in brezpogojno potrebna materinščin}'9 roški Slovenci, nikar in za nobeno % ne zanemarjajmo svoje slovenske
rice! Kdor je zaigral svoj materni #e, je zaigral svojo in svojih potomcev -
Ta zaveznik so — ljudske množice. V svojih končnih sodbah se te nikoli ne motijo.	Y.
ligenco in resnično kulturnost Kat 1^ življenju najdragocenejše in najsve#,, značaj, razsodnost, plemenitost.
i/ati
v svet to nam zamore posredovanj ključno samo naša slovenska n# govorica. (»Koroški Slovenec«).
Strah }• odveč
Ali ima srbski kmet v hrvatskib ^ jih razloge, da se boji sporazuma # / doče ureditve države? Ali bo sP* >
Mariborska napoved: Malo oblačno in vetrovno vreme. Temperatura se bo še dvignila. 'V soboto je bila najvišja temperatura 32.3, v nedeljo 30.2, danes najnižja 10, opoldne 24.
Borza. Curih, 7. avgusta. Beograd 10, Pariz 11.73, London 20.73, New York 442. Milan 23.30, Berlin 177.70. Sofija 5.40. Praga 15.1714, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
ureditve države? novo situacijo kaj izgubil, ali si 56 dobil kakšne privilegije, katerih ’ {e-težko odrekel? Brez pridržka jpte' čemo, da ne. Če so poedini srbski lektualci uspeli, da so prišli’ do n pašnega vpliva, ni srbski kmet iz nije in Bosanske krajine imel nič 0°
V tem pogledu bi bilo zanj nič |flbSc* kor hrvatskemu kmetu, če ne še * ^i-Hrvatski krnot si je pomagal z 'a gre 'e ciativo, srbski kmet je pa iskal
pri državnih oblastih, ki so zal" ^
t-f 11 ui /»n v 11111 umumui,	ov	.	Jili'
prav tako kakor za Hrvate. Srb-s* jp-je v teh krajih glede bede in p0^ pra'
nja povsem izenačen s hrvatski'11 ^ vični ureditvi države bosta tedni 0 t0 P' ko pridobila. Srbskemu kmetu se pt> treba bati sporazuma in tega, ka ^jte-njem prišlo. S strani odgovori" ' vr-
ijev Hrvatov se niti najmanj
log, da bi sumili v zapostavljanj- ^o njih Srbov. Hrvatski narod 0<jstv£> 'šolo bratov Radičev in odlič"0
Spominski križ padlim koroškim junakom
Na Urški gori je bila včeraj uspela Proslava z blagoslovitvijo spominske-S® križa padlim koroškim borcem, ‘elelno svečanost je vzorno organi->rala krajevna organizacija Legije kolkih borcev v Slovenjgradcu z agil-jj1!^ predsednikom dr. Maksom P.o* "“rjem na čelu. Na podstavku 6 m .«okega spominskega križa so vklepa iniena padlih koroških junakov; Dovnika Pavla, Korošca Ignaca. rev’ha Viktorja, Krpača Franca, Tro-
boja Rudolfa, Cegnerja Florijana, Ca-pelnika Kristijana, Janka Jurija, Kar-buna Franca, Kolnika Jurija, Jazarja Franca in Okretiča Alojza. Po službi božji, ki jo je v cerkvi na Urški gori opravil mariborski bogoslovni profesor dr. Moško, ki se je tudi udeležil leta 1918 boroških bojev, je bila slovesna blagoslovitev spomenika. Nato je zbrane pozdravil predsednik dr. Pohar, ki je otvoril zborovanje tamkajšnjih krajevnih organizacij Legije
koroških borcev. Svoje pozdrave so izrekli tudi zastopnik glavnega odbora LKB g. Mohor iz Ljubljane, tajnik ZMB g. Cimerman iz Maribora, zastopnik SPD ter CMD g. Smld iz Slo-venjgradca ter zastopnik krajevne organizacije LKB g. Cikulnik iz Gušta-nja. Spominska proslava je bila izraz globokega spoštovanja do borcev, ki so padli za koroško zemljo.
'J POSTAVILO PRVI MOST MED KU LTURNIM SODELOVANJEM SRBSKE-
Letno gledališče v Rušah
L c^raj popoldne je bila vprizorjena na tJlern gledališču v Rušah Plaovič-Djoko ceva srbska podeželska igra »Voda s , nm«. katere krstna predstava na slo-mr!>S . ^ez'ku ie doživela neverjetno can in prodoren uspeh. Igro, ki je pri-2°va]'a borbo zadružne misli nad stari-j kV,a^irni korupcionaši in razgaljevala uhsje lova za vollvnimi glasovi na v ??eUu. je številna publika, ki je doce-•5rek^->'n^a sei^e^e 'n stojišča, čestokrat 2ad 'n^la z navdušujočim ploskanjem. naifTiočneje priča, kako živo je
Dode^' za naše °^re’ da tare naše?a g^^^kega človeka ista nadloga, da ga W 'St' problemi kakor srbskega. ®Vod° letno gledališče Je postavilo z Ituil ® ? Planin« prvi In močan most med s!°vens? s°deIovanjem srbskega In
iznied a Pod®^3* Igra te bi,a ena
■-j^’ *{ar ^ ru^° tettio so Do”s^e sploh kdaj vprizorilo. Igralci °aiali svoje vloge s potrebnim doži-
GA IN SLOVENSKEGA PODEŽELJA.
vetjem, režiser Janko pa je bil nagrajen za svoje delo z šopkom rdečih rož. Ni se pa udeležil predstave avtor Plaovič kakor je poročalo nekatero današnje časopisje. Predstavi sta prisostvovala dva srbska profesopa z juga naše države, ki sta bila navdušena nad uspelo vprizo-ritvijo ter sta izrazila željo, da bi bilo potrebno tudi redno sodelovanje med podeželskimi igralskimi skupinami srbskih in slovenskih odrov..
Igro bo ruško letno gledališče prihodnjo nedeljo ponovilo. Kdor še dela ni videl, bo odšel takrat v Ruše, kjer bo manifestiral za kulturno sodelovanje med našim in srbskim podeželjem, saj Je ruško letno gledališče z vprlzoritvijo vrezalo zopet globoko brazdo v ledino, ki Jo naj hodi slovenski podeželski oder. manifestiral pa bo tudi za zmago mladine, ki kuje novo vaško skupnost. Strokovno poročilo o delu prinesemo jutri.
Iz Slovenskih goric
Svinjska rdečica se je pojavila ob meji. Zaradi nenadnega razmaha nevarne bolezni, pri kateri so obolele mnogim posestnikom in viničarjem vse svinje, vlada v vsej okolici velik strah, da bolezen ne zavzame še širšega razmaha. — Mnogi se poslužujejo veterinarske pomoči s cepljenjem obolelih svinj, kar je za zatiranje še najuspešnejše sredstvo.
Tatvine poljskih pridelkov so v zadnjem času zopet na višku. Neznanci izkopavajo v nočnem času krompir in kradejo tudi vrtne sadeže.
Sadna kupčija pričenja. Pretekli teden je pričela sadna kupčija zgodnjih sort, ki so v Slov. goricah deloma še najbolj obrodile. Jabolka plačujejo od 1.25 do 1.50 din za kg. Žal, da pri nas niso obrodile poznejše sorte, ki bi jih lahko letos mnogo izvozili v Nemčijo.
ve,
Pevski festival v Rogaški Slatini
0„ je slavilo pevsko društvo UsMn V ^°Sa^ki Slatini 15 letnico bil v j9 delovanja. Ob tej priliki je ttia^e ^ravilišču svečan praznik do-Pevskega festivala so se 'la tudi mnoga druga pevska ste. ,• a' Obrane pevce in odlične go-Vjj ■	I>0 odpeti „Zdravici“ pozdra-
^aviliiki ravnatelj g. Gračner, ** Je bil v. Zdraviliškem domu Skl festival, ki ga je z lepim nago-
vorom otvoril dolgoletni zaslužni predsednik „Sloge“ g. Sentjurc. Med odmorom je predsednik Jugoslovanske pevske zveze dr. Mil aši novic odlikoval člane „Sloge“ gg. Sentjurca in Fišerja z zlato, Zerteka in Drofenika s srebrno, PodjavorSka in Ferlinca pa z bronasto pevsko kolajno. Po odlično uspelem koncertu je bil pred Sokolskim domom prijeten pevski tabor z veselico.
osten konec fantovskega obračuna
.&eki gostilni v Činžatu pri Fali je MČ olloli ure skupina hrvatskih ki so zaposleni pri gradnji nap^ske ceste iz Ruš v St, Lovrenc lave* * * noži in britvami dva de-% e> ~ delata pri vodnih delih fal* Zaraci| t rarQe- Pretep je nastal baje tfelavpj 8®> ker so se hoteli hrvatski jih n.J^čevati nad Selničani, ki so Asiški ji teden postavili v neki že ?°stilni na cesto. Delavec Jo-^pfeht, ki so ga podivjani
Hrvatje napadli z britvijo ter ga ne varno ranili v prsi, je bil takoj mrtev, drugi delavec Frane Burja, ki si je z begom rešil življenje, pa je dobil samo težje vreznine po rokah in nogah. Danes zjutraj so ga naložili na vlak ter ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Pet napadalcev r- med njimi Štiri brate — so lentlovrenški orožniki že aretirali. Pokojni Lampreht zapuSča ženo in nepreskrbljen« otroke.
Letalske svečanosti v Ljubljani
ia 30 li.1 °b'astnl odbor Aerokluba Je Slovenil nic? tetalskega udejstvovanja v ^nosti Kpripravll velike letalske sve-%tn	ukazale	lep	napredek	v
so hfil SLVU’ Na ljubljanskem letali-te Vflfo*urana *asebn*’ Šolska, sport-■ hSe]e ka letala. Svečanosti so se ? letal , vTsoboto’ ker so krožni let laj»-,% Drir J-* ,,g0s,aviJi družili z ljublran-,eŽU0 dl‘vijo. Krožnega leta se je ude-r doli; bnifl ,eta’ na 600 do nad 1500 i«Pr0gi' To^0 ob napovedanem se včeraj Plavila nad
5 Spelo iT* lt8,iSCcm ,eta,a- Na ;llj Je ^keJV ,mova,cev- Ravnatelj IJub-mel »n n?ero^,uba dr- s»anc Rape Je nP°t0rfo ip°Yratltu ^ Skoplja defekt v n!Sre{e nnif I?0«1 na Kumanovem brez P ga leta S , sta,i udete*enci krol-jer®h°clni 'Jg*** *el° ,6pc
(ilS. kn^2a namestnika Pavla b^0, Pokal rli Zagreb, drugo na-ljubil* >b,astneea odbora Aeroklu-
er US spremi' PB ,Si ie pr,borl1 tetalec Sl poW"l1jevateem Vukovcem lz Za
^srednjega odbora uprave
'Mluba r, "«•» umwv/i« umivc
bor t».4 v Beogradu je dobil oblastni
Darilo vojnega ministra si Je priborila Ljubljana po letalcu Perdan«, ki si je pridobil po točnosti orientacije največ točk. Krožnemu letu lahkib letal so sledile vojaške letalske vaje in vratolomne *ra5ne akrobacij« lovcev. Piloti so pokazali prave mojstrovine. Med veliko mnolico Hudi na letslilču so bili tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovid, kmetijski minister inž. Beslič, minister za socialno politiko RajakoviO, zastopnik prometnega ministra Kulenovič, komandant vojnega letalstva divizijski general Jankovič bi mnogi drugi odlifinlki. Vsi so bili s prireditvijo zelo zadovoljni.
Mlada žrtev planin
Pod Prisankom v Kranjski gori je omahnil na severni steni preko skalovja s 40 metrov visoke skalnate police I8!etni učiteljiSfinlk Srdjan Svetek iz Ljubljane. Ponesrečenec je obležal pod steno z razbito glavo hi zlomljeno hrbtenico ter bil takoj mrtev. Svetka so prinesli vojaki do koče, od tod pa ga je spravila v Kranjsko goro reševalna ekspedicija.
o. Krajevni odbor protltuberkulozne lige
v Gornji Radgoni vabi svoje članstvo In ostalo občinstvo na redni letni občni zbor, ki bo 11. avgusta ob 20. uri v ljudski Soli v Gornji Radgoni.
o. Dve gasilski slavnosti v Apačkl kotlini. Gasilska četa žepovci si je to leto nabavila novo brizgalno, katere blagoslovitev je bila v nedeljo, 30. julija. Mlada gasilska četa Lutverci pa je otvorila minulo nedeljo novodograjen gasilski dom, na katerega je vse članstvo, kakor tudi prebivalstvo izredno ponosno. Dom je bil namreč zgrajen ob kuluku vsega članstva.
o Zaradi oslabelosti Je umrl 78 letni Fran o Jeromel ie Dobrove. Starček aa je na cesti mod Slovenjgradčani jo tovarno Mikulič zgrudil in kmalu nato izdihnil.
n Velike konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru bodo v nedeljo, 19. t. m. Elir-ke bodo pokazale uspehe domače konjereje-
o Šolski nadzorniki so se organizirali.
Te dni je pričela poslovati tudi sekcija Združenja šolskih nadzornikov za Slovenijo. Za predsednika je bil izvoljen Erja^ veic, v odboru so Drnovšek, Rupret, Grad, Arigler, Cepuder in Peterlin, v nadzornem odboru pa so Potočnik, Pestevšek in Petje.
C«fN>
c Celjsko razstavo »ta sj sinoči ogledala ministra dr, Krek in Snoj, ki sta se včeraj mudila v Celju. O razstavi sta se oba ministra pohvalno izrazila.
c Industrijsko delavstvo z Jesenic In Javornika v Celju. V soboto se je z ju-
tranjim osebnim vlakom pripeljalo v Ce-lj^. nad 500 delavcev Kranjske industrijske družbe z Jesenic in Javornika. S celjske postaje so izletniki z godbo in državno zastavo na čelu korakali v Gaberje, kjer so si ogledali Westnovo tovarno. V mestu so bili n”, obedu po nznih gostilnah. Izletnike je vodil inž. g. Zemljak.
c Sv. maša na Korošici bo v sredo 16. t. m. v kapelici sv. Cirila in Metoda na Molički planini pod Ojstrico. Planinci vabljeni! ' t c Neki bosanski preprogar, ki je prišel na Celjsko razstavo, je potreboval denar. Prišel je k nekemu Inženirju v C<*lju in ga prosil, da bi mu posodil 4000 din. Ta mu jih je posodil, preprogar pa mu je zastavil za denar preprogo, ki je o njej trdil ,da je vredna 12.000 din in da j perzijska. Inženir se je zavrednost preproge zanimal in ugotovilo se je, da je vredna samo 800 din. Neki gospej v Celju Je isti preprogar prodal preprogo za 1200 din, nato pa poslal k njej nekega moškega s prošnjo, da bi mu izročila preprogo, ker ima dobrega kupca in da ji bo denar vrnil. Gospa ie preprogo dala, kupca pa ni bilo več. Policija je storilcu že na sledu. Na ta način so preprogarji goljufali tudi v Murski Soboti.
c Smrtna kosa. Na Hribu sv. Jožefa je v soboto zvečer umrl g. Franc Jod], preglednik finančne kontrole v pok. v 68. letu starosti. Pogreb pokojnika bo danes popoldne na Polzeli. — V Medlogu 44 je umrla šivilja Zidanšek Neža, — V javni bolnišnici pa sta umrla 74 letna obč. reva iz Lipe pri Teharju in 15-Ietni Stefan Kopriva. sin posestnika iz Liboj pri Petrovčah. N. p. v m.l c Šoferski Izpiti za kandidate I* celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo pri sreskem načelstvu v Celju 16. t. m. ob 8. zjutraj.
c Nesrečen padec. 41 letni krošnjar Peter Eranovič iz Trnovelj pri Celju je na Frankolovem padel 4 metre globoko tn dobil težke poškodbe na glavi. — Zdravi se v celjski bolnišnici.
c Lepa gasilska slavnost je bila včeraj popoldne na Babnem pri Celju. Gasilska četa Je razvila svoj prapor, ki ga je blagoslovil kaplan Korban. Kumovaja sta praporu g. minister Snoj In celjski župan g. Al. Voršič. Po blagoslovitvi SO gasilci nastopih s prostimi vajami za kongres, po nastopu pa je bila velika vrtna veselica-
— Hej, slišite vi, kdo vam Je p« dovolil, odnašati opeko?..,
Pismo Iz Prlekije
Radi nove viničarske odredbe vlada med našimi vinogradniki veliko razburjenje. Kljub temu da vinogradniki uvi-devajo teiak socialni položaj viničarjev in so z novo uredbo pričakovali sankcioniranje njih položaja, niso pa pričakovali, da bodo dajatve tako velike, da celo ogrožajo v sedanjem času vinogradnike. Radi silnih stroškov, s katerimi je zvezano obdelovanje vinogradov, je vinogradništvo vedno manj rentabilna gospodarska panoga. Mnogo vinogradnikov je že sklenilo, da bodo vinograde prodali fa ie velika nevarnost, da bodo naši obmejni vinogradi priSH v tuje roke. Uredba se mora na vsak način revidirati tako, da ne bo v ikodo ne viničarjem in ne vinogradnikom.
Uspela sokolska tombola v Križevcih je privabila mnogo ljudi. Sokol je razdelil nad 350 koristnih dobitkov med srečne Igraloe.
Letos bo malo krompirja, Spomladi, ko je stalno deževalo, je pričel krompir gniti pri koreninah in hirati. Mnogo kmetov je krompir podoralo in sejalo proso. Sedaj pa so začele podgane in poljske miši glodati ostali krompir, tako da bo
letos pri nas zelo malo lepega krompirja in bo jeseni zelo drag.
Osebna vest. Polkovnik Mirko Rajh, prleški rojak, H znane narodne »okolske rodbine na Moti, je položil generalski !*pit. Slovenskemu generalu naše Iskrene čestitke!
V osrčja Prlekije deluje kulturno ki telesnovzgojno agilna sokolska četa pri Mali Nedelji. Sedaj 50 sl povečali svoj lepi dom. Dozidali so veliko sobo a či-talnloo hi za razne manjše prireditve, kulisama, lepo klet tor stanovanje zn hišnika. yse to je bilo zvezano z vell-kimi stroški, zato priredi četa 3. septembra veliko tombolo, da bo odplačala vsai tekoče dolgove.
»A dežja ni«. Silna vročina in sHna suša uničujeta kmetu pridelke. Vse je ovenelo in žejna zemlja čaka dežja. Če v doglednem času ne bo deževalo, bo letos silno slaba s koruzo, ajdo In drugimi pridelki.
Slatina Radsnol Ima letos mnogo obiskovalcev. Največ Je Srbov, katerim se je Slatina Radenci zelo prikupila. Mnogo je tudi Nemcev, Madiarov In drugih.
Maribor
Zmagoslavje naše življenjske sile
F««tlval slovenskih narodnih običajev se je spremenil v mogočno narodno manifestacijo — Vsa severna meja je pokaza.a svojo pristno slovensko podobo
Poleg Mariborskega tedna, ki je izrabita manifestacija velike življenjske narodne sile obmejnih slovenskih krajev, je bil v soboto in nedeljo v Mariboru veliki festival slovenskih narodnih običajev in plesov, čigar vodstvo je bilo v rokah ravnatelja folklorističnega instituta Glasbene Matice v Ljubljani g. Franceta M a-rolta.
Festival je na zelo viden način razgibal vise narodne sile severne meje, ki je ob tej priliki dala izraza svoji narodni zavesti v toliki meri, da so mogli tudi največji zakrknjenci spoznati, da živi v '~>-venskih obmejnih krajih pristno, zdravo, nepotvorjeno in samobitno slovensko ljudstvo, ki nikdar ne baranta s svojimi čustvi. Kadar pa jih pokaže, jih pokaže na tako veličasten način, tako priprosto in sipontano, da pred njimi klone vse, kar v svoji topoglavosti skuša tem čustvom osporavati.
Oba festivalna dneva je bil Maribor nepopisna pestra prestolnica slovenskih barv, slovenskega duha, pristnih narodnih čustev, prestolnica narodnega srca, ki je te dni zagorelo kot čudovita roža slovenskega ponosa, narodne zavesti, samobitnosti in narodnega poguma. Pestre in barvite množice, ki so se prelivale po mariborskih ulicah, so dale Mariboru podobo, kakršna živi in se bije zunaj na podeželju. Nekaj pristnega, domačega, takorekoč rustikalnega se je zlilo čez ves Maribor. S podeželja, s Prekmurja, Slov. goric, Ptujskega polja, Dravske doline in Bele krajine je prišel v Maribor slovenski kmetski človek, ki ga je Maribor nad vse lepo sprejel. Bila je to prelepa prilika, ko je slovensko in jugoslovansko z:.-vedni Maribor dal ob obisku podeželanov, ki so prišli v tako vzvišenem namenu, do odkritosrčnega izraza svojim čuv-stvom, svoji zavesti. Nad Mariborom je te dni visoko in vidno plapolala narodna zastava in pod njo je bilo zbrano slovensko meščanstvo in podeželsko ljudstvo, tesno povezano in korajžno, zavedajoč se, kaj vse pomeni za našo obrobno pokrajino festival slovenskih narodnih običajev in plesov. Bila je to velika izpoved slovenskega duha, ob kateri je vse onemelo.
Festival, ki se je vršil na krasnem stadionu SK Železničarja, je obiskalo nad
15.000 ljudi, Mariborčanov, podeželanov ter številnih gostov, ki so jih te dni pripeljali v Maribor posebni vlaki. Nastopi živopisanih narodnih skupin iz Lancove vasi, Sv. Jurija ob Ščavnici, Sv. Marka niže Ptuja in Beltincev so do tolike mere razgibali množice, da se je sredi nastopov vsulo spontano navdušenje, da so množice ploskale in vriskale v sproščenem občutju in narodnem ponosu. Štajer-sko-panonske narodne skupine, ki so :;h vodili režiser Fran 2 i ž e k, Miro V a u-p o t i č in K a v a š Matjaž, so prikazale celo vrsto svojih pristnih narodnih običajev, ki so se izza dolgih stoletij ohranili med našim narodom do današnjih dni. Iz teh prikazov je vela nepotvorjena slovenska ljudska duša. Posebno je ogrelo Kurentovanje, ta prastar slovenski običaj, ter odlični šterjak iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Nastop štajersko - panonskih skupin je bil nastop barvitosti, borbenosti, rustikalne mladosti, velike vitalne sile. Nekoliko umirjenejši je bil nastop belokranjskih skupin. Miren,, toda jasen in močan zaradi svoje preprostosti. Belokranjske skupine iz Črnomlja, Adlešičev.
Vinice, Predgrada in Metlike, ki so iih vodili Grahek Anton. Jože J a ^ ko-v i č, Oskar M . l ič, Josip Rade in Ivan M a 1 e š i č. so prikazale razne belokranjske običaie. ki so nenavadno navdušili gledalce. Posebno je prišla do izraza v teh običaiih borba jasnine in mladosti z temačnostjo in smrtjo.
Festival je bil oba dneva odlično obiskan. Svoj namen je dosegel v celoti. Lahko rečemo, da že dolgo ni kaka prireditev tako razgibala Maribora kot ga je letošnji festival, ob katerem se je zbrala vsa naša severna meja. Bil je svečano potrdilo, da na svoji zemlji trdno- in neomajno stojimo, zavedajoč se svojega gospostva, svoje veličine in moči. Vsi, ki so kakor koli doprinesli k temu veličastnemu uspehu, zaslužijo odkritosrčno priznanje, prav posebno priznanje pa zlasti slovensko ljudstvo samo, ki je stoletja in stoletja v svojih, nedrih čuvalo slovensko narodno samobitnost, jo izročalo iz roda v rod, ter jo končno privedlo v lastno narodno državo, kjer st..o sami svoji gospodarji, svoji na svojem!
2 dni Mariborskega tedna
Maribor živi te dni pravo velemestno življenje. Vse je v prazničnem razpoloženju in celotno vrvenje obmejnega mesta je osredotočeno na razstavišče Mariborskega tedna. Pester.spored prireditev letošnjega MT je že kar prva dva dneva privabil ogromno število obiskovalcev v obmejni Maribor. Vsi redni vlaki so bili zlasti včeraj nabito polni, posebni vlak pa je pripeljal veliko množico udeležencev narodnega festivala, ki so bili na kolodvoru deležni prav prisrčnega sprejema.. Zavedni Mariborčani so drage goste spremljali po mestnih ulicah in jim navdušeno vzklikali. Zivopisane narodne noše iz značilnih krajev Slovenije -so dale mariborskim ulicam še' posebno praznično lice. Tu si srečal živahnega Prleka in Prekmurca, tam zopet Grčavega Belokranjca in Gorenjca, ki so z lepimi narodnimi nošami vzbujali pozornost Mariborčanov in tujcev.
Na razstavišču Mariborskega tedna je bilo ves dan zelo živahno. Vse razstave so bile deležne rekordnega obiska že ta-
koj prvi dan, včeraj,pa je obisk.razstavišča MT kar presenetil prireditelje. — Okusno urejene razstave si je ogledalo tudi mnogo odličnikov in priznanih gospodarstvenikov,, ki so .se o vsem zelo pohvalno izrazili. Razstave si je ogledal tudi gradbeni minister dr. Krek. Že prva dva dneva je bilo opaziti na Mariborskem tednu zelo mnogo tujcev, ki so se živo zanimali za zanimive razstave in vse prireditve .MT. Prav to dejstvo dokazuje živjjenjskči moč te tradicionalne mariborske gospodarskp-kultume prireditve .Dočim so se podnevi obiskovalci zadrževali večinoma na razstavah, je zvečer zlasti oživel veselični prostor, kier je živahnost šele pozno ponoči ponehala.
Nedeljski program Mariborskega tedna so izpopolnile še druge prireditve. Na Dravi je Studenški športni klub priredil uspelo regato čolnov vseh kategorij. Zelo živahno je bilo tudi na tezenskem letališču pri jadralnem tekmovanju.
Koristen tečaj za učiteljice
Te dni se je pričel na dekliškem zavo du -Vesna« 14-dnevni tečaj za Ijudsko-šolske učiteljice, ki nameravajo poučevati odrasla kmetska dekleta v gospo-dmjsko-nadaljevalnih šolah. Za tečaj je vladalo zelo veliko zanimanje, posebno med mlajšim in obmejnim učiteljstvom, vendar pa je mogla banska uprava sprejeti v tečaj le 43 učiteljic iz vseh okrajev Slovenije. Tečaj vodi višji šolski svetnik Krogi Jože te Ljubljane, ki poučuje kmetsko psihologijo, kmetsko pedagogiko, so-
ciologijo in poslovanje. V tečaju poučujejo še učiteljica Mešiček Anka metodiko, prof. Baš Franjo narodopisje, dr. Dornik Ivan kmetsko literaturo, dr. Vrtovec Ivan in dr. Betičan Josip asanacijo vasi, nego dojenčkov in 'otrok, načelnik Brandner Anton socialno skrbstvo na deželi in prof. Šiftar Emerik kmetijsko gospodarstvo. Tečajnice bodo organizirale več ekskurzij na severno mejo, da spoznajo življenje in delo obmejnih Slovencev.
NEVARNA IGRA Z OROŽJEM
V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah s prestreljenim vratom 20 letnega trgovskega vajenca Alojza Podhosnika, ki ga je po nesreči ustrelil njegov prijatelj Ignac Mlinarič. Mlinarič je prišel v trgovino po cigarete ter pri tem izvlekel iz žepa,samokres in ga za šalo nameril na prijatelja. Pri tem pa se je orožje sprožilo in zadelo Podhosnika v vrat.
Darujte za Sokolski planinski dom na Pohorju!
Pristopile k Zadrugi za gradnjo Sokolskega planinskega doma!
NESREČA, SAMOMOR ALI ZLOČIN?
Danes zjutraj je Drava pod Valnerje-vim vrtom na Koroški cesti 75 naplavila truplo okoli 30 let starega moškega. Sodijo, da je mrtvec iz Mute. Na glavi ima več sumljivih poškodb, katerih izvor bo ugotovila preiskava. Truplo je ležalo v vodi najmanj že 14 dni. Moža so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju, kjer bo obdukcija.
DELODAJALCI — DELOJEMALCI!
2e preko deset let nimajo delodajalci in zavarovanci okrožnega urada, niti njihovi javni ali pravni zastopniki zakonitih predpisov o socialnih dajatvah in drugih pravicah, zbranih v primerni knji-žicj. Zakon o zavarovanju delavcev iz 1. 1922 se še za denar nikjer ne dobi, med tem pa so bile k temu zakonu izdane že-
razne spremembe in novele. Potreba narekuje, da se založi zakon o zavarovanju delavcev in nameščencev v novi nakladi z najnovejšimi predpisi in sicer izpopolnjen z uredbami, naredbami, pravilniki in vsemi izpremembami od leta 1922 dalje. Ta zbirka pridobi na vrednosti tudi radi zakonitega besedila vobče, posebno pa radi zakonitega besedila o zavarovanju delavcev in nameščencev za onemcsrlost, starost in smrt. — Na novo založbo te zbirke se opozarja vse delodajalce, zavarovance OUZD, občinske in javne urade, delodajalske in delojemalske strokovne organizacije, odvetnike, zdravnike in šolnike, ker je v današnjih časih za vsakega interesenta skoro nepogrešljiva. Prijave sprejema poslovalnica OUZD v Mariboru, Marijina ulica Št. 13.
Poskus samomora
V Špičniku pri Svečini je skočila v vodnjak vaška lepotica in posestniška hči Irmina Dreisibnerjeva, ker ji je oče branil, da bi se smela poročiti s svojim izvoljencem. Vendar so domači takoj- priskočili ter rešili po dobri uri mlado obupanko iz 12 metrov globokega vodnjaka. Dekle pravi, da ne bi skočilo v vodnjak, če bi vedelo, da jo bodo potegnili živo iz vode. Ker je Dreisibnerjeva dobila pri nevarrnem padcu precej težke poškodbe, so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Lorbek, Jager, proi. Pišec, Frac, Kerh ko, Spendl in Mlakar.	•3
m. Nesreča v tovarni. V neto stilni tovarni je padla težka plošča • 35 letnega ključavničarskega p0® ' nika Vilibalda Peska iz Zg. Rady8i ter mu zdrobila roko.	J
m. Nevaren konj. Pri podkov . je vgriznil konj v roko kovaškega P močnika Franca Ježovnika v Hp® Pohorju ter mu jo zlomil. r u m. S kolesom se je zaletel v Kosa. v telefonski drog. 20 letni tkalec a. ko Lilek iz Radvanja ter se neva* poškodoval po glavi in rami. ^ m. Ustrelil sc je r samomori*11 namenu v nedeljo, zjutraj 32 letru. ski paznik Alojz Rojko iz Rttl Vzrok tragične smrti ni znan m. V prenočišču okraden. Zid) preddelavec Anton Z. iz Pivole je javil policiji, da sta ga v nekem P liočišč na Koroški cesti okradli ženski. Vzeli sta mu denarnico S/ dinarji, m. Žeparji na MT. Mestni
Dobrajc je včeraj na zabavišč11, zasačil 14 letnega učenca Ivafla s Teznega, ko mu je segel v žep-lastniku tvrdke ,,Avia'"‘ Antonu v! ku iz Zagreba pa je nekdo; tah) del listnico v kateri je bilo 2700^ m. Poskusen vlom v trafiko-^ nik je preteklo noč zasačil na-Be® ski cesti dva neznanca, ko ste pala zid trafike Katarine ' DenčkVl> milca sta pobegnila.
m. Kmet pod naloženim vo*0®';. Orehovi vasi se je zlomilo med na vozu kolo posestniku Franof ;i beju. Cebc je padel pod voz * zlomil nogo.
* Po naknadnih obvestilih bo sdrj sejem od 10. septembra do 1. oktobf3:., tem smislu je treba .popraviti Čas<$! vest o preložitvi-sejma.'	..	*
* Dr. Rudolf Lovrec ne ordinira d°' avgusta.	'	-j*
*' Prijetna družba čez vse! NepfC duh po potu Jo kvari. Odpravi ga w PED. Glavna zaloga drogerija J3" Ljubljna, Krekov trg.
* Odločite se že sedaj za obisk f skega velesejma na Dunaj-u s PuM vini luksuznim avtokaroni od 17. septembra 1939. Cena 'le dm 360.-r\,;. informacije in prijave' pri Putniku«’ j” bor.	’	*	a
* Ne zametujte milijonov in «ah.3 ji, še danes srečko drž. razredne loteffii »Viru sreče« Putniku Maribor. prične že 12. avgusta! Pohitite! jtWr
* Kongrese, tabore, sejme itd. te, toda preje potrosite v svoje ^ prašek SANOPED, ker Vas sicer noge in čutite močno utrujenost. GjL, zaloga: drogerija Jančigaj, ^ Kregov trg.	m
Jadranaši. Jutri, v torek, je t,f pevska vaja radi koncerta v Par bližnjega izleta. •	V.jo
m. Nočna lekarniška služba (of/# vključno 11. t. m.): Lekarna pr* pt1 Glavni, trg 12, ' tel.' 25-85; leka^j-sv. Roku, vogal Aleksandrove i” ske ceste, tel. 25-32.
m. Visok vojaški dostojanstvenik v Mariboru. V našem mestu se mudi pomočnik komandanta celokupnega orožništva orožniški brigadni general Milutin Stefanovič iz Beograda. Obiskal je tukajšnjo orožniško čelo.
m 15-letnico mature so praznovali v soboto zvečer v Zadrugi mariborski uči-teljiščniki. Proslave, na kateri so zbrani učitelji poudarjali svoje delo in obujali spomine, so se udeležili gg. učitelji Sle-kovec, Laznička, Pohar, Demač, MeSko,
Klito
* Kino ESplanade. Muzikalični ^ »Demonska simfonija«. Od srede pevci«. Dunajski dežji zbor.
* Esplanario kino. -„La Paloma". 1jJ1 f film, poln krasnega petja, vsebine , ravnih posnetkov.
* Union kino. Do vključno P011^#' „Dan maščevanja" kriminalni filnl vsebine, krasne/ igre.
Radio
Torek, 8. avgusta
Ljubljana: 12, Iz Mozartove# stva; 13.20 Duet. orglic in har#5 (Petan Ciril in Stanko, Avgusu> ^ it1 Deset minut zabave; 19.40 Rj1 , P‘ jugoslovanstvo (publicist Voj|sl /pF dovanovič); 20, Godalni oktet w 0(#' Šče); 20.10 Cilji in nameni gt).^ obrambnega dela (prof. Ru£* ; jz ^ Prenos koncerta vojaške ^5 Vs* ribora (dirigent .Tirauek); ^~Wq5 $
Beograd:	?0f
kemu nekaj ganska kapela.
larni dopoldanski koncert $Liaji<K*! Kdnigsberg:	20135 Leteči
Wagnerjeva opera. — Pra^u,r,»is,9'rt' ni koncert. Češke glasbe. — * .Hl sp:l:, 19.30 Slovaške plesne pesnU! ^ ske melodije. —. Budap«** ganska kapela.
v'' M ir i b.o r n 'dne 7. VIII- 1939.
»Ve? ern !lw
Stran 5,
c:
jppf?
Slovenski nogometaši v taboru HSS
SLOVENSKI KLUBI SO SE PRIDRUŽILI POKRETU HRVATSKIH - SK LJUBLJANA V IIRV\TSKO SLOVENSKI LIGI - USTANOVITEV HRVATSKE NOGOMETNE ZVEZE
Včeraj sta bila v Ljubljani in v Za- bov, v pni vrsti Vadi prvenstva in radi Srcbu dva važna občna zbora, ki bosta tc-ml	111 ostali noslednie nlasiram klu,-
Zmaga Železničarja v Celju in Laškem
'“stala mejna kamna v razvoju jugoslo-anskega nogometnega športa, v kolikor "Odo vsi njuni sklepi ostali v veljavi.
Občni zbor LNP-a ■slovenski nogometni klubi so bili pol-I Mrfvihi° zastopani na obenem zbom WP-a v- Ljubljani, ki je reševal in rešil "Težja vprašanja v zvezi z nadaljnjim ovojem našega športa. 2e na predkonfe-aici v soboto so zastopniki klubov predali >(ia naj slovenski klubi najaktivneje poupro Hrvate v njihovih prizadevanjih a reorganizacijo JNS-a. Sestavljena je J, r?.s°lucija, ki so je opolnoči telefonski Poročili v Zagreb občnemu zboru HSS.
, sa druga vprašanja, ki se običajno pojavijo na občnih zborih, so stopila daleč v zaaje ter tudi niso bili sprejeti nikalu sklepi, tako da-je oficielnemu občne-| “ju zboru v nedeljo dopoldne pod vod-t>r^m Prec^s LNP-a dr. Kostla preostala predvsem naloga, da se. na predvečer se-■tavijena resolucija tudi oficielno sprejme. X°I po otvoritvi je bila odposlana po-ip,favn.a brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. . •! °wn. za telesno vzgojo naroda Cejo-Delegat JNS-a Miodrag Pavličevič ' občnega zbora ni udeležil, sprejeta resolucija se glasi: vi2S*Wtt nogometnih klubov iz SIo-. *"]*> zbrani na občnem zbom LNP dne ' *'^Usta 1939 soglasno:
-.V. Ugotavljajo, da je naš nogometni šport ‘Dnw -v a^u,no krizo zaradi spora med ni®a centroma v Zagrebu in v
„■'•‘"“■la centroma v Zagrebu in v Beo~ ^ Qu> kar more imeti nedogledne posledi-v jf8,. bodoči razvoj nogometnega športa K,®?'1 državi, za Čigar prospeh so se , °vqli najboljši športni delavci. r4‘ “Javljamo, da je uspešen in zdrav Hum!!! nogometnega športa v naši državi ■IfcJn *e na osnovi, ki izključuje polimeri športa, ki varuje enakopravnost du* faznimi športnimi središči in oma-in t.ni*hov napredek, ki jamči upravno Šimu . nCno samostojnost posameznih sfSh središč ter nudi vsem športnim 'fhri	pravično	razdelitev sredstev
vi, >°e nogomelne ustanove v naši drža-sPo»a 0 tudi odobrava tako utemeljeno meu^Hmo stališče predstavnikov nogo-Spuu , podsavezov Ljubljane, Zagreba.
J. V**1 Osijeka, s svoii av*3al°5 upravni odbor JNS Ijo postopanjem ni pokazal niti vo-sporihii. sposobnosti za ureditev naših i?rnr»J?! razmer v smislu mandata na t. » savezni skupščini 24 maja t. I. 8av*»» “teval° *al°' da upravni odbor sitna! - ,afc°l demisionira, da tako preide sn«.. Ja na V8C nosilce nogometnega *unf v S?avl> ln lako omogoči spors-kl i rt^llc'’ Problema reorganizacije dlig^ zadovoljila vsa naSa športna sre-
jj- Pooblaščajo nov! upravni odbor LNP, (i.uPio s predstavniki okrožnih odborov, « uporabi vsa sredstva, da se uresničijo £ {“Je zahteve in izvedo vse potrebne ko« v primeru kakršnih koli sankcij.*1 na	delegati — od 57 klubov jc bilo
z Qjb°ru zastopanih 18 — so resolucijo 'Hai ravanjctn sprejeli brez vsake de-Pri
tega, da bi ostali poslednje plasirani klubi v vseh treh skupinah I. razreda LNP-a še nadalje v I. razredu. Podzvezin občni zbor jc odklonil kompetenco za reševanje slednjega vprašanja.. Ker ni bilo so>-glasnega pristanka drugih klubov na ta predlog, bo menda tudi nova podzvezina uprava morala na predloge samo negativno odgovoriti, tako tla bo nied drugim tudi pobreška Slavija morala vsaj za eno leto zopet v drugi razred.
Občni zbor HSS v Zagrebu.
Izredno važen je tudi občni zbor HSS, ki je bil včeraj v Zagrebu.- Zastopanih je bilo vseh 211 klubov. Po otvoritvi je bila odposlana pozdravna brzojavka dr. Mačku, nakar jc predsed. HŠS dr. Kraljevič podal izčrpno poročilo o razvoju spora med Beogradom in Zagrebom ter poudaril, da sc hrvatski klubi v bodoče vse dotlej ne bodo pogajali z nikomer, dokler ne bodo ukinjene vse sankcije proti njim in ne bo nadomeščena materialna škoda, ki so jo utrpeli, odkar je sedež zveze v Beogradu.
Veliko navdušenje je sporočila vest iz Ljubljane, da je bil v vseh pogledih dosežen sporazum s Slovenci in da je Ljubljana pristopila v razširjeno hrvatsko slovensko ligo. Z občnega zbora je bila poslana zboru LNP-a sledeča brzojavka:
..Hrvatski športni klubi, zbrani na izrednem občnem zboru HSS, pozdravljajo bratske slovenske klube v upanju, da bo s skupnimi silami skoraj uspelo odstraniti one, ki onemogočajo realen razvoj nogometnega športa in razvoj v njem.“
Dr. Kraljevič jc nato govoril o potrebi utanovitve samostojne Hrvatske nogometne zveze za ves teritorij hrvatskih klubov, pozovejo pa naj se tudi zastopniki drugih športov, da se organizirajo po vzoru nogometašev. Samostojno so se or-niganizirali tudi že hrvatski nogometni sodniki. Po debati o raznih podrobnostih tekmovanja v novi. organizaciji je bila sprejeta sledeča resolucija:
„Ustanovi se hrvatski nogometni savez pod okriljem Hrvatske športne sloge, čigar posle bo do nadaljnjega opravljal upravni odbor HSS. Do 20. avgusta L I. se morajo izdelati vsa pravila in pravilniki za potrebe HSS. Vsi člani JNS v hrvat-skem območju postanejo avtomatično člani tega novega saveza, glede članstva v mešanih krajin pa bodo sprejeti naknadni sklepi.1'
Občni zbor je tudi sklepal o tekmovanju v novi ligi. Radi pristopa SK Ljubljane je verjetno, da se bo žrebanje ponovilo in začetek tekmovanja preložil na poznejši čas. Hrvatsko slovenska liga bo štela 10 klubov: Gradjanskega, Haška in Concordijo iz Zagreba, Hajduka in Split iz Splita. Slavijo (O), Saška _ (Sarajevo), Bačko iz Subotice, SK Ljubljano, kot 10. klub pa bo vstopil zmagovalec med Gradjanskim (Bjelovar) in Slavijo (V),
SK ŽELEZNIČAR—SK Celje 9:2
Teniška ekipa SK Železničarja, ojače-čena z Malijem (ISSK Maribor), je gostovala včeraj v Celju proti SK Celju ter je dosegla lepo zmago v razmerju 9 :2; Rezultati posameznih iger so bili sledeči:
Single: Mali (2): Skoberne (Celje) 2:6, 6:2, 6:4, Goršek (C): Podlesnik (2) 12:10, 7:5, Vampi (2): Toplak (C) 6 :1, 6:^ Škrobar (2) : dr. Ivič (C) 6:0, 6:2, Gregorčič (2) : Krell (C) 6:1, 6:1, Mazi (2): Vol kar (C) 6:1, 6:2, Slana (2): Krel (C) 6 :2, 7:5.
Double: Skoberne-Goršek : Mazi-Maii 6:8, 6 :4, 11 :9, Podlesnik-Skrobar (2) :dr. Ivič-Volkar 6:2, 7:5, Mazi-Vampl (2): To-
plak-Goršek (C) 6 :0, 6 : 0.
SK ŽELEZNIČAR—SK LA&KKO 4 :1. (2 :1)
Nogometno moštvo^ SK Železničarja je gosštovalo s stremi rezervami v Laškem," kjer je odigralo v okviru Športnega dneva prijateljsko tekmo z domačim SK Laško, Radi malega igrišča se igra ni .mogla prav razviti ,v gneči igralcev kombiniranje skoro sploh ni bilo mogoče. Železničar je odnesel zmago na račun večjega tehničnega znanja, v borbenosti pa tudi domačini niso prav nič zaostajali. Za goste so bili uspešni Frangeš (2), Stiftar ter Pocajt.
Po tekmi je bila na igrišču velika športna veselica.
v*Zkor?litvah J'e bM izvoljen sporazumno na Čoh, , poprejšnji odbor z dr. Kosilom ZaJfij, jr*?1 predsednikom. ver„0 'MSpi del občnega zbora je nudil shko želj. in predlogov naših kli>
Veslaške tekme na Dravi
V okviru Mariborskega tedna je tudi Studenški športni klub priredil svojo tradicionalno tekmo z Mariborskega otoka do gostilne Dabringer, Startali sta dve enosedežni ter 9 dvosedežnih sandolin, dočim „gusarji“ letos niso nastopili. V skupini enosedežnih sandolin je zmagal Visnovič Franc (Rapid) med dvosedežnimi pa sta se plasirala najbolje Fišer Karel—Mlinarič Pepo (Albatros).
DRŽAVNA POMOČ TENIŠKEMU ŠPORTU ZAGOTOVLJENA
Predsednik Jugoslovanske teniške zveze dr. čop je posetil na Bledu predsednika vlade Cvetkoviča ter ga zaprosil za podporo vlade za potovanje naših mušketirjev v Ameriko. Min. predsednik Cvetkovič je obljubil pomoč v znesku 150.000 do 200.000 dinarjev. Ako bo ta znesek pravočasno izplačan, je torej potovanje na med-conski finale zagotovljeno.
Maribor — železničar 5:0
MARIBORSKI TENIS BODO ZASTOPALI GOSPODJE ISSK MARIBORA IN DAME SK RAPIDA
ISSK Maribor in SK Železničar sta sc v sredini tedna na brzo roko sporazuh mela, da bosta svoje srečanje za klubsko državno prvenstvo, ki je bilo prvotno namenjeno za nedeljo, odigrala že v petek,
radi festivala zaseden.
V prvem kolu sta bila kot nasprotnika izžrebana ISSK Maribor in SK Rapid. Vodstvi klubov sta se sporazumeli, da pre>-
Eusti Rapid zmago v konkurenci gospodov rez igre ISSK Mariboru, nasprotno pa je Maribor prepustil točke v damski konkurenci Rapidu, tako da bodo Rapidove teniške i gralke zastopale v nadaljnjem prvenstvu damskih ekip mariborski tenis.
V konkurenci gospodov sta se v drugem kolu borila za zmago ISSK Maribor in SK Železničar. Mariborova ekipa je z jasno premočjo zabeležila vseh pet to.čk v svojo korist. Rezultati poedinih srečanj so sledeči:
Albaneže—Vampi 6:1, 6:3, Tončič—Božičev 6:1, 7:5, Mali—Skrobar 6:3, 6:0, Kirbiš—Gregorčič 6:1, 6:4, Tončič-Mali proti Mazi-Vampl 6:8, 6 :-3, 6:3.
V naslednjem kolu bo. nasprotnik ISSK Maribora Atletik SK iz Celja.
s Okrožni odbor LNP-a (službeno)« Od-
borova seja bo drevi ob 20. s Mariborski plavalni klub (službeno).
Obvezen sestanek aktivnega članstva bo v torek, 8. t. m., ob 18'30 pri Orlu (Aljaževa soba) radi prireditve 13. t. m. . Udeležba strogo obvezna.
s Lovske strelske tekme, ki bi se bile morale včeraj pričeti na vojaškem strelišču v okviru MT, se včeraj niso vršile radi tehničnih razlogov, s Mednarodni teniški turnir v izvedbi
men j eno -   „ ,	.
ker bo v nedeljo Železničarjev stadion | BTK bo na Bledu od 8. do 12. avgusta
Ljubljana — Zagreb 5:0
Z ozirom na nastali položaj v nogometnem športu je naša športna javnost posebej opazila gostovanje zagrebške mestne enajstorice, saj so se s tem po dolgem času znova ustvarili stiki s športnim Zagrebom. Gosti šo radi slabe, krimske vrste odšli visoko poraženi, medtem ko je SK Ljubljana pokazala odlično igro Sodil je ss g. Macoratti.
Sad
Amaterski turnir v Zagrebu
Včeraj je	bil	v Zagrebu	o tvor jen	16.	i	se	bo igral v dveh skupanih po	14—16
amaterski turnir	za naslov	novega	jugo-	j	igralcev. Ena skupina bo igrala v	Boro-
J	vu,	druga pa v Celju, kjer slavi prihodnje
leto Celjski šahovski klub dvajsetletnico svojega obstoja. Finale obeh skupin pa sc	bo odigral nato tud iv Celju.	Če bi
pa Borovo odklonilo priredbo Skupinskega turnirja ,potem bo ves turnir odigran v Celju. Beograjski šahovski klub pripravlja za Božic velik mednarodni turnir.
Po občnem zboru -sta bili sestavljeni A in B skupina amaterskega turnirja ter določen žrebni red igralcev. V A skupini igrajo: Medan, Atias, Šiška, Pavlovič, Gli-gorič, Gottlieb, Licul, Feuer, Drašič, Maj-storovič, Mlinar, Muha, Jerman, B. Pavlovič, Ivkov in Rajkovič. V B skupini pa: inž. \Veis, Slokan, Lončarič, Stakač, Mu?> deka, Kohn, Cindričl, Subarič, prof. L. Gabrovšek, Kurjački, Filipovič, R. Savič, Rabar, Šorli, Carev in Berner.
V damskem turnirju sodeluje 8 šahistinj, in sicer: Korban, Petrovič, Hrašovec, Takač, Marut, Antonijevič, Timofejeva in
slovanskega nacionalnega mojstra. Uvod v turnir, je bil občni zbor Jugoslovanske^ ga šahovskega saveza, ki ga je v odsotnosti predsednika ministra Stevana _ Čiriča vodil podpredsednik dr. Cvijanovič. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da se v naši državi kraljevska igra živahno razvija ter da napreduje zlasti na organizatornem polju, saj je v preteklem letu pristopilo v savez 11 novih šahovskih klukov. Danes je šahovska organizacija v naši državi na visoki stopnji ter lahko s ponosom tekmuje s tujino. V novem odboru JSS, ki mu spet načeljuje minister Čirič zastopajo slovenski šah gg. dr. Milan Vidmar, dr. M. Kasal in Slavko Osterc.
Zagrebškima igralcema Aviroviču in Filipčiču je bil priznan naslov nacionalnega mojstra. Ob tej priliki je bilo tudi sklenjeno, da se odstotek točk, ki je potreben na mojstrskih turnirjih za dosego naslova mojstra, zviša od sedanjih 33 na 50 odst | Deutsch. Prihodnji 17. amaterski turnir leta 19401
Maribor 2139
Janko
^roT>r razlago dospejo v prvo nad-Če »Takole počivajo naši mali,« re-v2v<vi °g’ Prema^ne na steni majhen v1 v k*pu se Pojavi dolga vrsta le-tfrobt, za,sp‘j°’ spustimo nad nje te flejj "e »volnene« svitke, da zmerimo re-‘liv ‘'' sail^e na dnevne vtise ... To je
<lis
- —  -------------
ega pomena za dognanje duševne -t ^ V ta namen služijo tudi steblo Se dado Poltobflo premikati... Ta-vrtin V* ^ toni se soba razsvetli v l^bkrf ^ar * • • ''Tudi prostornost 0 Povčamo ali zmanjšamo in spretne
tlim”
kit? 0  ---------------------
lemno.. hladno.. toplo... suho...«
prostora... Vsak čas more
česa je objekt?« te^ajlažjega, a izredno odpornega
ma-
a> ki omogoči poljubno preureditev
’ ' Umestitev!
'.‘“WLUCV • • • V enem dnevu posta-
* t>hur ‘s*avb°, We drugje... recimo na
liQ|j Hi v Savinjskih Alpah ali kjer-
H. p j.' • Vse se stisne nekam tako kakor
fto]0yj^a^ časopis, ki ga lahko zvijete v
'-'iga,- ;no velikost nekdanje najmanjše yrete.«
VatHo ° P0 s^rans^eni liodniku v pri-g sobo gospoda Grude — samca.
1 vas ne boni dolgo zadrževal . . .
Furlan	9
le toliko ,da okusite naše prvo sadje,« se opraviči gostitelj, ko odkaže gostu mesto in mu konudi sadež,
»Vaše sadje?... Taiko rano?«
»Kaj bi ne!... smo tik našega čuda, ki nam nudi dovolj toplotnih žarkov.« In pokaže na Mariborski otok. »Tako se pospeši zoritev sadežev, seveda v primernih prostorih ... Dobro, kajne?... he, he...«, se dobrodušno smehlja či-ča... »Naši malčki morajo nekaj dobiti...
Saj veste: duaducis... dulcissimus......
Zdaj pa še malo tega,« reče, ko prinesejo novo jed in pijačo. »To je naš kruh iz ostankov sadja in ne vem še iz česa. Jaz sem namreč ljubitelj nekdanje kuharske preprostosti... ha, ha.« Ta pijača pa je za ljubitelje otrok... Prosim!« Gospod Zemlich pokuša eno in drugo in pritrjuje. »Odlično!... Ponovim, kar sem že trdil :Moja sintetična hrana je tukaj res odveč. Sploh čutim, da bi mi bilo med vami dobro in bi bil srečen.«
»Kri, kri, li ne?«
»Krepka in /ečna slovanska kri!« odvrne sociolog vzhičeno, dvigne posodico pijače in napije.
Učenjaka sc v slovo objameta.
»Kako dobro mi je v tej domačnosti, ki je doslej nisem poznal! Pojdiva še kam!« reče sociolog vodniku, ko se oddaljujeta zavodu.
»če Vas veseli, greva čez onele griče v »naš vrt«. Ne bo Vam žal.«
Sociolog prikima in odideta po široki ravni cesti proti centru mesta ter kmalu zavijeta na stransko pot proti Vinskemu dolu.
Molčita... Gospoda Zemlicha jc popolnoma usrkala do zadnjega prgišxa kultivirana zemlja, kamorkoli zdrkne oko. Rože. .. rože vseh barv in oblik... zelenilo ... grmičevje ... drevje tako in drugačno ... utice... brajde... stezice... vodometi... antene za sprejemanje elektrike ... Ob ravni cesti desno in levo prva, v sredini pobočij gričev druga, na vrhu tretja vrsta domov... Na stotine jih jc.. *
»Kaj so one lese tik zemlje?« vpraša gost.,
»Tod gojijo neko debelim orehom slično grozdje... v onihle pokritih gredah pa so najnovejše križanke kultur z juga in s severa... Ej, tod so res pravcati umetniki za take poskuse!... Vse se jim posreči... Novo cvetje, nova barva, oblika, vonj... Čudodelni Mičurini jim rečemo... Glejte!« reče vodnik, ko se ustavita na vrhu, koder je vodila svoje-
časno pot od Treh ribnikov v Vinski dol. »Tod živi danes tisoče ljudi... Ni li to res pravi vrt?... A da bi videli kozjaške in pohorske vrtove!«
»Barva... vonj... pesem;., sonce,« govori sam zase Američan.
Kreneta v sevrovzhodno smer hi se ustavita ob izredno mičnem domu, ki se sonči na zemljišču, kjer je stal nekoč matičnjak nekdanje vinarske in sadjarske šole. Svojevrsten slog doma in ureditev okrog njega zbujata pozornost. Med gredami se kreta, pripognjena in očivid-110 zelo zaposlena, mlada ženska in komaj slišno prepeva:
So rože tod in vse dehti.
A tebe, moje rože ni...
A tebe ni...
Gospod Zemlich zre zamaknjen v vrt. Ta zvonki glas... Ali ni tudi ona pe-1 la prav tako mehko, nežno, z isto barvo? ... Prav lako je žgole! njen glas... prav taka tajinstvena sredina je bila v njem... samo slovenska kri nosi to globino, ki ji ne najdeš dna.,.
Ali, tebe, moje rože ni . . .
»Gospodična!« se mu kar samo izvije iz prsi.
Mladenka se zravna in se okrene! »Želite?« vpraša zvonko in pfijazno.
(Dalje jutri.)
Stran 5.
*V#8»r«rt«
V S*ar!&'orii 'dne 7. Vin.
Žižek tretjič zboljšal rekord na 400 m
SLSASKA VICTORIA JE PREMAGALA
JUG (DUBROVNIK) V PLAVANJU INWA-TEBPOLU
Na Sušaku jc bil ligaški plavalni dvoboj med VictOrio in Jugom, za katerega je vladalo izredno zanimanje. Posebno senzacijo je zopet zbudil fenomenalni uspeh Žižka, ki je tako letos že tretjič zboljšal svoj čas na 400 m prosto ter postavil rezultat i : 46.4. Značilno jc, da je tudi drugo-plasirani plavalec Defilipis (Vietoria) porabil na tej progi čas (4 :51.8), ki je boljši od najboljšega evropskega časa. Na vsak način je to laskavo izpričevalo našemu plavalnemu športu.
V \vaterpolu je Vietoria premagala Jug z 2:1. Ker je bil Jug nedavno poražen tudi od Jadrana, je letos v prvenstvu v waterpolu zasedla prvo mesto Vietoria, sledita pa ji Jadran in Jug.
V skupni oceni je zmagala Vietoria nad Jugom v razmerju 60.5 proti 48.5 točke.
Tekmovanje pokrajinskih prvakov
V Zagrebu je bilo v kopališču Maratona tekmovanje pokrajinskih prvakov vseh treh con ZPK, Galeba (Novi Sad) ter Jadrana (Hercegnovi). Zagrebški plavalni klub jc od. 9 zasedel kar & prvih mest tor tako prepričevalno zmagal. Posebej omenjamo rezultat na 100 m prosto: inž. Gazzari(ZPK) je rabil 1 :01-5 ter postavil s tem najboljši čas te sezone v sladki vodi. V skupni oceni ima ZPK 171 točk, Galeb 87, Jadran,
pa 50 točk.
Tudi ▼ vaterpolu je zmagal ZPK. Rezultati: ZPK—Galeb 13 :0, Jadran—Galeb 7:0, ZPK-Jadran 9:3.
s V tenisu je Karlovac premagal Banjaluko s 3 :2. V ekshibiciji je nastopil tudi Punčec v singlu in doulilu ter obakrat zmagal.
s Beograjska »Pravd«" poroča o pogajanjih " med BSK odnosno Jugoslavijo na eni ter Glaserjeni na drugi glede prestopa vratarja „purgerjev v enega izmed gornjih beogr. klubov. Vodstvo Gra-djanskega tc vesti dementira.
s V okviru Premrlove proslave je bil v Zagrebu nogometni turnir, ki se je končal s sledečimi rezultati. Železničar—Li~ čaniu .9:0, Concordia—Zet 6 :4, Železničar—Concordia 3 :1, Ferraria—Gradjanski 32.
s Naša boksarska reprezentanca bo gostovala 19 t, m. v Budimpešti proti Madžarski. Predvideva se revanž začetkom septembra v Zagrebu.
s Zmaga Nemčije v Horthvjevem cupu. V Amsterdamu je zaključeno tekmovanje 6 najboljših evropskih reprezentanc v vaterpolu. Preseneča zmaga Nemčije nad Madžarsko z 2 :1, ki je pripomogla Nemčiji tudi do prvega mesta z 9 točkami, slede: Madžarska (8), Italija (6). Belgija (4), Nizozemska C2's Francija (1).
s Za USA bosta branila Davisov cup Riggs in Parker.
s Nov svetovni rekord v dviganju uteži je postavil Dunajčan Anton Richter s 100 kg.
Drobni dogodki iz Maronberga
azili črnogledi filistri so že pred kratkim imenovali danaSnjo mladino anacionaino; da se briga samo za šport, za zabave, ples in kar je Se drugih takih dobrot, katerih se starejši svet ne more udeleževati. Morda jc bilo res tako, a danes je sigurno drugače, saj je bila baš akademska mladina lista, ki je prva stopila na branik naših narodnih interesov. Niso ostali samo pri programu in papirnatih resolucijah, katerih je bilo več kakor dežja, temveč so svoje ideje tudi uresničili. Več skupin akademikov je šlo med narod, da mu nudi moralno in kar je še večje važnosti, tudi dejansko podporo. Znani so tabori v Lešah, v Apačah, pri Sv. Duhu v Halozah, znan je tabor mariborskih srednješolcev v Gradišču, a najtežavnejša skupina v Marenbergu pa molči Molči in dela na najeksponiranejši točki severne meje. Dvajset visokošolk je že 14 dni v Marenbergu in išče stike z našim nezaupljivim prebivalstvom. Prehodile so že večkrat vso mejo, bile v vsaki hiši, pomagale gospodinjam pri negi dece in bolnikov, krpale perilo, zbirale statistični material itd. Končno so pričele s predavanji in s predvajanjem filmov. Ves pretekli teden so se vršila predavanja v Sokolskem domu, vsak dan je bilo več obiskovalcev. Prepričane so lahko, da njihov trud ni bil zastonj. Polovica se že vrne tc dni domov, a devel jih še ostane do 20. avgusta.
Prijetno podnebje privabJja že od nekdaj v Marenberg mnogo letoviščarjev. Letos jih je še več kot druga leta, So to po veliki večini bližnji sorodniki iz Oslmarke ali vsaj ožji znanci iz zamejstva. Njim v čast moram omeniti, da se vedejo popolnoma korektno, prav posebno pa še poudarjam, da
s svojo nošo niti najmanje ne izzivajo, Naši po sili Nemci sc pri njili naj po* uče, kako se je treba vesti. Ker vse tako radi posnemajo, naj jih posnemajo tudi v tem.
K nam prihaja večkrat neki tuj gospod, ki zvablja naše delavce ilegalno preko meje. Ti reveži, ki so nasedli, skušajo seveda, da pošljejo svojcem na naši strani trdo prisluženi denar. Seveda zopet ilegalnim potom. Trgovec Hartvig Schober jih je dobro izkoriščal. Na meji je prevzemal marke in jih nato za sramotno nizko ceno oddajal svojcem izseljencev. Z markami je nato šel preko meje in jih tam za popolno ceno zamenjaval ter pri tem zaslužil več kot polovico. No, pa so nemški financarji za to izvedeli in ga pri prihodnjem poizkusu tiho tapstva z valutami zaprli. Bila je velika žalost, saj je eden od najhujših naših nasprotnikov. C:c. bi ga bile naše oblasti zaprle, bi bili vsi križi dol, govorilo bi se o zatiranju manjšine, tako je pa sedaj vse lepo v redu. Za domačine je šel na letovišče na svojo hubo. Želimo dolgo letovanje.
Na Mufi je obrtnik, ki vajenca ni hotel sprejeti v uk, ker ta vajenec ni znal nemški. In ta obrtnik je bil izvoljen za predsednika obrtnega združenja za sodni okraj Marenberg.
Kakor znano, so gospodarska poslopja gradu Zupanz pogorela in je škode nad 400.000 din. Hudobneži so to nesrečo po svoje izkoristili in ukradli te dni vse kokoši.
Prahu imamo kakor povsod drugod dovolj. Občina se bavi z mislijo, da nabavi škropilni voz. Potem naj se podaljša cestno razsvetljavo proti Vuhredu, pa bomo zadovoljni. Naročniki radia se pritožujejo nad slabo elektriko, pa bo tudi to boljše.
Imela je ženica moža, ki Je videl le ua eno samo oko. Ko se je mož neke noči nenadoma vrnil, je imela žena vprav ljubčka v postelji. Prestrašena se je kmalu znašla. Skočila je naproti možu, mu položila roko na oči in vzkliknila:
— Ah, ljubi moj mož, ko bi ti vedel! Pravkar sem sanjala, da si spregledal na oba očesa...
Medtem je prebrisanka pomignila ljubčku,	naj hitro	skoči skozi okno,	možu
je pa dejala:
—	Dragi, poskusi	pogledati,	da vidim,
če so sanje resnične ...
* *
—	Ah, kako	sem	nesrečen,	zdaj	venv,
da me ne ljubiš’
— Kako moreš govoriti lako, sc začudi dekle.
— Videl sem tvojo sliko pri ženilovanj-skem posredovalcu.
—	Nikar ne	bodi	žalosten.	Tisto	sliko
sem mu dala že pozimi, ko si bil hudo bolan in sem mislila, da boš umrl.. -
' Izak je na vse načine premišljeval M,
■.	11__________u«»
Nekoč ga J'
; bi pridobil bogatega soseda AbrahaiM:
' bi ga povabil na večerjo. Nekoč 0‘ ustavil m mu	dejal:	kg
— Veš kaj,	Abraham.	Cc me	P°	^
na večerjo, pa ti povem, kaj Jc vredno od milijona din,
Le pridi,	drevi, pa	gotovo.	^
Izak je prišel, se mastil in .P1!' strpen je Abraham čakal na pnjateV odkritje, ki ga bo uporabil za svojo egi vino.
Osemdesetletni filozof Fonlenelle skal nekoč zelo zgodaj neko lepotico^ ? i,. kizo. Ko so ji	povedali,	kdo je P.nsC'^
markiza naglo	skočila s	postelje	in
jela filozofa.	a„
— Vidite, mu jc dejala, zaradi gospod, sem vstala iz postelje,	,	|
— Da, je odgovoril galantni filo550*» meni bi bilo mnogo draže, če bi *ar mene legla v postelj...	,
Ne pozabi naročnine
!■■■-    ...........................N—
MALI OGLASI
.	„>1
Cf.NE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stanc vsaka beseda 5U par, uaimanjia pristojbin* » j ojlaae je din S.— Dražbe, preklici, dopisovanja iu ženitovaniski oglasi din t.-— po besedi.
znesek za tc oglase ie din W   Debelo tiskane besede se računajo dvoino. Oglasni
enkratno	objavo	znaša din 2   Znesek	za	male	oglase se plačnic	takoj	pri naročiju,	ozirom*
vposjati	v pismu	skupaj z naročilom ali	pa	po postni položuici na	čekovni račun	št.	11.409.
pismene	odgovore glede malih	oglasov	se	mora	priložiti znamka	za 3	din.	^
ftasiio
Sladkor v sipi za vkuhavanjc kakor prvovrstni kis za vlaganje vedno na zalogi »KAVALIR«
Gosposka 28.	7029—1
Najboljša kava Dri »KAVALIR«
Gosposka 28.	7028—1
NOGAVICE, KOPALKE
kombineže, obleke-blago, plat no, volno itd. nudi »Mara«, Koroška 26.	7137—-1
Sokolski praznik v Žalcu
V savinjski metropoli v Žalcu so včeraj nad vse slovesno olvorili veličastni sokolski dom, ki je eden najlepših v severnem delu .Slovenije. Mogočno sokolsko trdnjavo so imenovali po Nj. Vel. kralju Petru II. Ves trg je bil v znamenju velikega sokolskega praznika, Že na predvečer so novo poslopje razkošno razsvetlili. Včeraj dopoldne jc bilo razvitje naraščajske-
ga prapora, popoldne pa je bila slovesna otvoritev novega sokolskega doma. Ta svečani akt je opravil pokrovitelj prireditve v Žalcu in zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik Stefanovič iz Celja. Po ogledu sokolske trdnjave je bil uspel sokolski nastop ob udeležbi množice Sokolov in gledalcev.
Z DREVESA JE PADLA IN BILA NA MESTU MRTVA.
V Moravcih pri Mali Nedelji se je zgodila v sredo popoldne nenavadna nesreča, 15-letna M. Vičarjeva iz Senčaka pri Sv. Tomažu je šla k svojemu očetu Ho-hlu v Moravski vrh obirat jabolka. Stala je na visoki lestvi in obirafa sadje. Nenadoma ji jc spodrsnilo in je padia precej globoko na zemljo. BMa je na mestu
mrtva. Pri padcu si je namreč zlomila tilnik. Nenavadna nesreča se je hitro razširila med ljudstvom, ki sočustvuje z nesrečno rodbino. Pokopali so jo na pokopališču pri Sv. Tomažu ob veliki udeležbi občinstva.
o. Z zlomljeno roko je obležala nezavestna kolesarica Vogrinčič Karolina, ki se je vračala iz Kapelskega vrha domov ter po klancu navzdol ni obvladala kolesa. Zdravi se v bolnici v Murski Soboti.
KLOBUKE
vseh vrst, donu izdelane, pro ti de;";u impregnirane, kakor tudi čepice no konkurenčnih cenah dob'te 's ori Baboštk Vladko, klobučarstvo. Maribor, Vetrinjska ql. 5. Vsa popravila se sprejemalo pod garancijo za 10—25 din. 7120—1
SPREJMEM V IZDELAVO
iti popravilo raznovrstne teht niče. Makso Kert, tehtničar-Idjučavničar, Maribor. Aleksandrova 19.	7254-1
TRAJNI KODRI
vodno železno ondulacijo, be-lenje In barvanle las prvorazredno izdeluje salon Do-bošič, Magdaletiska ul 33. 7266-1
IZBORNO VINO!
Muškatni silvanec, renski rizling ter prima namizno vino sv. Peterčan po zmerni ceni dobite v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 7297-1
V Mariborskem tednu odlična novokletena vina po poljubni izbiri in 'zmerni ceni v ulici Kneza Koclia 5. »PLZENSKI DVOR«.
A. SENICA Izborna kuhinja, senčnat vrt, salonsko kegljišče. 7300-1
MAKO-PERILO
ki vpija znoj, higienično izdeluje v barvah in nebeljeno. Dobi se v največii izbiri pri »Luna«, Maribor, samo Glav. ni trg 24.	7347—1
»EFKA« MIZARSTVO
Frančiškanska 12. Maribor, razstavlja tudi na letošnjem Mariborskem tednu. Se prioo roča za naročila stanovanjskih oprem. Korošec Franc.
7072-1
GOSTILNA se odda v najem. Studenci, Aleksandrova 5, pri Mariboru.	7406—1
POSff
PARCELA
z zasilnim stanovanjem in vrtom na prodal, Hostejeva št. 21, Zg. Radvanie. 7331—2
NOVA HIŠA
z velikim vrtom in sadonosni kom, cena 26.000 din. polovica na obroke. Direkten kupci vprašajo:	Maribor. Meljska
22, Rob ek.	7393-2
PRODAM MALO POSESTVO
vse v dobrem stanju, Vpraša ti: Gostilna Kranic, Sp. Duplek.	7395—2
PRODATA SE 2 HIŠI
ua periferiji Maribora, ena z dvema stanovanjema in velikim vrtom, cena 65.000 din, druga čisto nova 4 stanovanja in vrt 120.000 din. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Hiša«.	7401—2
Prodam
LEPI oleandri
na prodaj. Gozdna ul. 4, Studenci.	7396—4
SPALNICO
z eno posteljo, pisalno mizo, jedilno mizo in razno se proda. Tomšičeva 10-11. 7'408—4
Stanovanje
V novi zgradbi se odda poceni
SOBA IN KUHINJA
z vodovodom in elektriko v drugem nadstropju. Gosposvetska 44, Pobrežje. 7388—5
HALO!
Najceneje kupite ves stavbeni in rezani les, poMčanski pe sek, apno, cement in kurivo pri Krasen trg., Studenci.
7390—5
obrnite se na .grafologa. KARMAHA
ki se odlikuje posebno z ^ lizo človeškega značaja. §| na strogo znanstveni bazi v fologije in daje vsakem« > nastopajoče dogodke pisi"| nasvete, ki Vam bodo kori, !i vse bodoče živlietije- % ske sprejema v Maribor«' ^ tel »Zamorc« vsak da11^ 9.-12. dop. in od 14.-19, S Odgovarja tudi na doSlo %■ spondcnco. V Mariboru 0 ne do 10. avgusta.
STANOVANJE
soba. kabinet, kuhinja v Toni šičevem drev. se odda mirni stranki. Naslov v upravi.
7398-5
DVOSOBNO stanovanje
s pritiklinami se odda v novi stavbi. Tržaška 1. bife Šramel. ________________ 7400—5
SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam na Pobrežju. Vprašati Lovec, Glavni trg 4. 7407—5
Krasno dvosobno barketirano STANOVANJE
z lepim vrtom se s 1. sep tem brom odda. Betnavska c. 23, bjfe.	7409—5
Službo gobi
MODIST1N.IA
se takoj spreime. Ponudbe pod »Samostojna moč« na upravo »Večernika«. 7283-9
T—
SPREJME SE DEKLE
ki je vajena nekoliko kuhe. Naslov v upravi. 7,389—9
SLUŽKINJO
pridno, od 20 do 30 let staro, ki se razume v kuhinji sprejme takoj gostilna »Liutmner«, Rotovši trg 8.	7403—9
Sluibo liie
STAREJŠA OSEBA
išče mesto postrežnice pri manjši družini ali pa k otroku. Je pridna natančna in poštena. Naslov v upravi
7397- 10
2gublieno
OSEBA
katera ima moško kolo AVan dorer« št. 1120023 na shrambi, nai proti nagradi odda k. Lepoša, Aleksandrova cesta. ____________________ 7394—1	j
Maribor Glavni trg 2
(
Citajte„Večeir
v konlektil'
lakol M
Velika ab0
dvokoles. otrošK'* )fj< zičfcov. prevoz«'* ,f0-cikljmv. šivalnih lev, motorjev i» { -H matike
„TRIBUNA“ f. B AT J BI-MARIBOR ,i
Aleksandrova ‘0>
Telefon 26-1*
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribor«. Tl»k* Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopis’ 08 vračajo. — Uredništvo in uprava t Maribor, KopaliSka nliea 6. — Telefon urednlStra šter. 25-«7 In oprave štev. 28-67, — Poštni čekovni račun štev. H-