LETO IL NOVEMBER 1963 St. 10 Razširjeni plenum občinskega odbora SZDL CERKNICA v mesecu oktobru V četrtek, 17. oktobra 1963, je bila seja plenuma Občinskega odbora SZDL Cerknica, na kateri so člani plenuma in predstavniki gospodarskih organizacij obravnavali razvoj gospodarstva v občini s poudarkom na trgovini, gostinstvu, turizmu in komunali. Disku¬ sija na seji je bila živahna, ker so člani plenuma v naprej dobili analizo, ki jo je izdelala gospodarska komisija pri Občinskem od¬ boru SZDL. Iz analize in same diskusije je bilo moč zaslediti, da je v trgovini, gostinstvu, komunali, predvsem pa v turizmu mnogo odprtih vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti. Prav tako pa lahko govorimo o vidnih uspehih z omenjenega področja. Stanje trgovskih lokalov, ki jih oskrbuje kolektiv podjetja ►►ŠKO¬ CJAN-«, Rakek, je zadovoljivo. Zgrajena in moderno opremljena je blagovnica v Cerknici, samo¬ postrežba in buffet na Rakeku, samopostrežba v Novi vasi. Ko¬ lektiv podjetja pa skuša vse svoje ostale obrate modernizirati. Bla¬ govni promet tega podjetja je višji v primerjavi z lanskim le¬ tom, čemur je največ prispevala blagovnica v Cerknici. Prav goto¬ vo je cena ugodnejša za potroš¬ nika, če nabavlja blago neposred¬ no iz proizvodnje. Delavski sv*ct podjetja »ŠKOCJAN« je to ob¬ ravnaval ter sprejel sklep, da bodo vse blago razen uvoženega nabavljali neposredno iz proiz¬ vodnje, kjer bo ceneje. Pri taki nabavi se nekoliko povečajo po¬ slovni stroški, predvsem stroški prevoza, medtem ko je prodajna cena lahko nižja. Kolektiv pod¬ jetja »ŠKOCJAN« je prisluhni) željam potrošnikov tudi v tistih krajih naše občine, kjer je bila trgovska mreža vse do predkrat- kim na zelo nizki stopnji v po¬ gledu urejenosti in postrežbe, n. pr. v trgovini in menzi v Velikih Blokah ter v trgovini v Vrhniki ^ (Nadalj. na 2. str.) Splošno gradbeno podjetje ►►GRADIŠČE« Cerknica je na gospodarski razstavi prikazalo rast podjetja od ustanovitve do danes. Pri¬ kazani so bili objekti pri katerih gradnji se je gospodarska organizacija povzpela iz majhnega remonta podjetja do splošnega grad¬ benega podjetja. Za prihodnje leto kolektiv predvideva že nad 350 milijonov bruto produkta 2 CHAS NOtRANJSKE Razširjeni plenum občinskega odbora SZDL Ce rkn ic a v mesecu oktobru • (Nadalj. s 1. str.) pri Starem trgu. Kolektiv podjet¬ ja »ŠKOCJAN« bo preko krajev¬ nih organizacij SZDL organiziral in skliceval sestanke potrošnikov po področjih, kajti le na tak na¬ čin lahko dobimo vpogled v to, kaj potrošnik rabi in kaj ga teži. So primeri ko bi trgovina lahko izboljšala poslovanje, izbiro, po- strežbo, vprašanje cen itd., ven¬ dar ni neke koordinacije med tr¬ govino in potrošniki. Zato je nuj¬ no, da to dosežemo. Iz analize in soglasja članov plenuma je razvidno, da je sta¬ nje lokalov, ki ga oskrbuje pod¬ jetje »NANOS« obrat Stari trg nezadovoljivo. Podjetje se je s 1. 7. 1963 združilo z grosističnim podjetjem »NANOS« Postojna Modernizacija teh trgovskih loka¬ lov je nujno potrebna, ker nam ne sme biti vseeno kako je po¬ trošnik postrežen, kakšno izbiro ima in kakšno ceno imajo posa¬ mezni artikli. Predstavniki tega obrata so izjavili, da bodo drugo leto vse lokale modernizirali. Modernizacija trgovin v Inski do¬ lini bo pomagal tudi kolektiv podjetja »ŠKOCJAN« Rakek z zgraditvijo modernega potrošni¬ škega centra v Starem trgu. Z deli so že pričeli. Plenum ObO SZDL je na osno¬ vi razvoja trgovine analiziral pri¬ pombe občanov na zborih, ki se pojavljajo iz leta v leto. Ugotovil je, da še danes ni potrošnik pri¬ memo oskrbljen ž nekaterimi življenjskimi, neobhodno potreb¬ nimi artikli kot so: kruh, meso, zelenjava. Prav bi bilo, da bi to vprašanje rešili tako, da bi zgra¬ dili, ali preuredili potrebne kapa¬ citete, ki po svoji lokaciji odgo¬ varjajo čim boljši oskrbi celot¬ nega prebivalstva v naši občini. Osnovni problem za ureditev teh vprašanj so finančna sredstva, ki jih je potrebno dobiti. Gostinstvo in turizem sta bila na razpravi še posebno poudar¬ jena. Pokazali smo na nekaj pro¬ blemov, ki zavirajo še hitrejši razvoj teh dejavnosti. Stanje go¬ stinskih lokalov v Cerknici in na Rakeku je delno zadovoljivo. V letošnji sezoni nismo hotela v Cerknici popolnoma izkoristili. Novi hotel v Rakovem Škocjanu je bil v sezoni zaseden s celotno prenočitveno kapaciteto. Na pod¬ ročju Loške doline so obrati za¬ stareli, zato jih bo potrebno mo¬ dernizirati. Predlog članov kolek¬ tiva gostinstva Loška dolina je, da bi se problemi trgovine in gostinstva reševali skupno na ta način, da bi bil to en obrat. Prav gotovo bi na tak način dosegli večjo rentabilnost obratov. Na plenumu smo obravnavali vprašanje postrežbe, kvalitete, kvantitete in izbire jedil. Gotovo je, da so ti elementi osnovni za večje gospodarske uspehe; na za¬ snovi tega so tudi večji osebni dohodki gostinskih delavcev, saj ugotavljamo, da so le-ti nizki. Poleg tega pa lahko tečemo, da je dohodek vsake gospodarske organizacije odvisen tudi od tega, kakšno delitev osebnega dohodka imajo; ali je stimulativna ali de¬ stimulativna. Plenum je v celoti sprejel predlog gospodarske komi¬ sije, ki je napravila analizo, da naj kolektiv gostinstva Cerknica prouči bolj stimulativno nagra¬ jevanje. Potrebno je da delavski svet in sindikalna podružnica go¬ stinstva Cerknica čimprej obrav¬ nava in zavzame gotove zaključ¬ ke. Člani plenuma Občinskega od¬ bora se tudi v celoti strinjajo, da je potrebno v večjih naseljih, kot Dolenje Jezero, Dolenja vas, 2e- rovnica, urediti primerne lokale za trgovino in gostinstvo, kar za¬ htevajo tudi volivci na svojih zborih. To je potrebno reševati v skladu z materialnimi možnostmi, ki niso tako velike, vendar je po¬ trebno ta problem enkrat rešiti. Z dograditvijo hotela v Rako¬ vem Škocjanu kot edinega objek¬ ta, zgrajenega v turistične name¬ ne smo nedvomno naredili korak naprej k napredku turizma v naši občini. Naše neprecenljive narav¬ ne lepote Rakov Škocjan, Cerkni¬ ško jezero, kot 'edino take vrste na svetu, Križna jama, katera po svoji originalnosti spada med najlepše jame na svetu ter Snež¬ nik s svojim kulturno zgodovin¬ skim spomenikom — gradom, so naš veliki zaklad in garancija za napredek turizma v naši občini. Plenum Občinskega odbora SZDL je v celoti sprejel predlog, da naj Svet za blagovni promet in turizem pri Občinski skupščini prouči obstoječe stanje turistič¬ nih kapacitet v naši komuni ter pripravi potrebne prikazatelje turističnega razvoja v 7 letih. Ob uvodu praznovanja so po¬ sebno pozornost vzbudili pionirji, ki so pokazali svoje sposobnosti pri vožnjah z go-cart avtomobili. Ta šport gojimo v našli občini šele dobro leto, vendar so se naši pio¬ nirji kljub temu dobro odrezali v obvladanju šoferskih sposobnosti. Prav tako smo uspešno izvedli že tradicionalni mladinski oddaji »Pokaži 'kaj znaš« s predstavami na Rakeku in v Starem trgu. Ti oddaji je organiziral Občinski ko¬ mite ZMS. Občinska zveza telesne vzgoje je priredila športno tekmovanje kegljaških ekip iz Rakeka in Cerknice, Velikih Blok in Starega trga. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Rakeka (z državnim reprezen¬ tantom Leonom Gromom na če¬ lu), pred ekipami iz Velikih Blok, Cerknice in Starega trga. V tem okviru so odigrali tudi nogometno tekmo med moštvoma iz Rakeka in Postojne. Največ pozornosti pa je vzbu¬ dila gospodarska razstava v Cerk¬ nici, kjer so razstavile svoje pro¬ izvode vse proizvodne organiza¬ cije. Zanimanje ljudi je bilo zielo veliko, kjer so spoznali in prak¬ tično videli, kaj vse proizvajamo v naši komuni. Poleg izdelkov so podjetja tudi diagramsko prika¬ zala, kako se in kako se bo v perspektivi razvijalo naše gospo¬ darstvo. Vsi obiskovalci so se o razstavi zelo pohvalno izrazili. Na dan 19. oktobra je bila slav¬ nostna seja občinske skupščine, Člani plenuma so bili mnenja, da je nujno usposobiti in moder¬ nizirati že obstoječo republiško cesto, ki pelje preko Logatca in obeh dolin do Prezida. Ta cesta ima poleg turističnega pomena tudi velik gospodarski pomen za našo komuno in za širšo družbe¬ no skupnost. Vzdrževanje obsto¬ ječe makadamske ceste je zelo pomanjkljivo, prav tako vzdrže¬ vanje nekaterih občinskih cest s strani Zavoda za ceste Grahovo, ki bi moralo biti bolj odgovorno. Poleg republiške ceste, ki je po mnenju članov plenuma in gospo¬ darstvenikov potrebna nujne in hitre modernizacije, ni prav nič manj potrebno, da tudi za ostale ceste, ki povezujejo kraje, pred¬ vsem turistične izdelamo dolgo¬ ročnejši program modernizacijo, to se pravi v sedemletnem per ■ spektivnem planu. Znano nam je, da je občinska skupščina sprejela odlok o zuna¬ njem izgledu naših naselij. Ve¬ čina naselij v naši občini turista ne privablja, ker niso urejena. Dolžnost vseh članov Socialistič¬ ne zveze je, da z vsebino tega odloka seznanjamo naše občane; prav tako naj pristojni organi na občinski skupščini zahtevajo, da bodo občani te ukrepe dosledno izvajali. Plenum Občinskega odbora SZDL je med drugim obravnaval tudi rezultate gospodarjenja v kateri so kot gostje prisostvovali vsa republiški poslanca za našo občino. Na seji skupščine je go¬ voril predsednik občinske Skup¬ ščine tov. Kavčič Franc o zgodo¬ vinskem pomenu 19. oktobra ter o rezultatih napredka občine v povojnem obdobju. Nato so si go¬ stje ogledali gospodarsko razstavo in nekatere naše turistične točke. Ob tem svečanem jubileju so v nedeljo, dne 19. 10. 1963 odkrili industriji na osnovi analize, ki jo je izdelala gospodarska komisija pri občinskem sindikalnem svetu in ki jo je obravnaval plenum OBSS. Plenum je sprejel neka¬ tere zaključke. Na koncu razprave je plenum obravnaval tudi ostala komunal¬ na vprašanja, kot so zgraditev nekaterih cest, potreba po pitni vodi, električna napeljava itd. Ta vprašanja iz leta v leto obravna¬ vajo tudi na zborih volivčev, zato naj se že dokončno rešijo. Gospodarska komisija je ugoto¬ vila zelo slabo organizacijo in neodgovornost kolektiva Zavoda za ceste Grahovo ob pluženju cest, ki so vezane na prevoze de¬ lavcev v industrijska podjetja in otrok v šolo. Za bližajočo se zim¬ sko sezono je nujno potrebna te¬ meljitejša priprava za dobro in pravočasno pluženje cest. Pluge je potrebno porazdeliti, ne samo v centre, temveč tudi na skrajne točke naše komune. Poleg vseh teh vprašanj, ki smo jih temeljito obravnavali, je Občinski odbor SZDL sprejel sklep, da občinski odbor formu¬ lira sklepe in jih pošlje vsem čla¬ nom plenuma in ostalim, ki so vezani na realizacijo gotovih vprašanj. Na koncu je plenum! sprejel program deda za nadaljnje ob¬ dobje, kateri obvezuje vse komi¬ sije kot pomožne organe Občin¬ skega odbora SZDL. L. S. praznovanje spomenik padlim borcem in akti¬ vistom NOB v Danah in Pod- cerkvi. V popoldanskem času pa so gasilska društva prikazala ga¬ silske vaje, čemur je sledila pro¬ sta zabava. Praznovanju občinskega prazni¬ ka so posvetili tudi pevci iz Cerk¬ nice svoj koncert v Novi vasi.. Moški pevski zbor iz Starega trga pa je nastopil v Babnem polju in na Rakeku, vendar je bila žal na Rakeku zelo slaba udeležba. S ponosom lahko ugotovimo, da je bilo praznovanje občinskega praznika zelo uspešno in upravi¬ čeno pričakujemo, da bo prihod¬ nje praznovanje še bolj pestro. TaF Dobro uspelo občinsko Letošnje praznovanje občinskega praznika je dobilo širok raz¬ mah. Praznovanje je obsegalo razne kulturne in športne prire¬ ditve, ki bodo poslej ob tem prazniku postale tradicionalne. Prire¬ ditve so trajale od 13. do 20. oktobra. V tem času so posamezna društva prikazala praktične rezultate svojega dela. S svojim delom so vzbudila med občani vso pozornost, kar je razvidno z obiska posameznih prireditev. GLAS NOTRANJSKE V naši občini vpisano 39,755,000 din ljudskega posojila za obnovo Skopja Za nami je solidarnostna akci¬ ja: vpis ljudskega posojila za ob¬ novo Skopja, Ko ugotavljamo re¬ zultat vpisa, vidimo, da so bili zelo redki posamezniki, ki ne bi vsaj simbolično sodelovali pri vpisu posojila za izgradnjo in ob¬ novo Skopja. Posebno so se izka¬ zali delavci in uslužbenci, saj jih je od 3356 zaposlenih vpisalo 3138 ali 94 %. Povprečno so vpi¬ sali 6800 dinarjev ali 23 % od osebnega dohodka, tako, da so skupno vpisali 21,186.000 din. Ne¬ dvomno bi bil uspeh lahko še boljši, če bi zaposleni na vodil¬ nih delovnih mestih pravilno tol¬ mačili pomen vpisa in prvi izpol¬ nili svojo dolžnost tako, da bi glede na višino svojih osebnih do¬ hodkov vpisali posojilo in tako dali vzgled vsem ostalim. To ve¬ lja zlasti za naslednje delovno organizacije: »KOVINOSERVIS«, Rakek, »GABER«, Stari trg. in nekatere ekonomske enote »KO¬ VINOPLASTIKE« Lož. Slabši od¬ ziv za vpis posojila je bil tudi pri sezonskih delavcih »GRADIŠČA« Cerknica in KZ Stari trg. Ce analiziramo kako so vpisovale posemazne kategorije delavcev glede na višino osebnih dohod¬ kov, ugotovimo, da je bila višina vpisa zelo različna po delavnih organizacijah in sicer od 9 % po¬ sojila v kategoriji do 30.000 din in do 100 % v kategoriji do 80.000 Sprejemna pisarna pri ObS CERKNICA Sprejemna pisarna pri Občinski skunščini Cerknica je bila usta¬ novil jena 1. 1. 1963 z namenom, da pomaga občanu pri njegovih opravkih na Občinski skupščini (sprejemanje vlog, dajanje infor¬ macij). Od tega dne, pa do 30. septembra 1963 se je oglasilo v sprejemni pisarni 10.617 strank, vsaka z eno ali več zad ivami. Od teh zadev jih je bilo v '-lami spre¬ jemni pisarni rešeno 2911 ali 27 %. V tem številu pa niso upoštevane stranke, ki so prišle po razne in¬ formacije o sedežih poedinih u- stanov ter odgovornih oseb. To število bi približno znašalo po 10 na dan. Po posameznih oddelkih je bilo opravljenih naslednje število za¬ dev: Oddelek za finance . . 2.989 Odsek za notr. zadeve . 2.305 Odd. za go. in kom. zad. 2.068 Odd. za splošne zadeve . 1.781 din. Medtem ko so vpisniki z osebnimi dohodki od 60.000 do 80.000 vpisali 36 %, so vpisniki nad 80.000 osebnih dohodkov vpi¬ sali samo 26 %. Na »BRESTU« Cerknica je 5 zaposlenih vpisalo 342.000 din ali 86 % od osebnega dohodka za mesec avgust, v »KO¬ VINOPLASTIKI« 9 vpisnikov 264.000 din ali 26 % in na vpis¬ nem mestu Zdravstveni dom Cerknica 9 vpisnikov 153.000 din od 1,427.000 din osebnega dohod¬ ka ali 11 %. Za vpisno mesto Zdravstveni dom Cerknica je zna¬ čilno, da so delavci z osebnimi dohodki do 30.000 din vpisali 25 %, delavci z osebnimi dohodki od 60.000 do 80.000 din 13 % in z osebnimi dohodki nad 80.000 din 11 %. Delovne organizacije in druž¬ beno politične skupnosti so iz svojih skladov pisale 13,020.000 dinarjev posojila. Samoupravni organi so v deloti razumeli po¬ men vpisa, saj so ta znesek vpi¬ sali v dveh dneh. Za vpis posojila pri kmetih, obrtnikih, upokojencih in ostalih ■K) na terenu organizirali 55 podkomisij. Na splošno lahko ugotovimo, da je potekal vpis za¬ dovoljivo, saj je 1035 kmetov vpisalo 3,500.000 din posojila, 62 obrtnikov 527.000 din, posebno pa so se izkazali upokojenci in osta¬ li, ki so vpisali 1,522.000 din. Med prvimi so vpisali posojilo vsi vaščani Babnega polja v zne¬ sku 214.000 din. Nekatere podko¬ misije niso ljudem dovolj tolma¬ čile pomen vpisa posojila, zato je bil rezultat slabši kot n. pr. Kož- ljek, Gornje Jezero, Radljek. V tej akciji so se izkazali nekateri posamezni kmetje kot n. pr. Mramor Jože in Martinčič Ivan iz Cerknice, ter Pirnat Franc iz Vrhnike, ki so vpisali po 50 000 dinarjev. Društva upokojencev so aktivno sodelovala pri vpisu, ta¬ ko s pravilnim tolmačenjem svo¬ jim članom glede pomena poso¬ jila, kakor tudi s sodelovanjem pri podpisnih komisijah. Smatramo, da je rezultat vpisa dokaz zavesti naših delovnih lju¬ di, ki so s svojo solidarnostjo po¬ magali, da se čimprej odpravijo posledice katastrofe ter obnovi Skopje. URAD ZA CENE Zvezni družbeni plan predvi¬ deva, da se izvede v letu 1963 sta¬ bilizacija cen v vs'em gospodar¬ stvu, posebno še na področju osebne potrošnje. Izhajajoč iz planskih nalog in drugih predpi¬ sov sta Zveza in Republika že v Ge bomo bolje delali, bomo tudi bolje zaslužili O povečanju proizvodnje, o potrebi po Večji mehanizaciji pod¬ jetij in o povečanju delovne storilnosti so največ govorili na letni konferenci Občinskega sindikalnega sveta dne 27. oktobra 1963 v Cerknici. Naši delovni ljudje so letos po¬ večali proizvodnjo nad vsa priča¬ kovanja. Tudi delovno storilnost so močno povečali, kar je še po¬ sebno razveseljivo. Vendar po za¬ četnih uspehih ne smemo ostali na pol poti. Se naprej moramo odpravljati pomanjkljivosti v pro¬ izvodnji in samoupravljanju. Za toliko kot se je dvignila delovna storilnost v primerjavi z lanskim letom, so se povečali tudi oseibni dohodki zaposlenih. Zato je raz¬ umljivo, da bomo tudi poslej lat |ko več zaslužili samo, če borno več in bolje delali. To so bile osnovne misli v re¬ feratu predsednika Občinskega sindikalnega sveta Toneta Bavd¬ ka na letni konferenci. Toda dvig produktivnosti je neločljivo povezan z mnogimi drugimi Stvarmi, o katerih se nam na prvi pogled dozdeva, da ne vplivajo neposredno na produktivnost. Ni dovolj, da delavec hitro dela. V Večji meri mu moramo posredo¬ vati tudi znanstvene izsledke s področja analize dela. Še prepo- gostokrat morajo delavci oprav¬ ljati tudi poti in dela, ki zmanj¬ šujejo končni rezultat. Tako so izračunali, da delavec dela pri osemurnem delavniku zares le 5 do 6 ur. In zaradi tega ne mo¬ remo vedno obsojati delavca. Or¬ ganizacija dela je pri nas še zelo slaba zlasti v manjših podjetjih. V ilustracijo vzemimo tehno¬ loški postopek v naših podjetjih. Že leta ostaja večinoma enak, čeprav bi se dalo marsikaj izbolj¬ šati. Novatorjem in raciomaliza- torjem doslej, razen v Brestu in Kovinoplastiki, niso nikjer nudili dovolj ugodnih pogojev, da bi po¬ večali te dejavnosti. Vodstva manjših podjetij bodo morala končno uvideti, da v neposred¬ nem boju na tržišču zmagujejo samo tisti, ki nenehno skrbijo za razvoj ; n izboljšave proizvodnih postopkov. rajo podružnice vsak mesec pro¬ učiti gospodarsko stanje ter na podlagi realnih ugotovitev ustrez¬ no usmerjati svojo dejavnost. Prav tako morajo imeti samo¬ upravni organi jasnejši vpogled v delo podjetij. Poslej bodo morali izračunavati ekonomske dosežke tudi po pokazateljih kot so pro¬ duktivnost, ekonomičnost in ren¬ tabilnost. Nujno pa bo treba iz¬ delovati tudi analize notranjih Neodpustiljivo je tudi, da naša podjetja še nimajo izdelanih no¬ vih pravilnikov za nagrajevanje po učinku strokovnih delavcev. Predsednik Sveta, tov. Tone Bavdek je tudi ugotovil, da so sindikalne podružnice doslej pre¬ malo spremljale gibanje gospo¬ darstva. Zato so sklenili, da mo- Tudi izdelovanje sedemletnih perspektivnih planov so se pone¬ kod lotili zelo površno. Vse pre¬ več navajajo številke, premalo pa analizirajo same tendence razvoja tržišča v prihodnjih letih. Prav zato se bo tam, kjer so prikazali prihodnji razvoj le s številkami in brez globljih analiz, v bodoč- začetku leta izdali med ukrepi, ki bi zagotavljali predvideni razvoj, tudi predpise o formiranju orga¬ nov katerih naloga je zagotav¬ ljati izvajanje splošne politike cen in spremljati vse tendence ter pojave na tržišču. V zvezi s tem se je dne 1. 10. 1963 pri Občinski skupščini Cerk¬ nica formiral poseben referat za Cene, združen z referatom za bla¬ govni promet. Služba referata za cene je predvsem zagotovitev stal¬ nega pogleda v gibanje dnevnih Cen na trgu, proučevanje njiho¬ vih tendCnc ter da v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami vpliva, da ostanejo cene v dolo¬ čenih planskih okvirih ter da na način, ki je določen z Zakonom o družbeni kontroli cen kontro¬ lira dene določenih proizvodov in storitev. Kontrola cen obsega tiste pro¬ izvode in storitve, pri katerih utegne priti zaradi njihove defi¬ citarnosti ali zaradi delovanja mo¬ nopolističnih činitel.fev na trgu do nepričakovanega ali neupraviče¬ nega zvišanja cen, ki pa so po¬ membni za proizvajalne stroške ali za življenjski standard. Poleg tega ta služba daje Ob¬ činski skupščini in njenim orga¬ nom mnenja, in predloge o ukre¬ pih, ki so potrebni v zvezi s po¬ litiko cen. Pri opravljanju teh nalog ta služba oziroma referat sodeluje z gospodarskimi organizacijami, njihovimi združenji, gospodarsko zbornico in drugimi institucijami, ki proučujejo gibanje in razvoj tržišča. mosta izkazalo, da plan niso izde¬ lali na realnih osnovah. Toliko pišemo in govorimo o statutih, vendar gre v nekaterih podjetjih ta stvar še vedno po polževo. Zato so sklenili, da mo¬ rajo gospodarske organizacije iz¬ delati osnutek statuta vsaj do 20. decembra t. 1., sicer jim bo zmanjkalo časa za razprave. Eden važnih faktorjev, ki zavi¬ rajo dvig produktivnosti je tov. Tone Bavdek označil pomanj¬ kljivo izobraževanje zaposlenih in sploh pomanjkljivo kadrovsko %, (Nadalj. na 4. str.) 4 GLAS NOTRANJSKE Letošnj a Letošnje vremenske razmere so bile še kar primerne za skoraj vse posevke. Dovolj je bilo vlage in tildi toplega lepega vremena je bilo v zadostni meri. Le razde¬ litev po času je bila slabša. Tako smo pričakovali izredno prvo košnjo sena. Ko pa je bilo treba seno pospraviti, ni in ni hotelo biti pravega vremena. Zato se je prva košnja zavlekla in dala tudi slabo kvalitetno seno. To je vse¬ kakor vplivalo tudi na količino druge košnje. Tudi žita so kljub zastoju za¬ radi mrzle in dolge pomladi zelo lepo kazala, potem pa je vlažno vreme povzročilo, da so se po¬ javile različne glivične bolezni, predvsem rje, ki so pridelke ob¬ čutno zmanjšale. Podobno je bilo s krompirjem. Ko smo v juliju pregledovali po¬ sevke. smo pričakovali izreden pridelek. Potem pa je suša v av¬ gustu pričakovanja precej spre¬ menila. Vendar pa je letošnji pri¬ delek kljub temu kar za 252 ha večji od lanskega, le za malen¬ kost pa je večji od predlanske¬ ga. Sadje tudi letos ni obrodilo, razen v nekaterih predelih, 1 kjer n! bito poznih spomladanskih slan. Pozne spomladanske slane so vsekakor glavni krivec za sla¬ be sadne letine vsa zadnja leta. Vsekakor pa so naši sadovnjaki zanemarjeni, zato tudi v dobrih letinah ne moremo pričakovati dobrega to zdravega pridelka. Po podatkih, ki jih zbira Okr. zavod za statistiko, so bili pov¬ prečni pridelki najvažnejših po¬ sevkov v naši občini sledeči (za¬ jet je tudi družbeni sektor): Posejano Pridelki v ha Ge bomo bolje delali, • (Kadalj. s 3. str.) pioftttifee. Podjetja še vedno niso docela uvidela, da se bolj izplača investirati nekaj sredstev v iz¬ obraževanje članov svojega kolek¬ tiva 'koč pa štipendirati ljudi iz sSraaih krajev, ki ne čutijo niti •.viške odgovornosti do štipendi¬ ranja rdti navezanost na podjetje. Zato so sprejel: na letni konfe¬ renci stetep, da naj organi sanao- npsrandljamja temeljito pregledajo stanje strokovnih kadrov in dolo¬ či- ; i.v do kdaj. si morajo ljudje na važnejših delovnih mestih prido¬ biti ustrezne izobrazbo. Vzpored¬ no z. izdelavo I letnih planov naj delovne organizacije izdelajo tudi osnovne in perspektivne plane ka¬ drov.. Organizirajo naj izobraže¬ vanje kadrov za konkretne potre¬ be delovnih mest. Zaradi izbolj¬ šanja analitskega dela v podjet¬ jih je nujno, da vse večje delov¬ ne ocgssnizaeijie uvedejo delovno mesto analitika. Intenzivneje bo treba izobraže¬ vat tudi člane samoupravnih letina povprečna Št. sadnih na rodno pridelki dreves drevo kg v kg Jabolka 25.875 13,0 3.357 Hruške 15.570 14,5 2.253 Letos je tudi družbeni sektor že kar močno zastopan pri neka¬ terih pridelkih (krompir, pše¬ nica, oves, detelja, seno). Donosi na družbenih posestvih so bili precej večji od povprečnih dono¬ sov v občini kljub temu, da so ■ ■ ■ zemljišča, ki jih obdeluje druž¬ beni sektor, še zelo neizenačena: OBVESTILO Tisti, ki želite izpolnjevati svoje znanje, se še lahko vpi¬ šete v oddelek ESS v Cerknici in v oddelek osnovne šole za ~ odrasle v Cerknici. Pohitite, ker predavanja že trajajo! DU Cerknica Društvo PM v Loški doiini pred novimi nalog ami Pred kratkim je bil v Starem trgu redni letni občni zbor dru¬ štva Prijateljev mladine Loška dolina. Na občnem zboru so pre¬ gledali dosedanje delo društva in nakazali smernice za bodoče de¬ lo. Iz poročila predsednika dru¬ štva, tov. Avsec Marice, je bilo razvidno, da je društvo v pre¬ teklem letu zelo uspešno delova¬ lo. Društveni člani so pomagali pri sprejemanju cicibanov v pio¬ nirsko organizacijo, organizirali so zabavno prireditev in filmske pravljice za otroke v starosti od 3 do 7 let v Starem trgu, Iga vasi, Babnem polju in Gornjem Jezeru. Ob priliki praznovanja novoletne jelke so povabili v go¬ ste lutkovno gledališče iz Ljub¬ ljane ter organizirali praznova¬ nje za šolsko in predšolsko mla¬ dino, Za Dan žena 8. marec je društvo PM priredilo družabni večer, ki je zelo dobro uspel. Za zlet mladine v Kamnik pa je dru¬ štvo prispevalo 20.000 din. V te¬ dnu otroka od 5. do 12. septem¬ bra je pričel z delom otroški vr¬ tec v Dijaškem domu v Starem trgu. Na pobudo DPM bo lesno industrijsko podjetje »Gaber« prevzelo patronat nad vrtcem, društvo pa bo poskrbelo, da se spomladi uredi otroško igrišče. Ustrezni prostor je KZ Loška do¬ lina že odstopila. Poleg tega so v tednu otroka organizirali pre¬ davanja o prometni vzgoji. To je samo bežen pregled nad dejav¬ nostjo DPM v Loški dolini. bomo tudi bolje zaslužili organizacij, člane plenuma in vodstva sindikalnih podružnic. Na konferenci so tudi ugotovili, da so organi samoupravljanja okre¬ pili svojo vlogo, čeprav ponekod še vedno ni vse tako kot bi mo¬ ralo biti. Da bi se člani samo¬ upravnih organov lahko temeljito pripravili na seje, jim j.e treba poslej pravočasno dostaviti u- strezni material. Prav tako mo¬ rajo imeti člani teh organov tes¬ nejši stik z volivci oziroma ko¬ lektivom. Važnejši sklep je vse¬ kakor hitrejši dvig storilnosti. ker si bodo delovni ljudje po tej poti izboljšali življenjski standard. Drugi prav tako važen sklep, ki je v vzročni zvezi s prvim je, da jie treba pospešiti izobraževanje zaposlenih. Za novega predsednika so po¬ novno izvolili Toneta Bavdka. Na koncu so ugotovili, da je akcija pomoči Skopju pri nas v celoti uspela. Naši delovni ljudje so pri vpisu posojila presegli vsa pričakovanja. MaD V zelo živahni razpravi so čla¬ ni DPM nanizali vrsto predlogov, katere bo društvo skušalo reali¬ zirati v letu 1963/64. Mnogi starši bi radi dali svoje otroke v otroški vrtec, vendar pa jim je to onemogočeno, ker dela¬ jo v gospodarskih organizacijah v popoldanski izmeni. Zato bo odbor DPM stopil v stik z go¬ spodarskimi organizacijami, da bi bili po možnosti ti starši zar posleni v dopoldanskem času. Poleg tega bodo gospodarskim organizacijam priporočili, da bi noseče žene -pred porodom oprav¬ ljale lažje delo in da bi že pred porodom koristile porodniški do¬ pust. Ne sme se zgoditi, da bi ženo, ki pride iz porodniškega dopusta premestili na težje de¬ lovno mesto ali na delo z manj¬ šimi mesečnimi osebnimi dohod¬ ki. Z organizacijo SZDL v Sta¬ rem trgu se bodo dogovorili, da bi za nekaj dni v tednu odsto¬ pili klubske prostore pionirjem. V klubskih prostorih bi pionirji, seveda pod nadzorstvom, igrali šah, čitali knjige in revije ter gledali televizijske oddaje. Pro¬ učili bodo možnosti filmskih ma¬ tinej ob nedeljah dopoldne. Pred filmskimi predstavami pa naj hi mladini obrazložili dobre in slabe strani filma ter njegov vzgojni smoter. Najboljšim pio¬ nirjem naj bi nudili v poletnih mesecih letovanje ob morju. Za¬ radi tega se bodo pozanimali pri Kovinoplastiki Lož, ki si vsako leto najame počitniški dom ob morju. Za otroke zaposlenih ma¬ ter naj bi ustanovili šolsko ku¬ hinjo, istočasno pa bi lahko ta¬ kega otroka zadržali, da bi opra¬ vil domačo nalogo in se pripra¬ vil za naslednji šolski dan. Po¬ skušali bodo uvesti tudi priprav¬ ljalni razred za I. razred. Za de¬ javnost pošolske mladine se bo društvo PM povezalo z ostalimi družbenimi organizacijami. DPM se bo tudi aktivno vklju¬ čilo v razprave o perspektivnem 7-letnem razvoju občine, kakor tudi razprav občinskega statuta, kjer naj bi tudi omenjeni pro¬ blemi dobili svoje mesto. Slavko Bergles, Stari trg 2 pri Ložu Kaj smo razpravljali na letnih konferencah aktivov ZM? Redne letne konference po aktivih ZM so končane. V večini primerov so bile dobro organizacijsko pripravljene in so potekale nemoteno. Najbolj pa je uspela konferenca v »KOVINOPLASTIKI« Lož, verjetno prav zaradi tega, ker je uprava tovarne z razumevanjem odobrila predlog, da se kon¬ ferenca vrši med delovnim časom. Kaj je mladina razprav¬ ljala na konferencah? Glavna tematika konferenc je bila: produktivnost dela v gospodarskih organizacijah in ustano¬ vah, kaj bodo morali napraviti, da se bo produktivnost dela v podjetju dvignila in s tem seveda tudi osebni dohodki de¬ lavcev. Nadalje so člani organizacije diskutirali tudi o izobra¬ ževanju in rekreaciji. Kaj lahko izluščimo iz teh razprav? Da mladina v naši občini še ni dovolj zainteresirana na tem, da bi si izpopolnjevala svoje znanje in si s tem zagotovila kvalifikacijo ter možnosti za napredovanje, kljub temu, da podjetja nudijo vse ugodnosti v zvezi s stroški šolanja, na¬ kupom skript itd. Na nekaterih konferencah so sprejeli tudi sklep, da bodo aktivi ZM organizirali predavanja o strokov¬ nem usposabljanju prav za tiste mladince, ki se niso vpisali v dopisno šolo in za tiste, ki niso dokončali osemletke, ker niso inieli možnosti, pa sedaj ne kažejo nobenega zanimanja za svojo usposobitev. Nadalje so mladinci diskutirali tudi o rekre aciji. Iz diskusij je razvidno, da si mladina v današnjem času želi potovati in s tem spoznavati kraje in njihove le¬ pote. Zaradi tega naj bo naloga Izvršnega odbora PZ, da bo ustanovil PZ po aktivih (dosedaj sta samo dve in to v »KO¬ VINOPLASTIKI« in na Osemletki Stari trg), katere bodo morale skrbeti, da zadovoljijo težnje mladega človeka. KL glas notranjske 9 3 I IZ KOI. E K T X V A Z A K O 1 E K T I V Prednost imajj© lastni kadri Ob planu za Nedvomno bodo letošnje načrt¬ ne akcije na področja izobraže¬ vanja redile bogate sadove v oo- uooju, ko so vse sile vložene v večje izkoriščanje vloženih inve¬ sticijskih sredstev. Ve hočemo uoseei, da bodo strokovni kadri, kot nosilci novih zamisli za iz¬ boljšanje proizvodnje, povečanja obsega proizvodnje, dviga kvali¬ tete naših izdelkov in z isto de¬ lovno silo, dosegli večjo produk¬ tivnost, ekonomičnost in rentauil- nost, je treba vsem strokovnim kadrom organizirano nuditi iz¬ obraževanje. Pri ugotavljanju potreb po iz¬ obraževanju, smo letos izhajali iz pomanjkljivosti in napak, ki jih strokovni kadri na delovnih me¬ stih deiajo. Na osnovi teh analiz smo dobili bogat material za pla¬ niranje izobraževalnih akcij. V glavnem se bodo izobraževalne akcije odvijale v letošnjem letu preko naslednjih oblik. Za vse izobraževanje na delov¬ nem mestu, so odgovorne kadrov¬ ske službe podjetja. Te izobraže¬ valne akcije se bodo odvijale preko tečajev in seminarjev. Na¬ menjene so strokovnim kadrom, ki so zaposleni na delovnih me¬ stih, kot so skladiščniki, obratni pisarji, materialni knjigovodje itd. Da bodo učni načrti čim bolj konkretni in resnično prilagojeni potrebam delovnih mest, so pri izdelavi teh učnih načrtov sodelo¬ vali strokovni kadri, ki naj bolj temeljito in vsestransko poznajo delovna mesta. Za vse kadre, ka¬ terim so tečaji namenjeni, bodo prisiljeni tečaje obiskovati, sicer ne bodo mogli slediti novostim, ki se sproti pojavljajo pa tudi na¬ pak, ki jih sedaj delajo, ne bodo mogli tako uspešno odstranjevati. Nekatere izobraževalne akcije v okviru podjetja, že tečejo. Ostale pa se bodo začele v naslednjih mesecih. Vse tiste strokovne kadre, ki jim je na delovnem mestu po¬ trebno širše in poglobljeno zna¬ nje, smo usmerili v večerne šole, ki jih organizira Delavska univer¬ za. Nekaj lastnih kadrov študira na dopisnih šolah, nekateri pa so vpisani, kot izr'edni slušatelji viš¬ jih in visokih šol. Pri kadrovanju za višje in vi¬ soke šole imajo prednost tisti strokovni kadri, ki so se na de¬ lovnem mestu pokazali kot dobri strokovnjaki. Veliko problemov se pojavlja pri štipendistih na rednih šolah. Njihov študij je odmaknjen od problemov in nalog podjetja in se ti strokovni kadri precej dolgo ne uvedejo v delo. Včasih s'e nek¬ do od štipendistov sploh še ne uvede, pa gre na odsluženje ka¬ drovskega roka ali na redni štu¬ dij na višjo ali visoko šolo. Rav¬ no tako nastajajo problemi pri odhajanju štipendistov iz podjetja takoj, ko je zadostil pogodbenim obveznostim, čeprav niso slabo stimulirani in imajo urejene osta¬ le probleme. Dogodi pa se, da strokovni kader takrat, ko ga pod¬ jetje najbolj rabi odide iz pod¬ jetja. Naši samoupravni organi so sprejeli pravilno politiko vzgoje kadrov, to je da bomo šolali tiste kadre, ki so že dlje časa v pod¬ jetju in so se pokazali kot dobri strokovni delavci. Na ta način si bomo vzgojili strokovni kader, ki bo znal v vsakem momentu reše¬ vati vse predstoječe probleme. V okviru podjetja bodo organi¬ zirane še razne druge oblike iz¬ obraževanja kot so delo v raznih krožkih za tehnične kadre, razna posvetovanja itd. Na ta način bo¬ do prenašali strokovnjaki svoje strokovne izkušnje na drugega. Za vse organe upravljanja bodo organizirani daljši seminarji, kjer bodo dobili osnovne pojme iz vs‘eh področij, da bodo kos vsem nalogam, ki stojijo pred kolekti¬ vom. Ce bomo dosledno in vsestran¬ sko izvajali v skladu s sprejetimi načeli program izobraževanja lahko pričakujemo večjih proiz¬ vodnih rezultatov in tudi dvig standarda. Letošnje leto bomo zaključili z uspehom, če bomo izvršili vse naloge, ki jih pred nas postavlja plan za IV. tromesečje. Proizvod¬ njo IV. tromesečja predvidevamo v višini 932 milijonov. Če bomo dosegli to višino proizvodnje, bo¬ mo izvršili letni plan s 103 %. Pogoj je torej ta, da plan za zad¬ nje tri mesece 100 % izvršimo. Planirana prodaja za to obdob¬ je znaša 818 milijonov. Letni plan bo z realizacijo 818 milijo¬ nov dosežen s 100%. Prav tako tudi izvoz, ki je predviden s 562.000 $, kar pomeni, da je mož¬ no doseči v letu 1963 izvoz v vi¬ šini 2,000.000$. Z gotovostjo pričakujemo, da se bodo ta predvidevanja uresni¬ čila, ker je v zadnjih mesecih iz¬ boljšana situacija, glede asorti- mana v nekaterih poslovnih eno¬ tah kombinata, ki je preje ni bilo. Kar se pa tiče finančnega re¬ zultata bo tudi ta v glavnih poka¬ zateljih dosežen, tako bomo do- IV. tromesečje segli predviden celoten dohodek v znesku 3,3 milijarde, medtem ko notranja struktura ne bo v tistih razmerjih dovršena, kot smo pričakovali. i Te spremembe glede na račun večjih vplivov, eden najpoglavit¬ nejši na katerega ne moremo vplivati, je zunanje tržišče. Na katerem se srečujemo z močno konkurenco, ki zahteva kvalitet¬ no blago in poceni. Za kvalitetnejše izdelke pa ve¬ mo, da je potrebno povečati tudi stroške. Bilo bi prav, če bi tudi prodajne cene mogli povečati v istem razmerju, tega pa zaradi diktiranja tržišča, ne moremo. Kljub takim težavam pa smo prepričani, da bomo tako obvez¬ nosti do družbe, kot do članov kolektiva v popolnosti izvršili. Požar v tovarni pohištva Martinjak Dne 23. oktobra zjutraj je na¬ stal požar v Tovarni pohištva Martinjak. Domnevajo, da je požar povzročila iskra in da je na strehi mehanične delavnice že dalj časa tlelo. Požar so hitro pogasili gasil¬ ci Tovarne pohištva Martinj ak. Maiterialna škoda je precejšnja, ker je streha skoraj uničena. Vsem bralcem kolektiva VSE BRALCE KOLEKTIVA OBVEŠČAMO, DA LAHKO PIŠEJO NA NAŠO STRAN. V ČLANKIH NAJ BO OBRAVNAVANA KON¬ KRETNA PROBLEMATIKA V KOLEKTIVIH POSAMEZNIH PO¬ SLOVNIH ENOT ALI PROBLEMATIKA V OKVIRU PODJETJA. VSE ČLANKE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO V KADROVSKI OD¬ DELEK DIREKCIJE. VSI ČLANKI SO HONORIRANI. UREDNIŠTVO BRESTOVE RUBRIKE Notranj‘ost v tovarni pohištva Cerknica GLAS NOTRANJSKE Del izdelkov na gospodarski razstavi, ki jih Brest izvaža Tečaj nemščine Posvet komunistov kombinata, ki je bil sklican na pobudo tovar¬ niškega komiteja Zveze komuni¬ stov, je opozoril na nekatere zelo aktualne naloge, s katerimi se bo kolektivno srečaval v prihodnjem. Z ozirom na to, da so investi¬ cije v kapitalno izgradnjo kon¬ čane, je v sedanjem in prihod¬ njem obdobju vsekakor najaktu¬ alnejši problem, kako čim bolj temljito izkoristiti ta sredstva. Nedvomno se obseg proizvodnje v celotnnem jpodjetju nenehno ve¬ ča. Ravno tako v skladu s pora¬ stom osebnih dohodkov raste tudi produktivnost, Jasno je tudi, da so do rezultatov, Id so bili dose¬ ženi, veliko prispevali strokovni kadri. Vendar se z uspehi še ne moremo zadovoljiti. Pred nami stoje odgovorne naloge čim več¬ jega izkoriščanja vseh vloženih sredstev. Izboljšati bo treba teh¬ nološke postopke, pristopiti je k racionalizaciji delovnih mest; pri¬ ti je treba iz sedanjega sistema časovnih norm na tehnične norme itd. Uveden bo poseben sistem nagrajevanja vseh delavcev za razne izboljšave in iznajdbe, ki se bodo dale koristno vključiti v proizvodnjo. Sestanki ekonomskih enot po¬ stajajo suhoparni, ker je material za obravnavo enoličen. Treba je doseči to, da bodo imele ekonom¬ ske enote materialno podlogo in da bodo delavci v ekonomskih enotah lahko večkrat kontrolirali napake svojega dela, odkrivali napake in na ta način dvigali produktivnost. Material, ki Se obravnava na ekonomskih enotah je treba čim bolj konkretizirati tako, da bo delavcem razumljiv. Značilnost Brestove proizvod¬ nje je v tem, da je vsako leto več izdelkov namenjenih izvozu. Od tistih borih 200.000 $ izvoza pred 10. leti je danes s svojimi 2,000.000 $ BREST Cerknica na prvem mestu izvoznikov lesne in¬ dustrije SRS, a med izvozniki finalnih izdelkov pohištva na pr¬ vem mestu v SFRJ. To je posle¬ dica neprestane borbe za kvali¬ teto izdelkov, saj je znano, da le kvaliteta lahko prodira na zuna¬ nje tržišče, ga osvaja in omogo¬ ča, da se obseg poslov iz leta v leto povečuje. Kako izgleda z letošnjim izvo¬ zom? Samo v novembru, komaj dva meseca do kraja leta. Izvoz je predviden z 1,931.000 $ ali 10% več kot lani. Na kraju tretjega tromesečja smo med redkimi, ki se lahko ponašajo, da so realno postavljeni plan tudi dosegli do višine 75%. še 30% v zadnjem tromesečju in 2,000.000 $ je ust¬ varjenih. Napori delovnih kolektivov se kot običajno tudi letos stopnju¬ jejo iz meseca v mesec, kolikor bolj gre h kraju leta. Velika na¬ ročila, polna obremenitev in ne¬ prestani pritiski tržišča narav¬ nost zahtevajo, da se iz kapaci- Da bodo vsi strokovni kadri kos nalogam, pa je treba vse načrtno izobraževati. Tiste, ki se ne bodo hoteli vključevati v izobraževanje se bo selekcioniralo. Na posvetu je bilo tudi skle¬ njeno, da se bode taki posveti sklicevali tudi v bodoče in da se bo sproti analiziralo izvrševanje nalog ter dajalo jasne smernice za bodoče delo. tet iztisne kar največ. Že prihajajo kupci iz ZDA, Francije, Anglije in drugih za¬ hodnih dežel, ki hočejo narav¬ nost v konkurenčnih ponudbah priti do proizvodov, značilno pa je še to, da so kapacitete prvega tromesečja polno zasedene. To ni posledica konjukture, to ima vzrov izvajanju termniskih obvez v tem letu. Iz tega razloga je naloga vseh, da z upornostjo in voljo doseže¬ mo 2,000.000 $ izvoz, da s tem postavimo nove osnove za še na¬ daljnja povečanja izvoza, ki ni samo interes nas v kombinatu, temveč ena osnovnih nalog vseh proizvajalcev v vključevanju v mednarodno delitev dela. Pogoji dela za izvoz so trdi. Najvišja kvaliteta, brezhibna do¬ stava blaga kupcu, termin, kon¬ kurenčne cene in vrsta drugih vprašanj, kakor materialna pre skrbljenost, cene uslug transpor¬ ta, so poleg produkcijskih prob¬ lemov vsakdanji pojav, ki pa da¬ je proizvodnji za izvoz še večje delovno obeležje. Prepričani smo lahko, da bodo planirane naloge izvršene, po¬ trebno pa je še v teh dveh mese¬ cih storiti vse za izvozni plan. Pred nedavnim je pričel z de¬ lom tečaj nemščine v okviru pod¬ jetja za tiste strokovne kadre, ki že precej obvladajo znanje tega jezika. Tečaj obiskuje trinajst strokovnih kadrov iz komercial¬ nega sektorja in tehničnih služb poslovnih enot. Tečaj bo trajal šest mesecev. Tečajniki si bodo pod vodstvom priznanega strokovnjaka iz Slo¬ veni j a-lesa pridobili predvsem veliko prakse v samem izražanju in si pridobili tistih strokovnih izrazov, ki jih bodo v stiku s tu¬ jimi strokovnjaki najpogosteje uporabljali. S tem jezikovnim tečajem se je šele pričelo z intenzivnim uče¬ njem tujih jezikov, ker podjetje rabi čedalje več ljudi, ki bi lahko samostojno vršili poslovne razgo¬ vore z tujimi kupci. Naslednja leta se bodo organi¬ zirali tečaji ruskega in angleške¬ ga jezika. liiliilliillliiiliElJIiliiliiliillilJiiliillllililillili Delo pri modernem žagarskem obratu tovarne »BREST« v Cerk¬ nici, ki ga izvaja SGP »GRADIŠČE« Cerknica. Celoten objekt je zgrajen v rekordnem času, v manj kot treh mesecih. Objekt stoji zadaj za tovarno pohištva Bresl v borlli za prekoračitev izvoznega plana Pred nami stoje odgovorne naloge GLAS NOTRANJSKE 7 ii kciiimii ~itC¥iiiiei>i.ASTiiti* mu iiimiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmimmiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiti.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUliiiiiiiutiiuM Obračun mladinske organizacije v Kovinoplastiki Podjetje Kovinoplastika Lož je letos že dvakrat razstavljalo svoje izdelke in sicer na spomladan¬ skem mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu in jesenskem Zagrebškem velesejmu. Svoje izdelke pa je podjetje razstavljalo tudi na razstavi »Gospodarski razvoj občine Cerknica«, ki je bila v mesecu oktobru v domu TVD Partizan v Cerknici. Na sliki: Razstaviščni prostor izdelkov Kovinoplastike Lož. Pretekli mesec so se mladinci Kovinoplastike zbrali v klubskih prostorih pod kino dvorano v Starem trgu na letino konferenco. Poleg precejšnjega števila mla¬ dincev so se konference udeležili tudi predstavniki podjetja in Ob¬ činskega komiteja ZMS Cerknica, Konferenco so zelo dobro pripra¬ vili, kar dokazuje potek konfe¬ rence, in razprava. Iz poročila predsednika tov. PLOS Franceta in predsednikov komisij smo sipoznali, da je mla¬ dina v preteklem letu kar dobro delala, vendar smo opazili, da sta delo in živahnost mladinske or¬ ganizacije v zadnjem času neko¬ liko nazadovali. Vzrok je iskati v tem, da je celotno delo mladin¬ ske organizacije slonelo le na po¬ sameznih mladincih. Aktiv ZMS Kovinoplastike Lož šteje 130 mladincev. Več mladin¬ cev se dnevno vozi iz Prezida, Babnega polja in drugih' 'krajev, kar zelo ovira delo mladinske organizacije. V okviru mladinske organizacije je v preteklem letu delalo več komisij: komisija za delovne akcije, kulturno zabavna in kadrovska komisija, ter komi¬ sija za šport. Najbolj delavna je bila komisija za delovne akcije. Le-ta je poslala pet mladincev na zvezno delovno akcijo, ostali pa so opravili nad 500 prostovoljnih delovnih ur. Športna komisija je sicer pripravila nekaj športnih tekmovanj, vendar bi morala pritegniti več mladincev v TVD Partizan. Kulturno zabavna ko¬ misija je organizirala plesne vaje in izlet v Kamnik in Snež¬ nik, vendar udeležba ni bila za¬ dovoljiva. Kadrovska komisija je predlagala 4 mladince za sprejem v članstvo ZK in uredila eviden¬ co vseh mladincev. Med letom je aktiv sklical 16 sestankov odnosno sej odbora, vendar je vsakokrat polovica manjkala. Pri tem opažamo po¬ manjkanje čuta odgovornosti do dela in bi moral aktiv ZMS po¬ klicati prizadete člane na odgo¬ vornost ali pa jih zamenjati. V organih delavskega samo¬ upravljanja v podjetju dela skup¬ no 11 mladincev. Ti mladinci bi morali poročati o delu teh orga¬ nov ostalim mladincem in biti tolmač vseh važnejših sklepov. Podjetje je letos dobilo tudi prve štipendiste, ki so vstopili v redno delovno razmerje. Vendar je mladinska organizacija od njih več pričakovala, po drugi strani pa ni mladinska organizacija našla primernega kontakta z nji¬ mi. V bodoče moramo najti stik z njimi že sedaj, ko mladinci še obiskujejo šolo in se zanimati, po¬ leg učnih uspehov, še za njihovo družbeno politično delo na šoli. Da bi se delo mladinske orga¬ nizacije kar najbolj poživilo, so sklenili, da bodo ustanovili aktiv mladih članov ZK, klub mladih proizvajalcev, ter ustanovili mla¬ dinski aktiv v obratu Babno po- Dopisna šola je V mesecu oktobru so dopisniki v KovinoplastfiM zopet prejeli material za individualni študij na Dopisni šoli. Prednost dopisnega šolanja nam je v večini primerov dobro znana. Dopisnik je vedno zaposlen na svojem delovnem mestu, prejema skripta, se indivi¬ dualno uči in dopisuje v obliki nalog s svojimi korektorji ter ob določenih terminih polaga izpite. Odveč bi bilo omenjati, da je štu¬ dij težaven, zlasti za oddaljenejše kraje, da je potrebna jeklena vo¬ lja do študija, saj mora dopisnik slehemd prosti čas izkoristiti za učenje. Študij pa je tem težav¬ nejši za tiste, ki nimajo dovolj podlage, ali pa imajo kvalifika¬ cijo iz povsem druge stroke kot lje. Se posebno pa mora mladin¬ ska organizacija tesno sodelovati z organi upravljanja v podjetju kakor tudi z društvom Partizan in DPD Svoboda. Na letni konfe¬ renci so poleg tega razpravljali tudi o proizvodnih problemih, do¬ seganju plana, statutu, prebodu na 42-umi tednik, izobraževanju ter o 7-letneni razvoju podjetja. Za dosedanje uspešno delo v mladinski organizaciji so na kon¬ ferenci nagradili s knjižnimi na¬ gradami teh-le 6 mladincev; Mule Lado, Plos Franc, Mlakar Tanja, Nemec Lojzka, Strle Angela, Av¬ sec Jože in Hace Tone. Ob za¬ ključku so izvolili nov 13 članska odbor aktiva ZMS, kateremu je predsedoval tov. Mule Lado. pričela z delom jo opravljajo na sedanjem delov¬ nem mestu. Da bi nudili kar naj¬ več pomoči dopisnikom, zlasti na TSS — strojni oddelek, je pod¬ jetje organiziralo redne seminar¬ je po predmetih. Tako imata oba letnika TSS do januarja 1964 redna predavanja 1 krat teden¬ sko po 6 ur; predavatelji so iz redne TSS — Ljubljana. V letu 1964 pa bodo predavanja redno 2 krat tedensko. Na ta način bo¬ sta oba letnika ločeno imela skupno 370 seminarskih ur; s tem je dopisnikom omogočen lažji štu¬ dij, 'kakor tudi redno polaganje izpitov. Terminski izpiti za dopisnike TSS — strojni oddelek so pred¬ videni : — januarja družbeno ekonom¬ ske vede; — februarja tehnično risanje in tehnologija materiala; — aprila slovenski jezik; — junija matematika in I. del mehanike; — septembra mehanika II. del — trdnost. Dopisniki bodo po omenjenih terminih polagali izpite v pod¬ jetju pred izpitno komisijo TSS iz Ljubljane. V I. letniku je sedaj vpisanih 23 članov, v II. pa 7 članov ko¬ lektiva. Po sklepu organov uprav¬ ljanja nosi podjetje vse stroške šolanja, dopisniki pa so ob semi¬ narskih dneh prosti. Poleg dopisnikov TSS — strojni oddelek ima podjetje tudi 4 do¬ pisnike na Ekonomski srednji šoli in sicer dva v III., enega v IV. letniku ter enega v I. letniku. Štirje dopisniki pa so vpisani na Dopisni administrativni šoli v Ljubljani. DELO POČITNIŠKE ZVEZE SNEŽNIK Počitniška družina Snežnik v Kovinoplastiki Lož šteje 39 čla¬ nov. V preteklem letu je odbor PZ organiziral dvodnevni izlet na Snežnmik s kolesi in mopedi, ka¬ terega se je udeležilo 15 članov. Dvodnevnega izleta na medna¬ rodne skakalne tekme v Planico pa se je udeležilo 35 članov. Od¬ bor PZ je poslal na tridnevni se¬ minar za občinska vodstva PZ enega člana. Program dela PZ, ki so ga sprejeli na predzadnjem občnem zboru, niso v celoti realizirali, v glavnem zaradi pomanjkanja ka¬ dra v družini. Zato bo družina v letošnjem letu poslala 5 članov na seminar za vodstva družin. Propagandna komisija pri odbo¬ ru Počitniške družine bo morala v bodoče posvetiti več pozornosti propagandi in organizirati več iz¬ letov in letovanj svojim članom. Poleg tega moramo nujno priteg¬ niti v družino čim več članov, predvsem mladih ljudi, saj je v podjetju zaposlenih preko 130 mladincev. Na zadnjem občnem zboru so člani izvolili tudi nov 9 članski upravni odbor Počitniške dru¬ žine. 8 GLAS NOTRANJSKE Obiskali smo Delavsko univerzo v Cerknici Nedavno tega so statistično ugotovili stanje in potrebe po strokovnjakih v naši občini. Številke prikazujejo zelo slabo stanje. Tako lahko beremo, da imamo 28 ljudi z višjo ali visoko izobraz¬ bo, potrebujemo pa jih 136. Prav tako imamo 50 ljudi s srednjo izobrazbo, potrebujemo pa jih 500. Približno enako velja tudi za kadre s kvalifikacijo in polkvalifikacijo. To nas je napotilo, da smo ob¬ iskali upravnika Delavske uni¬ verze tov. Milana Strleta. Od leta 1960, ko je bila DU ustanovljena, so se izmenjali že štirje uprav¬ niki, kar je gotovo slabo vplivalo na dosedanje delo. Sedanje delo 'DU zavzema velik obseg in sicer: 'splošno izobraževanje, družbeno politično izobraževanje ter stro¬ kovno in poljudno znanstvene izobraževanje. »V jesenski sezoni smo pričeli s predavanji v šolah za odrasle«, je pripovedoval tov. Strle. »Sedaj imamo lesni oddelek TSS, prvi ter tretji letnik ESŽ ter osnovno šolo za odrasle.« »Kakšno je vaše mnenje o u- spesmosti teh' šol?« »Menim, da je Itaka oblika izobraževanja odra¬ slih nujna spričo velikih potreb tpo srednje izobraženih v naši ob¬ čini. Za to bo treba te šole še raz¬ širiti. Ker zahteva petkratno te¬ densko obiskovanje večerne šole in pripravljanje za izpite velik napor z.a slušatelje, bi jim morale gospodarske organizacije nuditi še več olajšav, saj bodo prav te imele največ koristi od tega. Morda prav zato beležimo v na¬ ših šolah upadanje kandidatov. V začetku prvega letnika ESŽ smo imeli 40 vpisnikov, sedaj jih je pa le še 19.« »Se ljudje zelo zanimajo za vaše šole?« »Interes bi bil lahko večji, če¬ prav je zadovoljiv. Samoupravni organi v podjetjih bi morali boli r- mer jati zaposlene na -naše šole. /Tasti delavci bi morali v večjem številu obiskovati osnovno šolo.« »Boste ustanovili še kakšne nove oddelke?« »Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven. Ce nam podjetja ne povedo, kakšne strokovnjake potrebujejo, mi ne moremo ve¬ deti, katere šole bi kazalo odpreti. Doslej smo v tem sodelovali le z »Brestom«, »Kavtinopiastiko« in KZ Loška dolina. Lesni oddelek TSS obiskujejo n. pr. samo 20 de¬ lavcev Bresta in so še sedaj pre¬ težno zaposleni na mestih, za ka¬ tere je predpisana srednja iz¬ obrazba.« »Ali imate dovolj sredstev za vse dejavnosti?« »Delavska univerza postaja se¬ daj zavod s samostojnim financi¬ ranjem. Kombinat Bresta jim je tudi obljujbi'1 primerne prostore, kar bo gotovo ugodno vplivalo na naše delo. Pripravljamo se, da bomo na podlagi realnih kalkula¬ cij zaračunavali storjene usluge podjetjem, društvom, zavodom itd. Tako se bomo postavili na lastne noge.« »In še — kakšne načrte imate?« »Potrebe po izobraževanju lju¬ di so neizčrpne. Program za letos je zelo obsežen. V novembru bo¬ mo pripravili vrsto strokovnih se¬ minarjev: za gradbeništvo, za ko¬ vinsko stroko 'ter za 'kmetijstvo. Poleg tega pripravljamo tudi šolo za starše in šolo za življenje. V decembru pa nameravamo prire¬ diti gospodinjske in krojne tečaje ter klubske večere. Prihodnje le¬ to pa zopet vrsto novih seminar¬ jev In tečajev. Naštel sem le od¬ lomke iz načrtov. Ves ta čas bo¬ mo prirejali seveda tudi poljud¬ noznanstvena predavanja v vseh krajih občine. Več pozornosti bo¬ mo posvetili tudi izobraževanju članov družbenih in samouprav¬ nih organov. Organizirali bomo tudi več političnih 'šol, zlasti za člane ZK. Sploh smo poskrbeli, da teži program na čimbolj in¬ tenzivnem in temeljitem izobra¬ ževanju proizvajalcev. Ce bodo gospodarske organizacije zadovo¬ ljivo podpirale naše akcije, upam, da bomo program v celoti izpol¬ nili« JVlaD Posvetovanje upravnikov DU Notranjske v Logatcu Z e več časa smo čutili potrebo po medsebojnem sodelovanju de¬ lavskih univerz Notranjske. Zato je Delavska univerza Cerknica organizirala posvetovanje vseh delavskih univerz Notranjske z namenom, da bi se dogovorili o raznih problemih izobraževanja, ki so sorodni na vseh delavskih univerzah na Notranjskem. Posvetovanje je bilo sredi me¬ seca oktobra v kulturnem domu v Logatcu. Posvetovanja so se udeležili vsi upravniki DU Notra¬ njske: Vrhnike, Logatca, Postojne in Cerknice. Poleg upravnikov so posvetovanju prisostvovali tudi ostali strokovni sodelavci pri de¬ lavskih univerzah kot sodelavci za strokovno izobraževanje, u- pravniki političnih šol in pred¬ stavniki družbeno političnih or¬ ganizacij iz posameznih Občin. Posvetovanja pa sta se udeležila predstavnika Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije tov. Matekovič in tov. Valentinčič. Po uvodnem referatu je sledila dis¬ kusija, ki je bila dokaj razgibana. Predstavniki delavskih univerz in družbeno političnih organizacij so St Drobne iz kolektiva ... iznašali razne probleme iz pod¬ ročja izobraževanja oz. kadrovske problematike v posameznih obči¬ nah na območju Notranjske. Splošno mnenje je bilo, da je nujno delavske univerze okrepiti ;n jim dati tisto družbeno vlogo, ti jim pripada. V tem pogledu pa je treba zagotoviti pomoč družbeno političnih organizacij in predstavniških organov samo- jpravljanja v občini. Mnenje prisotnih je bilo, da po¬ stavimo problem dejavnosti de¬ lavskih univerz tudi pred občin¬ sko skupščino, ki naj o teh vpra- anjih sprejme določene ukrepe. V razpravah smo ugotovili, da so DU v nekaj letih obstoja' na¬ pravile precejšen korak, toda v bodoče 'bo nujna dejavnost, da se usmerjajo DU k čim konstruk- Kvnejšiim potrebam, zlasti potre¬ bam gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije bi mo¬ rale same dajati vzpodbude po izobraževanju, na podlagi katerih bi lahko DU izvajala posamezne akcije. Ugotovili smo, da je laž¬ je sodelovanje s tistimi podjetji, ki imajo organizirane kadrovske oziroma izobraževalne služba, zlasti če imajo izdelane plane ka¬ drov in program izobraževanja. V tem primeru se zelo lahko opredeli, katere izobraževalne akcije naj bi izvedla s.ama gospo¬ darska organizacija in katere naj bi izvedla Delavska univerza. Udeleženci posvetovanja so po¬ udarjali, da je treba DU sistema¬ tično kadrovsko okrepiti, kajti shm upravnik ne more biti kos tako obsežnemu delu. Trenutno naj se ta problem reši s hono¬ rarnimi sodelavci, ki imajo vese¬ lje delati na izobraževalnem pod- dročju. Na posvetovanju smo Sklenili, da naj se taka posvetovanja med DU Notranjske prirejajo redno enkrat mesečno in sicer po posa¬ meznih področjih oziroma po specifičnih problemih. Cilj teh posvetovanj naj bi bil zamenjava medsebojnih izkušenj in dogovo¬ rov glede zamenjave sodelavcev oziroma predavateljev. Tako bi bili predavatelji racionalnejše iz¬ koriščeni (uporabljeni) Ikot sedaj, posebno če neki predavatelj pri¬ pravi temo samo za eno preda¬ vanje. Organizacijo naslednjega po¬ svetovanja je prevzela DU Vrh¬ nika in sicer o problematiki druž¬ benega izobraževanja. Lahko pri¬ čakujemo', da bodo taka posveto¬ vanja v-eliko pripomogla k na¬ daljnjemu utrjevanju in pospešit¬ vi dela delavskih univerz. SM Socialno varstvo v komuni — Člani kolektiva Kovinopla¬ stike Lož so vpisali skupno 4 mi¬ lijone 7 tisoč dinarjev posojila za Skopje iz svojih osebnih dohod¬ kov. Podjetje pa je vpisalo i:, skladov 2,400.000 dinarjev. Takoj ro katastrofalnem potresu je ko¬ lektiv prijavil kot prvo pomoč 1.204.478 dinarjiev (enodnevni za¬ služek) ter 1 milijon dinarjev iz skladov. Celotna vsota z vpisom podojila znaša 8,611.478 din. — Na letošnjem zagrebškem ve’'-,sejmu, ki je bil od 7. do 22. 9. 1963, je podjetje sklenilo za ca. 600,000.000 dinarjev zaključ¬ nih pogodb z raznimi podjetji. V te pogodbe pa niso vključeni grosisti iz Slovenije, deloma iz Hrvatsike in Srbije, kakor tudi ne farmacevtska in kozmetična in¬ dustrija. — Proslave ob 20. obletnici Kočevskega zbora 8. oktobra 1963 se je iz podjetja Kovinoplastika Lož udeležilo nad 300 članov ko¬ lektiva. Vsi člani so potovali z avtobusom podjetja SAP Turist Ljubljana. — Gradnja nove tovarne v Ložu kar dobro napreduje. De¬ lamo na izk*pu in betoniranju temeljev ter na ureditvi kanali¬ zacije. V kolikor ne bo nagajalo slabo vreme, računajo, da bo nova hala do konca decembra že pod streho. Člani kolektiva so do 28. oktobra opravili že nad 7800 prostovoljnih delavnih ur pri gradnji nove tovarne. — Na zadnjem zasedanju cen¬ tralnega delavskega sveta so čla¬ ni imenovali komisijo za pripra¬ vo analiz ob prehodu iz 48 na 42 urni tednik. Predsednik komisije je Mlakar Miro, člani pa Krašo¬ vec Zofka, Bavec Jože, Šraj Jer¬ nej in Kogovšek Ivan, Socialno varstvo stalno sprem¬ lja gmotno in zdravstveno stanje socialnih podpirancev, katerih število stalno niha. Teh splošnih socialnih podpirancev je trenutno 94, povprečna mesečna socialna podpora na enega upravičenca znaša 2,780 din Poleg tega je v raznih domovih nastanjenih 26 starih in onemoglih, za katere se letno potroši 4,477.000 din. V mla¬ dinskih domovih je nastanjenih 17 mladoletnikov, ki so telesno, ali duševno defektni in zanje let¬ no izplačamo iz občinskega pro¬ računa 4,352.000 din. V proračun¬ skih izdatkih za socialne dajatve so zajeti še drugi upravičenci, kot družine kadrovcev, ŽET, pomoč odpuščenim in KPD, enkratne podpore itd. Če primerjamo trošenje finanč¬ nih sredstev za socialne dajatve zadnjih 5 let, vidimo, da se pro- centualno ne zvišujejo, razen v letu 1963. V letu 1958 smo potro¬ šili za socialne dajatve s celot¬ nega občinskega proračuna 6,76 %, v letu 1959 5,8 %, v letu 1960 6,11 %, v letu 1961 5,6 %, v letu 1962 6,56 % finančnih sredstev, v tem letu pa se odstotek dvigne na 8,93 %. V zadnjem času opažamo iz¬ redno velik porast prošenj za so¬ cialne podpore in za zvišanje podpor. Ker je že tako nizko po¬ vprečje socialne pomoči na ene¬ ga upravičenca in toliko novih vlog, bo nujno, da se bo za lčto 1984 zagotovilo v občinskem pro¬ računu več finančnih sredstev za socialne podpirance. Gerkman Slava GLAS NOTRANJSKE 9 Problemi in avtomehanikov - Združenje šoferjev in avtome¬ hanikov podružnica Cerknica, ka¬ tero obstaja že tri leta se iz dneva v dan bori z vse večjimi težavami pri uresničevanju načel naše organizacije. Naša organizacija naleti na mnogih krajih na gluha ušesa. Letos smo nameravali prirediti tečaj za kvalifikacijo voznikov v prometni stroki. Prvo kar nam Združenja šoferjev podružnica Cerknica težkem tovornjaku. Kdo bo ta¬ krat odgovarjal za povzročeno nesrečo? On sam? Izpitna komi¬ sija? Ne tovariši, nobsn ne bo rekel tega pač pa bo rekel, da je temu kriva naša organizacija, ka¬ tera mu ni posvetila dovolj po¬ zornosti. Zdaj vprašamo pa tudi mi kje je komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu, ka¬ tere člane smo povabili na semi- Otvoritev gospodarske razstave, ki je bila prirejena v okviru občin¬ skega praznika. Pozdravni nagovor ob otvoritvi je imel tovariš JOŽE LESAR. Portret družbenega delavca ne uspeva je to, da izpitne komi¬ sije zahtevajo različne pogoje. Sedaj se je kot glavni problem pojavil sklep Republiškega odbo¬ ra ZŠAM, da morajo imeti kan¬ didati končano osemletko. Po mnenju Upravnega odbora ZŠAM podružnice Cerknica pa se tak predlog ne more kar takoj uve¬ ljaviti. Šofer, kateri je zapustil JLA in je po opravljenem odslu¬ žen ju kadrovskega roka v JLA prišel domov z položenim po¬ klicnim izpitom se sedaj ne mo¬ re zaposliti, ker nima kvalifika¬ cije, podjetja pa zelo nerada sprejemajo šoferja brez nje. Na ta mesta zaposlujejo voznike amaterje. To je naš glavni pro¬ blem. Na svoji zadnji seji je upravni odbor ZŠAM podružnica Cerknica največ razpravljal o vlogi in dolžnosti naše organiza¬ cije. Po mnenju upravnega od¬ bora ZŠAM podružnice Cerkni¬ ca je bilo z naše strani predla¬ gano, da se dokončno reši to vprašanje. Po gospodarskih or¬ ganizacijah je vse več amaterjev, kateri so zaposleni po gospodar¬ skih organizacijah v naši komu¬ ni, dočim je vse večje število po¬ klicnih voznikov ki so zaposleni v drugih strokah. Zdaj pa si predstavljajmo, da poklicni voz¬ nik, kateri dela nekje v drugi stroki izpit mu ostane in po par letih se zaposli kot voznik na nar za poklicne voznike člane združenja na to predavanje ni bilo nikogar. Mar je res naša or¬ ganizacija prepuščena sama sebi? Za finančna sredstva smo dobili vsaj nekaj razumevanja, toda ne od tistih, ki bi nam morali to nuditi. Vso zahvalo smo dolžni podjetjem; »Brest« Cerknica, Škocjan, Rakek, Kovinoplastika Lož, KZ Cerknica in Loška doli¬ na. Letos v kolikor ne bomo ime¬ li tečaja za kvalifikacijo bomo priredili vsaj par seminarjev za poklicne voznike. Želeli bi nada¬ lje večje sodelovanje z cestnimi podjetji, posebno sedaj v zim¬ skih dneh, ko bodo ceste težko prevozne. Sklep zadnje razširje¬ ne seje je, da te probleme rešijo merodajni organi. V mesecu novembru bo Občin¬ ski komite ZMS Cerknica orga¬ niziral seminar za vodstva akti¬ vov (predsedniki, sekretarji) ter za nekatere nove člane Ob. k. ZMS. Namen tega seminarja je, da seznanimo novo izvoljena vod¬ stva o delu in problemih naše or¬ ganizacije ter o razvoju gospo¬ darstva v naši komuni na eni Z Andrejem Isteničem ob šestdesetletnici Saj bi ga človek težko zgrešil, če ve, da Unčam urejujejo oko¬ lico svojega zadružnega doma. Kakor še pri vseh dosedanjih ak¬ cijah, je bil Andrej Istenič tudi tokrat poleg. 'Z lopato v roki, se¬ veda. »-Kako pa boste uredili ta pro¬ stor,?« sem se pozanimal. »Na desni strani borno uredili gredice, zemljo smo že napeljali. Tu okrog spomenika pa bomo na¬ suli pesek in pustili malo večji prostor za parkiranje in razne prireditve.« Nato sem ga prosil, da bi za naše 'bralce povedal 'kaj o svojem nekdanjem poklicu — trideset let je bil v vojaški službi in v NOB. Za hrabrost v NOB so Andreja Isteniča tudi večkrat odlikovali z visokimi odlikovanji. Pogovor je Stekel in pripove¬ doval je, da je sin gozdnega te- saiča. Pri vojakih je opravil malo maturo in ostal potem v vojaški službi. Najdlje je služboval v Bi- tolju in v Vojvodini, kjer se je tudi oženil. Nemci so ga zajeli v Kladnju, kjer je pripravljal od¬ por okupatorju, vendar jim je v Tuzli pobegnil in odšel v Srem nato pa domov na Unec. »Do italijanske kapitulacije sem delal na terenu« je nadalje¬ val, »nato pa sem odrinil v go¬ zdove. Tedaj nas je odšlo k par¬ tizanom 42, kasneje pa še 12. Pri¬ ključili smo se Gradnikovi brigadi in odšli na Primorsko. Na Nano¬ su sem bil tudi ranjen. Ko sem okreval, so me poslali v Trnovski gozd v šolo. Vendar nisem dolgo strani, na drugi pa, da se bomo organizacijsko in vsebinsko pri¬ pravili na občinsko letno konfe¬ renco ZM. Prav tako bomo za Dan repub¬ like 29. november sprejeli ciciba¬ ne v pionirsko organizacijo in ne¬ kaj najboljših pionirjev v organi¬ zacijo ZM. KL vzdržal; kmalu sem prosil, naj mi dovolijo nazaj. Tako sem prišel v Bazoviško brigado, ki je bila v sklopu XXX. divizije, kateri je poveljeval Ivan Turšiič-Iztok.« »In osvoboditev, kje ste jo do¬ čakali?« »Tako hitro pa to ni minilo. Julija 1944 so me poslali v višjo oficirsko šolo za zveze v Črno¬ melj. Po končani šoli, ki sem jo odlično opravil, sem šel na Šta¬ jersko in na Pohorje. Glas o ka¬ pitulaciji Nemcev nas je dohitel v Orni na Koroškem.« »Tako ste prehodili skoro vso Slovenijo?« »Ja, iz Primorske v Črnomelj sem hodil štirinajst dni, od tam na Pohorje pa 16, vse peš.« Prav gotovo se kakega dogodka radi spominjate?« »Rad ne, pa vendar se enega dostikrat. Bilo je tedaj, ko sem bil ranjen na Nanosu. Nemci so obkolili hišo. Ker nisem imel druge izbire, sem se splazil za idšo pod bodečo žico, ki mi je raztrgala obleko in opraskala hr¬ bet, med Visoko travo. Nemci so me opažali in ena številnih kro¬ gel me je ranila v nogo. Prišel je Nemec in naperil vame brzostrel¬ ko. Ležal sem nepremično z obra¬ zom na zemlji. Tistih trenutkov ne bom nikoli pozabil. Poslavljal sem se od življenja in vendar bi tako rad živel. Potem je šel Ne¬ mec naprej, mislim, da je bil prepričan, da sem mrtev, ker sem imel razpraskan hrbet in ranjeno nogo.« »Tudi sedaj ste še zelo delavni, čeprav ste že 8 let v pokoju.« »Vedno sem rad delal v orga¬ nizacijah. Sedaj sem predsednik krajevnega odbora SZDL.« »Prav gotovo imate velike iz¬ kušnje. Kaj menite, kje je vzrok, da večina naših organizacij ne dela tako, kot bi bilo želeti?« »Ljudje imajo premalo zavesti. Vsak bi hotel od družbe čim več dobiti in čim manj dati.« Pogovarjala sva se še o načrtih 'krajevnih organizacij In o potrebi po asfaltirani cesti, in vodovodu. Ko sem odhajal, se je z lopato v roki pridružil tovarišem, ki so betonirali ograjo. MaD Novosti v mesecu novembru 10 LAS NOTRANJSKE Delavska univerza v Cerknici organizira v sodelovanju z Dopisno šolo v Ljubljanni oddelke Dvoletne administrativne šole Prijavljeni kandidati bodo vpisani kot slušatelji Dopisne šole v Ljubljani. Delavska univerza pa bo prirejala stalne seminarje oziroma predavanja iz predpisane snovi. V kolikor bo prijavljeno zadostno število kandidatov iz območja Cerknice in iz območja Loške doline, bomo osnovali oddelke administrativne šole v obeh krajih. POGOJI ZA VPIS: 1. Starost nad 17 let, kar pri vpisu dokažejo z izpiskom iz rojstne knjige. 2. Končana osemletka (spričevalo o končani osemletki). 3. Zdravniško spričevalo, da imajo zdrave prste in dober vid (lahko z očali). 4. Soglasje podjetja ali ustanove in izjava, da ima mož¬ nost vaditi na pisalnem stroju. UČNI PROGRAM: Učni program temelji na programu rednih administra¬ tivnih šol z delnimi olajšavami. Predmeti so naslednji: slovenščina pisarniško poslovanje srbohrvatski jezik družbeno ekonomske vede nemški jezik gospodarsko poslovanje strojepis gospodarsko računovodstvo stenografija upravni postopek. Priporočamo, da se prijavite zlasti tisti, ki že opravljate administrativna dela. Pouk se prične v začetku novembra, zato pohitite s pri¬ javami. DU Cerknica Obvestilo Obveščamo prebivalce Cerknice in okolice, da bo knjiž¬ nica v Cerknici poslovala od 7. XI. 1963 v naslednjih dneh: torek — od 18. do 20. ure četrtek — od 18. do 20. ure nedelja — od 10. do 12. ure Knjižnica se nahaja v salonu pri Meletu, Cesta 4. maja 61. Poslužujte se knjig! DU Cerknica VPRAŠANJA NAŠIH DNI »Kam gremo danes?-« se vpra¬ šuje grupa mladih ljudi sredi vasi. To je vprašanje, ki ga po¬ stavljajo pri nas v vsaki vasi, v vsakem podjetju ali organizaciji. Sprašujejo se samo mladi ljudje, ki ne vedo kaj bi počeli v svojem prostem času. Drugo vprašanje se glasi: "Kaj bi radi?« Toda to ne vprašujejo naši mladinci na odgovornih me¬ stih v Občinskem komiteju ZMS Cerknica. Da, dragi mladinci, sprašujemo vas, kaj bi radi imeli, da vam ne bi bilo dolgčas. Res ne vemo, s čim bi vam ustregli. Poskušali smo na vse načine, da izbolj¬ šamo kulturno in športno življe¬ nje v Loški dolini. Toda odziva ravno pri vas ni mladinci, ki go¬ drnjate in se jezite, da ni nobene zabave razen gostilne in pijače. Dragi mladinci! Dom Partizana vam stoji na razpolago, žoge in ostali rekviziti so, samo preskr¬ bite si strokovnjaka za košarko, odbojko ter pridite v dom. Tu imate vsaj dvakrat ali trikrat na teden zagotovljeno zabavo. V Loški dolini kakor sami ve¬ ste, obstoja tudi KUD »SVOBO¬ DA«. Vključite se v vrste kultur¬ nikov in tudi tu boste imeli za¬ gotovljeno, ne samo zabavo, tem¬ več tudi izobrazbo. Organizirali smo plesne vaje. Čeprav ste vaje že vnaprej pla¬ čali, jih niste redno obiskovali. Zato smo jih rajši ukinili. Pripra¬ vili smo vam mladinski ples z odličnim orkestrom. Prišel ni r.ihče. Zakaj? Povejte vi sami! Ne vem če imate vzrok za go¬ drnjanje in moledovanje, nemalo¬ krat pa še preklinjanje čez od¬ bor ZMS občine Cerknica. Upam, da ste razumeli, kako ste si sami krivi za vaš dolg čas. Vaš predstavnik »GLAS NOTRANJSKE« izhaja mesečno — izdaja ga Obč. odbor SZDL Cerknica — Ureja uredniški odbor — Glavni in od¬ govorni urednik: Franc Tavželj — Člani uredništva: Dane Mazi, Milan Strle, Maks Kebe in Berg¬ lez Slavko — Tchn. urednik: Jan¬ ko Novak — Korektor: Janez Lavrenčič — Tisk: CZP »Kočev¬ ski tisk« Kočevje — Letna naroč¬ nina 240 din — Rokopisov in risb ne vračamo Končno se vozniki motornih vozil ne bodo Več bali prehoda preko lesenega mostu na Cerkniškem jezeru. Letos je bil dograjen nov betonski most, ki povezuje Dolenje Jezero in Otok. Gradnja no¬ vega mostu je stala 4,500.000 milijonov dinarjev. MaD Morda bi bilo umestno in potrebno — da bi občani do prihodnje turistične sezone uredili okolico svojih hiš in nasa¬ dili rože, kar bi dajalo lep¬ ši izgled kraju, — da bi vodstvo restavracije v Cerknici preskrbelo večje število strežnega osebja v dneh, ko je več obiska, — da bi turistična društva v občini ustanovila koordina¬ cijski odbor, ki bi vsklajeval delo na področju turizma, — da bi lovske družine in ri¬ biška družina ustanovile svoje občinsko vodstvo, ki bo reševalo in vsklajevalo delo in naloge v okviru ib čine, — da bi samopostrežne trgo¬ vine in delikatese na pod¬ ročju občine poslovale tudi ob nedeljah dopoldan, — da bi v kinodvorani v Cerk¬ nici zamenjali stole, ker je nevarnost, da se na teh kdo ponesreči, — da bi razširili cesto v Rako¬ vem Škocjanu, in spremeni¬ li cesto v dvosmerno, — da bi začeli z nadaljevanjem asfaltiranja republiške ceste v smeri proti Prezidu vsaj do prihodnje turistične se¬ zone ... Taf Majhne so te stvari Kjer je mnogo babic, dete po¬ gine: Potujočo knjižnico je imel najprej na skrbi Občinski svet Svojbod, potem so jo hoteli napr¬ titi šoli, sedaj si beli z njo glavo Delavska univerza, knjige pa ne morejo in ne morejo do bralcev. Kdor ni J en orat, kmalu bo bogat. Ta s. .1 pregovor bo pri¬ šel prav zadrugam sedaj, ko bo¬ do z lesom drugi gospodarili. Uboštvo kruši moštvo: Nenado¬ ma je dotrpei Nogometni klub »Slivnnica« iz Cerknice. Za uk ni nikoli prepozno: Ko- vinoservis je pripeljal svoje izdel¬ ke, namenjene gospodarski raz¬ stavi v Cerknici, že med samo otvoritvijo raizstave. Letala visoko, sedla ne daleč: Po prvi reviji dramskih del v Cerknici predlanskim, smo- rekli, da bo poslej postala tradicionalna. Na lanski letni konferenci smo cedili med in rekli, da bomo or¬ ganizirali srečanje članov vseh prosvetnih društev na Rakeku. Tudi ta srečanja da bodo postala tradicionalna. Pa ostajajo le lepe besede in velike obljube tradicio¬ nalne. Vsi so prijahali, le ... Na go¬ spodarski razstavi v Cerknici KZ Loška dolina ni poslala raz¬ stavnih predmetov, čeprav so ji določili prostor v dvorani. Pokornih glav sablja ne seka: V poldrugem letu svojega izhaja¬ nja je Glas Notranjske objavil že dva ali tri kritične članke. Vse drugo pa je v naši občini tako v redu... Vsaka krava svoje/ tele liže: Rakovčane je zadnji čas že ob¬ sedlo upanje, da jim bo cerkniški kino preganjal dolgočasne sobotne in nedeljske večere. Je že tako: hleb za trebuhom ne hodi. Videla konja kovati, vzdignila žaba nogo: Lanske sanje pred le¬ talsko prireditvijo, da bomo imeli na jezeru letališče, letala, padal¬ ce itd., so počasi usahnile. Trebuh nima ušes: V hotelu v Rakovem Škocjanu ob osmih zve¬ čer, ko je pričakovati največ ob¬ iskovalcev in ko je čas večerje, ni bilo kruha. Pa so prijazno sveto¬ vali igosrtom, naj si ga gredo v Po¬ stojno iskat. im i m € Za mesec november 1963 Nedelja 3. novembra ameriški barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU, sreda 6. nov. domači CS film SAM, nedelja 10. novembra amer. film POLKOV¬ NIK IN JAZ, sreda 13. novembra domači barv. CS film DEŽELA PETIH KONTINENTOV, nede¬ lja 17. novembra amer. barv CS westem film OVČAR, sreda 20. novembra ital. film SMRTONOS¬ NI UDAREC, nedelja 24. novem¬ bra amer. film KO JE KRALJE¬ VALA KOMEDIJA, sreda 27. nov. nem. krim. film TISOČ OČI DR. MABUZA, petek 29. nov. domači dokumentarni film ŠTIRI DE¬ SETLETJA, ob 19.30 uri. Predstave v sredo ob 19.30 uri in v nedeljo od 16.30 in 19.30 uri.