V boj proti velekapitalizmu! Slita, latero nam nudi naža ,,os?obojena" domovina, |e žalostua. Ka'.icrkoli pogledamo — vidinao nezado voljstvo, ki prekrpeva na ^eb knncih iu krajib. Kmet, posestnik, jeoi in stoka pod ogromno težo neznosnih davč- liifi brrm.ftn, mala obrt so zvija t svojjih težkoj.i>, delavec iu nižji nradnjk' pa se v mu:;'iii čedal^e bolj pogrezata » morju dra0aje. Vsi Cutimo to mnslično nart^v.; nje oen; kar si 8o včeraj laliko .'. ttA il v kronah, moraS da nes plafteva?! v — dinarjib, pri Tseni kcm pa si r a milost in ncmilost izro(5«3n oderuškcmu velckapitalu, ki do « loča eene po svoji lastni volji. C« sl ogledamo gospodarski položaj BaSegai knetskega Ijudstva, vidimo, da ni o^aaovati tistega obuovitvenega dela, ki t.^io ga po nosvobo.:en;u" ^o Tsej pr»^jCi pričakovali. ln to je pov>olnom8 aaravno! Davčui vijak, draginja, visoke delavske mezdo, vse lo je kmeta v zadnjih dveh lctih tako utrudilo, d* m; mogel misliti na nabavc novegfl g(h spodarskega orodja^, strojev, prezldo¦ anje gosA orfarskih poslopij itd. Prifio je eelo tako dalefi, da ni mog©l n» taviti sebi in svoji družini niti p_otre^ne obleke in obuvala! Kar je popraTi? m po dolgem premišljevanju nakuj.ii, je bilo nujno potrebno iu ni trpelf) nikakega odlaganja. Ce je pa hotel svo.e rafiune poravnati, si navadno ni mogel drugače pomagati: drl gal je svoje borne prihraiike in tih j* ifžkega srca nosil v davkarijo, k trtovcu ia obrtniku. V takih razmeral :e bilo našemu kmet3kemu Ijudstvu —< \ ako gospodarsko proovitanje onemrjfgočeno. TLsti, ki so brezsmiseljBo ua lagaJj kineai (iavčua bremena, ao r&)ii: Mi živimo v agrarni držayi ta kraetskega staleža jo n;\jv«č. tgi inifi naj plačnje kmet. Ako Je lok pre^s* napet, se zgodi, da navadi.o — pofli* Naši oblastniki se pa no zaredajo dakkosežnosti sro^ih pretiraniti zahtei! In zato se naj ne Gudi^o, ia so b< *«fl kmet jjod ogronininj bremenom — ztb T«i9lŁRpltaI s« orgitatzlra. Alo pridfeš dandanes t naS* »1»\enska mssta, opaziS na vsakam t» fcalu kako banko. Pred yojno so n. pr« t Mariboru obstojald samo tri bank«< Danes jih šte.emo v tem mestH ž« Rt in prar kmalu iih bo 10. Kaj ptafloru to? To so sunanja, Tidna znamenja •rgaaiziranega relekapitala. Banke r» stejo, kakor gobe po dežju. In jGuk* ounftna podružnioa, ki se poiaTi t »j»fiih mesuii, jf nova ipijavka, kl itsoimva iz gpspodarskega telesa na^uga Ijcdstra vst tisto, kar mn j« m uco t raa razroj Ba4bol] potcebno: n-Rgot« srčno kri, Kruti TtlekapitaU4t>i te -ozna -nobenih ostirov. Ce troba - m ma žalost se to dogaja — se ta vere •• V^pital odeva v vse mogofie bar«'.3. lo» tli t narodne, samo da pride do avoHH iljev. R»s je sicer, da se Siri ra t.ti,uje relekapital tudi v ostalih držaial tKvrope, pomisliti pa je liroba, da se je JVBlekapital polotil brezohzicnega :koriščanja samo tam, kjer je imel cnrav *ka z nevednim ia slabo organu ¦ ...i.n i udstvom. Velekapital le da-nes iieia s.urova sila, ki določuje sveto\r A i>cJ'ijiki neizprosao zamišljenp smcrnice. Nagibi, ki ga vodijo, so: poKlv>, t}.:* bfcžljivost in brezprimerna lakomnost t/o novih raožnostih izkoriš5anj», \'tni itapitai je vrgel procv itajoče narode v krvavo kopelj, velekapital je vr Čtmli letih grozne svetovne vojne a satunsLa zlobo daroval na Cisoče in stotisoie mož, mladeni&ev, žen in nodoižnii. otrok, vBlekapifal je po konfean^-n krvavem plesu preaiagaaim narodomi:. slavil sesalne cevi na sleherno žil1) iu .a velekapital Łc ne miruje, postavu si ]8 mnogo novih, še boli umazanili oiljev! Tri leta se že prerekajo p.rojsiavitelji svetovnega velekapitala t?'.ede obnove porušenega sveta in Se do ddnašnjega dne niso priSli do kon&nih zakliučkov. "Z^kstl? Ker njb r,oiilep ni našel na nobeni konterenoi pravega zadovoljstva. V naši državi imamo veliko nea kega, da so bolje izrazimo: nepi'-:nfuega ljudstva;. Slovenci smo, hva ¦¦*. bogu, v tem oziru še na naj!boljšeLt. Pri Hrvatib se razmere vidno zbolj jejo, najslabše pa je na žalost v osičju države — v Srbiji, Zato je srbski TOlekapital, kolikor ga je bilo in v koliko sq jc vozal z inozemskim, posebuo Irancoskim, aajbolj pritiskal na rcvnega srbijanskega kmeta, na ma ¦ >ega čioveka, Kar je ugan]ala belgraiska ,,porodica" (rodbina; to je obifta]« ni izraz za velekagitalistifene pijavko srbskega ljudstva) s srbiianskim zemijoradnikoui, to je na Hrvatskem v iaieta smislu delala zagrebška čifutarija. V naši Sloveniji se židovska zalega nikdar ni mogla prav ukoreniniti. Gdgovor ]e laliek. Zadružua misel ]e pri Sloveucih našla odmev:., Oderušt1,0 y pravem pomenu besede nam je uilo pred vojno ueznano, Slovenski > iirtnik in trgoveo, ki sta si z lastno «aoč,p in z lastnim trudom ustvariia svojo bodoiSnost, sta se le nekoliko za^edala svojoga jx>kolen,a in nista pozabila. da sta sinova kmetskib star §i t. Zuto sta. bila povprečno solidna ip oderuštvo v židovskem smislu jima _e bilo tuje. Danes je vs© to drugače. V novi državi se je velekapital oko li/atil: 1 z neurejenimi razmerami v preobratu, 2. z narodnim oduševljBn >&& ^iudstva. Velekapital }e natil in podpiboval narodno razpoložen'« fiiroidh ljudskib plasti, sam pa je na ti hem izdelov^J ieklene verige. s katerimi 5ib je kmalu nato začel prtvezovati ob stebre svojib templjev — bank, delniških in komanditnih družb, In te .erige se čedalja bolj in bolj oklepajO gospodarske neodvisnosti našega ljudfctva.. Nevarnostj ki nam preti, ]e veJika in zato je resno treba premišlje ¦vafct o načinib in sredstvib, s katenimi se bodo zatirani in teptani vrgli jTOti sovražnemu veleka|)italu. Kje Je pom<Mi? Stara prislovica pravi: BPomagai si sam in Bog U bo pomagal." Kako niodri so bili stari IJudie,1 ki «o izre i ali te besede, uvidevaiuo fiele sedaj, \ o uas tarejo razne nevolje ia nadloge! i'omagaj si sam in Bog tl bo por.agal! Kadar pridejo volitve, pomisii dobro in prevdarno, komu boš pov n'. sv0j6 zaupaaje. Ne posluša] raznih po .ififtnih evangeiistov, ki se bodo ^ou li r; cedili samili lepili obl,,ub, Ver-ij le Usfim, ki bodo malo obl.ubl.ali iu bo Tbe življenje poprej posvečevad atvurrmu delu za blagor splošnos^ (us i.riliki volitev si labko sam pom ¦>'«Ł. t">e boš volil pošteno, načelno pcMtiftno stranko, bo prišla državna uprava y »oštene roke, Ne pričakuj pa ftudežev, s-aj veš, da mti Bog ne more vri^in l^i(iem ugoditi, Bodi pa uverjen, da je po Štena parlamertarna vftčina ^.današnja večina v našem parlamentu jje gnila ona je sokriva vseh &labih razmer v državi; op. ur.) edino sredstvo, s katerim se zamore ljudstvo us]>ešiio bo riti proti velekapitalu. Zdrnžite s^ v zadmgali! Dugo srodstvo, drugo orož^e, ki ga ho treba sukati, ako se bomo boteli otresti kvarnega in razkrojevalnega upliva velekapitalizma, je zadražništvo, Or.ganizaciji velekapitala moramo zoperstaviti orgaii^acijo l.udskega promoženja. Km©t, obrtnik, delaveo, vsi >e morajo združevati v svo.ih organ1zacijah. Organizacija je sioer nekaj brezdušnega, je neko opi6]e posnemanje, toda, kako 3Q hočete boriti iproti velekapitalu, ki vas ravno s pomočio .svoje sijajno izvedene organizaciie tišfii ob tla ia vam ue dopušča gospo darske svobode?! Zato pa pnavlm: Uslanavljajte zadruge, kjer ^dh še ni mate, in ne pustite umirati tistih, ki že obstojajo. Cim več takih. malih zadrugj, pa bodisi da. so to: nabavljalae, vnovfievalne, denarnie, gospodarsk-', itd.. — bodo sprej^emalie naše Zaaružnie in Gospodarske zVeze v svo}e okrilje, tern lažje bodo nastopaLe! proii izko rig^valoem človeške družb©, Ne nosite denarja v baake, temi^eč v vašo posojiiiriae. Posojilniog so zadružae naprave in služijo boju zoper velekapital. Kupufte svoje potrebšfiiae pri za druaah, kjer dobrte kot člani of .eje in s tem vplivate ca zniževanie oen. Prodajajte svoje poljske pridelke^ ži' vino itd,, preko zadrug, in špekulativni roešejtarji vas ne bodo gulllt ter m debelili na račun va&ega truda. Rad priznavam, da so težkofie, ki ov.rajo raz\'oj našega zadružništva 5 vieiike. S posojillniaami, torej deaarnimi zadrugauii, š© gre; uradai prostori i,o labko v cerkveni hiši, župrii&ču ali kaplaniji. Navadno zadostuj« mala sobica s pisalno mizo in žekezno blagajno. Drugače je glede konzumov (nabavljalae zadruge), Tu je trbba pri niernib prostorov za prodajalno in skladišča. Isto je z gospodarskimi zadrugami, ki ne morejo uakupovati poljskib pridelkov, če nimajo obširalh skladišč. Toda v našib velikih vaseb, posebno ob žel, proei, in trgili bi se vendarle lahko dobilo kak&aa; gospodarska poslopja, ki bi se v ta namen uredila. Ponekod jib seveda nimajo in s tem je treba raSunati. Kadart bo slovensko ljudstvo na ln^tni koži začutilo, da mu gre za gosfMjdarski obstanek (in ta 6as je že blizu1;, bo nioralo vse svt>j>e neorgaai' zirano stanovie pdldicati v vrste svo- jili gospodarskih orgaaizacl). Zadruž-< ništvo ne vrši samo gospodarskib na- log. Zadružništvo je poleg aooijalne zakonodaje edino snedstvo, s katerim bo mogoče zajeziii sooijalno bedo, po maajkaaje m uboštvo, Poglejtei s(' Dan sko, Sviedsko, Norvaško, in preprifiali se boste, da v teb deželah a svojim razvitimi zadružuištvom,, visoko uao- brazbo nizkib slojev, ni tisUi v nebo  vpijofctti razlik med posedujočim in  i-evnim razredom, kakor prt nas! Zga nite se pravodasao, kajti kazalec sa približuje 12. uri in goapodarska n<y odvisnost nas vseh, ki tvorimo Blo vensko UiudMvo, fc v nevarnosti. Po- magaimo si sami in Bog nam bo po- magal!  M. G.